Vinotok 1906 Hi Ilustrovan mesečnik v prospeh afriških misijonov Izdaja: Klaverjeva družba. Upravništvo: Trst, via Fontanone 4. Stane za celo leto 1 K. O/IIY1 All 17 llfyil#A ilustrovan mesečnik v pro-VUIIl\»w speh afriških misijonov in v oproščenje zamorskih sužnjev. Stane za celo leto 1 K. Naroča se pod naslovom: Družba sv. Petra Klaverja, Trst, via Fontanone 4. — Oddajalnica družbe bv. Klaverja: Ljubljana, Frančiškanska ul. 8. Darovi se lahko pošiljajo tudi naravnost na glavno voditeljico Klaverjeve družbe, gospo grofico M. Terezijo Ledohowsko, Rimi via dell' Olmata, 16. Vsebina številke meseca vinotoka. Peramiho se razcveta. — Apostolski vikarijat v Gabunu. (Očetje sv. Duha). — Apostolska prefektura ob gornjem Nigru. (Lionska misijonska družba) — Apostolski vikarijat v južni Viktorija-Nyanzi. cBele sestre'. — Ustanovitev nove postaje. — Kratka misijonska poročila: Cerkvica brez strehe. Kdo jo jej kupi? — Slika: Bazutska deklica. predpravice in pooblastitve za duhovnike. Da bi se tudi duhovščina v vedno večjem številu dejanski vdeleževala Klaverjevega podjetja, prosila je glavna voditeljica Klaverjeve družbe za vse duhovnike, ki pripadajo tej družbi, pri Nj»svetosti papežu Piju X. sledečih predpravic in pooblastitev in jih je po pro-pagandinem posredovanju tudi dobila : 1. Vsak duhovnik, ki pripada Klaverjevi družbi, ima trikrat na teden osebno oltarno predpravico; 2. pooblastitev, vernikom ob smrtni uri podeliti popolen odpustek po od papeža Benedikta XIV. splošno predpisanem obrazcu; 3. s papeževimi odpustki blagoslavljati rožne vence, križce, razpela, svetinje in manjše kipe in rožne vence blagoslavljati z Brigitinimi odpustki. Propagandino pismo z dno 23. majnika 1905. Klaverjeva družba za afriške misijone! ^/gs A ko vleče koga srce, da bi žrtvoval svoje ^jS življenje iz ljubezni do najbolj zapuščenih ljudij v -Afriki, in da bi pomagal vse svoje žive dni afriškim misijonarjem in misijonskim sestram, opozarjamo ga na Klaverjevo družbo. Kaj je to, boste vprašali? To je od apostolskega sedeža potrjena ženska družba v pomoč afriškim misijonom. Ima že dva novicijata, enega v Rimu, drugega pri Mariji Sorg blizu Solno-grada. Sprejemajo se jako vestno vzgojene gospice, posebno one, ki znajo več jezikov. Tiskan pouk o pogojih za vsprejem je vedno na razpolago. Kdor želi biti vsprejet, naj se blagohotno obrne na ~ Grofica Marija Terezija Ledochowska Rim, via dell' Olmata 16. Leto III. - Št. 10. Vinotok 1906. Blagoslovljen po Piju X Upravništvo: TRST, via Fontanone 4. Stane za celo leto 1 K. Odmev iz Afrike prosi za nje in za naše podjetje! Sv. Peter Klaver, apostol zamorcev, Vsak prvi torek v mesecu daruje edon vlž. misijonarjev v Afriki eno sv. mašo .•0 «>°0'-0- za živo in mrtve ude. o°o°-o°o° er se Vaše visokorodje vedno zanima za misijonsko postajo Peramiho, katero je vstanovil pokojni škof Kasijan Spiss, si ~ štejemo v dolžnost, da Vam zopet nekoliko poročamo o njej. Pred dvema letoma je umrla sestra Valerija. Na njeno mesto sta prišli dve novi sosestri, in število duhovnih hčera sv. Školastike se je pomnožilo na pet. Dospeli sta pod vodstvom in varstvom našega obče priljubljenega nadpastirja, ki ni nihče drugi kakor vstano-vitelj naše postaje in njen večletni prednik, ki je delil z njo vse križe in težave. Z velikim in neverojetnim naporom je zidal našo kapelo sv. Benedikta, in na belo nedeljo 1902 jo je blagoslovil. Preobilno delovanje in pomanjkanje ga je oslabelo. Začel je