m GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Uredništvo In uprava, Piazza Goldoni št. 1 - L Tel, št. 93806 93807, 93808. Kokopial se ne vračajo ^2- Št8V 333 - nnna 4 - Hrfi Poštnina plačana v gotovini Otov. Odd bena lire Spedizione ln abbon. postale TRST, sreda, 3. julija 1946 Živela antifašistična solidarnost! Živela borba proti fašizmu do kraja. Za svobodo, demokracijo in svobodno izražanje ljudske volje! Jz proglasa stavkovnega odbora demokratičnih organizacij Združeno delovno itnlifuiislto-sioijunsko Ijudstro^zdriizeni hnietie^ delurci 111 liitelekliinlci najdražje ■ demokr : Zato zahtevamo aretacijo vodilnih krogov C L N, odgovornih za nasilja nad našim ljudstvom in ustanovami ter aretacijo osebnih krivcev za nasilja, izložitev in kaznovanje fa i stičnih tolp, izgon fašistov in vojnih ziočincev, vzpostavitev ljudske oblasti in organov demokratične ljudske zaščite splošna Slavka v vsej coni A se nadaljuje: strnjenost in enotnost dokazujeta upravičenost žalitev demokratičnega ljudstva Komunike Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora za Slovensko Primorje in Irst o dogodkih zadnjih dni I krsti nove žrtve fašističnega nasilja je tržaško de-"premilo k po-X ki* tov. Giorglutti- Ž® v nedeljo padel kot žrtev ^^■■Makie civilne policije. Iz vseh ail8s*a. n w še mnogo časa ®^ebami zgrinjale v bližini 08 Ogromne mmožlce, ki so napolnile vso ulice Pieta lg Prod bolniSnico. Za red <0^^! Številni prostovoljni re-V- )l Profl pričetkom pogreba se kamion, poln civilnih Ljudstvo je imelo to za g, le in je v razgovoru s žast-|(^*J>gleŽke vojaške policije za-S0 cjwj|nia pojiclja riti«^: *ce'r ljudstvo nikakor ne Kjg ""Pustiti, da bi padlega tova-pahljali tisti, M so ga ustrelila" Posredovanju nekega ame-vojaškoga novinarja je an-s» .Policijska častnik odredil, naj k-J®* policija umakne. Ves čas "o skrbeli za red štavilni ^ ta« 015 sodelovanju z ameriško 5'14?^° vojaško policijo. Prišlo lej* do najmanjšega incidenta, <*.*> jih poedini protlljudski rj^ i skušali Izzvati. Naj ome-PiwJ* neko «flno» gospo, ki Je s 10v nadstropja ulice Piotš. št. 27 Ppazovala pogreb in se na r*^ee krohotala ho so se za-vencev uvrščati. !?*'eS'edna je bila vrata vencev ky® "ngamlzaclj, ki je otvorlla »Prevod. Sledila je godba. Kr--°v5*° v Italijansko zastavo z '• »o noeiU pristaniški delav-avgid tovariši padlega. Pred Hr^ ®° nositi delavsko zastavo, ^^lla nepregfledna mno-pomikati iil^Pldonljevcmu trgu, na trg k jg la Proti Sv. Jakobu. Povsod °heh straneh ulice zbrala ® množica, posebno pa na »i^j/^ttbaldit to v ulici Mollno a X ^~®lavska zastara. Italijanska to gjV^ska zastara z zvezdo, »o °®4le ned krsto padlega to-h 40-/° ž® Skl mimo. Množica se J^jVhnatveno pomikala po ult-®°»x> te jo napolnila v vsej mlnalci, stari fašisti, pripadniki X. MAS, Irme srajce, Cošlottijevi banditi, ki so dolgo dobo zatirali naše ljudstvo in brezvestna mladina. Toda odgovornost ne pade samo na materialne vršilce zločinov. Ta pade na organizatorje CLN-a, ki je neposredno odgovoren za ogenj, ki je uničeval naše organizacije, in za kri, ki je pojila tržaške ulice. Oni so podžigali narodnostno mržnjo, pretirali so incidente v Piemsu. To pa je bito v njihovem že zdavnaj skrbno pripravljenem načrtu. V soboto so začeli izzivati s proslavljanjem istrskih IbeguncCvn, ki so se zatekli v naše mesto, kjer skušajo terorizirali antifašiste. Skušali so izzvati nereda in uprizoriti stavko po vzorcu one, ki so jo uprizorili v Pulju. Za to pa jim je bila potrebna pomoč civilne policije. Kar je te dni napravila policija, ki bi morala čuvati javni red, je nezaslišano. Policija, ki bi morala čuvati janmi red, nasprotno povzroča trajne norede. Fašistične tolpe delujejo neovirano Fašizem, ki zopet dviga glavo, se je razbohotil še posebno v sredini mesta, od ulioe Rossetti, XX. Set-tembre do ulioe Cavana, kjer neovirano delujejo fašistična tolpe, ki jih organizira, podpira in vodi CLN, katerega propagandni organ je tje *oseg<> svobode in demo-^toiei, uto dni po zmagi * a*5!7nom'’ krožijo po me- * tm,. 04 in kriminalci, naj FAŠISTIČNA KASIL1A SE NADALJUJEJO Hočemo popolno zadoščenje KONFERENCI ZUNANJIH MINISTROV PARIZ Palais de Luxembourg IZ NOTRANJOSTI ITALIJE PRIPELJANE SKUPINE FAŠISTIČNIH ELEMENTOV SO OPUSTOŠILE PROSTORE VELIKE VEČINE ANTIFAŠISTIČNIH USTANOV IN ORGANIZACIJ. ISTE TOLPE SO POŽIGALE SLOVENSKE KNJIGARNE IN KNJIGE. PRAV TAKO KAKOR V CASU NAJHUJŠEGA FAŠISTIČNEGA TERORJA. POLICIJA NI SPOSOBNA ALI NOCE ZAŠCI. TITI IMOVINE IN ŽIVLJENJA MEŠČANOV. DANES JE DOCELA JASNO KAKŠNA USODA BI DOLETELA SLOVENCE IN VSE POŠTENE ITALIJANE, CE NE BO VPRAŠANJE TRSTA CIMPREJ REŠENO TAKO, DA PRIPADE JUGOSLAVIJI. VSAKA DRUGA REŠITEV BI rOMENILA POVRATEK K NAJHUJŠEMU FAŠISTIČNEMU IN ŠOVINISTIČNEMU TERORJU. V IMENU NAJOSNOVNEJŠIH DEMOKRATIČNIH PRAVIC, MIRU IN SPRAVE MED NARODI VAS PROSIMO, DA V TEM ZGODOVINSKEM TRENUTKU REŠITE VPRAŠANJE JULIJSKE KRAJINE TAKO, KOT SI ŽELIJO VSI NJENI PREBIVALCI, KI SO SE V ZADNJI VOJNI BORILI ZA ISTE CILJE OB VAŠI STRANI. Pokrajinski narodno osvobodilni odbor za Slovensko Primorje in Trst kriminalci, naj bodo ki streljajo na ^ »točiuci so uničili,Tvo-bon ‘n Tw>1° družino. Kljub l ***! « Pa n' moremo pozabiti, 0 Haf Urnrl. Pacbel si v teh dneh, i j,. zopet doživlja faši- \^ borb^ptkateri v *^fovariši pa dans*. ležijo h ”'ci. Upamo,- da-tomo ‘Ce lah’<0 kmalu * »redi. «1, Kdo »O zločinci ‘ si ni klonilo in ne bo dietičnim nasiljem t, * k*1 ijH(, °m- Na fašistične zloci-te'*110 odgovorilo s splošno lj rfi 1° s tem dokazalo svoj Ie%n0'Vft Pohtfčni čut. Ni osta-»o ^ SVo1ih domovih, pač pa <,°s,kjvrj uli°o v obrambo najdra-' demokracije in svobo- 0r*H za te zločine so kr(- Včeraj smo poročali o vandalskih pohodih' fašističnih tolp, ki so neovirano in pred očmi civilne policije razdejali celo vrsto antifašističnih krožkov, pretepali na ulici antifašiste in pri tem bili celo deležni podpore civilne policije. Poleg že omenjenih zločinskih dejanj naštevamo še vrsto drugih. V ponedeljek okrog 11. ure je bila v stanovanju oglarja Floridana v ulici Rlcci št. 4 izvršena preiskava. 