List mm koristi de lev-•kega l|ud«tve. Delavci «o opravičeni do kur produclre|o. This paper Is devoted to the intereet« of tht working claee. Worker« ere entitled to ell whet they produce. Knur »d a ••ooad-elaM matter, Dte. fl, IIUT, at Ui post offks. at ObtoMro III. umI.i lb* Act of c«i|nu of M.roh tvd. 1ST®. Office: 2146 Blue IaUnd Ave. Delavci vseh dežela, združite se". PAZITE! ne itevilko v oklepe|u-ki ee nakata poleg ve* šega naslova, prilepil«, nega epoda| ali ne ovitku. Ako (131) |e itevllk« . X tedaf vem • prlhodn|o itevilko našega liata poteče naročnine. Proel-mo ponovite |e teko|. Stev. (No.) If. Generalni štrajk v Phi ladelphiji. Is sočutja s štrajkujočimi vsluš- band cestna ielesnice 100.000 delavcev ustavilo delo.— Bossi kličejo na pomoč uniforma-ne morilce! Delo v Philadelphiji, Pa., počiva. 100.000 organiziranih delavcev je zadnjo soboto stopilo v splošno stavko. Tak odgovor je dalo delavstvo Rapid Transit -kompaniji in kapitalistični mestni vladi na brutalni nastop proti štrajkujočkn vsužbencem cestne železnice, kteri »o že dva tedna na štrajku. Generalni štrajk v Philadelphiji je končni in neiz pr>sni boj med delom in kapita lom v onem mestu; boj, v kterem mora podleči cestoželezniška dru fja, ali pa mora odzvoniti delavski organizaciji. Tam je za enkrat delavstvo pokazalo, kako veliko moč ima, ako složno nastopi. Godbeniki so prvi zaštrajkali. Cim je odbila dvanajsta ura v noči od petka na soboto, ustavili so organizirani muzikant-je kakor bi odrezal vsako godbo, pobrali instrumente in zapustili kavarne, gledališča, plesne dvorane in druge javne lokale. Mu-zikantom so takoj sledili kočijaži in vozniki avtomobilov; — gospoda, ki se je mudila v gledališčih, "clubih" in na raznih zabaviščih, je morala vsled tega sama voziti kočije in mašine, ali pa iti peš domov. V jutro ob 6 n 7 uri so pa neštete parne piščali po fabrikah in "šapah'1 tulile zastonj: delavcev ni bilo na delo. Štrajku se je pridružilo tudi več tisoč neunijskih delavcev. V soboto popoldne so imeli štrajkarji veliki shod na "Independence Square". Župan Reyburn, zagrizeni nasprotnik delavstva, je sicer po policijskem šefu prepoveHal vsako zborovanje delavcev, toda zadnji so kljub temu zborovali — obkroženi od policijskih čet. Policaji peš in na konjih so se povsod zaganjali v silne množice štrajkarjev in sim-patujočega ljudstva, in v mnogih propadih tu pata m je bilo prvi dan generalnega štrajku stotine oseb ranjenih. Mestno policijo so pomnožili na 10.000 mož. Vodstvo štrajka je delavcem strogo zabičalo, da se čuvajo izzivanja ali napadov. Delavstvo v Philadelphiji je storilo vse kar je sploh moglo storiti, da prepreči generalni štrnjk. Posebni odbor štrajknjočih mo-tormanov in konduktorjev je pozval upravo Rapid Transit - kom-panije na dogovor v prid miru, toda kompanija je ošabno odgovorila, da neče nič slišati o pogajanju. temveč da bo vodila boj do skrajnosti. Delavci, mnogi trgovci, podjetniki in še celo duhovščina je apelirala na župana Revbur-na in mestni svet, da bi posredo- ival v prid miru. — a župan je bil za vse gluh. pač pa je brzojavil govern or ju države .Pennsylvania, da naj ima državne konštablerje, znane pennsvlvanske "kozake". — pripravljene vsako minuto! ' Ali ni torej to očividen dokaz, da ■o se kapitalisti in njih ponižna dekla lokalna vlada zarotili. da uničijo uboge štrajkarje če ne drugače tudi z bajoneti in kroglami iz pušk uniformiranih zve-rijt Ali ni to jasno, da nameravajo kapitalisti z zverinskim nasil jem potlačiti in ugonobiti vsako delavsko gibanje v Philadelphiji? Da, jaano kot beli dan. Zato: boj samoeilnikom na celi črti! Končna zmaga bo zmagaVatira nega delavstva! Chicago, IIL, 8. marca (March), 1910. Leto (VoL) V. — V organisacijskem okraju Butte, Mont. so zastavkali vsi strojniki' kj so zaposleni pri strojih v rudn k NezavedeA delavec je skala, na ktero kapitalist zida svoj profit. Splošen pregled. Sodr. Chas Cerpy -a, zastopnika unije poljskih pekov v Chicagu, je zadnji torek zvečer ustrelil skabaki foreman David Beyer, vposlen pri R. J. Bremner Bake-ry Co. Morilec je izvršil svoj topovski Čin, ko je Oerny v družbi dveh tovarišev pekov nič hudega sluteč mislil prekoračiti ulico na Clyboum Ave. dva blocka vstran od omenjene pekarije. Umor ni nič druzega, kakor hudobno maščevanje nad unijskimi peki, kteri so par dni poprej izprli Brem-nerjevo pekarijo vsled preziranja njih unije. Sploh so pekovski mojstri v Chicagu že odveč samosilni. — Slovenske gospodinje v Chicagu, kupujte samo unij ski kruh! Predno kupite štruco ali hlebec kruha, poglejte če je na njem prilepljena unijska znamka. S tem pomagate organizaciji pekovskih delavcev. Ogibajte se skebskega kruha! Proč od skebskih pekarij! Skebskega kruha se drži kri! e • « Chicaški prohibicionisti so odredili, da mora vsak član ali pristaš njih stranke vsak dan moliti za zmago lokalne opcija in njih vodenih kandidatov ob volitvah 5. aprila. O santa simplieitas! Kje je še papež, da bi podaril za vsak vodeni glas kakšne "odpustke"! Radovedni smo pa le, kteri svetnik je posebni priprošnjik za vodo, h kteremu zdihujejo fanatični prohibicionisti! , • • * Miss Caroline Ehlert, bolniška strežnica v bolnici klavniškega o-kraja v Chicagu, poroča, da je 30.000^el^vcev v chieaških klavnicah bolnih na jetiki. Kot vzrok navaja revno hrano, nečista stanovanja, ubožno obleko in koncem konca kot izvor vsega z\a: nizke plače. Delavci in delavke v klavnicah ne zaslužijo toliko, da bi se pošteno najedli in oblekli'—i zato pa morajo počasi umirati za jetiko! Trideset tisoč jeticnih delavcev v klavnicah! Tak je kapitalizem ! • « * Delavci ne spijo samo po noči, temmveč noč in dan, vedno — a najbolj pa smrčijo, ko gredo na volišča. e e e Senator .Teff Daviš iz drž«ve Arkansas, je dne 2. marca očito sam priznal v senatni zbornici, da je od arkansaških kapitalistov prejel mastno podkupnino z namenom, da v senatu "porine skozi" zakon, ki bi vlado oprostil lastništva 100.000 akrov zemlje, ktero so ukradli dotični kapitalisti. Čemu je "pošteni" senator to povedal? Mi vemo brez njega, da brez korupcije in grafta ne obstoji nobena javna uprava. Mi vemo, da "ljudski" zastopniki v Washingtonu dobivajo dvojno plačo: prvič od ljudstva, da ga "zastopajo", in drugič od tru-stov, da ne zastopajo ljudstva! Kapitalizem temelji na zločinu — tatvini iti graf tu, in zato je $isto logično, da .kapitalisti kupujejo švindlerske zakone po posta voda-jah. Samo jeden je bog: — profit, in graft je njegov prerok!! • e # Velika porota v Chicagu je minuli petek spodobno oprala t rehusaste grafterje v mestni hiši. Z drugimi besedami: porota je zavrgla obtožbo, da uo nekteri mestni uradniki v družbi z županom Buase-jem okradli mesto za $33-000 v odjemanju pri Cummings Foundry Co. Veleporotniki so bili večinoma bankirji, tvorniški ma-nagerji, veliki business mani, sploh sami politični prijatelji župana Busseja. In to pove vse! Ali naj vrana vrani izkljuje očrt! Zvezina vlada je do danes že izdala stotisoče, mil ione za razne pravde in sodno zaaled ovali je mesarskega trusta in chicaške klav-ničarje posebej. Ako bi vlada s temi milioni, ktere je takorekoč vrgla skoz okno, ustanovila svoje klavnice, ki bi bile lastnina ljudstva, bi zapravila veliko manj denarja, koristila veliko več ljudem in obenem pobila mesarske kralje bodj pa kot z vsemi sodnimi procesi, ki se navadno končajo za njo z blamažami. • • « 500 rudarjev vrženih na cesto. "Nov korak za konsolidacijo vseh rudarskih družb na Keweenaw polutoku storila je C. & H. s tem, da je z dnem 1. marca povse ustavila delovanje na Osceoli rudniku, rekoč, da se to ne izplačs. S tem je do 500 ljudi, največ Slovencev in Hrvatov prizadetih." (Glasnik). Stara kapitalistična peeem! Ni dovolj profita — zato se "ne izplača"! In za bakrene kralje se še posebno ne izplača: — saj so ondotni rudarji brez moči, ponižni sužnji, s katerimi so lopovska Columet & Hecla Mining Co. igra kakor z možiceljni na šahovi deski. Tako se ustvarjajo "dobri časi" zate, izsesana delavska pari-ja! Mogoče bo ta krepka brca zdramila tamošnje zaspane rudarje, zlasti slovenske, da se bodo s svojimi tovariši drugih narodnosti pobrigali za rudarsko organizacija — ktere še nimajo!) Unija, unija, a ne Cirilmetodarija! Orga-nizujte se proti kapitalistom, ki vas gulijo do krvi in potem vržejo na cesto, ko se jim več ne izplača ! • • « —i Koliko časa še in Perzija bo ruska satrapčja. Ne mine teden, da bi ruske vojaške čete ne zasedle kakšnega okraja z izgovorom : prišle so delat mir in red. Nemiri, ki služijo ruski vladi za izgovor, provzročajo ruski agent-je, kot so jih svojedobno izzivali avstrijski agentje v Bo&ni^in Hercegovini. Dokazano je, da je vodja tolovajev Rahim Han v ruski službi, ki je provzročil nalašč nemire, da so ruski vojaki zasedli Aharo. Rusiji so odrezali pot do morja Japonci. Naravno je, da Rusija sedaj sili v perzijski zaliv. Logično je tudi, da se pri tem Rusija ne poslužuje čednih sredstev. Do danes je še vsaka kapitalistična država v dosego svojih nečednih namenov rabila umazana sredstva, pa naj se država nazivlje Anglija, Francija, Italija, Zdr. drž. Japonska ali pa Rusija.