hirati, in moral je v Evropo, da zopet okreva. Z božjo milostjo se je povrnil v juliju 1903 kot škof. Kolika radost, da vidi čreda zopet svojega pastirja in pastir svojo čredo. Kot superijor mu je nasledoval vlč. o. Frane Leuhner. Dela se je lotil z vso vnemo in njegova gorečnost je dovedla mnogo novih jagnjet v Gospodov ovčnjak. Novi nadpastir je podelil novokrščeneem zakrament sv. birme. Število šolskih otrok se je pomnožilo. Deško šolo smo že imeli in sedaj smo si postavili še šolo za deklice. V meseca listopadu jo bila dovršena in na praznik sv. Katarine, zaščitnice učeče se mladine, smo jo slovesno otvorili. Učenk je bilo okoli sto. Razdelili smo je v dva razreda, v katerih poučujeta dve sestri. Peramiho se razcveta Božične praznike smo imeli prav vesele. Le glejte, kako daleč smo že prišli! Za božičnico smo podelili prvikrat Vangonideklicam molitvenike v Suaheli jeziku. Ponosne so bile deklice na darilca, in tudi mi nismo bili nič maaj ponosni na svoje učenke, da smo je že toliko omikali, da morejo rabiti molitvenike. Postavili smo tudi božično drevesce, okoli katerega se je nabralo precej učenk. Za božičnico smo jim podelili bela oblačila, v katerih naj bi prišle k pol-nočnicam. Ali glejte prebrisane črne deklice, kako pazijo na obleko, da se je ne pokvarijo! Lepo belo, novo krilce so oblekle spodaj, in vrhu svoje stare, vmazane capicc. Tako so prišle v cerkev. Slovesnost je pri tej varčnosti precej trpela. Kaj smo si hoteli! Dekliška šola v Peramihu je stara tri in pol leta. Sprva je prihajalo le malo učenk in še te prav neredno. Sedaj vlada občno mnenje, da je prva dolžnost pridnih otrok: kunfunšva, t. j. pridno se učiti. Krščeni so skoro vsi, le pri nekaterih nezanesljivih še odlagamo s sv. krstom. Večina otrok je tudi že prejela prvo sv. obhajilo, drugi se še pripravljajo na to srečo. Deklice obiskujejo šolo do možitve, ker začno zahajati v šolo že bolj priletne. V zadnjem času narašča število krščanskih zakonov. 26. prosinca jih je bilo šest parov pri poroki. Krščanstvo poganja v Ungoni globoke korenine. Ob novem letu nam je vlč. o. superijor naznanil nekatere številke, ki označujejo naraščaj katoliške vere. Preteklo leto nam je doneslo 316 krstov, 34 jih je odromalo v boljšo domovino, med temi je bilo 16 otrok, odraščeni so prejeli sv. zakramente za umirajoče. Pri bolnikih se vidi, kako vleče ljubeznjiva božja previdnost z zemeljskim trpljenjem človeka na se. V zadnjem času nam napravljajo stare ženice mnogo veselja. Ob praznikih lanskega leta se jih je dalo štirideset krstiti, sedaj se pripravljajo dvakrat na teden na spoved in sv. obhajilo. Osem jih je že prav dobro poučenih, te bodo o svečnici prejele sv. zakramente. Z drugimi bomo morali počakati do velike noči. Glav nimajo posebno bistrih, zato pa imajo dosti dobre volje, kar še več velja. Tukaj se vidijo vtelešene besede Kristusove: „ Pridite k meni vsi, ki ste obteženi in se trudite in jaz vas bom poživil!" Ženice prihajajo k pouku o Jezusu, sive so že, upognene vsled starosti in trpljenja, nekatere so polne ran, imajo gnjile roke in noge, žive v veliki revščini in vse te iščejo tolažbe pri Zveličarju. Naš ljubi samostan sv. Šolastike je bil lansko leto dovršen. Pozidan je iz žgane opeke. Tndi pokrit je z opeko. Delo so vodili naši častiti bratje z vzorno marljivostjo in previdnostjo. Pohištvo si napravljamo polagoma. Izdelano je iz afrikanskega lesa. Prizidali smo tudi kapelico. Blagoslovljena je bila v osmini