7,e prejšnji večer okrog 23. ure so ,biU izvršili preiskavo v njegovem skladišču. Nemoten napad na zasebno stanovanje Neka antifašistična družino, ki stanuje no Borznem trgu št, 11, se je zabarikadirala v svoje stanovanje, ker je pričakovalo, da jo bodo fašisti napadli V ponedeljek so se CLN-ovske tolpe ves dan pripravljale, da vdrejo v omenjeno-stanovanje. Zvečer kmalu po 21.30 uri je z blagohotnim sodelovanjem nekaterih fašističnih stanovalcev iste hiše prišla v hišo večja skupina fašistov, druga skupina pa je ostala na trgu. Člani omenjene družine so na vse grlo klicali na pomoč in končno je le prišla policija. Civilni policisti pa so preglodali stanovanje in ukazali, naj se odstranijo barikade v stanovanju, češ da je to po njihovem nedovoljeno po zakonu, ki ga samo oni poznajo. Napad na kulturni krožek Ali se policija norčuje? V ponedeljek okrog 16.50 Je skupina fašističnih CLN-ovskih vandalov oborožena b kamenjem i-n z železnimi drogovi skušala napasti kulturni krožek v Vieolo deli Obdale Militare. Tovariši, ki so blU v krožku, so jih razgnali. Prišla je da niso ničesar, kar m Nemoteno napadli trgovske lokale Na trgu Ponteroeeo so fašisti napadli mesnico Polaoco. Med napadalci sta bili tudi dve znani prodajalki zelenjave. Razbili eo napisne table, šipe in drugo. Policije ni bilo, ko so napadli jugoslovanske vojake V ponedeljek zvečer je po ulici Carducci vozil kamion, na katerem je bilo več jugoslovanskih vojakov. V blikini zelenjadnega trga so ga italijanski šovinisti napadli. Spričo napada skvadristov, ki kar niso hoteli odnehati pri svoji nameri, da ubijejo enega ali drugega vojaka, je neki vojak v silobranu odvrgel ročno bombo, ki pa ni nikomur povzročila nič hudega. Nihče ni onemogočil napad na delavca Včeraj ob 12.30 je tov. Luigi Bar-bo, stanujuč v ulici Scalinata 26, šel po ulici Rossetti. Na vogalu uli- ce Crlspl ga Je napadla skupina Je- stih fašistov s trikoloro okrog vratu. Pretepli so ga, ker je bil v delavski obleki. Nato so mu ukradli listnico s 6.600 lirami, ki so predstavljale njegovo 15 dnevno plačo. Barbo je nameščen pri ACEGAT-u in je oče treh otrok. Po lzvrfenem ropu so CLN-ovski roparji zbežali. Streljanje tam, kjer ni treba Podpisani Renzo Micheli Izjavlja: V Tratu, 2. julija okrog 10. ure in 15 minut sem imel priliko z začetka ulice Settefontane opazovati streljanje civilne policije. Dogodek se je vršil takole: Avtomobil s štirimi civilnimi policisti je prišel skozi ulico Sonnino proti trgu Garibaldi. Pri kinu Argentina pa so policisti nenadoma izstopili In pričeli z naperjenimi puškami streljati proti ljudem, ki so sedeli na zidu ulice Molino a vento. Ob tej priliki so bile ranjene štiri osebe. Eden štirih policistov je peš nadaljeval pot proti trgu Garibaldi in je z začetka ulice Molin a vento večkrat ustrelil v smeri te ulice ter pognal v beg vse, ki so še bili na cesti. Vse to se je zgodilo brez vsa. kega upravičenega. razloga ne da bi kdo vrgel kakšen kamen ali morda žvižgal. Zato je treba dejanje imeti za čisto izzivanje. Po izvršenem dejanju so pobrali v ulici Mo. lino a vento štiri ranjence in jih odnesli. Zopet napad na naiega urednika Včeraj dopoldne so fašisti napadli našega urednika Staniča v bližini Porticl di Chlozza, Posrečilo se mu je po nekaj udarcih umakniti »e. Na to Je bil skupno z vodjo napadalcev prepeljan na policijo. Tam kljub njegovi zahtevi, napadalca niso aretirali, ampak takoj za njim izpustili. Njega pa so ponovno poslali na cesto v objem fašistične bande, ki ga je nemoteno čakala pred kvesturo in ga ponovno napadla. Nato se je umaknil v urad g. polkovnika Streeta, šefa AIS v poslopju Tclve. Banda napadalcev mu je sledila ln čakala. Vodil jo je zopet Izpuščeni vodja napadalcev. najti. Okrog M. ure je prišlo v stanovanje družine Cenmettč nekaj pkva dristov ln bo hoteli Ustnika pr^sl liti, da sname Kardeljevo sl . so se stanovalci temu uprli, so sKva-drlsti poklicali policilo, ki pa J1" to pot ni ugodila. V zgornjem naa-stropju so aretirali tri osebe. TržaJkd ljudstvo Je bolj strnjeno kot kdaj koli. Vedno bolj narašča ogorčenje nad neznatnimi skupinami neofašistov, ki nadaljujejo s svojimi podvigi in ki jih vsi enoglasno obsojajo. Na vseh področjih stavkajo vsi. Pozivi CLN-a k miru so nesramna hinavščina. Ker je točno dognana njihova odgovornost, se hočejo nasnovateljl za temi pozivi kriti in prepuščajo prenapeteke, ki izvršujejo njih ukaze, samim sebi. Pohodi in vandalizmi se nadaljujejo. Napadli so prostore fikork-ljanskega kulturnega krožka v Vi-colo deirOspedale Militare; skušali so zaman ponovno vdreti v Dom pristaniških delavcev, uničili so do. končno to, kar je ostalo od prejšnjih razdejanj v prostorih SIAU-ja v ulici Filzl in v prostorih komunistične stranke v ulici Mazzini. Popolnoma so oplenili ln razdejali prostore jugoslovanske železniške delegacije. Povsod kjer koli so se pojavili, smo ugotovili, da so pokradli denar In odnesli vse koristne pred- Poročilo o stavki mete. V bifejih krožkov so izginili likerji, slaščice in razni drugi predmeti. Sistematično so uničevali Ust «11 Lavoratore*. Razpečevalcem časopisov, ki so prihajali lz kolportaž-nega urada v ulici Silvio Pellico, so iztrgali iz rok zavoje «Lavora-tora», in jih sežigali na trgu Goldoni. Vse to »e je moglo dogajati samo zato, ker je civilna policija odkrito podpirala njihovo početje. -Povsod, kjer so množice spontano reagirale, da bi napravile konec nasilju, je civilna policija intervenirala z najbrutalnejšimi metodami in uporabila strelno orožje proti našim tovarišem. Niso stre. ljali samo v zrak, temveč merili na naše tovariše in precejšno število ranili. Vse naše ljudstvo je šlo na cesto. V vseh ljudskih okrajih so se zbra, Povsod se Je slišal soglasen vzklik: «Dovolj je tega!» Spontano so se ljudje uvrščali v povorke, ki so se skušale približati središču mesta, toda na robu trga Garibaldi jim Je kordon- vojaških sil preprečil dohod v mesto. Na trgu pred šentjakobsko cerkvijo se je zbralo na tisoče ljudi. Spregovoril Jim je neki tovariš in poudaril, kakšna je dolžnost vseh: nadaljevati stavko, dokler ne bodo sprejeli pravičnih ljudskih zahtev. Te zahteve so: kaznovanje neofašističnih zločincev; aretacija pobudnikov ln nasno-valcev CLN-a; odstranitev fašističnih tolp; kaznovanje policistov, ki so sokrivi z zločinci; odpoklic iz službe civilne policije in njena nadomestitev z zavezniško policijo; aretacija vseh policistov, ki so le skupine ln komentirale dogodke.!streljali na množico. bil uničen, marveč da se je ravno pod zavezniško vojaško upravo izredno razbohotil. To našo trditev dokazujejo dejstva. Dne 30. junija ln 1. julija so fašistične, šovinistične tolpe napadle, razbile in deloma tudi požgale med drugim sedeže sledečih ustanov: 1. Mestni osvobodilni svet za Trst - via Machiavelli 1; 2. sedež Predsedstva FNOO-Ja za Slov. Primorje in Trst, via Rugggro Manna 29; 3. sedež PNOO-ja za Slov. Primorje