Ameriška Domovi ima NO. 22 ■ V; -z? /?/4,/C /'0o^/t>°c/ ^c?/7e yn> J\/ y AdUCAM IN SWJtff ' • ll227m *** tANOUA.©« mM W!5Wk v.*':■■*** r*>- .s' v' i';.,. National and Intnmational Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 2, 1970 «LdV€N 83 No. 22 Monday^FebT2, 1970 Gospodarsko stanje v Jugoslaviji Komunisti v Jugoslavji so se že takoj po poletnih počitnicah začeli pripravljati, kako naj naslikajo lansko gospodarsko leto in kakšne cilje naj sj postavijo za letošnje. V opisovanju gospodarskega stanja ni bilo v bistvu veliko razlik, kjer so pa bile, so obstojale bolj v izbiri besed kot v poudarjanju različnih pogledov na gospodarstvo. Kot je pri njih že v navadi, so vsi ekonomisti in politiki najpreje poudarjali svetle strani gospodarskega razvoja. Cenili so, da bo proizvodnja narastla za 12-14%, izvoz za približno 20% itd. Seveda pa ni treba vzeti vseh številk in odstotkov kot nekaj zanesljivega. Dežela se je nahajala celo leto v inflaciji, cene so rastle, stroški so se dvigali, vse skupaj je pa izviralo iz draginje. Inflacija je imela tudi vse druge običajne posledice. Primanjkljaj v zunanji trgovini se je dvignil na okroglo $700 milijonov. Primanjkljaj kaže tudi plačilna bilanca. Dežela je prešla v novo leto z obvezo, da mora letos plačati okoli $400 milijonov na obrestih in zapadlih plačilnih obrokih. To znaša vse skupaj nad bilijon dolarjev. Kako naj gospodarstvo prigospodari tako vsoto, ako je turizem dal lansko leto le $300 milijonov (pri tem je pa bilo lansko leto še najboljše povojno turistično leto), delavci na tujem so pa poslali domov tudi le $300 milijonov. Režim je torej prisiljen tudi letos pri upnikih v tujini prositi za odlaganje plačil. To bo tudi dosegel, saj tujina tako ne more sodnim potom iztirjati zapadlih zahtevkov. lo so posamezne slike iz gpspodarskega stanja, ki padejo v oči le domačim strokovnjakom in tujim opazovalcem, če so tako srečni, da razumejo jugoslovansko gospodarsko računico, kar se pa redkokdaj pripeti. Pogajanja za odlaganje zapadlih plačil je jugoslovanska vlada začela že lani. V Jugoslaviji vlada torej kriza, ki je pa vsi doma prizadeti ne čutijo enako. Najbolj jo čutijo — zdrava podjetja, najmanj pa tista, ki so zrela za konkurz, pa režim tega ne upa storiti, ker se boji politjčnih posledic. Podjetja si pomagajo na več načinov, da se obdrže pri življenju: skušajo dobiti nova posojila s prikrito zavestjo, da jih ne bodo nikoli vrnila, ne plačujejo zapadlih računov in s tem spravljajo v nelikvidnost tudi vsa zdrava podjetja. V Jugoslaviji pomenijo izjemo tista podjetja, ki nimajo zapadlih obvez, tako daleč je ves gospodarski pojožaj zavožen. Zato se briga vsako podjetje le za to, ako bo nabralo denar za plačilo mezd in plač, za svoje upnike in njihove terjatve se pa resno ne briga. Prezadolžena niso samo gospodarska podjetja, v istem položaju se nahaja tudi federalni proračun, dalje republiški in občinski proračuni. Izvajajo svoje investicijske programe, najemajo posojila kar sproti, ne pa za vrednost celotnih investicij. Drugače tudi ne gre. Saj poteka od dneva začetka investicij do dneva, ko investicije gredo v obratovanje, po več let, med tem se pa vrednost dinarja zmanjša za 10-30% in še več. Zato tudi najbolj vesten proračun stroškov za investicije ne more biti pravilen in stvaren. Pravijo, da je samo federacija prekoračila za bilijon dolarjev pooblastila za najemanje novih dolgov. Podjetja, ki so zrela za likvidacijo, gredo v tisoče. Cenijo jih na 3000. Občine in republike so proti likvidaciji, ker ne vedo, kam naj gredo delavci, ki bi zgubili kruh, in kdo naj plača dolgove podjetij v konkurzu. Tako uživajo ravno najslabša podjetja velikokrat največjo podporo od režima. Režim seveda dobro ve, kje je vir vseh “negativnih pojavov , pa ne upa operirati bolnega gospodarskega sistema. Z likvidacijo konkurznih podjetij ne bi namreč zgubili kruh le delavci in uradniki, ampak tudi dolge vrste režimskih zaupnikov, ki sodelujejo le s svojo nesposobnostjo, so pa postali tako “zaslužni”, da se njihovih interesov ne upa nihče dotakniti. Največja uganka pri vsem tem je jugoslovanski potrošnik. L. 1968 je potrošil celo leto le $816. Zaposlenih je bilo okoli 3,500,000 oseh, med njimi 900,000 delavcev, ki so zaslužili letno komaj $600. Dober milijon upokojencev in invalidov je moralo živeti ob še manjšem