Marijinega brezmadežnega Spočetja. V njej smo postavili tudi križev pot. V kapelici se zbiramo vsak dan štirikrat k skupni molitvi. Pred kipom presv. Jezusovega Srca, naše ljube Gospe presv. Srca in pred ostanki svetnikov izročujemo Bogu svoje težave kakor tudi zadeve naših dobrotnikov. Manjka nam le najsv. Zakramenta. To bomo imeli, ako dobimo še enega svečenika. K slovesni službi božji hodimo v župno cerkev sv. Benedikta, kjer so nam lansko leto odločili lep prostorček za molitev in petje. Čebele tudi gojimo. Do tega posestva smo prišli na prav izreden način. Nekega dne opazijo v zakristiji župne cerkve mnogo čebel. Cerkovnik jih ni bil vesel, motile so ga pri delu. Menil je, da so prišle po vosek, zato jim ga skrije. Čebele so vendar ostale, niso odfrčale. Cerkovnik se čudi in išče po vzroku. V zakristiji je po koncu stal velik zaboj. Bil je podoben omari. V sredi je imel odprtino, kamor so shranjevali mašno vino. Odprtina je bila vedno zaprta, odpirali so jo le enkrat na teden za kratek čas, da so izvlekli iz nje stekleničico vina. Ob enakej priložnosti so opaž li, da prihaja iz zaboja poseben vonj. Začno preiskovati in najdejo velik roj čebel, ki se je naselil v zaboju. V ozadju so na zaboju mravlje prejedle desko in odprtino so čebele porabile zase. Nihče jih ni opazil, spredaj jih je zakrivala deska, kadar so priletavale in odletavale. Lepo je bilo gledati marljive živalice in neradi smo je vznemirjali, da jih prestavimo na primernejši kraj. Častiti brat Erhard je prevzel delo. Sedaj stanujejo čebele v začasnem čebeljnaku in kmalu dobe boljšega, ako ga bodo zaslužile. Meseca prosinca smo opazili hijenine sledove. Prišla je prav blizu naše hiše. Nastavili smo ji otrovanega lesa. Drugo jutro ga že ni bilo in pet minut od tod je ležala mrtva hijena. Leopard je zabredel v levovo past in ustrelili smo ga, in hočeš nočeš, smo mu potegnili kožo čez glavo, katero smo poslali v Rim, kamor je gotovo že dospela dobro ohranjena. V zadnje dni je bilo naznanjeno, da je Vaše blagorodje nekaj vposlalo za zgradbo našega samostana. Hčere sv. Školastike se Vam že danes prisrčno zahvaljuje in ko dospe dar, bodo potrdile njegov sprejem. Ljubi Bog naj obilno blagoslovi družbo sv. Klaverja! Po njenem delovanju in žrtvah rešene duše naj prosijo pred tronom božjim za njen provspeh. Izročam samo sebe in svoje gojence družbi v pobožno molitev, za prejete dobrote se še enkrat prisrčno zahvalim, Vašo visokorodnost spoštujoča in Vam vdana Sestra M. Melitilda, O. S. B. /Apostolski vikarijat v Giabunu. (O č e tj e sv. Dull a.) L i b r o v i 11 o. Gospod pošlji delavcev in sredstev v svoj vinograd! Misijonar! Že ta klic zadostuje, da mu dovolite prost vstop. Dovolite, gospa grofica, da vas brez ovinkov seznanim z vsebino svojega pisma! Pred štirinajstimi meseci mi jo msgr. Adam, naš pre-častiti apostolski vikar izročil Pahuine ali Fange, kakor tudi ves severni del svojega misijonskega okoliša. Porečje Mndah in njenih pritokov so kraj mojega misijonskega delovanja. Nimam namena opisovati Vam veselja in žalosti misijonskega življenja. Vaščani ob morskih zalivih poznajo misijonarja in so že vsprejeli sv. vero. Med temi kristjani sem naletel na petero deklic. Bile so krščene že koj po rojstvu, a sedaj so v nevarnosti, da izgube sv. vero. Ni mi znano, so li bili starši obljubili pri sv. krstu krščansko vzgojo ali ne. Zdaj se branijo krščanstva ter je hočejo po mnogo-ženski šegi omožiti s pogani Za rešitev nimam drugega