in Trst, via Carducci 6, katerega so v teh dneh ponovno napadli in poskušali zažgati; 4. sedeže Enotnih sindikatov v ulici Imbrianl 5, v ulici della Zonta 2 in v ulici Monfort 1; 5. sedež Zveze primorskih partizanov, Corso 19; 6. sedeže SIAU-ja ln KPJK za tržaško okrožje, piazza Ponte-rosso 6; 7. sedež KPJK za drugi rajon, via Mazzini 32; 8. sedež SIAU-ja za drugi rajon, Corso 19; 9. sedež SIAU-ja za prvi rajon, via Fabio Filzi 10; 10. sedež Antifašistične mladine, via Machiavelli 21; 11. sedež Mestnega odbora ASIZZ, via Fabio Filzi 17; 12. sedež «Centro di culturapo-polare», via Mazzini 32; 13. sedež kulturnega krožka «Perossa», via San Vito 14; 14. sedež UIVOD-a, via Torre-blanca 8; 15. sedež Jugoslovanske komisije za ugotavljanje vojnega plena, ,vla Valdirivo 31; 16. sedež Jugoslovanskega koordinacijskega odbora za železni--ce Julijske krajine, v. Milano 10; 17. Slovensko knjigarno, Corso, kjer so razbili prostore in vse knjige zažgali na ull°i ob navzočnosti civilne policije; 18. papirnico Stoka, via Milano, kjer so Istega dne ponovno zažgali izložbena okna; 19. zadružno menzo, via Udl-ne 11; 20. bar «Paola», via Milano; 21. gostilno «Ai tre moachet-tieri»; 22. mesnico Polacco ln druge obratovalnice; 23. napad na kolporterje dnevnika «11 Lavoratore*; 24. vdrli so nasilno v stanova, n ja raznih družin, med drugim Destradijeve, via Vecellio, ln Sla-vikove, via Fabio Filzi; 25. V teh dneh js bil izvedso pravi lov na poedlne osebe. Napadeni so bili znani antifašistični borci Tržačani in primorski rojaki. Napadeni so bili več ali manj telesno poškodovani, deloma od udarcev s trdimi predmeti, z noži in strelnim orožjem, od katerega je bil tudi ubit Attilio Giorgiutti. V prostorih ustanov in organizacij je bilo uničeno pohištvo, oprema in arhivi; v več primerih zmetano na ulico ln zažgano. U-kradenl so bili v več primerih pisalni stroji, v drugih pa razbiti. Kjer pa so šovinistični zločinci prišli do denarja, so ga ukradli. Po gostilnah in barih zo kradli jestvine in pijače. Povzročena škoda znaša več milijonov lir. Te zločinske tolpe so poskušale tudi uničiti tiskarno v via San Francesco 20, sedež Komunistične . partije Julijske Krajine v Domu pristaniških delavcev, kulturne krožke «Rinaldi», «Plno Tomažič* in druge. Fašistične napadalne tolpe so bile močne do kvečjemu 300 ljudi, po večini so jih tvorili mladi ljudje, lmportirani iz notranjosti Italije. Civilna policija bi lahko bila kos situaciji vsak trenutek. Tržaški Italijani so obsojali to zločinsko delovanje. Tolpe so ho. dile od stdeža do sedeža in opravljale razbijaško delo. S tem bi bilo delo policiji olajšano, ker bi lahko sledila le skupini, če Je že ni hotela razgnati. V mnogih primerih je prišla policija na lice mesta sočasno z napadalci, katerih ni ovirala pri vandalizmu. So oelo primeri, da se policija ni odzvala pozivu v prostorih se nahajajočih ljudi in prošnji, da vzpostavi red, ko so zločinci razbijali inventar. Po navadi je prišla policija prepozno, čeravno je bila pravočasno pokll. cana. Kljub ogromni škodi ln tako velikemu številu napadov ni policija v nobenem primeru aretirala napadalcev, tudi onih ne, ki so vpričo nje razbijali stekla, uničevali inventar po sedežih ln ga zažigali. Dogodil se je celo primer, da so civilni policisti pomagali odnašati inventar, katerega so nato tolpe zažgale. Policija ni reagirala, ko so šovinisti javno sramotili sliko maršala Tita, katero so tudi v njihovi nav. zočnosti zažgali. Pač pa je policija aretirala antifašistične borce, ki so stražili svoje sedeže. Iz navedenega jasno spoznavamo n« samo delovanje civilne policije in ZVU, temveč tudi; kakšna bi bila usoda slovenskih in italijanskih protifašističnih množic, če bi bil Trst in Slovensko Primorje priključen k Italiji. TI dogodki kažejo tudi, kakšna usoda bi čakala protifašiste in njih množične organizacije, če bi postal Trst internacionalen pod vodstvom nepristranske uprave, kjer so taki dogodki mogoči. Prav zaradi tega ljudstvo Julijske krajine bolj kot kdaj prej ne more pristati na drugo rešitev razen priključitev Julijske krajine in Trsta k FLR Jugoslaviji. Pokrajinski narodno osvobodilni odbor za Slovensko . Primorje in Trst. PNOO za Trst in Primorje gospodu Bowmanu Gospod polkovnik Alfred C. Bowman, višji častnik za civilne zadeve pri ZVU Trst Incidenti, ki so se dogodili vče. raj in zlasti predvčerajšnjem v Trstu, so Vam nedvomno znani. Zato tudi ne nameravamo naštevati vrsto najsurovnejših, barbarskih napadov na antifašistične ustanove, zasebna stanovanja znanih antifašistov in na posa. mezne osebe, ki nas po svojem načinu in nemoteni Izvedbi spominjajo na najhujše fašistične pogrome Slovencev in antifašistov te pokrajine. Neštetokrat smo opozarjali Vas kakor tudi Zavezniško vojaško upravo na organizirane fašistične tolpe, ki ogražajo življenje in imovino tržaških meščanov. V svo. jem dopisu z dne 6. VL 1946 št. 13c (AMG) 12.-5. nam tudi zago. ta vi Jate, da boste poskrbeli za primerno varnost zlasti naše hiše v via Carducci 6. Do danes so vsa ta naša opozorila ostala brez vsakega učinka, kar nam svedočijo napadi na antifašiste in sedeže antifašističnih organizacij. Kljub temu in zaradi reda, če se bo kdaj pozneje ugotavljala odgovornost za navedene incidente, ugotav. ljamo naslednje: 1. neizpodbitno dejstvo je, da so fašistične tolpe napadle ln razbile celo vrsto slovenskih in italijanskih antifašističnih usta. nov, ln demollrale in poskušale delema tudi zažgati. Skoda gre v milijone; 2. neizpodbitno dejstvo je, da ti napadi niso bili spontani izraz tržaških meščanov, ampak točno in načrtno organizirana akcija fašističnih band, sestavljenih skoraj izključno lz ljudi, importira-njh iz notranjosti Italije; 3. neizpodbitno dejstvo je, da civilna policija ni znala ali ni hotela preprečiti teh napadov, čeprav je bila v večini primerov o njih pravočasno obveščena ali pa celo njjh neposredna priča, kar dokazuje pristranost ali pa nesposobnost njenih organov; ln 4. neizpodbitno dejstvo je, da je policija intervenirala, če se je to sploh zgodilo, dosledno *e po končanem vandalskem dejanju in je bil vzpostavljen «rad> na ta način, da je aretirala na. padence, napadalci so pa lahko nemoteno in mirno odšli. To so dejstva, ki so danes r Trstu obče znana In ki jih je mo. goče dokazati z neštetimi pričami in drugimi dokazi. Zato sl uso-jamo staviti Vam naslednji vprašanji: 1. ali namerava Zavezniška vo. jaška uprava učinkovito odpo-tnočl temu nevzdržnemu stanju in 2. ali namerava