letnem dohodku. Ta ni znašal nad $10 tedenskp! Ce se tujec vrti po Jugoslaviji in opazuje življenje po mestih, dobi vtis, da vlada pravo blagostanje, kot ga ni nikjer drugje v komunističnem svetu. Vse se preriva, vse hiti, vse sc veseli, vse hodi na počitnice, dela izlete; avtomobili, week-endi, kočice po gorah, na morskih in jezerskih obalah se množijo kot gobe po dežju. Res je, da si tako življenje lahko privošči morda četrtina prebivalstva, pa tudi to je za tako zelo prezadolženo deželo nekoJiko preveč. Ali se ljudje zavedajo, da plešejo nad ognjenikom? Mislimo, da ne. Pisnia z datumi iz letošnjega leta pravijo na primer: “Lani smo čakali, kdaj se bo gospodarska reforma razmahnila, letos pa čakamo, kdaj bo začela usihati.” ‘Smo srečna dežela: Gledamo bolj na kvaliteto svojega življenskega standarda kot na kvaliteto svojega poklicnega dela.” Varijacije na to vprašanje lahko najdete v vsakem pismu, ki pride od doma. Pa bi se kdo zbal katastrofe? Tega strahu ni. Ko bo prišel čas, bo nova devalvacija dinarja odprla stara pota v novo inflacijo. * NOVI ČASI IN NOVI RODOVI v njih prinašajo pojave novih zahtev za spremembe na vseh raznih poljih življenja. Te zahteve objavljajo novi rodovi z svojimi raznimi obnašanji — tu tako, tam drugače. Vzgojiteljev mladine je dosti. Mnogi sledijo ciljem skupnosti, določenim za vzgajanja. Nekaterim pa tudi krožijo po glavah druge misli in cilji (morda so najeti za take namene — kdo ve?-, ki mešajo med tistimi, ki jih vzgajajo, pojme z različnimi sugestijami, ki imajo svoje namene. . V javnosti čujemo dan za dnem razna razmotrivanja in u-gibanja, zakaj vse to, odkod in zakaj se to pojavlja med našo mladino. Mnogi podajajo svoja mnenja, zakaj in odkod vse to. Nekatera mnenja se zdijo, da so umestna in da poudarki teh zadenejo žeblje teh sitnosti po glavah. Nekatera pa tudi ne. Ti problemi in pojavi belijo zadnje čase lase vsem, gori od predsednika ZDA, doli naprej državnim guvernerjem, okrajnim oblastem, županom po mestih in vsem, ki imajo s tem kaj opravka. Lahko je svetovati marsikaj, posebno v teh sedanjih inflacijskih časih, so besede še vedno najbolj poceni.. . Pravo zadeti in pa da bi taka “prava” padla na rodovitna tla tistih glav, ki imajo s tem opravka in katerim so zaupane in odkazane te težke sitnosti za reševanja, to je nekaj drugega. Sitnosti pa seveda naraščajo in treba jih bo nekako rešiti. Kako? To je važno vprašanje. Ozrimo se malo na poročila in pripombe o vsem tem onih, ki jim je zaupana in poverjena čuječnost in pazljivost nad redom v naši javnosti. Glavna ustanova za čuječnost nad redom je zvezna tajna policija (FBI). Temu preiskovalnemu zveznemu uradu načeluje že blizu 50 let znani, odlični zvezni direktor J. Edgar Hoover. Vsak predsednik v teh dolgih letih ga je priznaval in tudi sedanji ga priznava in mu zaupa. Zakaj? Možu so znane razne zadeve, slučaji in načini, s katerimi hočejo razni taki in taki radikalni “hajduki” sejati in širiti razne miselnosti med ljudi naša dežele. Kaj en poroča in pravi o raznih izgredih zadnjih let in časov ter napadih na policiste in javne organe tu in tam. Pred kratkim je objavil poročilo, ki med drugim pove: “Tekom leta 1969 je umrlo sedem zveznih policistov in nekaj nad 120 je bilo ranjenih in poškodovanih v napadih, ki so jih povzročile militantne č r n s k e skupine.” Koliko črncev je bilo ubitih v takih spopadih, ne omenja. Petem poudari dalje: “Črnski ekstremisti sovražne- ! po črnskih ekstremistih ni bilo izzivanih, ampak napadi na policiste so bili večinoma iz zased.” O skupinah študentov, kateri se zbirajo okrog družbe demokratičnih študentov (SDS), je Hoover poudaril: “Večina teh podpira in soglaša s pojmi miselnosti, ki jih na-glašajo in širijo skupine, ki so se posvetile nasilnemu rušenju vlade ZDA.” Poudaril je tudi: “Da skupine SDS so v glavnem odgovorne za nemire in razgrajanja, ki so se lani pojavljali po in okrog kolegijev po vsej deželi. Ti nemiri in razgrajanja so povzročila na 4,000 aretacij in materialnih škod pa povzročile nekaj nad $3 milijone vrednosti. Bilo je okrog 16 požigov samo v šolskih prostorih in poslopjih in nekaj nad 350 aretacij, 33 policistov ranjenih, to samo za časa, ko se je lani v septembru začelo novo šolsko leto. O tistih, ki vodijo ta gibanja in njih aktivnosti, pa je dejal: “Večina teh posameznikov prireja ta gibanja