- Ime ne spremeni nič. Kapitalistične države so podobne druga drugi kot jajce jajcu, • • e — Abdul Hamidu, odstavljenemu turškemu sultanu se je popolnoma zmešala pamet. Že več dni noče vživati hrane in razsaja tako, da so mu morali obleči prisilni jopič. In take ljudi naj bi bil bog postavil, da vladajo narode, kterim se zmeša pamet. PaČ čudo mora biti ta bog! ' e e e * Jezuiti v Macedoniji. Srbski listi javljajo, da se nastanijo v Skoplju jezuitje. Kupili so v mestu dve hiši. Jezuitje so baje poklicani, da opravljajo dušno pa-stirstvo med katoliškimi Amavti, v resnici pa jih je poslala tjakaj avstrijska vlada v svrho, da delajo med Albanci propagando za Avstrijo. — Če imajo srbski listi prav ali ne, nam ni znano. Gotow pa je, da ne hodijo jezuiti v 'brez-verske* ali "krivoverske" kraje nikdar drugače, kakor z namenom, delati katoliško - klerikalno propagando. • • e "Uniformirani sajedalci." To frazo je prinesel angleški kapitalistični dnevnik "Chicago Tribune." Mi prinašamo to frazo kot beležko, ker bo prišla doba, ko bo "Tribune" zagovarjala tiste, ktere je imenovala dne 28. jan. t. 1. v uredniškem članku "uniformirane zajedalce." Cenjeni čitatešji, ali veste kte-rega "Tribune" nazivlje s tem slabo doneČira in nelaskavim imenom f Policijo v Chicagu. Ne pozabite tega! V isti itevilki časti "Tribune" vse policaje — od načelnika pa doli do zadnjega ponočnega čuvaja kot korumpirance, agente zloglasnih hiš, strahopetce, sploh kot "uniformirane zajedalce", "Uniformirani sajedalci 1" Ne zabite teh besedij. Policija kapitalizma, varovalci zakona in miru so po izjavi kapitalističnega dnevnika: druhai u-niformiranih zajedalcev. Ha, ha, ha! • • e Neki duhovnik v Pittsburgu, Pa., je izjavil, da ne poroči nobenega para, dokler ženin ne doka* že, da ima $2000 letnih dohodkov. On je mnenja, da gmotne težkoče in revščina v zakonu je izvor rodbinskih razdorov in razporok. Nespameten pop! Rodbinski razdori so vendar na dnevnem redu med ljudmi "higher up". Vsak dan či-tamo v časopisih o razporokah in rodbinskih škandalih v palačah gotovanov in milijonarjev, ki imajo par sto milionov dohodkov na leto, ne samo $2000. Ali so morda taki raporoČni športi mogoči med revnimi delavci! Ali bi bil ta pHtSburšltt popec tako prijazen in nam povedal, kako naj povprečno delavec pride do $2000 stalnih letnih dohodkov T T t • • * Revež se ne sme do sitega najesti niti spati na gorkem, kajti živež je drag in premog je drag. Revež se ne sme ženiti in vzgajati otrok, kajti pri tem so spet stroški, a $2000 letnih dohodkov nima vsak. Revež tudi ne sme — umreti, kajti tmga in grob zopet staneta denar! Kaj naj stori revež T Živeti ne sme, umreti ne sme — sme samo eksestirati. • • e Današnja, gnjila človeška družba smrdi najbolj pri glavi. Morala kapitalistov, kronanih trotov in drugih boigataških krogov je že davno pri prsih in mrjascih. Na evropskih vladarskih dvorih imajo vlačuge — seveda za kulisami — najveČkrart glavno besedo. Palače in vilo mogočnih denarnih kraljev in cesarjev v Ameriki, so navadni zasebni bordelih. Ženitev je pri ameriških kapitalistih že davno športraz poroka je že tudi navaren šport. Malo je milionar-jev, da se ne bi po dvakrat, trikrat poročili in zopet razporočili. Milionar in gledališčna igralka — je v Ameriki že nekaj tako navadnega kakor konj in pa sedlo. Nasprotno se pa milionarke vlačijo s kočijaži. šoferji (vozniki auto-mobilov) in za zabavo imajo tudi —pse! Bestijalni rimski cesar Ka ligula, o kterem toliko čitamo, je bil pravi atigelj napram poživin čenim izsesavačetn v "boljših« krogih sedanje kapitalistične družbe. In kajpada, vsi ti - le uživaČi v blatu mnogoženstva in "vzvišene" prostitucije smrtno sovražijo soeialisfce in socializem, kajti socializem bi — pravijo --r-a- z-d-r-1 rodbinsko vez in npeljal svobodno ljubezen!]! • • * — Kedar bo človeška družba živela po naukih socializma, bo zginila tudi revščina. • • * — Socializem se liri, me j tem ko mnogo delavcev spi duševno span je. • • e — V delavskih žepih je več revščine kot denarja, ker so kapitali sti ociganili delavce za pošten za služek. • • * Taftov kabinet obstoji iz samih advokatov. In to iz advokatov, kteri so v službi velikih korpora-cij in trustov. Ti - le advokati imajo dvojno, trojno plačo: prvič is zvezine blagajne kot vladni u-radniki; drugič od trustov kot odvetniki — in tretjič zopet od trustov mastne podkupnine, da gledajo da se kapitalistom v Wa shingtonu nobena krivica ne zarodi. Pravtako so zvezini sodniki, sami bivši pdvokatje velikih kor-poracij z dvojno plačo. In tako večina kongresmanov in senatorjev. Ali se naj potem delavci še čudijo, da se za nji(h zahteve zmenijo v kongresu toliko kolikor za lanski snegf Nespameten je, kdor se čudi. Saj delavci vendar nečejo drugače; delavci ne zaupajo sebi, temveč ob volitvah raje glasujejo za korporacijske advokate. Zato je pa tudi popolnoma prav in logično, da dobe delavci povsod le gold brich". « • e — Ako ne poslušate socialističnih govornikov in ne čitate socialističnih knjig in spisov, tudi ne morete poznati nauke socializma. Kdor zametuje socialističen nauk, ne da bi kedaj čul ali čital o njemu, ne bo še le zgubil, ampak je že zgubil. # ♦ # — Prosperiteta — dobri časi so vzrok draginji. Plutokratje so se dogovorili, da hočejo dobre čase in zvišali so cene za najpotrebnejša ljudska živila. • • * — Mejtem ko se kapitalisti redijo in debelijo od delavskih sragah in žuljih, umirajo delavci za svoja načela. __ • • * — Vsi kapitalisti in njih hlapci vpijejo: Združimo se proti socializmu. Zakaj ? Ker socializem raste se širi in procvita. • e * — V ameriškem kongresu zopet razsaja in se Širi moralna kuga. Neki "moralnež" hoče osrečiti republiko z zakonom, ki določa, da se izžene vsakega inozemca — nedržavljana. ki bi grešil zoper moralo. Ker pa imajo ameriški sodniki zelo čudne pojme o morali, lahko doživimo, če se sprejme tak zakon, da bo zmanjkalo kmalu parnikov za prevoz nemoralnih inozemeov v Evropo. Neki sodnik, član višjega sodišča države Illinois, je odločil, da je gostilničar, ki ima svojo gostilno odprto ob nedeljah, človek nemoralnega značaja in mu odbil podelitev državljanskega prava. V dnigih državah smatrajo za nemoralnega človeka, ki je ukradel ko« kruha, dva ali tri krom pirje ali kokoš. Z druge strani pa lahko vidimo, kako šepava je ameriška morala. Na BUis Islandu je v praksi, da se dvojici, o katerih niso na jasnem naselniški uradniki, dovoli stopiti na ameriška tla. ako se tam poročita. In ta farsa se vrši v znamenju morale, katero so A-meričani baje vzeli v zakup. Na ta način se pogostokrat prisili do poroke, ki še o poroki niso snn-jali nikdar. Taka dvojica prisili v zakon, da so ji dovoli izkrcati. Komaj pa čuti ameriška tla pod «eboj, pa že gresta vsak svojo pot. Da je tak zakon nekaj nemoralnega, o tem razmišljajo naduti Američani, ki so oboleli za moralno blaznostjo. In takih norcev i-mamo na tisoče v ameriški republiki. e e * — Mesto, da gospoda v kongresu remije moralo, bi bilo bolj pametno,, da bi se ta gospoda po-brinula za delavce in naredila konec morjenju na industrielnem polju. V naši "prosvitljeni" republiki danes še nismo tako daleč, da bi imel? statističen seznam o vseh nezgodah in nesrečah. Naša "slavna" vlada se pač briga za to, koliko imamo ovac, koštrunov, govedov in oslov. Po privatnih virih jo od leta 1889 do 4908 vbilo v r* p*Ug *o**ga nasnanUi tudi #TA*J*—lo*. PROLETARIAN Owaad and