sredstva kakor da je odkupim, ponovim še enkrat, da je odkupim. Starši li mi je prodali, zahtevajo pa svoj bium, to je tukaj navadna cena za deklico, ki znaša za deklico 2000 K v blagu, ali pa 800 do 1000 K v gotovini. Petero krščanskih deklic velja rešiti. Kdo hoče postati njihova mati? Petero krščanskih obitelj velja vstanoviti, kdo se bo potegnil zanje? Oskrbovati moram tudi pogane v poganskih vaseh, oddaljenih od morja. Po pravici je imenujemo divjake, ki se pa radi dado poučiti. Zahtevajo minose t. j. učitelja, ki bi je poučil o božjih rečeh. Oddaljene so te vasi štiri, pet do šest dni od postaje. Zato jih ne morem pogosto obiskovati, in če že pridem tje, ne morem se dalje časa pri njih muditi. Razven tega smo doma z delom preobloženi, in kar je še bridkejše, da nam pohajajo sredstva dan za dnom. Mnogim smo morali odreči hrano. Kamorkoli prideš, povsod mrgoli ljudi, ki bi se radi dali pridobiti za krščanstvo brez posebnega truda. In vendar jih pomre veliko brez sv. krsta, ker ni nikogar, ki bi se pobrigal zanje. Nekatere vasi prosijo za katehista, in obljubil sem ji ga. Kadar me vidijo, kar kriče za menoj: pošlji nam učitelja! Večkrat so mi že tudi po kristjanih izporočili isto prošnjo. Imam nekoliko prebrisanih, delavnih in bistromislečih oseb, katere menim vzgojiti za katehiste. Ali Pahuin dobro umeva besede Kristusove: delavec je vreden plačila. Prišel mi je v roke „ Odmev" in čital sem, koliko dobrot delite, in koj se mi je vzbudila mise', da tudi moje ponižne prošnje ne bote preslišali. Prečastiti apostolski vikar želi, da vtemeljim apostolsko delovanje pri Pahuinih in da pošljem tje zadostno število katehistov, dostavil pa je: pomagati vam ne morem, samo vspodbnjam vas. Ubogim poganom sem obljubil, da je v treh mesecih zopet obiščem, in da privedem seboj nekoga, ki je bo učil katekizma. Obljuba je bila drzna, napravil sem jo le v zaupanju na našo ljubo Gospo dobrega sveta in na Vas, ki ste njena zakladničarka na zemlji. Kako srečen sem, gospa grofica, da Vam smem izraziti svoje spoštovanje do Vas. Ves vdani in hvaležni sluga v Gospodu a. Mezenger. Apostolska prefektura ob gornjem j^ligru. (L i o n s k a misijonska družba). Assaba, 9. vinotoka 1905. Veselje nad zabojem. Pomanjkanje katehistov. Gobavi kristjani. Obžalujem, da se Vam morem še le danes zahvaliti_za zaboj, katerega ste mi doposlali tako dobrotljivo, in v kojem smo našli to- w-iiic.,_______ - .....,... i___. liko lepih reči. Zahvaljujem se Vam toliko prisrčnejše, ker je zaboj evajvsebina osrečila marsikoga: deco na cesti, šolarje,"^odraščene, še celo?gobavcev*nisem pozabil. V njihovem imenu se Vam zahvalim in po Vas vsem onim blagim ljudem, ki po Vaši osebi širijo kato- Klišcjje lastnina klavcr. družbe.; BaZUtska deklica. liško vero. Kako malo je^pač treba za pridobitev ene duše, zalvstop v kako hišo, da napravljamo v njej angele! Vaše soudinje, gospa grofica, ve lo to prav dobro, poznajo slabo stran zamorca. V prigibu Vam pošljem tudi krstnice, katere ste svoj čas poslali sestri Arkadiji. Morda že veste, da je morala iz zdravstvenih ozirov nazaj v Evropo. Ob njenem odhodu še krščevanje ni bilo dovršeno, zato sem jej obljubil, da Vam jaz vrnem krstnice prej ko prej. Gotovo Vas bo veselilo, ko bote razvideli, kako visoko je število krščencev v Asabi sami. Žalibog, da nam še vedno mnogo otrok pomre brez sv. krsta. Radi pomanjkanja katehistov nam nihče ne poroča o njih. Ker poznam Vašo darežljivost do naše sicer