in njih aktivnosti z mednarodnimi komunističnimi elementi.” — Tako poye o vsem tem Edgar Hoover, ki so mu po preiskavah znane te sitnosti in tež-koče, ki se pojavljajo po mestih, šolah in drugod po naši širni A-meriki. Njemu kot dolgoletnemu načelniku zvezne tajne policije je vse to znano bolj kakor komu drugemu. Ali mu naša javnost verjame? Mnogi mu. Mnogi na važnih političnih položajih, katere bi moralo to še posebno zanimati, pa z nekim molčanjem vse to sprejemajo. Včasih so rekli, da pre-mala brižnost, posebno pa še brezbrižnost, se rada maščuje. Resni časi zahtevajo odločnosti. Posebno od resnih mož na važnih položajih je pričakovati močne zavednosti, “zakaj jim je Bog dal priložnosti, da hlače nosijo?” — kakor je to glasno poudaril neki starodavni ribniški očanec, ko so “hajduki” tam preko noči prišli ropat v Ribnico, a so se nekateri moški poskrili, ženske pa so se junaško branile. Res je, čas nas vse opozarja, da je treba več zavednosti in odličnosti, posebno v zadevah, kjer je odločnost potrebna! * OB GLEDANJU NA SITNOSTI, ki jih povzročajo po naših šolah in kolegijih nekateri študentje, pa pride človeku na misel vprašanje: Odkod pa vse to, da mladi nimajo več nobenega spoštovanja do oblasti, predstojnikov, učiteljev in do bližnjega? Kaj je krivo in vzrok temu? Ob takem vprašanju stopi pred nas preteklost iz par let nazaj s prav jasnim pojasnilom in z njim vprašuje nazaj vse ga tipa, taki kakor so člani ce, sodnike in druge: Kaj pa p: stranke ‘Črnih panterjev’, so na- čakujeite? Take pridelke ima daljevali s podpihovanjem pla-' na teh poljih,-kar ste sejali menov vstaj in revolucij skozi kakor jih obdelujete! V min vse leto. llem desetletju so po jjakonod “Mnogi od teh skupnosti, kate- jah mnogih držav določevali, rib voditelji pridigajo in nagla-1 molitev je nepotrebna po javn šajo nasilje proti beli rasi, so šolah. Učiteljem so dajali nav bili zapleteni v spopadih s policijo,” poudari Hoover. Potem naglasi: dila, naj učence po javnih š lab h kaj takemu ne nagovj j a jo. Vse prosto. Z drugo bese Mnogo napadov na policijo! bi se to razumelo: Boga in n gove zapovedi naj kdo spoštuje in vpošteva, če mu ljubo — če ne, ne. In tako naša družba vozi. Hvala Bogu, da jo je še veliko dobre! Žalostno pri vsem pa je, da slab del naše družbe pri tem tudi raste. Da je res tako, nam pričajo dnevni sitni dogodki po naših šolah in kolegijih, u-niverzah itd., v katerih dorašča-jo novi bodoči voditelji, ki silijo na vodilna mesta. Kako bodo ti vodili? Da to vprašanje kaj misliti? R. l Prijatelju v spomin CLEVELAND,. O. — Star komaj 55 let se je na soboto, 3. januarja 1970, za vedno poslovil od svoje družinice, od svojih prijateljev in dobrih znancev,! med nami zelo poznani John j Pangonis z 6311 Carl Avenue, j Zapustil je ženo Mary, roj. Po-, stotnik, iz znane odlične sloven-1 ske družine, štiri sinove in eno hčerko. Pokopan je bil v sredo, 7. januarja 1970, iz cerkve sv. Vida na pokopališče Kalvarija. Žalne obrede je opravil bivši župnik te fare Rt. Rev. Msgr. Alojzij Baznik, njegov dolgoletni prijatelj. Zanimivo je to, da blagopo-kojni John Pangonis ni bil slovenskega rodu, pa se je v slovenski javnosti bolj marljivo u-dejstvoval, kot se udejstvujejo naši tu rojeni otroci. Nepozaben vtis je name napravil pred davnimi leti pokojni, ko sem se z njim prvič srečal v družbi dveh mojih znancev. Nagovoril me je po slovensko. Začudil sem se — tu rojeni sin litvanskih staršev, pa tako lepo slovensko govori! Bil je tudi zvest član slovenskih organizacij, društva sv. Vida KSKJ, Katoliških borštnar-jev Baraga Ct. No. 1317, Kolumbovih vitezov. Društva Sv. Imena in Fraternal Order of Police ter Community Boy Scouts. Pri vseh teh organizacijah je zapustil bogato dediščino delavnosti, pridnosti in vneme in vem, da ga vsa ta društva zelo pogrešajo, saj so z njim izgubila agilnega člana. Jaz pa ga pogrešam kot dobrega prijatelja in z njegovim odhodom v večnost je tudi v mojem življenju nastala praznota, ker me je zapustil zvest prijatelj. Težak je udarec, ki je vzel ženi ljubljenega moža, otrokom dobrega očeta. Težak za vse, ki so z njim delovali in ga radi imeli. Naj prejmejo izraze mojega iskrenega sočustvovanja, pokojni pa naj bo deležen sreče, ki nikoli ne mine, in miru, ki traja na vekomaj! John Petrič hvala za brezplačno oglašanje. Hvala slovenski radio-postaji