pablisbcd Eve«y Tuesday by Seeth Slavic Work««« » PablUhtaf Compaay Chksfe, LBseis. Qlssilo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki. Frank Podllpec, Prealdent; John Patrick, Secretary; Frank J«n*il£, Treasurer Braimo« a«raa> United St«t«a and C »n ad». « y«ar, 75c lor half ytar. Foreign countriei $2, a year, $1 (or half year, aerarnamo ««ras on «greamrat NASLOV tako dolgem potil- is mojega stanovanja v cerkev T" Ne vem kaj hočemo na to odgovoriti, ker niiii je preuaporno it enega blocks v drugi in ta daljava je pribižno 300 korakov. Kaj smo mi delavci potem f Odgovor je več kot suženj. Mi moramo hoditi vsaki dan m sploh po zimi pot do ene ure daljave v nevarne rudnike. Jaz uprašam, zakaj se mi deiav ci nikomur ne pritožimo f ln sploh se nimamo kam pritožiti, ker kapitalisti niso naši prijatelji. Zato moramo mi sami delavci združiti in organizirati se. Delavci na Calumet, Mich ' imajo lepo priliko, da se organizirajo, ker tam že več let obstoji lokailna unija št. 203., podružniea od W. F. of M., sedež je v Denver, Colo. Jaz, kot član omenjene unije, svetujem vsakemu zavednemu delavcu, da se u piše v omenjeno unijo. Zapomnite si, da delavec dobi svoje pravice le z organiziranjem. Nadalje naznanjam čitateljem širom Amerike, da sem se preselil iz Calumet, Mich., na Eveleth, Minn.. Tukaj bivam sedaj že nekoliko tednov in sem se seznanil v tukajšneiu mestu z mojima dvema dobrima drugova in uradnika od društva Napredek ki. 69. S. N. P. Jednote in aein od njih marsikaj slišal iz delavskih krogov tukaj-šne naselbine. Ni bilo potrebno, da bi se sel informirat kako se tukaj dela, pokazalo mi je dovolj ljudsko okostje tukajšnih delSvcev. Vidi se, da kapital pije kri tukajšnih delavcev, a oni pa ne napredujejo nič. Ali zato pa postavijo cerkev, katera ni še dodelana. Božji pastir sam pomaga, da bode prej v višavi. Prišel bo dan, ko se bomo odkrili in pozdravljali duh svobode z besedami:1 živela zarja svobode' Pozdravljam vse zavedne delavce širom Amerike, tebi, vrli "Proletarec" želim pa obilo naročnikov in sotrudnikov. Frank Japich, box 39. — Eveleth Minn. Shenango, Iron Range, Minn. Slavno uredništvo Proletarca! Prosim za ponatisk teh pa vrr-stic, ktere prihajajo iz še kaj ledene Mirmesote. Da. po pravici ledene, kajti snega imamo vsak dan več in zima pritiska vedno hujše, živo srebro se prikazuje globoko doli pod ničlo. Kar se tiče delavskih razmer, se nam tukaj v tej naši slovenski naselbini ne godi še preslabo, a kaj dobrega pa tudi ni in kakor se razvidi, tudi nadalje ni pričakovati. Dela se tu veČino v železniških rudnikih. Ker sem tudi sam vposlen v tu-kajšnem rudniku, dasiravno o-pravljam drugačni posel, mi je do pičice vse znano, kako se ubogi delavci trudijo po nesrečnih od družbe zanemarjenih rudnikih za svojo skromno življenje. Kar vem iz svoje lastne skušnje to opišem: Prva stvar je, da dotična družba in ob enem milijonarka ne skrbi, ako je lestvica navzdol pokvarjena, ako manjka povprečno klinov tu in tam — saj delodajalci oziroma priganjači lezejo doli s pomočjo vspenjače mrmrajoč v angleškem jeziku, da je za nas all right. Dospevši doli, gredo na svoj posel z krhrajočim glasom nad svoje podložnike. Do tie ni priganjači z ducat milijonsko družbo vred ne skrbijo, ako so pokriž-ni tramovi doli pobiti in do cela pokvarjeni, ampak nasprotno kričijo v ozadju delavcev: le rini karo in jo zopet izprazni pa zopet drugo, tla bo več rude ven prisilo. Enako skrbi kapitalistiška družba in njeni podTepniki za uboge ponesrečence v rudniku. Dokaz temu je to: Dne 25. feb. je Buda Lončar, delavec v dotičnem rudniku, šel po pitno vodo za sebe in svojega tovariša. Hodeč nazaj po ro\'U, se utrga precejšna plast rude in pade ravno na njega. Revež se je zgrudil na tla in ležal na-dotičnem mestu, dokler ga niso oelavci taašli in to sporočili delovodji. Njegov prvi izrek je bil: "what is the matter with you," dobro je videl prelivanje krvi iz nesrečnikove glave. Dotični ponesrečenec je hrvaškega naroda. Po izpiranju velike i^anc je sel siromak gar po lestvici spremljan od krutih priganjačev, na površje. Ce že ni drugače, da kapitalistična surovost zahteva človeško žrtev, potem gre dotično truplo po skipu in to na vrhu rude na površje, ako prav Žrtev pričaka, da rudo nasipljejo v dotiČen skip, da ja vzpenjata ne roma« na poVrije zaradi enega mrtvega trupla. Tako delajo Shenan*ki kapita listi. Ampak rečemo in upamo, da se bodo visoki ponižali, in ds bo delavska pšenica obrodila. Naj to za sedsj zadostuje, ob priliki kaj več. Tebi socialistični list pa želim veliko uspeha in napredka. — 8 proletarskim pozdravom Nick WukšiniČ naroč. Cooemaugh, Pa., 28. feb. 1910. Cenjeno uredništvo Proletarca! Ako se vsm zdi vredno, priobčite ta dopis v listu, ako ne, v "koš žnjirn. Precej časa je minulo, odkar se ni nič čulo od tukaj. Vse nekako spi, najbolj pa še socialisti, kteri *bi morali biti nabolj delavni. Imamo preveč domišljavih predsodkov, kar je obžalovanja vredno. Pri vsem tem imamo tukaj ljudi, kteri se pri vsaki priliki radi na-zivljajo socialiste, prostomislece itd.. Da bi pa te vrste ljudje kaj za socializem naredili, to jim niti v sanjah ne pride naprej. Se ne brigajo, da bi k socialistični stran ki pristopili, se naročili na list ali da bi kaj pripomogli socializmu. Dosti boljši pa tudi niso nekteri, ki so že pri stranki. Ti se včasih izrazijo, kako visoke ideje imajo o socializmu, da jim je socializem vse drugo pa nič; to je tedaj, kadar so glave polne alkohola. Večina takih sotlrugov ye pride niti k seji, imamo vedno dovolj izgovorov, največkrat je gotovo niaČek. Prav lepo kaj t Pa pustimo to. Poglejmo pa malo v bliŽno naselbino1 Johnstown. Tam so naši somišljeniki dne 23. jan. lptos ustanovili soc. klub z 14. člani. Pri drugi seji dne 27. feb. je že to šte\ ilo narast-lo do 32 članov, in ako se ne motim nad navdušenostjo in požrtvovalnostjo te nove delavne moči, bomo kmalu videli lep rezultat njih dela. Klub je tudi takoj pristopil k ameriški socialistični stranki. lie tako naprej, sotrpini po začrtani poti v boj, za zmago ljudstva nad kapitalom. Delavske razmere so tukaj vedno slabše. Delavstvo ne ve za nobeno prosperiteto. Namesto, da bi šlo na boljše, gre na slabše; kolikor se tiče plače, je zmerom manjše. Zdaj se večkrat sliši govoriti o morebitnem premogarskem štraj ku. Ako sklepamo po poročilih, ktere nam prinašajo razni Časopisi ni pričakovati nobenega jedin-stva ali kompromisa med premo-garskimi baroni in njih ubogimi delavci, sužnji. Zadnji zahtevajo za deset centov povišanja pri toni, pri tem so pa prvi tako prijazni in ljubeznivi, da hočejo desel vtrgati. Ako ne pride do jedinatva do prvega aprila, je boj neizogi. ben. Boj meti kapitalom in delom. Na eni strani na stotisoče članov močna organizacija premogarjev, pod imenom: "United Mine Workers of Amerika", na drugi strani pa združeni premogarski baroni, s polnimi žepi s krvjo namočenega denarja, z vlado na njih strani. In ako bo boj, bo h ud. Nobeden ne ve, kaj vse se lahko še zgodi. Obžalovanja vredno je, tla je še toliko premogarjev neorganizovanih in da se tako malo stori od strani organizacije za organizirati še neorganizirane kraje. Tukaj nas je še več tisoč neorganiziranih premogarjev, kteri so bili, ako bi se vzelo dobro in premišljeno taktiko, hitro organizirani. Ali kolikor je meni znano, ni premogarska organizacija še nobenega koraka storila, da bi ta kraj organizirala, delavci sami se pa ne upajo in tudi nimajo dosti pojma o organizacijah. kajti devetdeset odstotkov je večina inozemcev taeih, ki niso še nikoli nič čuli o delavski združitvi. *Lahko se pa kaj stori prihodnjo spomlad. Delavska moč je popolnoma nezadovoljna, nemirnost je opaziti povsod, ves Hi, treba je le žveplenke v podobi par dobrih or- Spominska — torta sodrugu Ivanu dolar-ju. Nemilo je pretresla vest vse Slovence v okrožju Proletarca, vest o tragični smrti sodr. Ivana Šolar-ja. Nič manj nego kteriko-li ostalih sodrugov, sem jaz potrt radi prežalostne nezgode in izgube povsem akt i vitega in skrajno prepričanega sodr. Ivana Šolarja. Citatelji 4tProletarca" ponesrečenega sodruga kteri je žrtev kapital«, večinoma poznajo še le izza sodelovanja pri listu. Toda ine-ni je njegovo delovanje za socializem poznato celo deset letje. Kakor za morem vestno