Zavezniška vojaška uprava pozvati na odgovornost ljudi, ki so krivi, da var. nostni organi niso primerno zaščitili zdravja, življenja in imovl. ne tukajšnjega prebivalstva, čeprav so bili o napadih pravočas. no obveščeni ali pa pri njih celo navzoči. Pokrajinski narodno osvo. bodtlni odbor za Slovensko Primorja in Trst. PRIMORSKI DNEVNIK 5 — 3. julija Ali policija noče vzdrževati miru, ko Dopuščajo napadati branilce pa aretirajo Napadi na sedež iiižnegajsvarta v Gorici, kjer so odvrgli napadalci tudi dve bombi Po pogromih v Trstu je tudi go-riški CLN s primernimi plaketi pozval svoje tolpe šovinistov, naj se pokažejo solidarni s fašističnimi bandami v. Trstu, ki so v nedeljo razbile prostarg kulturnih, političnih, sindikalnih in drugih slovenskih ter italijanskih demokratičnih ustanov in organizacij. Zato je slovensko in italijansko demokratično ljudstvo samo prevzelo nase dolžnost, da zaščiti svoje ustanove in prostore v Gorici, da prepreči barbarske izpade in požige CLN-ovskih pristašev. Ta ukrep je bil nujen, ker je praksa pokazala, da.civilna policija v Trstu ni pre prečila zločinskih dejanj. Kljub temu da so dogodki v Trstu razburili vso demokratično javnost Julijske krajine, so se v noči od 1. do 2. julija ponovili tudi v Gorici vandalski napadi na prostore južne mestne četrti SIAU. Ugotavljamo, da je ta zgradba pred nosom poslopja civilne policije v ulici N Sauro, oddaljene komaj kakih 100 metrov. Se pri belem dnevu, to je ob pol enih popoldne, Je okoli 35 napadalcev skušalo vdreti v prostore. Antifašisti so Jih, ker ni bilo policije, razgnali. Branilce aretirajo Zvečer okoli 10.30 so se pojavili pred vhodom št. 4 na ulici Duca d Aosta štiri osebe v civilnih oblekah, z naperjenimi pištolami v rokah. Oboroženi civilisti so pozvali tovariše, ki so bili na straži ob vhodu, naj Jim sledijo. Predstavili so se Jim kot civilni policisti. Eden izmed tovarišev Jim je sledil. Ko pa Je videl, da jim prihaja naproti neki civilni avto in ker se mu je stvar zdela sumljiva, saj se oboroženi civilisti niso prej legitimi-■ rali, se jim je izvil iz rok iri zbežal. Oboroženi civilisti so za njim streljali, ranili pa so v nogo drugega tovariša, Briška Milana. Navzoči tovariši so telefonsko poklicali policijo, ki je ranjenega tovariša odpeljala v bolnico. Pozneje se je dokazalo, da ao bili oboroženi civilisti pripadniki civilne policije. Ob 11.30 zvečer je tolpa šovinistov ponovno skušala vdreti v dvorišče. Ob tej priliki je eden izmed napadalcev s težkim predmetom udaril po glavi tov. Franka. Cez nekaj časa so prišli na dvorišče civilni in vojaški policisti skupaj z napadalcem ter odpeljali ranjenega tov. Franka neznano kam; zdi »e, v zapor. Vso noč Je policija skoraj vsake pol ure prihajala kontrolirat zbrane antifašiste, ki so stražili prostore. Ob 1. uri po polnoči je policija aretirala dva tovariša, ki sta stala na straži ob vhodu. Ob 2.30 po polnoči so a sosednega dvorišča napadalci vrgli dve ročni granati tipa »SocietA romana«, ki sta eksplodirali 5 do 10 m daleč od skupine ostalih tovarišev. K sreči sta ročni granati ranili samo enega tovariša Krpana Franca. Na lioe mesta je prišla policija, ki je spustila nekaj strelov v smer, od koder je tolpa CLN-ovSkih banditov vrgla ročni granati. »Polletja nima dovolj ljudi, nima časa" Ponoči se Je vodja stražarske skupine tov. Koncut trikrat obrnil na policijo in zahteval stražo. To- UCENCI LJUDSKIH SOL RAZSTAVLJAJO V St. Petru na Krasu je šblska mladina proslavila farnega patro-na z zelo lepo razstavo, ki je bila otvorjena z geslom: Naša šola v prvem letu svobode. Tudi naši najmlajšt so globoko občutili, kaj Je svoboda. Ko smo pregledovali razstavljena dela, od katerih je največ risb, so našo pozornost vzbudile slike, ki predstavljajo pomlad, sončni vzhod, ali pa partizane na pohodu. Globoko je odjeknila v mladih dušah s tolikimi žrtvami priborjena svoboda, v vsa dela to izrežajo. Tam vidiš še mjslce nerodno, toda jasno sliko narodnega heroja Toneta Tomšiča, ki Jo je mlada roka kar dobro pogodila, na drugem kraju Je tov. Tito, kot si ga zamišlja pionirček, drugje zopet črnosrajčnik, kako beži pred partizani. Več risb so prispevali gojenci mladinskega doma »Toneta Tomšiča*. Med njimi Jih Je več z italijanskimi imeni, in predstavljajo Tita in njegove partizane. Kot za nas je tudi zanje Tito rešitelj Izpod črnega suženjstva. Na vseh risbah prevladujejo pomladanske in sončne barv*. Mladina Je prav s tem dala pečat otv čutju v prvem letu svobode. Veliki grafikoni na stenah kažejo da je bil obisk šole zelo dober v vseh mesecih razen v decembru in Januarju, ko je tu vladala zelo ostra zirna. Zlata knjiga in kronika, ki sta tudi na razstavi, pa govorita obiskovalcu, ki se zanima za njuno vsebino, da so bili v St. Petru in okolici zelo pridni in nadarjent otroci. Tako j« Iz Zlate knjige razvidno, da Je bilo že leta 1857 na ljudski šoli večje število učencev in učenk nagrajenih za izredno pridnost pri učenju. V kroniki pa tov. Kalanova pripoveduje, kako je fašizem preganjal slovensko šolo. Vse to preganjanje je minulo, prišla Je svoboda. Učenci pravijo, da se bodo pridno učili, da bodo vrednj sinovi Titove Jugoslavije. Og. da policija mu jo je odbila s pretvezo, da nima zadosti straž niti časa. Ze dan prej, po prvem poskusu napada na prostore, je tov. Gorjan obvestil civilno policijo, da je potrebno postaviti stalno stražo pred južno mestno četrt. Poveljstvo C. P. mu je odgovorilo, da nimajo dovolj straž. Pooblastilo pa ga je, da lahko sam odredi z zaščito poslopja in da si lahko postavi lastno stražo. Aretaclia antifaš sta Dne 2. julija zjutraj se je javil na policiji tov. Italo Miani, ki so ga dan prej zgoraj omenjeni štirje oboroženi civilisti skušali odpeljati a jim je ušel. Tu so ga obdolžili, da je bil prejšnji večer oborožen, kar na ni res. Sele danes se Je zvedelo, da so bili omenjeni štirje civilisti res pripadniki C. P. v civilu, čeprav se ob dogodku niso legitimirali in niso tovariša sploh preiskali na licu mesta. Kljub temu so ga zaprli. Ves dogodek na Južni četrti nam jasno priča o tem, da policija noče vzdržati javnega reda in mira pred šovinističnim vandalizmom. Namesto da bi preprečila podobno teroriziranje in pazila na napadalce, ki so z določenim namenom streljali in izzivali, je motila in celo aretirala antifašiste, ki so bili primorani sami poskrbeti, da ne bo njih sedež napaden in uničen. Da bi bil aretiran kdo od napadalcev, nismo slišali. Danes bo objavljena obsodba Enotni bomo