in dr. Pavlovčiču za njegovo prijazno obvestilo. Končno iskrena zahvala vsem vam, ki ste nas počastili s svojim obiskom, zlasti mlajšemu rodu. Naša želja je: Ostanimo še naprej tako lepo združeni v našem veselem občestvu športnikov. Naj zaključimo to zahvalo s pohvalo in priznanjem g. predsedniku SSK. On in njegov odbor je nosil težo dela in skrbi za ta res lepo uspeli večer. * P. S.: Spet smo si Blejci priborili častno zadnje mesto s (0) točkami. Za SSK: Bleje SŠK se zahvaljuje CLEVELAND, O. — Prva zahvala gre vsem v kuhinji in v baru. Enako vsem sotrudnikom pri okraševanju in pripravljanju dvorane, “Vandrovcem” za res lepo igranje. Saj so nas zabavali do 2. ure zjutraj in vrh tega še po znižani ceni . Lepa hvala vam. Priporočamo se vam tudi v bodočnosti. Prisrčno se zahvaljujemo tudi g. in ge. Slapnik Jas. A. Jr. s Senklera, prodajalcu cvetlic. Podaril nam je toliko prekrasnih nageljčkov, da smo vsem našim dekletom in ženam lahko pripeli po enega. Vsem našim mamicam prisrčen boglonaj za obilna darila peciva. Ameriški Domovini, našemu dnevniku, iskrena Andrej Flschinger postal doktor anorganske kemije CHICAGO, 111. — St. Stephens Chimes, župno glasilo, je prineslo veselo novico, da je naš rojak Andrej Fischinger, sin Alfreda dr. Fischingerja in Metode ,1905 W. 21st Place, Chicago, Illinois, prejel 23. januarja 1.1. na Illi-noiskem tehničnem institutu — ILT — v Chicagu doktorsko diplomo iz teoretične anorganske kemije. Mi smo nekaj vedeli o tem že prej, da je prišel v Chicago s svojo ženo Anico in svojim sinčkom Tončkom. Uspehi Andreja niso prevzeli, ampak še bolj približali Bogu, ki očividno vodi njegove korake. Njegova dobra ženica, ki mu jo je Bog odločil, je iz globoko verne in težko preizkušene družine Vidmarjeve iz Minnesote, ki je imela mamo veliko trpinko in je lansko leto umrla. Mali Tonček, ki zna samo slovensko in z mamo in atom vedno po naše govori, bo pa letos v mesecu marcu prejel bratca ali sestrico. In na to bo mladi doktor še bolj ponosen kot na svoj doktorat. Mladi doktor je bil rojen 30. maja 1941 v Ljubljani, iz katere je moral bežati leta 1945 s svojimi starši v Avstrijo, kjer je živel v velikem pomajkanju v begunskih taboriščih na Štajerskem. V Trofaiach je obiskoval slovensko begunsko ljudsko šolo. Eno leto je moral v nemško ljudsko šolo zunaj taborišča. Bog se je družine usmilil in jo je pripeljal v Združene države v Chicago, ki so mu postale druga domovina. Andrejček je gra-duiral na Gradschool farne šole sv. Štefana, nato na St. Ignatius Highschool pri očetih jezuitih, 4 leta pozneje je dosegel Bachelor’s Degree iz kemije v Urbani na University of Illinois. Nato je sledilo 5 let težavnega študija na ILT, kronanega z doktoratom. Andrej sedaj poučuje kemijo na znanem Varsav kolegiju pri New Yorku kot asistent profesor. Zanimivo je, da so tudi Peter in Tomaž — Andrejeva brata, in njuna sestra Mojca končali svoje študije in so dosegli pomenljive uspehe. Peter, doktor medicine in doktor mikrobiologije, uspešno raziskuje krvnega raka v Washingtonu. Na vabilo nemške univerze v Tuebingenu bo letos meseca oktobra šel za poldrugo leto v tujino. Tomaž, ki je graudiral no kolegiju, poučuje v španščini kot Peace-corpes-worker v Peruju in s svojim idealizmom dviga ugled Združenih držav v tujini. Mojca bo meseca junija končala Teachers College in bo učila zakasnele otroke — retarded children. Bog v svoji dobrotljivosti očividno v otrokih blagoslavlja vso dobro I ischingerjevo družino. Vsej družini, zlasti Andreju, želim še nadalje polno božjega blagoslova in veliko uspeha v korist tako težko preizkušenemu slovenskemu narodu. Bog Te živi, novi doktor! P. Odilo, OEM. Glas z Ely v Minnesoti ELY, Minn. — Žalostna vest ja zadela družino Mr. in Mrs, Zupetz v North Chandler naselbini. Njun 22 let stari sin Anton se je vrnil zdrav iz Vietnama ii dobil zaposlitev v rudniku v Babbitt, kjer ga je nenadno za dela smrtna nesreča. Pogreb je imel v oskrbi Kern-tzev pogrebni zavod. Vršil se je 26. januarja s pogrebno sv. mašo v cerkvi sv. Antona, ki jo je o-pravil naš župnik John Dolšina v navzočnosti sorodnikov in velikega števila drugih rojakov in rojakinj. Župnik je imel ganljiv nagovor. Pokojnik je zapustil starše, brate Daniela (Fort Bragg, N.C.), Mihaela in Marka, sestro Susan in druge sorodnike. Na zadnji poti so ga spremili veterani tujih