in prepričevalno zatrjevati, on ni bil vzgojen v socializmu, niti po agitaciji k slednjem pridobljen, še manje pa nahujsksn v socializem, on je po samostojnem raziskavanju z čudovito slabimi sredstvi, na samotni farmi svoje matere, postal odločni socialist. Ivan Šolar živeč na farmi do spomladi leta 1901 z materjo, ni imel toliko prilike o socializmu poučevati se, kot ostalih in-dustijelnih slovenskih delavcev dan danes. Januarja meseca leta 1900 sem prejel prvo pismo od nj^Ts» ki se je z vso ra*lo«tjo obrnil do mene, ker je iznajdel, da ima "Rdeči Prapor" poleg njega še naročnika v Ameriki. Prvo njegovo pismo je dokazovalo njegovo veliko inteligenco in velik razum za socializem. Iz korespondence, ktero sva nepretrgoma nadaljevala nad 7 let, je bilo razvidno, da je prve užitke socializma že zajemal iz radikalno liberalnega časopisja, kar je pač redkost med Slovenci. I ve t a 1901 je zapustil farmo in ¡HMital industrijelni delavec. Kot industrijelni delavev je smualistič-ne ideje tako hitri spopolneval, da se je moral slednji čuditi, kdor je to videl. Poslušal je slednji socialistični govor, ak9 mu je bilo le mogoče in vselej veliko pridobil. Poročal mi je uekoč, kako v Seattle nastopajo^ unijci napram Japoncem ter hočejo popolnoma zabraniti slednjim naseljevanje, ter se izgovarjajo, da Japonci A-merikancem in unijcem konkurirajo, da ne morejo doseči višje plače, ter da Amerikanei ne bodo nikdar sli na Japonsko dela iskat, med tem, ko trdijo socialisti, da je zemlja za vse prosta, torej tudi za Japonce. Konečno mem je n-prašal, kaj mislim, kdo ima prav? Jaz sceveda nisem vedt4 druzega, kot, da ima prav vsak iz svojega stališča. Njegov odgovor seveda je bil zoj>et: "Oh dokler bode vedno, jaz in jaz ne more biti bolje.' To sem tudi smatral za njegov odprt socializem tudi pri težkih u-gankah. Takoj začetkoma korespondence je bilo pokojnemu Ivanu le pri srci, kako bi pričel slovenski socialistični «list v Ameriki. Izrazil se je v nekem pismu, da če bi rmel urednika, da list sam založi; tukaj poglejte izvanredno požertovalnost za naš narod. Ko je pa zvedel leta 1901, da prične v Chicagi prvi slovenski socialistični list "Zoro", je bil ves nau-dušen in takoj poslal $42. in kasneje, ko je zvedel, da je list na propadi, še ponovno $50, ako bi bilo mogoče rešiti socialistični list. Toda žal, tega tedaj ni bilo mogoče rešiti in sodr. Ivan Šolar je bil zelo užaljen, ker Slovenci niso imeli socialističnega lista. Poslan denar se mu je vrnil. Leta 1902 v me«ecu januarju, se je naš Ivan odločil na potovanje v Alasko. V družbi nekega J. Pe-triča je k nogam po ledu in snegu potoval in vlekel na saneh prtljago za sbo. Potovanje je trajalo več tednov in ob vsaki priliki, kedar je prišel do "Road Iiourse" mi je poslal potopisne črte, ktere sem jaz potem od poslal skupno na "Glas Svobode", ktero je bil ravna pričel v Pueblo Colo, in koje-itvu urednik je bilg. Fr. Medica. Kako, da niso bile priobčene in I kje se sedaj nahajajo nevem. Mogoče kje v uredništvu Glas Svo-| bode. Ce so tako krasne črtice izgubljene, je vendar škoda in žal žave in se naselil v Seattle Wsah. ter bival, dokler ga ni zadela tragična sinrt. V njegov trajen spomin mi je bil poslal za časa moje trdovratne bolezni, kravatno iglo z glavo iz surovega zlata, kterega je on prinesel iz Clondike in lepo število njegovih prezanemivih o-sebnih pisem stvarnega pomena. Ivan* Oh, lepa hvala za vse. V trajnem in častnem spominu mi imtaneš, dokler tudi mene ne zadene tvojo osodo. Simon Kavčič. ganizatorjev in vse je takoj v o gnju.Sotrpini, kar nas je v tej o-! mi je, da sem jih sploh odposlal, kolici, bodimo pripravljeni, V slu- Jako žal mi je tudi. da sem radi | AH zamore kdo zagovar-|ati kapitalizem? Kakšen je kapitalizem, ako ga stMlimo z etičnega stališča f Grd in ostuden. Rodila sta ga oderuštvo in sila, kumovali,so pa izkoriščanje, sužnost, grozodejstva in revščina. Oderuštvo je rodilo premoženja, iz katerih je zopet vzklila predka-pitalistična doba. Tej je sledila kolonizacija z najstudnejšimi grozodejstvi. Nič vredno blago so "prodajali'' domačinom z dva tisoč odstotki dobička. Pridelke domačinov so pa "kupovali" še z večjim dobičkom. A to se ni vse. Na povelje holandske vzhodnoin-dijske družbe so vničili gozde ilragoecnega drevja in grmičevja, da niso padle cene popru, cimetu,' kavi, čaju itd. Vničili so po cele rodove in vasi. Prizanašali niso starčkom, ženam in deci. Veraer Sombart je dejal: "Obogateli sino, ker so za nas umrli celi redovi in rase, ker smo raz-ljudili po cele dele sveta. Tudi Anglija ni nič bolje gospodarila v Indiji, Francija v Afriki in pohotni belgijski kralj Leopold v Kongo državh Ali je mar krivica, če kapitalizmu podtikamo te grehe njegovega rojstva. Bila bi krivica, če bi bil kapitalizem drugačen. _ j Danes, ko zaseda kapitalizem že svoje zadnje postojanke, istotako mori in davi v interesu svetega profita, kot je ob svojem rojstvu. Na tisoče ljudi umre vsako leto nasilne Smrti. Ubijajo in morijo jih v rudnikih, premogokopih, na železnicah, tvornicah, stavbiščih, parobrodih, sploh povsod, kjer se je nastanil kapitalizem. In vsepovsod se mori zavoljo profita. Kapitalizem ne pozna ljubezni in solidarnosti. Res je, da kapitalizem druži kapitaliste v trustih, kartelih in sindikatih in razprostira svojo moč okoli sveta in postaja mednaroden. Ali ta solidarnost je piškava in se ne poraja iz ljubezni do svojega bljižnika, ampak iz golega egoizma. Kapitalizem noče pobratiti narodov, marveč jih hoče podvreči profitu. Kapitalizem je večinoma prov-zročil vse vojne v sedanji dobi. Njegova gonilna sila je divja konkurenca, ki zopet rodi boje med podjetniki, da se kapitalisti koljejo med seboj. Kapitalizem je tudi posurovil ljudi tako, da vidijo ljudje v svojemu bljižniku le konkurenta ali izkoriščevalni predmet. » In to surovost najdemo danes tudi v duševnem življenju — v u-metnosti, znanosti in religiji. Duševno, osebno življenje je danes v službi reči; brezdušnost in trdosr-čnost stroja ste si vtihotapile v naše življenje. Profit je postal bog — denar in ne etika vlada svet. Bistvo kapitalizma je podobno niolohu, kapitalizem je nenasitlji-va pošast. Kapitalizem je ponižal umetnost, znanost in moralo in rodil je sovraštvo, ki zastruplja občevanje človeka s človekom. , Ali zamore še kdo na svetu zagovarjati kapitalizem, katerega dičijo tako krasne vrline in lastnosti? Odgovorite moralisti ! Moralisti, ki trdite, da je greh, če se človek pri delu odpočije ali če lačen človek ukrade košček kruha? Odgovorite! čaju, da pride do organiziranja stopimo takoj v organizacijo, ker edino tam bo naša moč. In ako bo treba iti v boj zato. stojmo trdno, kot mora- stati razredno zavedni večkratnega prenieščenja več njegovih pisem iz severa izgubil, kteri bi bili še zelo laniinivji za objavo. Opisoval je vedno vse tako lepo in živo, da je moralo vsake- delavec za njihove prineijn», in po- ga zanimati. Poletje, leta 1902 je tem bo gotovo naša zmaga. Torej naš Ivan prebil v Jukon Teritori, sotrpini, v boj za organizacijo! Brez boja ne bo zmsge, brez zmage ne organizacija in brez organizacije bo pa toliko več dela in manj plače. Frank Podboj. na zimo se je pa vrnil zopet v Združene države. Spomlad 1903 je nazaj odšel in prezimil v Dauson zimo 1903—-1904, jeseni, 1904 se je pa zopet vrnH v Združene dr- Listu v podporo. Po sodr. Fr. Petriču noslano iz Frontenac, Kans.: L. Bedene $1 — Frank Boštjaneič 50 ct. — Joa. Cvetkovič, J. Jartz, Val. Golob in Fr. Mausar po 25 ct. — Jak. Selak 50 ct. Iz Clevelanda, O. poslano: 10 ct. ker je Maks do4>rt sina. 10 ct. ker se je B . . .c mnfal, 10 ct. ker smo se ga pri materi dobro nabral i, 20 ct. za srečno potovanje v rim. Frank Rugclj, 24 ct. Radlev, Kans. po sodr. PetriČu. — Vsem skupaj, srčna hvala. Pozor I Dolžnost vsacega je, da posta državljan Zedinjenih držav. Vsak, brez državljanske pravice, na političnem pod ju je ničla. Toraj cenjeni eitatelji, potrudite se, preskrbite si citvzen papir. Navodila, kako dolbiti držav. Ijansko pravico, v posebni brošu-rici za 12 centov z poštnino, m» naroči pri John Petrich, 4316 W. 31. St. Chicago. 