zmagali! Popolna stavka na Goriškem in v Furlaniji Ne stavka samo Trst. Vsa pokrajina stoji odločno ob strani svojih tržaških tovarišev proti besnenju nekaj sto importiranih in plačanih fašističnih pretepačev. Na ta način si Italija ne bo ponovno prisvojila Trsta, niti ohranila svoje gospostvo nad pokrajino. Barbarstvo fašistov je samo še bolj strnilo antifašistične množice vse pokrajine, meščane in deželane, delavca in kmete. Splošna stavka na Goriškem je zajela vse sloje in -že prvi dan je civilna policija v podeželskih trgih, kot v Kobaridu, grozila obrtnikom in gostilničarjem, da jim bo odvzela obrtnice, če ne bodo naslednji dan odprli svojih lokalov. Vendar pa se ljudstvo ne da preplašiti s takimi grožnjami, ko^re za obstoj in varnost slovenskega naroda, ki mu fašistične tolpe tako drzno ogrožajo življenje in požigajo kulturne ustanove v naših središčih. Ljudstvo povsod razume, da bo edino stavka in odločen nastop slovenskega naroda preprečil fašistične nakane v tem usodnem trenutku, ko gre za priključitev naše dežele k materi Jugoslaviji. Po vseh okrajih prihajajo ljudje na sedeže stavkovnih odborov demokratičnih organizacij po nasvete, da bi mogli čimbolj pomagati stavkujočim delavcem. Vzpostavljena Je živa zveza in gla3 o dogodkih in razvoju stavke se hitro širi iz okraja v okraj tako, da je ljudstvo dobro obveščeno. Tudi nabiralna akcija ima svoje lepe uspehe. Podatkov še nimamo na razpolago vendar pa je povsod v največjem teku. V Standrežu pri Gorici so nabrali že ogromno količino zelenjave, ki jo bodo razdelili stavkujočim delavcem. Stavka v Furlaniji je popolna in se nadaljuje. Furlansko ljudstvo smatra, da bo doseglo svoje pravice samo v okviru Jugoslavije; zato ima stavka za Furlane ogromen po. men. Nikak šovinistični manever CLN ne more spraviti Furlanov z njihove poti, ki je pot v novo Jugoslavijo. Tudi v furlanskih krajih prihaja ljudstvo po nasvete na svoje stavkovne odbore, v katerih so zastopane vse demokratične organizacije Furlanov. Napadalcev in požigalcev niso aretirali... pač pa 171etnega kurirja FNOO Klemenčič Marija iz Podgore, ki je prinesel pošto iz PNOO-ja v Trstu na goriški okrožni NOO. Brez navedbe vzroka aretacije so ga odpeljali v zapore kvesture. Proces proti našemu odgovornemu uredniku Na včerajšnji razpravi je priča Beltram potrdil sodišču, da je natipkal na stroj izjave Srečka Čadeža in da mu je ta sam pripovedoval, kako so ga pretepali. Nato sta sledila govora branilca dr. Kukanje in tožilca poročnika Jen-nigsa. Dr. Kukanja je poudaril, da je slava britanske vojske tako velika, da je tudi prestopki poedincev ne morejo zasenčiti; da je jasno, da nobena vojska ne more biti sestav, ljena iz samih svetnikov in da, vzemimo primer dveh ameriških vojakov, ki sta bila obsojena zaradi umora vendar ne more ta primer kratiti slave ameriške vojske. Iz tega se ne more izvajati, da bi tvorili ameriško vojsko sami ubijalci. Z druge strani pa je preteklost tovariša Čadeža takšna, da mu ne daje nobenega povoda, da bi namerno govoril slabo proti zaveznikom. Kot vojak botaljonov «speciali» je prešel s Sardegne v zavezniško službo in ima od takrat samo najlepše spomine. Zato ni verjetno, da bi hotel namenoma obrekovati zavezniško vojsko. Branilec je nadalje dokazoval, da so si bila pričevanja cbtežilnih prič ponekod v popolnem protislovju. Nato je osvetlil vprašanje s pravne strani in prikazal, da tovariš Hreščak ne more biti kaznovan na podlagi zakonskega določila o razširjenju lažnih ali razburljivih vesti, ker sploh ni širil kakšno vest ali govorico, ampak le dovolil objavo podpisane izjave. Tožilec je priznal, da na podlagi pričevanj ni mogoče dokazati, da bi bila inkriminirana izjava lažna, pač pa je «lahko tako pretirana, da jo lahko imenuje za lažno*. Poudaril je nato, da je uredništvo objavilo vest, ki govori o mučenju v britanski vojski, samo na podlagi telefonskega zagotovila. Predsednik sodišča major Bay-lisa je vodil vso razpravo z izrednim strokovnjaškim znanjem kot izkušen pravnik in z resnično ne. pristransko vljudnostlo. Sodba bo objavljena danes cb 15. uri. 1759 stavk v ZDA v 5 mesecih Washingtcn, 2. — Iz poročila ameriškega uradnega vira je razvidno, da je bilo v ZDA v prvih petih mesecih t. 1. 1.759 stavk, ki se jih je udeležilo skupno 2,295.000 delavcev. Ta številka pomeni v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta trikratno povečanje, v primeri s predvojnimi številkami za ista razdobja pa petkratno povečanje. Lakota na Japonskem Tokio, 2. — Po poročilu dopisnika Tassa je v nekaterih prefekturah na Japcnskem lakota tako silna, da je prebivalstvo pričelo pleniti skladišča riža. Proces proti Tisu in Tuki Bratislava, 2. — Slovaška narodna fronta je sprejela na' svojem kongresu resolucijo, ki zahteva takojšnji pričetek procesa protj slovaškim vojnim, zločincem in narodnim izdajalcem Tisu, Tuki in drugim, ki so izdali Slovaško hitlerjevski Nemčiji in z njo sodelovali. MONTEVIDEO. — Kot poročajo urugvajski listi, so državni organi razkrili in zatrli zaroto proti vladi. O Trsiu še ni dokončni odločitve Pariz, 2. VZN. — Po Reuterjevi brzojavki sta na nocojšnji seji zunanjih ministrov James Byrnes in Ernest Bevin pojasnila, da bi pristala na internacionalizacijo Trsta in obkrožrie-ga ozemlja samo, če bi nadzorstvo in odgovornost za to ozemlje prevzeli Združeni narodi in ne štiri velesile kot je to predlagala sovjetska delegacija. Ves sestanek je bil posvečen Trstu in italijansko-jugoslovan-ski meji toda niso prišli do ni-kakega zaključka. «Reuter* dodaja, da bodo o istih zadevah ponovno razpravljali jutri popoldne. Sestanek Bvrnes - Kardelj Pariz, 2. — Podpredsednik jugoslovanske vlade Edvard Kardelj je davi izjavil Byrnesu, da nasprotuje Bidaultovemu predlogu glede ureditve italijansko-ju-go3lovanske meje. Po tem razgovoru je Kardelj izjavil zastopnikom tiska, naj upoštevajo tako rešitev, ki ne bo nasprotovala pravici, če že nočejo upoštevati velikih žrtev, ki jih je imela Ju- Pogassljeva Izjava n internacionalizaciji Trsta Počitniške kolonije Vsi starši ali sorodniki otrok, ki so že bili pretekli teden na zdravniškem pregledu, naj se javijo, da dobe obvestila v ulici Buonarotti 31 po,naslednjem sporedu: Priimki od A do H v četrtek 4. julija, od I do Q v petek 5. julija, od R do Z v soboto 6. julija po sledečem urniku: od 9. do 12. in od 16. do 18. ure. Javljamo vsem interesentom, da bo vsak izostanek smatran kot odpoved udeležbe v naših kolonijah. Dobra srca Namesto cvetja na grob pok. Ivanke