vojen. Žalujoči družini naše iskreno sožalje! Jos. J. Peshel Vesti iz Slovenije Papteško odlikovanje dveh zaslužnih duhovnikov Papež Pavel VI. je pred kratkim imenoval AVGUSTA HE-GENKOETTERJA in BOŽIDARJA TENSUNDERNA, oba sta danes že upokojena župnika in obenem tudi konzistorialna svetovalca ljubljanske in mariborske škofije, za svoja prelata Prvi živi sedaj v Twistedenu ■ Porenju in ga slovenski rojak ki žive v Vestfaliji in Porenju dobro poznajo, saj deluje meo njimi že nad 50 let. Drugi, Božidar Tensundern, pa je bil lani po 55 letih dušnopastirske službe upokojen kot župnik zelo znane župnije Matere božje v Recklinghausenu, odtlej pa živi v Nordwalde v Vestfaliji ter še vedno pomaga v dušnem pastirstvu. Med slovenskimi rojaki v Porenju deluje vse od 1. 1912. Oba visoka odlikovanca ves čas pozorno spremljata tudi slovensko versko in narodno življenje med nami v Ameriki. O-bema tudi mi prisrčno čestitamo k tako zelo zasluženemu odlikovanju. Bog ju živi še mnogo let zdrava in čila na duhu in telesu! Eno desetino ni sposobnih za življenje Glavni direktor Službe družbenega knjigovodstva za -Slovenijo Lojze Kersnič je v “Delu” 27. decembra 1969 zapisal, da je 10% podjetij v Sloveniji nesposobnih za življenje, ker so že dve leti poslovala z izgubo ali na meji rentabilnosti. Izgube v devetih mesecih 1969 so bile za 28'višje kot v istem razdobju 1968. J ----—O------ Vse v domu — vsak peti nad 65 let Prihodnjo pomlad bodo začeli graditi v berlinski četrti Wil-mersdorf dom za stare ljudi, ki bodo lahko tam ostali tudi potem, ko ne bodo več krepki in zdravi oziroma bodo potrebovali stalno nego. Za ljudi, ki so pri močeh, bodo eno- in dvosobna stanovanja s 175 ležišči, 56 sob z eno in osem z dvema posteljama pa bo namen j ih tistim, ki ne morejo več skrbeti sami zase. Drugi prostori naj bi bili splošna zbirališča. Razen jedilnic in klubskih dvoran so v načrtu terapevtski oddelki s kopelmi, s telovadnico idr. Zraven pošte in gledališke dvorane bo tudi kegljišče. Prostori za prireditve bodo na razpolago raznim organizacijam, tako da življenje ne bo šlo mimo starih ljudi, marveč bo prihajalo k njem v hišo. V dveh letih in pol namera-vajo zgraditi 17-nadstropni nebotičnik, ki se ga bo držalo več manjših, različno visokih stavb. Zanimanje že zdaj presega zmogljivost doma, ki bo prihodnje leto začel rasti iz tal. Pravzaprav nič čudnega, zakaj vsak peti Berlinčan je starejši od 65 let, statistiki pa napovedujejo, 'da bo v kratkem že vsak četrti. KRIŽ NA GORI LJUBEZENSKA ZGODBA Spisal: Ivan Cankar m*#* _ . “Čakaj, Hanca, kam pa si se napotila? Grem malo s tabo, če ti je prav!... Vidiš, Hanca, stvar je namreč taka: tudi jaz mislim stran, nazaj v Ameriko; že predolgo sem se klatil tod, samo toliko, da sem zapravil denar, zaslužil pa nič. Naveličal sem se te preklete globeli, ko je človek kakor zazidan. Prej se mi je včasih zazehalo po zvonovih svetega Lenarta, zdaj se mi ne bo nikoli več. Tukaj so namreč vsepovprek sami butci, njih pamet je prav tako obzidana kakor njih dom ... Zato mislim stran, tja, kjer je svet malo bolj širok... Zdaj ti pa povem kar na kratko, Hanca, in brez vseh ovinkov...” Šla sta počasi skozi vas; Tone je govoril mirno, s širokim, zadovoljnim nasmehom, v idečem obrazu. Ob poslednjih besedah pa je pokašljal in zateknilo se mu je. " “No, Hanca, jaz bi napravil drugače nego Mate. Če bi imel tukaj takega dekleta, kakor ga ima on, ne bi čakala name v globeli in zdihovala. Vzel bi jo s seboj, pa konec besedi!... Kaj praviš, Hanca?” Krenila je brez pozdrava in brez slovesa na drugo stran. “Kam pa? Zlodej, kaj sem rekel kaj hudega? Ne beži, saj te ne bom pojedel!” Stopil je za njo in jo je prijel za roko. “Prav, pa kreniva na ono strani. Srečalo naju bo tem manj zijali... Dostikrat sem ti že povedal, kaj mislim, ti si pa kakor gluha ... Kaj sem tako zanič fant? Poglej te roke — ves svet je moj zunaj! Šele zdaj mi je prišlo na pamet, čemu sem postopal toliko časa po teh žalostnih klancih! Nekaj lepega, drobnega bi vzel rad s seboj, da bi bilo človeku bolj veselo pri srcu... Ni nič prijetnega, če se potika z različnimi ženskami: poljub, nato pa brco — hajd! Naveliča se človek, res! . . Kaj praviš, Hanca?” “Ali si govoril z Matejem?” “Zdaj ni bilo baš govora o Mateju ... No, nisem ga videl; pravijo, da se je vrnil in da se nosi visoko, ki je še pred