111. Listnica uredništva. Sodr/'Jo*. Kesman, Cumberland Wyo. Poslanega dopisa ne more-mo priobčiti, kakor nismo priobčili prvega iz vale naselbine. Vi odgovarjate na tisti dopis, kteri sploh ni bil priobčen in dolžite, da ga je pisala oseba ktera ga sploh ni. Take malenkosti ne spadajo v javnost in kakor smo morali odložiti prvega, prav tako moramo Vašega. Želimo, da bi v slogi dedovali za napredek delavskega stanu in pa, daizbistrite nektere pojme, kajti če ima človek jedno stalno prepričanje potem ne more imeti druzega in ne more biti vsestranski. — Pozdravljeni. Mr. Anton Obreza, knjigarna Ljubljana. Poslanega obvestila ne moremo priobčiti pod rubriko Književnost, kajti ceniki knjig spadajo pod reklamo, ne pa med književna poročila. Reklamo je pa treba plačati tudi v Ameriki. Sicer so pa tudi stavljene cene izredno visoke, naše delavstvo je pa že toliko napredovalo, da si zna preskrbeti knjige po izvirnih cenah. GOLGATA LETA 1910 Marv Dalton, stara 63 let je delala 16 let v predilnici v Oakland, Odpustili so jo, ker ji je pešala delavna moč. Vse svoje prihranke je dala svoji invalidni hčeri in petim nedoraslim vnukom. Ko je kasneje zbolela je pa zvršila samomor. Samomor te stare in pridne delavke nas nehote spominja na samomor osem let starega otroka, ki ga je zvršil pred nekaj leti v Den ver. Ko so našli otroka, ki je trpei neznosne muke vsled zavži-tega strupa za podgane je dejal: "Mama je vedno trudna in mi se nikdar ne najemo do sitega. Ako umrjem jaz, ne bo treba tako trdo delati mami, in moji bratci bodo imeli dovelj hrane, da jim ne bo treba umreti lakote." V nekem revnem njujorškem okraju je prišla zjutraj v otroški vrtec mala deklica, kateri je bilo Čitati na obrazu, da trpi vsled mraza in gladu. Deklica je pogledala učiteljico in jo vprašala: "Gospodična C. — ali ljubite Boga!" "Seveda," je odgovorila učiteljica. "Dobro," je hitro segla deklica v mes zelo resno. "Jaz ga ne ljubim. Sovražim ga! Učiteljico je presenetil ta odgovor in uprašala je deklico po vzrokih. "Dobro", je dejala deklica. "On stori, da piha veter, jaz pa hiniAin gorke obleke; on naredi sneg, v mojih čevljih so pa luknje; on napravi mraz, mi pa nimamo doma premoga, da bi zakurili peč; on izvrši lakoto, mama pa nima kruha, da bi ga nam dala za zajuterk." Krist, ki je umrl na križu je rekel : "Boljše je, da se človeku pri-veže mlinski kamen okoli vratu in se ga potopi v morski globočini, kot da bi žalil enega teh malih." Te besede veljajo vsem, vsem tistim, katerim prepovedi o Kri-stovih mukah nosijo pogačo in polne lonce mesa, ki pa kot golo orodje kapitalistov dajejo delavcem in njih deci nakaznico za dobro življenje na drugem svetu, na tem svetu jih pa pošiljajo na Gol-gsto v zvezi s kapitalisti. Pozor agitatorji! Našim zastopnikom in vsem tistim, ki iščejo novih naročnikov za "Proletarca" naznanjamo, da dobi vsakdo, ki pošlje pet novih celoletnih naročnikov, roman po imenu DŽUNGEL zastonj. ..Požurite se! Džungel je velika povest, v lepo vezani knjigi. Če hočete imeti drugi teden to povest, ki je zajeta iz delavskega življenja in spisana po znanem »oc. av-torju U. Sinclairju, tedaj pdSljite novih naročnikov in knjiga se vam pošlje zastonj na val dom. Hofote knjigo Džungel «aetonj? Frank Petrič, na« poto-aastopnik, potuj« U teden uri Kaniai. Pooblaščen je itaro it novo naročnino , "proletarca", prejemati ofla-naročila sa knjig« in brošure godrugom in prijateljem naleta v Kamatu ga toplo pri- Cena in plača. * Kapitalisti imajo za delavce dvoje vrst znižanja plaž. Prvo znižanje je, da delavcu zniža plačo za njegovo delavno moč, katero mu delavec proda. In drugo znižanje je, da delodajalec plača delavcu isto plačo, a zviša mu ceno za življenske potrebščine, da zamore kupiti manj kot po-pred. Strokovno združenim delavcem ae je posrečilo tekom krize obdržati njih nominelne plače. Drugod ae je pa poerečilo kapitalistom pritisniti delavce na nižjo življen-8nO nivo. Druga vrsta znižanja plač se je pa kapitalistom obnesla vsepovsod. Cena živilom je poskočila tako, da je delavec pri nižji plači pred desetimi leti kupil tretinjo več, kot zamore kupiti danes. To se ne vrši prvič, da so kapitalisti osrečili ameriške delavce z znižanjem plač skozi podraženje živil. To se je završilo pred državljansko vojno, ko so pobrali vse brezposlece v armado. Plače so šle kvišku, pa tudi cene za živila. Vzlie visoki plači je pa delavec ^manj kupil kot popred, ko je dobival nizko plačo. Kapitalisti so dali z eno roko, nazaj so pa vzeli z obema. kla voda po vodovodih, katero morata imeti oba: dela vee in kapitalist. In delavska sloga lahko obsodi vee na smrt vsled lakote: delavce in kapitaliste. , Cekini in suho, rmeno zlato se ne bo spremenilo y hrano, pa naj kapitalisti noč in dan klečijo pred blagajnimi in prosijo boga, da bi vslišal njih pro&njo, ako kmet ne orje in seje, mlinar ne melje, železničar in mornar ne prevažata, delavec ne izdeluje strojev, pre-mogjar ne koplje premoga itd. itd. Delavci! Nam se ni treba strašiti boja, ako nam ga vsilijo kapitalisti. Ali slo^e, sloge in ¿¿opet sloge nam je treba. Delavec naj bode z delavcem, 'kapitalist pa s kapitalistom. V boju med delom in kapitalom bodo zmagali delavci. Zapomnite si in uvažujte to delavci! Vojna je stala denar. In obe državi -t- Unija in Konfederacija sta pričeli izdajati papirnat de-nor. Iz opotekajoče bojne sreče se pa ni dalo prerokovati, kdo bo končno zmagal: Unija ali Konfederacija T Delavce so plačevali v papirju. Cena za živila, katera je delavec neobhodno potreboval za življenje, je bila pa preračunjena v zlatu. Tako je delavec v resnici zaslužil manj kot pred državljansko vojno. Razlika za cene blaga je bila 75 odstotkov, nominelno zvišanje plač pa mnogo nižje. Ta situvacija je prisilila ameriške delavce do boja. Porodile »e je živahno strokovno gibanje, ki vslcd ugodnih okoliščin, ni le vs-pešno branilo življenske ražmere za delavca, marveč je tudi izvoje-valo znižanje delavnika. Prvo gibanje ameriških delavcev za osemurni delavnik je bilo sad nesoglasja med plačilom v denarju in cenami. In to nesoglasje med plačilom in ceno imamo še dandanes. Seveda. niso razmere za ameriške delavce dandanes tako ugodne kot ob časn državljansek vojne, ko so Pameriške armade bile na bojišču, |ki so pogoltnile tudi vojsko brez-Iposlecev. Vzlictemu bodo delavci prisiljeni vsled naraščajoče prosperite pričeti boj, hud boj s kapitalisti za zboljšanje življenskih razmer. ! Kapitalisti boao morda slrušali ublažiti boj med delom in kapita ' lom s tem, da jim bodo svetovali, naj se deldvci zadovoljijo z manj fcedno hrano nižje vrste in manj-Šimi stanovanji. Delavci ne bodo vgriznili v to kislo jabolko. Vsaj organizirani delavci izjavljajo, da ^fciti trnul. Že iz najbolj konzervativnih de-lavskih organizacij se čuje glas o nesoglasju med plačo in*ceno. Železniška organizacija — najbolj konzervativna v Ameriki je že tudi v opoziciji. Tudi rudarji, m premoga rji izjavljajo, da plače ne soglašajo več Hftmi. Po vsej pravici lahko izjavimo, da «mo danes na predvečeru pred živahnim in obširnim delavskem gibanju* Ameriški delavci ne morejo m ne smejo dovoliti, da bi jim kapitalisti poslabšali življen [; Al raznim1 kar /¡i tretjino. De lavci se bodo tomu kapitalistične nm početju vprli in sledili bodo težki in hndi boji. Mi pa žp danes izjavimo, da bo-lo kapitalisti podlegli v tem boju, ako so delavci složni. V slogi je moč! Delavska sloga ko vstavi vsa koVsa v tvorni in na železnicah. Delavska j lahko završi, da po noči ne | več gorele avetilke in ne te- Ali je svriil in odredil On? Ali je Bog ukazal, da ljudje~za povedujejo ljudem, koliko naj plačajo za vozni listek, kedar po tujejo iz kraja v kraj t Ali je Bog odredil, da sme pe ščica ljudi drugim ljudem ukazovati, koliko naj plačajo za živila in stanarino t Ali je božji ukaz, da druga pe ščica ljudi lastuje petrolejske vi re, premogokope in kovinske rudnike? Ali je Bog podaril drugi peščici ljudi gozde in nepregledne šume da jih opostoftavajo in sekajo in prodajajo drugim les za visoko ceno? Ali je Bog odredil, čigavo naj bo polje, vrtovi in hiše? Ali ^je kedaj Bog komu r^kel Ta hiša je tvoja, ta parobrod je tvojega brata; oni le avtomobil tvojega strica, ti le tvornica pa tvoje sestre? Ali je kedaj Bog ukazal, da morajo hoditi tisti lačni in v razcapani obleki, ki delajo; tisti, ki ler nuharijo pa siti in v svili in bar-žunu? Ali je to odredil Bog??? Ako ni Bog tega zaukazal, po tem je čas, da