revne, a zanimive postaje, vem, da se je bote še zanaprej spominjali v svoji krščanski ljubezni do bližnjega. Delujemo vedno po stari navadi. Naše geslo se glasi: Le naprej na vse strani! Žal, da nain evropske moči vedno bolj pojemajo, in da ni upa na nadomestitev. Prečastiti o. prefekt Vam bo zabilježil vsak misijonski napredek in jaz omenim le še nekaj malega o bolnišnici sv. Petra Klaverja za gobavce. Pred kratkim so postavili novo kapelico — lehko rečem, da so jo delali živi mrliči — da bodo mogli nesrečniki Boga častiti v zaprtem prostoru. Na rožnivensko nedeljo je prečastiti o. prefekt birmal šestero teh največjih revežev. Od jutra do večera je odmevalo iz bližnjega griča in iz otokev reke petje teh tako bridko skušanih kristjanov. Da lože pozabljajo svoje zemeljsko trpljenje, popevajo in povzdigujejo roke in srce proti nebu. Veliko in majhno moli za dobrotnike, in dozdeva se, da ravno ta molitev Bogu posebno ugaja, saj je molitev trpečih udov Kristusovega telesa. Hvaležni smo za ponošeno obleko in perilo. Kapelica je tudi revna, nima drugega kakor štiri gole stene. Slike in drugi nabožni predmeti bi jim bili v spodbudo in veselje. Zanašamo se na Vašo dobrotljivost, gospa grofica! Preveč radi imate zamorce, ne morete nas pozabili. Zelo hvaležen bi bil dobrotniku, ki bi mi oskrbel višnjev in črn mašni plašč za postajo sv. Jožefa. Vedno hvaležni in vdani p. Ignacij Hummel* Apostolski vikarijat v južni Viktorija-Myanzi. (Melo sestre). Postaja: Marijina gora. Nesreča ne vgasi apostolske gorečnosti, le vname jo. Vrnem Vam krstnice otrok, katere so posinovili dobrotniki, obenem Vam tudi na Vašo zahtevo pošljem nekatere podatke o po-sinovljeni deci. Listine so prestale veliko nevarnost. Požar je vničil cerkev in naše stanovanje, kjer so bile shranjene. Ves imetek smo zmetali na dež, da ga otmemo ognju, in vaše revne krstnice še nosijo sledove naše nezgode. Skoro ob istem času mi dojde Jobovo * Vič. misijonar jo bil med tem časom imenovan apostolskim vikarijem ob zlatom obrožju kot naslednik msgr. Klausa. Posvečen jc bil 29. julija. poročilo, da je tudi v Vili Marijini vdarila strela v sestersko hišo, da je pogorela, in da so se živila, kojih smo že tako težko pričakovali, potopila na morju. Vidite, gospa grofica, kako deluje hudi duh zoper misijone! Mi pa se zanašamo na božjo previdnost, na Vašo darežljivost in na vse, ki se zanimajo za misijone, da nam bodo poravnali škodo. V nesreči bi nas najbolj tolažilo, ako bi nam kdo daroval bele svilene robe, rdečega baržuna in trakov za cerkev, primerne platnine za tabernakelj in ciborij. V šolah bi nam svetinjice, podobice in rožni-venci jako dobrodošli. Otroci jih radi imajo, in učili bi se rajši, ako bi jim imeli kaj podeliti. Dobra sestra Ivana bi bila vsa srečna, ako bi ji kdo daroval katekizem s podobami. Pripravlja deco za prvo sv. obhajilo in s podobami bi črnim glavicam mnogo ložje vtisnila resnice naše sv. vere. Mnogo zahtevamo od Vas, ker Vas imamo za mater. Gotovo mi bote oprostili mojo predrznost! Morda bi Vam dobro došla nekatera poročila o naši postaji. Tukaj naokoli stanuje po vaseh 2100 kristjanov in katekumenov. Življenje in delovanje med njimi je prijetno. Dobri in priprosti ljudje so ter zagotavljajo lepo bodočnost. Večina prihaja vsak dan k sv. maši in krščanskemu nauku. Ko odidejo kristjani poučujemo kate-humene v rigangu t. j. prostrani sobani. Učimo je katekizma in petja. Štirikrat na leto imamo skušnje za sv. krst. To