tremi leti bos in raztrgan capal po klancu.. . Rad ga imam, tega Mateja, ampak lump je velik! Jaz bi ne napravil tako z dekletom, če bi ga imel res rad. Obleče gosposko suknjo, pa sleče ljubezen; za berača je bila dobra, za škrica ni. Pa se mu bo godilo še prekleto slabo; njegovo opravilo ne nosi veliko in doživela boš, da se povrne še ves ponižen in krotak. Ne menjal bi z njim, Bog vedi, da ne! ... Čemu bi še mislila nanj, Hanca? Če je šel, naj pojde!” Hanci se je zagnusil njegov glas; zagnusil se ji je ves kakor je stopal poleg nje širok in velik, s polnim rdečim obrazom, s težko srebrno verižico na telovniku. “Videl je mojo žalost, pa je veseli!” Stopila je v stran in je postala. “Ni lepo, kar si govoril! ... Z Bogom!” Nato je odhitela v klanec. “Pojdi, kamor hočeš!” je zaklical Tone za njo. “Ne ve skoro človek, kako bi govoril zvijačno in po ovinkih namesto da bi jo kar brez besed zgrabil pod pazduho ter odjadral z njo!” Napotil se je v krčmo in se je napil dodobrega. “Ali bi šla takoj tja, ali bi počakala do nedelje?” je premišljevala Hanca. “Razsrdil bi se morda če bi me ugledal nenadoma in pozno je že na večer. Šel bi morda mimo, komaj da bi se ozrl name in tudi pozdravil ne bi. Kako se obeša name to dekle!’ bi si morda mislil. ‘Go- voril sem z njo nekoč, ko sem bil še otrok in ves neumen, zdaj pa misli, da sem ji bil zapisal svojo dušo!’ Tako bi mislil in obrvi bi mu legle na oči... Premišljevala je in se je napotila v hrib. V prsih je ležal težak kamen in jo je tiščal k tlom tako, da je bil život globoko upognjen. “Glej, kam so se namerile zamovoljno noge! Čemu sem šla skozi vas in čemu tod gor?” Meglene so bile oči, obraz je bil bolj upal, suhe in ožgane so bile njene ustnice. Hodila je kakor v neprijetnih mučnih sanjah; srce je bilo bolno in je iskalo tolažbe tam, kjer so čakali tihi, prijazni spomini. Sonce je bilo daleč skrito in velik teman oblak se je dvigal iz doline na oni strani. Toda nič upanja ni bilo nad hribom segal je od obzorja do obzorja in silne sence so mu pripravljale pot... II. “Napravite se, ljudje božji!” Položili so deske preko iojtr-nic in so posedli. Za voznikom sta sedela Hanca in Amerikanec, vsa družba je bila mlada; dekleta so bila praznično naščepe-rjena, obleke so šumele in rdeče rute so se svetile. Učitelj se je bil napravil že koj po kosilu peš preko hriba. Amerikanec je zavriskal in konja sta potegnila. “Kakor na svatovščino se peljemo! ... Ampak lepo ni bilo Hanca, da mi nisi prinesla šopka. Zdaj sedim tu, kakor obrabljen starec!” Hanca je komaj poslušala, daleč so bile njene misli. Voz je drdral po peščeni in s kamenjem posuti poti v ravni črti preko globeli. Čez hrib je pihal močan veter, nebo se je oblačilo in jasnilo, jadrno so se lovile sence po hribu, izgubljale so se na oni strani. Družba je bila glasna in vesela. Amerikanec je poizkušal, da bi razvedril Hanco. “Ti sama se pelješ na pogreb-ščino! Tak ti je obraz da bi te zgrabil in vrgel z voza če bi te ne imel rad! Zdaj boš videla svojega fanta, boš videla, kako se je poškricil! No, vrag ga vzemi — ne govorim o njem, drugače bi mislila da sem mu zaviden!” "HancTje bila pot predolga vila se je neprestano na desno na levo. Srce ji je utripalo nemirno; v strahu in žalosti je bila še senca upanja. “Očitala sem mu prezgodaj obsodila sem ga po krivici. Kdo mi je povedal, da se je vrnil, kdo je povedal, da je pozabil name? Tako slabotno in lahkoverno je srce! Ena sama neprijazna beseda — pa glej, vzdignil se je črn roj nelepih misli!” Zaželela si je, da bi mu videla v oči, samo za trenotek in od daleč; spoznala bi ga takoj če je Mate, ali če je tujec. “Veliko si hodil po svetu. Tone — kakšne so dekleta tam, v velikih mestih?” “Že vem, zakaj vprašaš! No, Bog z njim! Dekleta so lepa v velikih mestih in človeka izpre-leti, če zašumi takale drobna stvarca mimo njega. Ampak za vse skupaj bi ne dal počenega groša! V nevarnosti je mlad fant, ki ima še brencelj ne v glavi, človek, ki je kaj izkusil, pa debelo pljune in gre dalje po svoji poti!” Čudno se je zdelo Hanci, da bi imel Mate rad kako drugo žensko, toda strah ni hotel iz srca, izpred oči ni hotela tista lepa gospa v šumeči svileni obleki. (Dalje prihodnjič! ... -o------ Oglašajte v “Amer. Domovini” Ključ, ki je odprl srca lemontskih farmarjev KANSAS CITY, Kans. — Pomlad je silila v deželo. Sonce se