Stubelj darujeta tovarišici Cok Zora in Dolenc Ivanka 500 lir za openske aretirance. Denar je pri ASIZZ na Opčinah- * Slovansko - italijansko bratstvo je porok naše bodočnosti Zasedanje okrožnega plenuma SIAU na Goriškem 26. maja so bile na Goriškem tajne, svobodne, demokratične volitve v krajevne odbore SIAU in plenume. Pn tem so se vršile tudi vo. l.Tve v okrajne odbore in okrožni plenum SIAU. V soboto 29. junija je bilo I. zasedanje okrožnega plenuma SIAU za Goriško. Udeležili so se ga de. legati iz vsega okrožja in vseh o-krajev. Zasedanje je otvoril predsednik Slovansko-italilanske antifašistične unije za Goriško dr. Lam. bert Mermolja. Po pozdravnem govoru in čitanju dnevnega reda so izvolili verifikacijske komisije. Besede tov. Beltrama Dosedanji tajnik SIAU za Goriško tov. Julij Beltram je v svojem političnem poročilu analiziral politično stanje, ki je nastalo v zadnjih časih na našem ozemlju. Primerjal je razvoj dogodkov v Italiji in v novi Jugoslaviji. Za Italijo, je dejal, da je referendum po. kazal pravo stanje v državi. 10 milijonov volivcev se je izreklo za monarhijo, ki je podpirala in pospeševala fašizem. To potrjuje, da je reakcija v Italiji dovolj močna in da je treba s tem računati. Naglasil'je, da so resnično demokratične sile v Italiji, zlasti pa v severni Italiji, prispevale k temu, da se Je monarhija zrušila. Poudaril Je tudi težko gospodarsko stanje delovnih ljudskih množic'in nizko življenjsko raven, ki z dneva v dan pada. Vzroki tega stanja so gospodarsko mrtvilo in stari način Javne uprave Italija Se ne pozr.a obnove svoje porušene industrije. Obnavljajo pa se stranke za stranko, cepijo se sile in s tem krepe reakcijo. Na drugi strani pa je tov. Beltram jasno prikazal napredek in razvoj ljudske republike Jugosla. vije, kjer je vsestranska obnova zavzela tak obBeg, ki ga zgodovina ne pomni. V Jugoslaviji je oblast v rokah ljudstva. Ta ljudska oblast vodi načrtno gospodarstvo in skrbi za čimprejšnji dvig vsega narodnega gospodarstva, ker samo s tem se bo dvignila življenjska raven. Zato so težnje ljudstva Julijske krajine za priključitev k Jugoslaviji tako velike, ker samo Jugosla. vlja nas bo rešila gospodarskega pogina in lakote. Dala bo ljudstvu kruha in dela ter zagotovila narodu bodočnost. V zvezi z vprašanjem konferen. ce štirih zunanjih ministrov v Parizu je med drugim dejal, da ne bomo nikdar dopustili, da bi Trst postal zavetišče pritepencev in novo ognjišče trenj in vojne. Naše ljudstvo ne bo nikoli priznalo nobene rešitve, s katero bi bili okrnjeni naši narodni Interesi. Poudaril je tudi odločno stališče in izjave maršala Tita ter podpredsednika zvezne vlade Kardelja. Te Izjave tolmačijo čustva ln težnje večine pri. morskega ljudstva. Veliko podporo nam nudijo v tej upravičeni borbi za naše pravice vsi narodi jugovzhodne Evrope, ker je Jugoslovanska rešitev v njihovem lastnem go. spodarskem in teresu. Internacionalizacija Trsta bi pomenila oro-raii naše ljudstvo njegove suverenosti, kar ni v duhu demokracije in grobo krši načela Atlantske listine. Mi pozdravljamo odločno stališče jugoslovanske vlade, ki brani suverenost našega ljudstva nad svo. jim ozemljem. S tem brani tudi čast in ponos slovanslva, ki je v tej osvobodilni borbi preti fašizmu največ doprineslo za zmago demokracije. Vsakdo, ki bo rušil težko priborjeno narodno enotnost, bo na. letel na odpor ljudskih množic. O-svobodilna borba Je združila naš narod in ga prevzgojila. Ta pridobitev je pridobitev vsega poštenega ljudstva. Zato se ostanki reakcije v raznih oblikah zaletavajo v to našo enotnost. Le mimogrede bi omenil najpodlejše glasilo Julijske krajine, ki se skriva za plaščrm katoliškega lista »Slovenski Primorec*. Vsa družba okoli njega se je sama obsodila s svojim klevetnl-Sklm in tendencioznim pisanjem ter hujskanjem na narodni razkol. Postavili so se proti Jugoslaviji, to je proti našemu narodu. Volitve Slovansko-italijanska antifašistična unija je organizacija, ki Jd edina sposobna privesti našo deželo in vse prebivalstvo v duhu bratstva ln sodelovanja v boljšo in srečno bodočnost. Antifašistična u-ntja se Je rodila v borbi proti fašizmu in bo to borbo nadaljevala do svojega zmagoslavnega zaključka. V tej odločni fazi je bratstvo in enotnost Slovencev, Italijanov in Furlanov eno najmočnejših oro. žtj ne samo v političnem, marveč tudi v kulturnem in gospodarskem pogledu. Po političnem referatu ln disku, siji so sledile volitve okrožnega odbora SIAU. Izvoljen Je bil za predsednika dr. Mermolja, za podpred. sednika tov. Marini in tajnika tov. Julij Beltram. V odbor J« bilo Iz- voljenih še nadaljnjih 10 članov. Važno je dejstvo, da Je novi odbor izvoljen na tajnih volitvah ter da ima vse zaupanje širokih antifašističnih množic in je njih resnični predstavnik na Goriškem. Za Dijaško matico Odkar se je ustanovila 31. maja v Cerknem Dijaška Matica, imamo v tej vasi, ki je skoraj do tal požgana, in ki je toliko žrtvovala v O. F., že 108 rednih, 2 ustanovna in 2 podporna člana. Požrtvovalni tovariši, ki so postavili temelj Dijaški Matici v Cerknem, so omogočili nas’i kmečki mladini izobrazbo in jim gre zato vse priznanje in zahvala. Motociklistične tekme v Ilirski Bistrici Telesnovzgojno društvo Ilirska Bistrica — motosekcija, razpisuje za 14. 7. 1946. prvo meddruštveno krožno motodirko s startom v II. Bistrici — pred sodnijo in s ciljem istotam. Dirka se začne ob 15. uri. Dolžina proge je 2160 m. Vozi se: 1. turna kategorija do 500 cm/3 3 kroge; 2. turna kategorija do 1200 cm/3 4 kroge; 3. športna kategorija do 250 cm/3 3 kroge; 4. čportna kategorija do 350 cm/3 4 kroge; 5. športna kategorija do 500 cm/3 krogov; 6. čportna kategorija do 1000 cm/3 5 krogov. Vsak vozač vozi po pravilniku FICM. Pokoravati se mora vodstvu dirk. Start — po kategoriji in sicer do 5 vozačev. V primeru večjega števila prijavljenih v isto ka. tegorijo, se starta v dveh ali treh skupinah. Start Je stoječ z vžganim motorjem. Vsak vozač sme startati samo dvakrat, tako da pride pri drugi vožnji iz svoje kategorije v naslednjo višjo skupino. Vodstvo si pridržuje pravico spremeniti razpis dirke v primeru neugodnih okoliščin. Vozač se sme pritožiti pol uro po objavi rezultatov, in to pismeno s 300 lirami kavcije vodstvu dirke, ki takoj razpravlja o pritožbi. Kavcija zapade, če je pritožba neutemeljena. Uradni trening v soboto 13. 7. 1946 ob 17. do 19. ure. V tem času se proga za javni promet zapre. Dirkači naj se pismeno ali ustmeno prijavijo do 13. 7. 