vsi ljudje na svetu zahtevajo enake pravice do življenja in se ne zmenijo za ukaze kraljev, cesarjev, knezov in trinogov, ki so izvolili sebe, ne da bi jim bil Bog dovolil v to. Kapitalistična kultura v Ameriki Sedeminosemdeset linčarskih u morov smo imeli v zadnjem letu v ameriški republiki. Izvzemši dveh, katera ima na računu država Illinois, so zvršili vse v južnih državah. Georgia 16; Mississipi 11; Louisiana 10; Teksas 10; Alabama 7; Florida 7; Arkansas 5; Oklahoma 5; So. Carolina 4; Kentucki 3; Missouri 2; Tenesse 2; West Virginia 2 in Virginia 1. Čudo, da se največ linčarskih umorov zvrše v južnih državah, kjer vlada pobožnjaški duh nestrpnih Puritancev, ki si domišlja jo in hočejo reformirati še severne in vzhodne države. Reforme naj obdrže, kar sebe. Dasi nismo pobožnjaki, vendar pa pravimo: TakTe kulture reši nas, o Gospod! SOCIALISTIČNO GIBANJE V EUROPI. ; _ Francoski socialisti so imeli pred nekaj dnevi v Nismesu svo; sedmi letni kongres. Na tem kongresu je znani antimilitarist Gustave Herve silno kritiziral stran ko, predvsem voditelja sodr. Jau-resa, češ da preveč podpira vlado. Izjavil je celo, da izstopi iz stranke. — Socialistična stranka v Bel giji je na svojem »boru 14. feb. v Bruselju sprejela sklep, ki nalaga stranki dolžnost, da se mora boriti z vsemi močmi, da čim pre, strmoglavi klerikalno premoč v državi. Palje je izjavil zbor, da v interesu belgijskih delavcev je vsaka simpatija s kapitalistično vlado oziroma novim kraljem od več. _ Socialisti v nemškem parlamentu delajo silne skrbi nemški vladi in kronanomu bedaku Viljemu. Gre se za reformo volilnega sistema. Vlada bi na vsak način rada skrpucala volilni sistem tako, da bi ociganila delavsko ljudstvo za glasove in pridržala zase trajno večino. Socialisti pa vladne intrige neusmiljeno pobijajo, in kot se vidi, da ne bo več tako lahko varati delavcev v Nemčiji. ZAKON IN FAKTA. Zboljšek konititucije. ('len 1. Kongres naj ne zvrši zatona, ki priporoča ustanovitev vere ali prepoveduje zvrševanje iste; ali omeujuje svobodo govora in tiske; ali krati ljudstvu pravico do mirnega združevanja in do opozorjenja vlade za odpomoč glede pritožb. Z ozirom na ta člen ustave, u-)rašamo: Kaj mislite o tem, da v Spokane, Wash, aretirajo govornike na ulici in policaji vdirajo v dvorano 11 Industrialne svetovpe zveze''.in se tam obnašajo kot vandali? Ameriški narod gre pot vseh narodov. Peat ljudi si je prilastila narodno bogatstvo. In temu sledi, da tlačijo in preganjajo svobodo kot v Meksiki in Rusiji. Vsak brutalni akt tiranije zvr-šijo pod pretvezo, da se gre za o-hranitev miru in reda. Tako ae je vršilo v starem Rimu in Kartagi, v Rusiji, Črnigori in na Turškem. Ljudstvu so daleko-idni ljudski sinovi pripovedovali, da mu jemljejo svobodo, a Ijud-stvo ni verjelo. Ali preko vsakega naroda, ki je mirno in potrpežljivo prenašal krivice, je prihrumel vesoljni poplav. Ako ne verjamete, čitajte zgodovino! — Wells Fargo ekspresna družba je izplačala 300 odstotkov di vidende, Delaware železniška družba pa 95. Pa nekateri trdijo, da imamo slabe čase. No, lastninske bestije — kapitalisti ne poznajo slabih časov. Za nje to mize vedno tako pripravljene kot na "oheeti". SLOVENSKI DELAVCI! Naročajte knjigo lipi. SlacUlra: "DŽUNGEL" največji socialni roman 20. ato-letja. Knjiga je pred kratkim izšla v slovenskem prevodu in ae že razpošilja. Cena a poštino vred $1.25. Naroča se pri upr. "Proletarca", 2146 Blue Island ave., Chicago, IUinoia. NAŠI ZASTOPNIKI. La Salle, 111.: John Pučsk. Conemaugh, Pa.: Frank Podboj. St. Louia, Mo.: Vincent Cain-kai. Johnstown, Pa.: Math. Gabre-nja. t Colorado City, Colo.: Draf. Po-gorelec. Jakob Dolenc, Box 3, Willock, Pa. Tony Mrak za Hackett, Pa., in okolico. Joe Pajk za Pennaylvanije. John Mesojedec, Box 337 Da-via, W. Va. Frank Črne, Cleveland, O. Rock Springs, Wyo.: Valentin Stalick; Za Chicago in okolico ata naia zastopnika Mike Kulovec in John Jersb. Anton Sterle, Box 368, Chia-holm, Minn. Anton Jalovčan, za Hndaon, Wyo. Lorain, O. jtn okolico: Frank Vevar. Kenosha, Wis.: Ignac Radovan. Darragh, Pa. in okolico: Ivan Ring. Hibbing, Minn.: Frank Hitti. Za Miiraeeoto: Jernej Črnogoj, Box 477 Eveleth. Louia Olažar za Sygan in okolico. Frank Verbajs, Vamiling, Pa., box 135. Frank Cirk, za Cleveland in okolico. Filip Godina, za Indianapolis, ^Zastopnik: Joief Radelj, box 257, Frontenac, Kans. severon stran Chicaga: Joe Zavertnik ml. 440 N. Curtis St. Anton Mesec, Indianapolis, Ind. za okolico (Severno stran.) John Gasperin, 22. Stagg St. Brooklyn, N. Y. ^ Novi zastopniki: Nick Vuksinič, Chinhoim, Minn, za ta okraj in okolico. Lozekar Gasper v Cum: berlandu, Wyo. Pongrac Jurse, za E. in W. Mineral, Kans. Frank Vegel box 134 Girard, Kans. in za Franklin, Kans. Ste že obnovili naročnino "Proletarca"! — Če jo še niste, storite to takoj, da se Vam ne ustavi lista. FRANK IIDOVIČ, EKSPRESMAN 1343 W. 18tti Street pri Bine Island Ave. CHICAGO, ILLINOIS Prevala pohištvo, premog, drva in drugo. Oglaaite a« ori niem. Oddaljeni rojaki naj pišejo dopisnico. Slovencem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnioo. FRANK ZORNJAK, 1837 So. Centre ave., Chicago, 111. ■e 1 v*wvv W 'V Importiran starokrajski tobak vsake vrste za cigarete, pipe in žvečenje. Im-portirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah. VAC. KROUPA, 1243 W 18th St. Chicago, m. Halo, Johny! Kje ai pa bil včeraj? Saj vel kje, tam kjer je največ zabave. Ali fte ne vel da je največ zabave v GOSTILNI. Johti Košiček, 1807 80. Centre Ave. Chicago, Ql. Sodrugi! Priporočaj* te hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"! I. STRAUB i . URAR 1010 W. 18th St. Chicago, 111 Ima večjo nalogo ar, variti«, prsteno v In drugih drmfotta. Iavriuja todJ vuakovratna popravila v tej atroki pe salo nitki eeai. Obtičite ffat Droitvene regalla, kape, prekoramnlee, bandara itd. aa slovenska druitva najbolje preekrbi Emil Bachman 1719 So. Centre ave., Chicago, DI. Slovencem in Hrvatom! na an an jamo, da iadetajamo ran nU|pl, p po najnovojčem kroju. Unij*» delo; trpaéno in litee UUlCnC^ y ^^ lux amo tudi rman« druge potvefeéêfcna, k epa. da ji v delokrog oprave — oblek. Pridite in oglejte si na*o izJoibo. Z veem apoitovanje« DOBREGA FOTOGRAFA 'in ^ Povsod cenijo. Zato pojdite k KDOR HOČE IMETI dobro obleko najnovešega kroja, okusno in trpežno delo, naj se o-glasi pri MIKE KASTRUN-U, krojač na 1842 So. Center ave., Chicago, III. Izdeluje tndi ženske obleke po vseh krojih. — Pridite in poglejte 1 i i »ZOR! : SLOV. SOC. KLUB ST. 1 -V CHICAGU- priredi letos veliko «In v nos t PARIŠKE KOMUNE Ta slavnost se vrši v nedeljo, dne 20. marca t L v veliki hali NARODNE DVORANE : 1802 So. Center Ave. T I Na programu bo igrokaz, slavnoatcn govor, tamburanje in proata »abava. Natančneji program se objavi pozneje. ODBOR. Ce rabite express koči|o, seno za živino In sploh reči, ki spadalo v s«a|no stroko ---se oglasite pri- . hI W. J. BRENNAN, 1132 -1st St. La Salle. 111. TELEPHONE 330 R. kteri Izvrstno fotografufe. Na|bol|še delo. Cene zmerne. 1438-1440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. NA VOGALU 14. PLAČE. TELEFON O AN AL 887. USTANOVLJENO 1SSS. Izdelujemo obleke po meri po $20. 122, $25. Prodajemo f30t0Te oblekc po 10, $12, $14, $15. Imamo ▼cliko zalogo modernih klo-lillalllU bukov ▼ najraznovrstnih bojah. V75)liWli *mamo veliko zalogo sraic, kra-¿.dlUJJI Vatf jank, spodnjih hlač, opank, i t. d. Za mnogobrojna naročila ae priporoča flTTlf MAftirU PRVA HRV. TRGOVINA ZA OBLEKE JUKI Ifl/UTlEiA, 1724 S. Centre Ave.f Chicago, 111. Zdravljenje v 5 dneh brez noža in bolečin Varicocele, Hydrocele (KAZŠIRANJE Ozdravim riaecffft, kdov trpi da Varicoceli, 8trieturi. Dalj» ozdravim nalezljivo RMtru^^enjo, tivdne netmoinoBti, vodenico in bolozni tiiodih •« moikih. Ta prilika j« dana tiatim, ki ao izdali ft« velika avot« zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj name« j«, p» knzati vaem, ki ao bili zdravljeni od tueatov zdravnik« brezuapeino, da posedujem le jaz «lino «redatvo, a kterim zdravim vapeino. Za nrvapaino zdravljenje nI treba plačati—1« sa vapa«no. Ozdravim pozitivno telodečne bolezni, pljuftna, na jetrik in ledvicah ne glede kako atara je bolezen. Tajna molka bolezni zdravim bitro, za atalno in tajno. tivSeoe oneoiogloati, slaboat, zguba krepoati, napor, zaatruplenje in zguha vode. Pljttfta, nmdnho, Bronehiti«. ar«ne bolezni in pljučne zdravim z mojo najnovejšo metodo. ... .