je vračalo iz južnih krajev in topilo sneg na našem gričku. Drevje in grmovje okrog hiše je poganjalo prve popke. Sivkasto-rjava trata pred hišo je kar čez noč postala zelena preproga. Tulipani ob pločniku so radovedno kukali iz črne prsti in u-gibali, če je že varno odpreti cvetne čaše. Le enega znanilca prve pomladi smo “lemontske farmarice“ pogrešale: zvončkov. Te smo si lahko ogledale v knjigi... in obujale spomine na leta, ko smo še trgale v domovini teloh, zvončke in trobentice ... Bilo je nekega lepega dopoldneva, ko smo bile vse tri zbrane v kuhinji. S. S. se je pripravljala, da začne kuhati obed za delavce, ki so postavljali novo poslopje. S. D. in jaz sva malicali: velik kos domačega kruha, debelo namazanega s surovim maslom in marmelado, velik kozarec mleka. Vse domač pridelek. “Jetikarcama” se je začenjalo poznati, da te dobrine ne gredo v izgubo njih telesnemu ustroju . .. Najboljši doda t e k malici je bil pa pogovor, ki se je navadno pletel o tem, kar je nas vse tri zanimalo in nas družilo. Tisto jutro smo dobile pismo iz Chicaga — s. provincijalka nas pride obiskat prihodnjo nedeljo. O, to je bila pa novica, ki jo je bilo treba dobro premleti, ker taki obiski so bili redki, zato tem bolj dobrodošli in vredni temeljite razprave... Kar zazvoni telefon. Skočim k aparatu. Ko izvem, kako in kaj, prosim osebo, ki kliče, naj potrpi nekaj trenutkov in “drži linijo”. Z roko zaprem sprejemnik telefona in se obrnem k sestrama: “Dalmanovi prosijo, da da bi prišli dve sestri k njim. Takoj. Umira že tri dni sin Jože, ki je vojni veteran in invalid, pa ne more umreti. Mislijo, da bi lažje umrl, če bi sestre molile pri njem. Ko sem jim svetovala, naj pokličejo duhovnika, gospoda župnika s Saga, so odvrnili, da je gospod že pred tremi dnevi podelil umirajočemu vse sv. zakramente in si ne upajo ga še enkrat klicati. Ali naj greva s s. D.?” ' “Seveda, saj je vendar dobro delo pomagati umirajočim z mo- “Takoj, ravno ko sta vidve stopali v avto, je Bog vzel Jožeta k sebi. Sedaj je rešen, privoščimo mu nebesa — saj je veliko in dolgo trpel. Naj vama Bog povrne dobroto. Hvala lepa! Nikoli vaju ne bomo pozabili,” je govoril nekdo Dalmanovih. Od presenečenja in veselja sva s sestro kar sedli. Da bo tako hitro šlo, nisva upali. Bolnik je menda res samo še čakal na molitve Cerkve za umirajoče. Obe sva bili globoko ganjeni, da se je Bog poslužil naju dveh, da sva tako sodelovali z njim v njegovih načrtih glede Jožetove duše. In v hišo žalosti sva prinesli vsaj košček sonca — tolažiti žalostne je tudi dobro delo. Pomagati duši v najvažnejši, najtežji, odločilni uri, ko je vsa dolga večnost na kocki, je zavidanja vreden poklic .. . “Veste, sestra,” sem vzkliknila, “če bi ne bila šolska sestra, bi hotela postati usmiljenka, bolničarka.” “Tudi jaz sem tega mnenja,” je pritrdila sosestra. Hvala Bogu, sedaj imamo tudi v naši kongregaciji že veliko bolničark — tudi v naši ameriški provinci jih je že nekaj, ki so dobile diplome. Zaposlene bodo v Alvernia Manor, bodočem domu za onemogle in lajšale življenje tistim, ki se bližajo sončnemu zatonu. Skoro bi jim zavidala lepoto njih poklica in krone, ki si jo bodo spletale s svojo službo . A zgodba o “Dalmanovih” še ni končana. Poleti, avgusta ko sem pozabila nase. Z vsem'se je bližal za našo provinco ta-srcem sem se zedinila s Cerkvi-1 ko velik in pomemben praznik, jo, ljubečo materjo, ki spravlja, blagoslavljanja lemontskega do-svojega otroka k počitku, iz ka-Jma in kapele, sva se peljali s terega se bo prebudil v objemu s. D. na “zbirco”. Vozil naju je Očeta ... Po končani molitvi sva j “grandpa”. To je bil star farmar, še poškropili umirajočega z bla-^ki je bil naš najbližji sosed in goslovljeno vodo. Naročili sva vedno pripravljen storiti nam to domačim, naj ga tudi oni od ča-1 ali oni uslugo. Njegov avto je sa do časa poškrope, ker se skuš-j bil izvrsten. Res je vso pot tja njavec zelo boji blagoslovljene in nazaj pretresal najine kosti, vode. Z veliko zadovoljnostjo v a “podarjenemu konju ne mo-srcu sva se poslovili. J res gledati na zobe”, v našem Na poti proti domu nisva nič primeru “podarjene” vožnje ne govorili s sestro. Tudi voznik je kritiziraj. litvijo,” je privolila s. S. Obrnila sem se k telefonu: “Prideva dve. Takoj.” “Avto bo tam v nekaj minutah, sestra.” In je zaprl telefon. Hitro sem poiskala