1946. do 9. ure zjutraj na OLO — Ilirska Bistrica — odsek za prosveto — oddelek za fizkulturo. Istočasno naj sporoče kubaturo motorja ln v kateri kategoriji nameravajo startati. Razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad bo v Delavskem domu ob 21 url. Pariz, 2. AFP. — «Novi predlog Bidaulta glede internacionalizacije je obžalovanja vreden kompromis, tako iz ekonomskega ali demokratičnega vidika*, je izjavil Pogassi, predsednik Osvobodilnega sveta za Trst na tiskovni konferenci, na kateri so delegati Julijske krajine protestirali proti pogajanjam, ki jih imajo štirje zunanji ministri o tržaškem problemu. Pogassi je govoril o sedanjem položaju Trsta in izjavil, da politično organizirane fašistične tolpe dnevno vrše svoja podla dejanja. Z ekonomskega stališča pa je c-menil, da je 32.000 delavcev, od 73 tisoč, ki jih šteje mesto, brezposelnih, odkar je Trst ločen od svojega zaledja. Prav s tega ekonomskega stališča so italijanski delavci me3ta Trsta za jugoslovanski predlog. Ko je Pogassi končal, je izjavil, da bo v imenu primorskega ljudstva zavrgel te meje, ker pomenijo novo zasužnjemje. Teh mej on sam ne bo nikoli priznal, ampak se boril za svoje pravice. Juaos!av ja ne k popustila Beograd, 2. — Predstavniki ljudske fronte Beograda. Zagreba, Sarajeva, Ljubljane, Skoplja in Ceti-raja so poslali s svoje skupne konference Svetu zunanjih ministrov v Parizu brzojavko, ki ostro protestira predlogom nekaterih velesil za razmejitev med Jugoslavijo in Italijo v Julijski krajini. Brzojavka pravi m£d drugim: »Prikazujemo vam. že1 tisoč in tisočkrat izraženo zahtevo po priključitvi Julijske krajine in Trsta k Jugoslaviji na osnovi naravnih in nespornih dejstev. Popolnoma odobravamo besede podpredsednika .jugoslovanske vlade Edvarda Kardelja, da Jugoslavija ne bo podpisala kakor koli »oglašala zmlrov-no pogodbo, ki ne b^ spoštovala nje-n'h interesov, ln vam zagotavljamo, da »o te bos "d e izraz trdne volte ln krepke odločnosti naših narodov*. Francija ceni jugoslovanski doprinos k zmagi Pariz 2. — Društvo Francija — Jugoslavija Je včeraj priredilo recepcijo vsled kongresa »Francosko mišljenje v službi miru* v okviru razstave »Jugoslovanski narodi v borbi za svobodo*. Razstava ki je v gledališču »Ambassadeur*. je odlično organizirana. Vojna in junaški upor partizanov sta prikazana simbolično. Na enf strani so prikazani ogromni srednjeveški noži, ki so jih upo- rabljali ustaši, na drugi strani pa bajoneti, pritrjani na velike palice, predzgodovinske puške, ki so bdle prvo orožje branilcev svoboda One jaeno prikazujejo na eni strani suženjstvo, na drugi strani pa borbo za obstoj. Tudi partizanski tisk je zastopan v veliki meri. Novinarji si z veliko simpatijo ogledujejo preprostost tiska, kj so ga uporavljali med jugoslovanskim uporom za širjenje svojega mišljenja. Blizu tega dragoconega starinskega orodja je serija fotografskih dokumentov o slavni herojski jugoslovanski armadi, ki se je borila proti fašizmu za boljšo bodočnost današnje in jutrišnje Jugoslavije. Med osebnostmi smo opazili pomočnika jugoslovanskega ministra za zunanje zadeve Baeblerja, jugoslovanskega ministre. Mato Jaks;ča, profesorja Lange vin-a, pisatelja Paula Eluard-a in Salomona Grum-baoha. Bolgarska mladina zahteva časten mir Sofija, 2. — S prvega kongresa bolgarske mladine, ki se je vršil te dni, je bil poslan memorandum svetovni demokratični mladinski organizaciji in njenim organizacijam po vsem svetu. Memorandum prikazuje pravične zahteve Bolgarije v borbi za časten in trajen mir in demokracijo in poziva mladin. ske organizacije po vsem svetu, naj jim prj tem delu pomagajo. Bolgarija je zaslužila trajen in časten mir, ker nikoli ni priznavala fašističnih vlad, temveč se je nasprotno proti pjim organizirala in borila. Končno se je bolgarsko ljudstvo otreslo fašističnih zatiral, cev in vzpostavila ljudsko oblast. Zaradi tega zahteva bolgarska mladina trajen in časten mir ter priključitev zahodne Trakije k Bolgariji, saj to bi j; dalo potrebni izhod na Sredozemsko morje, ob. enem pa mnogo pripomoglo k ureditvi odnošajev med Bolgarijo in Grčijo. Nova češkoslovaška vlada sestavliena PRAGA. — Predstavniki čeških in slovaških strank so se zedinili o sestavi nove vlade, katere pred. sedr.ik je sekretar Češkoslovaške komunistične partije Gottwald. Med ostalimi so dobili češki komunisti 6 ministrskih mest, narodni socialisti 4 in slovaški demokrati tri. Zunanji minister je ostal Jan Massaryk, vojni minister pa general Ludvik Svoboda. Hodža odpotoval iz Jugoslavije Med svojim obiskom je spoznal obnovo In napredek v FLRJ Beograd, 2, — Davi Je z letalom odpotoval iz Beograda ministrski predsednik, minister za narodno obrambo ln zunanji minister Al. banske ljudske republike, generalni polkovnik Enver Hodža s svojim spremstvom. Na zemunskem letališču so se od visokih albanskih gostov poslovili predsednik zvezne vlade minister narodne obrambe FLRJ maršal Josip Broz-Tito, člani prezidlja ljudske skupščine FLRJ, člani zvezne vlade, člani vlade Ljudske repub. like Srbije in predstavniki Jugoslovanske armade. Navzoč je bil tudi sovjetski veleposlanik v Beogradu Lavrentijev in predstavniki vsega diplomatskega zbora. Pred svojim odhodom Je imel generalni polkovnik Enver Hodža kratek govor, v katerem je poudaril, da je bil presenečen nad iskrenim sprejemem v Jugoslaviji, ki je najboljši izraz resničnega prijateljstva med Jugoslovanskim ln albanskim ljudstvom. Med svojim bivanjem v Jugoslaviji se je spoznal z obnovo in izgradnjo dežele in ^ napredkom, ki je bil dosežen; poudaril Je, da Je ta napredek obenem tudi najboljše jamstvo za Albanijo, za njen lastni napredek ter za mir ln demokracijo na Balkanu sploh. Godba je odigrala Jugoslovansko in albansko himno. Generalni polkovnik Enver Hodža se je prisrčno poslovil od maršala Tita in od o-stalih visokih predstavnikov. Točno ob 8. uri Je letalo odletelo v Tirano. KRATKE VESTI RIM. — V noči med 28. in 29. Junijem so ukradli v palači Zono v Benetkah 15 slik slavnih slikarjev. Med njimi so slike Tiziana, Tintoretta, Coreggia, Glorglonnea ln Gre-ca. PRAGA. — Na zasedanju narodnega odbora v Pragi so izvolili za praškega župana komunista dr. Batseka. IVASHINGTON. Cene v ZDA so se v zadnjem času zelo povišale, ko Je bila odpravljena kontrola cen. Povprečni Indeks zvišanju cen znaša 35%. WASHINGTON. — Med Brazilijo ln ZDA je bil sklenjen spora, zum, po katerem bodo ZDA dobavile Braziliji s pogoji zakona o posojilu ln najemu vojnega materiala ln orožja v