ženake bolezni v ozadju, beli tok U druge zdravim za atalno. — Zaatmpljanja in vte druge kožne bolezni kakor priMe, ture, garje, otakline.—Moini to* is druge bolezni. PrelMa in «vatnja «aatonj. DR. ZIN8, 41 SO. CLARK ST, CHICAGO. (Med. Randolph in Lake St.) Uraduje: od 8 ure zjut. do 8. ure zveier. V nedeljo: od 9 ura zjot. do 4 ure pop. -------trw......■ i - ALOIS VANA — ixdelovatelj sodovke, mineralne vode in rai-nih neopojnih pijač. 1837 So. Fiik St. Tel. Oenal 1406 Jako važno vprašanje? "Ali sem f.e poslal zaostalo naročnino na 4,Proletarca"t 6« ne! — proletario anžiCek. » (MIlan Pu&elj.) (Dalje). Tuji berač se ée bolj raakači, nenadoma sname malho preko glave s rame in prične z njo mahati po AnžiČku. "Lepa je ta!" — govori Anži-ček in ga opleta s palico po nogah. "Goljuf si, zraven pa 4e poreč I Na božjo pot gre, pa se tepe! Ko bi ae vsaj nazajgrede tepell Takrat bi bilo vseeno! Romarji prihajajo zadaj in te gledajo! Kdo ti bo pa kaj dal, af Anžiček govori in hiti švrkati a palico. "Mutast nisi, mutaat! Če bi ne slišal, bi se ne razkačil! Ampak tisto bi prej rekel da imaá noge pohabljene! Tolčem in loputam, pa se vrtiš s svojo malho okoli mene, kakor bi ne čutil!" Berač gori v lice, škrta z zobmi, obaoji na meatu in prične mahoma na ves glas zmerjati "Ahá!M — vzklikne Anžiček. — "Ahá! Zdaj sva pa skupaj! Le zmerjaj, pa oprti prazno malho in jo nesi, odkoder si se priklatil!" Anžiček odšepa po cesti naprej, berač umolkne, postoji, stopi hitreje in dojde Anžička. "Hočeš spravo?" — ga vpraša, kakor bi se šlo za kupčijo. Anžiček gleda stran in šepa dalje. "Molči in pusti, da beračim po svoje, pa ti dam tretjino tistega, kar dobim!" "Polovico!" — izpregovori skozi zobe Anžiček in gleda stran. "Polovico!" — pritrdi berač in ponudi roko. "Imaš kaj denarja?" 4 * Imam !" "Žganjarna je za ovinkom. Tam boš plačal, pa se zgodi po tvoji volji!" \ "Plačam!" — pritrdi bera^ in skupaj gresta proti žganjarni. Pred pragom se ozreta na desno in levo, naglo vstopita v zakajeno vežo in sedeta na črno klop za vrati. Anžiček obrne desno dlan navzgor kazalec »ključi v koleno in potrka ob mizo. 44He!'9 V- zaklice oblastno, kakor bi bil on plačnik. KrČmar prileze po lestvi iz podstrešja, stopi pred pivca in govori o suši. "Tako je!" — pritrdi Anžiček. "Samo nam ne škoduje suša, ki nič nimamo. Bo že Bog dal! Dve merici, bi misAil prijatelj, kaj ne? Dve veliki merici — pa tropinovec na j bo znotraj!" Krčmar odide, in se kmalu vrne s pijačo, Anžiček izpije v duaku, levo roko drži paličino kljuko, desni komolec položi nanjo, brado nasloni med palec in kazalec, dvakrat mlastne z jezikom in gleda proti sosedu. Ta pije počasi z ne-kašnim spoštovanjem, se naslanja nazaj na steno in kroži po veži s svojimi rdečimi in z brezbarvnimi trepa? nicami obrobljenimi očmi: najprej po levi steni navzgor, z nje preko stropa na desno steno in po njej na tla in zopet na levo. "Zakaj pa si ti berač, kakšne vrste pa si?"'— vpraša Anžiček. "Ali si takega stanu? Stari oče berač, oče berač, sin berač, sina sin berač, babe pa beračice! — Kaj pa ti manjka, kako pa si pohabljen?" Sosed pokuša žganje in skomiz-ne z ramama. "Ohác!" — odgovarja Anžiček namesto njega. "Že vemoi vroče ti je, če delaš! — Še eno meneo bi ga, bi svetoval!" Berač pogleda kakor bi se vzd-ramil in prikima. Anžiček naroči vnovič žganja in govori naprej. "No, vidiš! Jaz pa nisem bil vedno berač. Hlapec sem bil, vaški , fant, pa sem padel z lestve in si nogo zlomil. Od takrat nise.n za delo. Hemterem! Tako ti reccra, da sem kaj drugega doživel, kakor ti! Tudi dekleta sem imel. Podttpnikovo Tino, tisto ki se je primožila h krčmarju na zagorski božji poti in zdaj tam gospodinji. Videl jo boš!" "Glej ga!" — izpregovori sosed in se začudi. "Kako pa je bilo?" "Rada sva se imela; po noči sem vaso val pri njej!" "Kaj sta pa delala?" Anžiček se zasmeje in topotne z nogo ob tla. 'Tebe pa ni sveti duh obsenčilP — pravi. "Kurje možgane moraš imeti! — No, veš kaj? Muhe sva lovila! Ona eno, jaz eno; takole od polnoči i?k do jutra sva vse po-gonobila, kar se jih je našlo čez dan v čumnati 1" "Kaj P* govoriš neumnosti!" — ae zadere nanj berač z užaljenim glasom. "Kaj misliš, da jaz tebe poslušam? — Na to mislim, koliko se bo danes naprosilo." Anžiček pije, se briie z roko krog ust in imlaskiie z jezikom. "Že prav!" — pravi. "Polovica je moja. Če ne, pa nisi mutast! "Pojdival" — pravi berač, ko vidi, da ni nikjer nikogar. "Ti ai pa iz tisočerih izbran!' — se nasmehne Anžiček. "Popihal bi jo, pa nič plačal! Denar na, mizo! Poznam krčmarja, pa mu ne mislim plačevati tistega, kat bi mu ti unesel!" Anžiček potolče s palico ob tla, krčmar pride, berač potegne iz ne-drije vrečico z vinaarji, jih šteje po mizi, apravi nazaj, se dvigne izza mize, in oba odhajata. -Zunaj prihajajo po cesti navzgor romarji, t rum orna gredo, nekateri molijo na glas, drugi prepevajo nabožne pesmi, tretji se razgovarjajo o čudežih in drugih božjih skrivnostih. Solnce je že visoko, jako že pripeka, skoro žge v hrbet kakor plamen. Lep dan je, nebo je čisto in jasno kakor jezero, kadar je mirno, tuintam leti pod njim ptica, ki se zdi v višavi majhna kakor metulj. Na desno in levo leže po rebrih polja in njive, žanjice žde tuintam med rumenim žitom, rdeče rute po njihovih glavah so vi: deti od daleč kakor veliki makovi cvetovi. Anžiček šepa tik berača, oba molčita, razkrita sta in molke držita v rokah. Kadar ju doidejo romarji, stopita v stran, iztegneta sklenjene roke od sebe in nastavita ktatmke^A&liek prosi na glas "v imenu zagorske device Marije", tovariš jeclja, izpušča iz ust nerazumljive glasove in vije z glavo po zraku. Okoli desete ure prideta na holm, sedeta v majhni dazdaljavi v travo tik gladke peščene poti, ki vodi v cerkev, in vsak prosi po svoje. Anžiček kaže odrevenelo nogo, sosed je mutast. Romarji stopajo mimo in darujejo: ta več, drugi manj, kakor kdo more in kakoršen je. Skopuh da malo, vedno manj kakor revež, ki je dobrega srca. Zagorje je vas na holmu, ki gleda daleč po dolini. V sredini stoji cerkev zagorske Marije, ki slovi po daljnih in bljižnih krajih kot velika in čudodelna pomočnica, o-koli nje stoje v dvoj na tem krogu hiše in za njimi spodaj po rebri navzdol 4eže polja. Po široki poti, ki se širi v kolobarju med cerkvijo in hišami, stoje danes šotori, večji in manjši in vsi beli. Sejmarji Anžiček pogleda naokoli, stopi do berača, ki stoji v travi, in prične iznova šepetati. "Takole 1" — šepeče. "V krčmo pojdeva, kjer je krčmarica tista, ki so ji rekli včasih Podlipnikova Tina. Zadaj za hišo je miza in klop, tja sedeva, razdeliva in se pokrepčava! Sama bova!" Berač poravna malho, ko gresta aredi ljudi, jeca in miga z rokami, kaikor bi pripovedoval s prsti, čudno kima z glavo in prestopa, ka-kdr bi bil v«* nadložen. Že na daleč udarja na uho krik iz krčme, harmonika se čuje in rajanje mladih parov, ki se sučejo v živahnem plesu. Anžiček in tovariš gresta skozi vežo na dvorišče in sedeta tam v kot med hišo in skednjem. "Sama sva", — pravi Anžiček — "deliva"! Berač najprej vzdih ne, posega počasi v žep in prinese iz njega peat bakra. Anžiček se začudi in gleda. "A — a?" — zine naširoko. "Samo to-le da bi bilo?! Ne boš ti beloglavec! Ne boš zastonj goljufal! Alo! Kje imaš pa groške? še tiste na mizo!" Berač vzdihne vnovič, poseže v drugi žep in prinese iz njega kupček niklja. "Premalo!" ~ pravi Anžiček. "I^ri žganarju si jemai zjutraj denarje iz nekakšne vrečice; kje je pa tista?" Berač gleda jezno predse, poseže v nedrije in privleče iz njega polno vrečico. I "Takole!1 pravi Anžiček. "Zdaj bova pa štela in delila! >(Dalje prih.) — Bojkot proti mesu je mrtev, mesarski trust pa še živi, raste in debeli. Bojkot ni druzega dobrega pro-vzroČH, kot da je opozoril javnost na delo zločinskega trusta. Senator Elkins za \V. Va. je dejal: "Današnjih razmer se ne more prenašati, cene za živila so v razmerju višje kot delavske plače. Ako družina noče gladovati, morajo otroci v najriežnejši mladosti na delo, pomagati morajo zaslužiti. To je pa pogin civilizacije. Seveda je senator ime4 v mislili kapitalistično civilizacijo, kar do kazuje časniška vest