so dnevi veselja za izvoljence, kakor za misijonarja, ki pomaga množiti čredo dobrega pastirja na zemlji. Me se vkvarjamo z deco, s starčki, z bolniki, materami in novokrščenci, da je vtrdimo v sv. veri. Delovanje je naporno. Radi nezdravega podnebja smo bolehne, vendar vživamo mnogo veselja in tolažbo, trpljenja ne bi zamenjale za vse veselje in bogastvo sveta. Misijonarenje med pogani je že samo na sebi jako nehvaležno delo. Tukajšnji stanovalci so brihtni, a vdani so praznoverju in vražam. Človeške žrtve so bile še pred kratkim v navadi, in v bolj samotnih krajih, kamor še niso prišli misijonarji, žrtvujejo še danes ljudi. Mnogoženstvo je v polnem cvetu. Bogatini imajo cele roje žen. Možje se težje spreobračajo kakor žene in otroci, ki zahajajo v sili k nam. Pokrščenje teh krajev izročim Vaši molitvi, kakor tudi molitvi vaših soudinj in čitateljev „Odmevau. Sprejmite, gospa grofica in blaga dobrotnica, mojo hvaležno vdanost in globoko spoštovanje! V Gospodu vdana služabnica Merfc de St. Foi. Ustanovitev nove postaje. rugega svečana, t. j. na praznik Marijinega očiščevanja, se podata dva misijonarja iz družbe očetov sv. Duha, o. Kiinez-mann in o. Sinner, opremljena z blagoslovom svojega škofa, iz Frectowna v Sierra Leone, da bi vstanovila v sredini te dežele, ob izviru reke Nigra, katoliško postajo. O. Sinner poroča o tem sledeče: Nova železnica nas zanese v devetih urah iz Freetowna v Maso, veliko Mendeško vas. Protestantje so se tukaj že vgnjezdili. Od Mase naprej smo potovali pešice z velikim trudom in naporom. Dežela je pol ravna, pol gričevje. Zanimivo je, da ima mnogo vode, vsake pol uro naletimo na potok. Iz pešnatega ila poganja bujno rasllinstvo. Zrak je gorak in suh, solnce pripeka neprizanesljivo iz neba, in misijonar omedleva na trnjevem potu. Pogled proti nebu in vzdih: „Moj Bog! Vse iz ljubezni do tebe," mu je edino krepčilo. — Nekega dne počivam z nosači v senci košatega drevesa, glad si preganjani s surovim maniokom, ko mi dojde po istem po'u četa ženskih sužnjev. Stara zamorka jih je vodila. Njih obličje je bilo grozno razmesarjeno, ustnice črne, in celo telo namazano z belim ilom. Starka da znamenje in četa se vrže na zemljo, izbruhue divji krik, motaje zemljo in prah po sebi. Nato so mi starka približa in stegne proseč roke proti meni. Podam ji manioka in obred je bil pri koncu. Imel sem nosača, ki je umel nekoliko angleščine, ta mi pove, da je to največje počeščenje pri Mendih, ki se skazuje navadno le kraljem. — Konečno dospemo v veliko vas kralja Makave, kjer smo nameravali vstanoviti novo postajo. Kralj je bil črn kot vran. Od podanikov se razločuje le v obleki, ker je spodobno oblečen. Pri podanikih manjka precejšen ko3 obleke. Mladina se potika okoli kakor ljuba živinica. Nisem pa nič opazil, iz česar bi mogel sklepati, da so nenravni. Menim, da imamo tukaj posel s človeško naravo v največji revščini in zapuščenosti. Človeka boli srce, če gleda, koliko ljudi živi v toliki surovosti, in hvalimo Boga, da je nas izvolil, da zanesemo prvi žarek sv. vere tem siromakom. Uboga deca nas divje pogleduje in beži pred nami, niti ne sluti, kaj bomo v kratkem napravili iz nje! kratka misijonska poročila. | Cerkvica brez strehe. Kdo jo jej kupi ? O. Ogfe, ud lionsko misijonske družbe, piše z dno 11. grudna 1905 iz Adjuaha ob zlatom obrežju: Meseca grudna 1904 nas jo obiskal naš prečastiti pokojni vikar msgr. Klauss in ker jo uvidel, da jo dosedanja šolska soba dosti