vrednosti nad 2 milijona dolarjev. goslavija v tej vojni. Poudaril je, da nobena jugoslovanska vlada ne bi mogla sprejeti in podpisati rešitve, ki jo predlaga Bidault. Amerikanci so upoštevali samo francosko razmejitveno črto, ne oziraje se na jugoslovanski predlog. Sestanek Bymes-Kardelj je velikega pomena, če upoštevamo, da ameriška delegacija do sedaj še ni povedala svojega dokončnega mnenja o predlogu, ki ga je predstavnik Francije postavil včeraj v luksemburški palači. De 6au!ie-ov povor obsojajo Pariz, 2. — Glavni odbor Lige za človečanske pravice je izdal poročilo, v katerem obsoja nedavni govor generala de Gaullea v Ba-jeuxu, ker ni v skladu z demokratično republikansko ureditvijo Francije. De Gasperi bo sestavil novo vlado Rim, 2. VZN. — Ob 19.30 uri je začasni voditelj države sprejel v Montecitorlju De Gasperija, ki mu je poveril sestavo nove vlade. je Kuomintangova tajna popolnoma zbrisala*. Kuomintangovi zmerni žalujejo te incidente. Komu predstavnik je izjavil, da t" slali energično protestno B liki trojici. Mladinska železnic^ izraz mednarodne nit vzajemnosti Budimpešta, 2. - Tanjug • dinska demokratična *•* Madžarske in madžarska d' kulturne stike z Jugosla imeli konferenco, na katel vorili delegati tretjega ml*1 kongresa v Jugoslaviji. I delegacije Istvan Kends j® -tal mednarodno važnost mladinskega jugoslovanske?* gresa in opisal veliko udel goslovanskg mladine pri proge Brčko - Banoviči s si* besedami: »Ta železnica bo pomeni** narodni dokument o t®*8 Udarnosti. Madžarska deleg* _ obiskala Istro in JK. PrePr11 je o težnjah in željah te?* valstva po priključitvi k ^ viji, prepričala se je da ** stavlja naravno izhodišč® Evrope, ki je tudi v intert’ džarskega naroda. Govoreč o manjšinah tf viji, »je Kends poudaril P8** ^ vice, ki jih uživajo Madz® , go3laviji. Sedaj žive bolje h prejšnjim režimom. Resnica o Kaiynu London, 2. VZN. — V NQmber-gu je priča, ki jo je navedla sovjetska obtožba dr. Markov, izjavila pred sodiščem, da so trupla 11 tisoč Poljakov, ki so jih našli v Katynu, požgali proti koncu leta 1941, ko je bil Katyn daleč od nemških bojnih črt v zaledju. Dr. Markov, ki je bolgarske narodnosti, je bil član komisije, ki so jo poslali v Katyn Nemci. Danes je izjavil, da takratna nje. gova izjava ni predstavljala resničnega mnenja in da jo je bil prisiljen podati. Politika xastraSevan|a na Kitajskem Nanking, 25. - AFP — Voditelj demokratične lige Long Chi je izja. vil o včerajšnjih krvavih incidentih v Nankingu, da je to rezultat politike zastraševanja, ki jo vodi Kuo-mintang. »Smo v popolni anarhiji in besedi svoboda in demokracija Kaj pravi p. polkovnik In o zadnjih dogoP fi Trsi, 2. — Nocoj so dečo izjavo polkovnika E° ^ višjega častnika Zavezo&e, ške uprave za civilne zal*eV^ «Zadnje dni se je poloZaJ poslabšal in bilo je več icc' 4 Toda mnogo novic, ki 90 ji širili v inozemstvu, daje grešno sliko o položaju. O na primer, da so v mestu barikade. To pa ni res, r8iy *il meru ene same barikad*^ J postavili v olajšavo polie*Je’ preprečili množici, da promet. Prišlo je do lahk*?Vj Ijanja in vrgli so tri b°®il vzročena škoda na poslopJ**1 cejšna. Večina novic o *e pretiranih. »V glavnem sta vlada *n vedno obdržala popoln0 j stvo. «To .seveda ne pcmeni, d* ^ nuten položaj dober niti dogodki ne bi mogli dov®9* jioi nejših neredov. Med vse„| prebivalstva je napeto sta vratek k normalnemu 9 ,.e , si dobršen del od dobre v° j/ ljenja in sodelovanja Pre K LJ U Velika športna prireditvi pionirjev Goriškega okro*n Ze 20. junija je pripravljalni odbor za I. veliki pionirski zbor goričkega okrožja vložil pri ZVU v Gorici prošnjo za dovoljene manifestacije pionirjev na športnem igrišču v ulici Balamomti. Ker pa je CONI, t. j. italijanske športno društvo še Iz časov fašizma, odklonil pripravljalnemu odboru uporabo igrišča, se je ZVU 28. junija izgovorila delegatom pripravljalnega odbora, da brez dovoljenja CONI-ja za igrišče, ne more izdati niti pooblastila za športno manifestacijo. V takih razmerah torej, ko je prišlo očitno zopet do izraza nerazumevanje in oviranje manifestacije naših majmlajšlh od ZVU, povrh sovražne razpoloženosti CONI-ja, se je v nedeljo 30. junija vseeno vršila napovedana prireditev, pri kateri je sodelovalo 1200 slovenskih ln italijanskih otrok na športnem igrišču v Mirnu. Požgani del Mirna blizu igrišča je bil ve« v zastavah. Pionirji in pionirke v svojih pestrih oblekcah so spremenili lice vasi in jo oživili. Vršelo Je kot v panju; roji skupin neugnane mladeži so prekipevali od veselja, ker je bil to njih prvi večji praznik po končani vojni. Na sporedu so bile fahkoatletskc tekme, nato množični nastopi v prostih vajah. Zlasti velika Je bila u-deležba deklic, ki so morale nastopi*! v dveh skupinah. Trdi pri samem nastopu so se one pokazale dobro pripravlienc. Kar se pionirjev tiče, Je bilo opaziti, da niso imeli predhodne skupne vaje. Zato so nam bili razumljivi t'®*'8 dostatkl pri skupnem n®9 ^ hvaliti po. moramo njih j žrtvovalnost in dobro jo skoz pokazali. Vročina, ^ In načrtne ovire s str«®* f Ško oblasti in drugih, ki *** J omenili, jih niso zaustavi 8 ( porih za uspešno izvedb0 rr.nož/čnega flzkulturnega pionirjev na Goriškem. ^ tega zleta so v veliki j vali tudi italijanski Pl*oni”tf dlške in Krmlna z nog0®^ mo, ki je bila prava nov° mladež in za šetvllno ji Igri sledilo z veliko ** obronkov pobočja. urednik DUŠAN ^ Odg MALI OGLj ŠIVALNE STROJE , znamk prodajam po k° ' cenah. Največje jamstv • dellTstria 13._______________ STARE ŠIVALNE kvarjene ali ožgane, V?. ■ Solidna izdelava. Najve°J Trst, via dellTstria 13^ RADIO 5 CEVNI, 4 va*®,ji ne, prodam. Trat, via 0 trgovina. izgubil*00 ,j„ j« V soboto zvečer 29. izgubljena na plesni P »Gira* ZLATA ZAPI£ojn0. spomin na drago, P 5gn Najditelja toplo n«Pr° po prinese ali pošlj* o* v »Primorskega dnevnik jgJt Izgubljena zapestnica j pri podružnici PD. PREBIVALSTVO Iz PRVAČINE vabi vse sosed«1® na veliko dopoldansko —pA proslavo sv. CIRILA In ki bo v petek 5.^snl|a RAZPIS D^IIIZBK Centrala Prerada v St. Petru na Krasu raZ^cepy1 smeno dražbo ambalaž-e, ki jo ima v skladiščik ter svojih podružnicah. .0p Na razpolago je skupno 110.000 praznih ka*\0y škatel (UNRRA paketi) 600 praznih lesenih sCW mleka ter 200 zabojev od konz. mesa. Reflektanti naj stavijo pismeno ponudbo * ‘"v c najvišje cene najpozneje do 10. julija t 1. na n»s trale »Prerad* St. Peter na Krasu. 1 Podrobnejše podatke o razpoložljivi ambala*1 flektanti pri referentu za ambalažo pri centrali «