iz St. Louisa: "Draginja je prisilila mnogo družin poslati svoje otroke v tvorni-co mesto v Šolo. Dan za dnem pri hajajo prošnje na šolskega nad zornika za spričevalo vsposohnosti za delo. Kot vzrok se pa navaja draginja. Mislimo, da ni treba bolj brit imajo pod njimi razloženo svojo \ kih skušenj za narod, da prične kramo, tik nje stojijo, vabijo ljudi, ki hodijo radovedni mimo ponujajo in hvalijo blago. Tudi Žida ne manjka. Pred krčmo stoji na zaboju, rdečo ruto si je zavezal o-ritrditi govorancain, kedar vežejo otrobe. N. pr. Človek naj išče svoj ponos v resnici in poštenju. Duševni >ritlikavci bodo pa za hrbtom njegovim govorili, da je lažnjivec in slepar. In če se Človek ne laska in klanja tem duševnim pritlikavcem in noče prenašati njih podlosti in ponižanja, bodo pa rekli, da je ne-ivaležnež, 'hinavec, prodana duša, veja, ki se zaziblje, kamor potegne veter. Ako je pa človek nož, ki reže na dve strani, navaden šuft, predrzen slepar, plitek frazar in odobrava dela duševnih pritlikavcev, jih kuje v nebesa, jim poje hvalo glasno, tedaj ga , duševne ničle proglase za buditelja naroda, junaka, ki se bori za svobodo, nesebičnega, ki se žrtvuje za narod itd. itd. Take duševne pritlikavce najdemo povsod: med inteligentnimi in delavci, v vsakem stanu, vsaki organizaciji in v vsaki politični stranki. In te duševne revčke, ki si domišljajo; da so duševni velikani, je kaj lahko poznati. Kritizirajo vse: cerkev, strokovne in podporne organizacije, kapitalizem, kle-rikalizem. socializem in anarhizem, sploh vse izme, ne dajo pa za nobeno stvar centa in le k sebi držijo roke kot svetnik na a»ltar-ju. Najbolj nečedno pa obirajo tiste svoje tovariše, ki pripadajo k eniinisti politični gospodarski ali cerkveni organizaciji. Po teh u-drhajo vedno s kolom in to brtz-miselno udrihanje imenujejo kot "zdravo kritiko." Duševni pritlikavci se tudi brigajo za vse. Svoje nosove vtikajo v družinsko življenje drugih, v gostilni štejejo, koliko čaš piva je kdo izpil, kakšne smodke puši, kako se oblači in hodi, včasih pa gredo tudi gledat v lonce, kaj drugod kuhajo za zajuterk, kosilo ali večerjo. Duševni pritlikavec sliši, v ki i in ogrize vse. Le bruna v svojem očesu ne vidi, ki je navadno tako velik, da mu miljo daleč štrli iz očesa. Kar pa duševni pritlikavec ne vidi in sliši, si pa izmisli; iz muhe naredi konja. Izmišljeno pravljico prodaja za čisto in golo resnico. Pri pripovedovanju ali obrekovanju pa sili svo jo malenkostno osebico kot vzor človeka vedno v ospredje in pov-darja — jaz, pa jaz. On je poštenjak. resnicoljub, narodni bu-ditelj, bojevnik za svobodo vsi drugi so pa nič — k večjem umazani koristolovci, breznačajneži, ljudje brez idealov in falotje. Diši! J. Z. ROJAKIT Cc k očete piti dobre pijače in se sabaviti po domače pojdite k B. Mahnlch-u, 714 Market Strte«, IVaitkeflai. Pri njemu je vse najbolje. Kdor ne vrjame, naj se prepiča. Najboljše in najfinejše obiska so po nizki ceni na prodaj pri H. 8CHWARTZ, 16—18 N. Hali ted 8t., Chicago Velika zaloga klobukov, čepic, čevljev, perila in kovčekov. Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo. Prehlajenja se lahko iznebite in bolečine v vratu ter v prsih minejo takoj, če se napravi par močnih drgnjenj s "Pain Expel-ler", kakor je popisano v knjižici, v kteri zavivta steklenica. Sredstvo se lahko kupi v Ameriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica, treba pa je paziti na to, da je varstvena znamka s sidrom na kartonu in na steklenici. Podpisana se priporo£ava Slovencem za mnogobrojen o-bislf, ker imava na razpolago dobro gostilno in dvorane. Šajnck & Hans 1802 S. Centre Ave. Chicago, 111. M, A, Weisskopf, M, 4. Izkušen zdravnik. Uraduje od 8—11 predpoldne in od 6—9 zvečer. 1842 So. Ashland Ave. Tet Canal 476 Chicago, 111 in Potisek GOSTILNIČAR 1237-lst St., U Salle, 111 Toéi TW, go* t Uni podrejene pijsAe Lnse priporoča, rojit kom ca obilen obitk. P R. Dichter'« "PAI N-EXPELLER' Kaj ti koristijo močna milica, če trpil na revmatizinu. PAIN-EXPELLER dobro vdrfnteo. 11 Uko) o!«)k boUtlM la ndatranl njib viroka. Po Kn la kOe t *»ab lekarnah F. ki. Richter A Ci., 215 Purl St., NEW YORK Patita na varat ano zuaioWo • «Idrom Joseph Kratky, 1645 W. 21st PL, Chicago, 111. Izdelovalec najfinejših cigar veake vrste. Na debelo In drobno. Sveži krak in fino peeivo dobite redno ▼ hrvatsko slovenski pekarni Curiš i Radakovič 1458 So. Centre Ave. Vosi tndi na dom CHICAGO. POZOR! SLOVENCU . POZOR! 8 A L O O N s modernim kegiji&en Svete pivo v sodčkih in buteljka* in drage rasno vratne pijane ter oaijsks •modke. Potniki dobe čedao čiAče sa nitko eeno. Poetresba točna in lxborna. Vsem Slovencem ia dragim Slovi •e toplo pri porote MARTIN POTOK AR, 1625 So. Centre Ave. Chicago Kadar se brijete stopite vedno v brivnico I. rasreda, to je pri Louis Polka, 1215 W. 18th St„ Thalia Hali CHICAGO, ILL. Angleščina Glavno pravilo. Da si življenje olajšamo in podaljšamo, moramo slediti glavnemu pravilu, to je, opuščati vsako nezmernost, pa naj se imenuje kakorkoli. Vsaka nezmernost zapušča posledico tu ali tam v telesu, ampak navadno je želodec, ki trpi. Bolečino ali težo začutimo v njem, jed nam ne dHi, skratka, nič nam ni prav. Potem je potrebno, privoščiti želodcu popoln počitek ter uživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To zdravilo podeli nove moči onemoglim organom, izpodbudi žleze k novi delavnosti ter usposobi telo prejemati in prebavljati tečno hrano. Uživati bi ga morali, kadar koli se počutimo slabe, utrujene, potrte, ob izgubi slaati in ob neprebavnosti. To zdravilce lahko prenaša naj-občutnejii želodec, ker ne vsebuje niti najmanjše primesi kacega škodljivega leka ali zelišča. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1330 So. Ashland Ave., Chicago, Tli. Kraani stenski koledarji za 10 ct. v znamkah. KAKO 80 NASTALE VERE IN BOGOVI? Ta interesantna razprava is pod peresa slavnega Ingersola se dobi v slovenskem prevodu tedaj sa samo 15 centov 1 Pišite na izdajatelja IVAN KAKERJA, 1922 S Laflin 8t., CHICAGO, ILL. brez učitelja! Slovensko An-gleška Slovnica, ToTmač in An^l. Slov. Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri V. «J. KUBELKA, 538 W. US St.. New York. N. Y. Pišite po cenik knjig! Podpisani naznanjam rojakom v Chicagi in okolici, da sem odprl novi saloon na 825 Blue Island Ave. Točim dobro pivo, vino in dobro wi-sko. Se priporoča John Mladič 2236 8o. Wood St. Chicago Leopold Salttel ODVETNIK v kazenskih in ei vil ni h nadevat. Auto Phone . Office Phone Mais 3065 Eesidenee Phone Irwtsg 4179 URAD: 27 METROPOLITAN BLOCK Severosap. ogel Baadolpk in La Salle uliee Stanovanje: 1217 Sheridan Road. Aka hočei dobro naravno vino piti, oglasi se pri JOS. BERNARD-U 1903 Blue Island Ave. Telefon Canal 842 CHICAGO Pri njemu dobii najbolja kalifornijska in importirana vina. HALO! HALO! Kam paV — Na sveie pivo in čafto dobrega vina k Frank Mladiču 1832 S. Centre Ave. tam ae bomo imeli po domače." To je pogovor t ceste, ki priča e mojem saloonu. Frank MladlC, 1832 S. Centre Ave., Chicago. Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravnik sa notranja bolezni in ranocelnik. Isdravnilka preiskava brezplačno—plačati je le zdavila, 1924-26 Blue Izland 4ve, Chicago. Za dne m. Od 1 do I po pol. Od 7 do 9 zvečer. Izveš Chieage Živeči bolniki naj piieJo slovenski SE LI BRIJETE SAMI? Mi Vsm oferirsmo britev za $2.00 izdelaae is najboljiega materijala, ki se prodaja za $4.00. To nam zagotovi in prinese 100 novih odjemalcev k tisočem druzih, kterim smo prodajali od leta 1876—to je 33 let pod tvrdko Jos. Kralj. Tsl ti so tznalli, da so naie britve is najboljšega materijala in da jih najboH zadovole. Vsaka naltt britev je garantirana iirfci damo-v slučaja, ds si komu britev po volji, dsr^p popolno zadoščenje dotičnikn. Nihče ne mort je ni rabil. Kar vemo, da so lahko tudi garantiramo. $2.00. Brusimo tudi stare 26e. za Chicago. iti britve predne britve dobre, jik britvam i« ls za kar računam« Za izven meets je plsčsti &e več za poAtaiso. «JOS. KRAL, 1147 W. 18th Street, CHICAGO, ILL. Dr. Wm. A. LupIc, IZKUŠEN ZDRAVNIK. Ordinnje: Auds'e Drng Store, 631 t. Centre ave., od 11—12 po dnevi. Drugi nrsd: 100 State 8t.v Rootn 210, od 4—S u»e popoldne, izvzemll nedelje. Stinonnjt: 2757 W. 2?N Strni. Telephone. Canal 859.