premajhna za obilno množico pobožni'.! molileev, vspodbudil nas jo k stavbi nove prostorne cerkve. Tudi načrt je dovršil takoj sam. Naši goreči kristjani so so lotili takoj dela, in zidovje žo stoji, le streha šo manjka, in ta mora biti pred deževno dobo. Pokojni škof jo je liotol sam oskrbeti da ga ni smrt preprečila, in naši dobri kristjani bi jo tudi napravili, ko bi lo bilo mogočo, ali bruna in cin moramo vendar lo kupiti. Tukajšnji kristjani so revni in žo za šolo same komaj zmagujejo, kje pa bodo vzeli 5—COOO kron za cerkveno streho? Nikjer! Adjuah je zelo vzgledna krščanska srenja. Vodi jo oženjon pobožen katohist z učiteljevo pomočjo. Poprej jo bil protestant in dober oče, sedaj zadostuje popolnoma katehistovi dolžnosti iz gole ljubezni do Boga. Uspehi njegovega delovanja so: 412 krstov in enajst katoliških zakonov. Postaja jo posvečena božjemu Srcu Jezusovemu, cerkev šo nima patrona. Ako bi nam kdo kupil streho, dali bi ji za patrona svetnika, katerega bi si izvolil dobrotnik. Ponatis člankov iz »Odmeva iz Afrike" ni dovoljen, ponatis misijonskih pisem in poročil le a natančnim podatkom virov. Izdaja Klaverjova družba v Solnogradu. — Urejuje: J. Palir, kapelan na črni gori. Odgovoren urednik: Anton Slamič. Tisk tiskarno sv. Cirila v Mariboru. Od 1. do 31. malega srpana 1906. Za afriške misijone poslano v Trst: Helena Dolinšek 4 K, vlč. g. župnik K. Gomilšak 100 K, Marija Marinčič 6 K 30 v, vlč. g. župnik Sancin 8 K, vlč. g. Izaj Rožič 10 K, vlč. g. župnik Kolar 4 K, 6. župni urad Sv. Križ pri L BO K, vlč. g. župnik Dernovšek 6 K, Jožef Vršič 9 K, Martin Kot 13 K, vlč. gosp. H Sušnik 40 K, vlč. g. H. Ujčič 1 K, Peter Trebeč 1 K, veleč. gosp. dekan Rogač 19 K 60 v. Za sv. maše poslano v Trst: Janez Jenčič 24 K, po Mariji Malte od N. N. 5 kron. Za stradajoče poslano v Trst: M. Cendak in Antonija Bubnič nabrali 8 K 12 v, Nežika Sodja nabral* 12 K 80 v, Franc Cuk 6 K, S. Potočnik 12 K, M. Malle nabral 9 K tO v, vtič. g. župnik Dernovšek 5 K, F. Ravnik nabral 22 K 60 v. Za gobovce: Vlč. gosp. župnik Dernovšek 5 K. Za odkup sužnjev in poganskih otrok poslano v Trst: Jera Zupan za eno zamorsko deklico, ki se naj krsti na ime Jera Zupan 25 K, T. Cevšek za Terezijo Cevšek 24 K, Marija Zupan za eno Marijo Zupan 24 K, Nežika Sodja za eno N e ž i k o Sodja 24 K, Franc Miglič 2 K, Marija Malle 20 K, po M. Malle od neimenovani 20 K, od neimenovani v Rožni dolini 20 K. Za kruh sv. Antona v Afriki poslano v Trst: Vlč. Don Kratzig 10 K, Janez Jenčič 2 K, po vlč. g. H. Tuli od Josipa Cerkvenik 3 K, Janez Znidaršič 5 K, vlč. g. Palir 4 K, M. Knez 10 K, vlč. g. župnik Skorjanc 12 K, S. I. 30 K, vlč. g. župnik Dernovšek 5 K, Pankrac Traunčkar 1 K, Elizabeta Košak 2 K, Peter Trebeč 1 K. Za Klaverjev novčič poslano v Trst: Po vlč. g župniku Dernovšek 24 K, P. Traunčkar 1 K 20 v, po Mariji Malle 9 K 60 v, Ivana Bari 8 K. Za jezuite na Madagaskaru: Za gobavce: Mana Koželj 10 K. Za Klaverjevo družbo poslano v Trst: Matija Prajnik 10 K. Pospeševalni prispevki: Vlč. dekan Počivalnik 10 K, vlč. g. župnik Skorjanc 2 K, M. N. O. 5 K 50 v. Skupna svota: 700 K 52 v. b) V predmetih: Janez Jenčič: križce in svetinje. Popolni odpustki Mata? a) 15. vinotoka, na god sv. Terezije. b) 28. vinotoka, na god sv. apostolov Simona in Jude Tadeja. Pogoji: Vreden sprejem sv. zakramentov sv. pokore in presv. rešnjega Telesa, obisk cerkve in molitev po namenu sv. očeta za razširjatev sv. vere. ...........■ii.'u»»iw.,«itw/yf