molitvenik, v katerem so molitve za u-mirajoče. Do takrat jih še nisem nikoli molila in neznansko me je zaskrbelo, kako bom zlezla iz zadrege, če pridem do kake besede, ki mi je še neznana in je ne bom nikoli mogla izgovoriti. “Te tuje, zelene sestre še angleško ne znajo,” bodo potem govorili po farmah, me je plašila domišljija. Prav iz srca sem zaprosila: “Ljubi Bog, pomagaj mi zdaj, da ne bom napravila sramote kongregaciji.” Še ogrinjali sva v naglici mogli poiskati in je že pridrvel avtomobil. V nekaj minutah hitre vožnje sva izstopili. Soba, v kateri je ležal bolnik, je bila polna domačih. Pozdravili sva mater, ki sva jo že od prej poznali. Takoj sem začela z molitvijo. Vse okrog naju je plakalo in jaz, ki sem bila nagnjena k joku, sem se z naj večjo težavo premagovala, da bi se mi ne udrle solze. V srcu sem se o-brnila k Bogu, naj mi pomaga, da bom zdržala do konca molitve. Sledilo je takojšnje usliša-nje. Pogumno sem izgovarjala besede, ki jih še nisem nikoli prej videla in tudi trepet v glasu je ponehal. Molitve za umirajoče so tako krasne, tako tolaž-Ijive, polne upanja v neizmerno božje usmiljenje, da sem se po-poloma predala njih pomenu in molčal. Bili smo še vedno v mislih pri Joe-u, ki se mu je bližal “Grandpa”, ki je poznal in bil prijatelj vseh okoliških farmar- angel smrti, da ga reši zemske-jev, je zapeljal na vsako dvori-ga trpljenja. jšče, niti ene farme ni izpustil. ‘Ali je slišal moje molitve,” i Kjerkoli sva se ustavili, so našem ugibala. “Gotovo jih je bil ju navadno obkrožili vsi člani vesel. Pravijo, da umirajoči ze- družine. In prvo vprašanje je lo dobro slišijo, ako so pri zavesti,” sem pletla misli. bilo vsepovsod: “Ali ste vidve tisti sestri, ki sta molili pri Joe Komaj sva doma stopili čez Dalmanu?” prag, je že brnel telefon. | Ko sva potrdili, da sva, so se STVARITVE! DOMIŠLJIJE — Gian Carlo Menotti je za svojo novo opero “Pomoč, pomoč, Globoliki!” ustvaril takale bitja kot vpadalce iz vesolja. nama odprla vsa srca in tudi roke. Povsod sva dobili kokoš ali pa še več. Nikjer nama niso odbili prošnje. Pri neki hiši so začele najine kokoši kokodakati, protestirati. Bilo jim je pretesno v vrečah, kamor smo jih sta-čili, in še vroče jim je bilo povrhu, revicam. Tako so naju izdale — kot nekdaj gosi Etrušča- ne- i-riii “Saj že imate kokoši,” se oglasi farmarica, ki je ravno lovila eno za naju. ‘Da, a ker je na blagoslov našega doma in kapele povabljenih veliko gostov, rabimo mnogo kokošk. In smo jo vseeno dobile. Po poti domov se nama je ena na dnu vreče zadušila. Smilila se nama je, a kaj hočete? Koliko sva jih nabrali, res ne vem. Samo to se spominjam, da jih je bilo dovolj in da so nas od tistega dne, ko sva s s. D. molili pri Joe Dalmanu, kmetje sprejeli kot svoje sestre, da nismo več bile tujke, “green horns” .Najlepše pa je dejstvo, da sva našli ključek do farmarskih src, ko nisva niti v sanjah mislili nanj. S. M. Lavoslava Novi grobovi (Nadaljevanje s 1. strani) Shore Blvd. ob enih popoldne na Lakevievv pokopališče. George Turiek Sr. V soboto je umrl v Acacia Nursing Home 65 let stari George Turiek Sr., 352 E. 23.2 St., rojen v Mt. Carmel, Pa., vdovec po 1. 1966 umrli ženi Helen, oče Georgea in Roberta, 4-krat stari oče, brat Franka in Mrs. Mary Zwaay. Pogreb bo iz Grdino-vega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v torek, ob 8.45, v cerkev sv. Roberta ob 9.30, nato na Kalvarijo. John Močnik Včeraj je po kratki bolezni umrl v University Hospital 80 let stari rojak John Močnik 14111 Terminal Avenue, rojen v Sloveniji, od koder je prišel 1. 1907, krojač in lastnik Močnik Tailor Shop na 6507 St. Clair Avenue skozi 31 let, v letih 1942-1954 je bil zaposlen pri Bond Tailors. Pokojnik je zapustil ženo Angelo, roj. Vidrih, preje Copic. Prva žena Josephine, roj. Koprivec mu je umrla 1. 1949. Bil je oče Stanleyja J. Martin (Atlanta, Ga.) in Dorothy Schlarb, stari oče Garyja J. Martina in Patricie Jo Schlarb, praoče Garyja Jr., brat Julie Eden (San Francisco). Pogreb bo iz Žele-tovega pogrebnega zavoda na bt. Clair Avenue v sredo ob 10. dop. na Highland Park pokopališče. Geraldine Bokus V soboto zvečer je umrla v Mt. Sinai bolnišnici 51 let stara Geraldine Bokus s 1099 E. 71 St., roj. v Clevelandu, žena Josepha, mati Jane E. Clawson, stara mati, sestra Franklina Arant. Pokojna je bila članica Ladies Auxilliary st. 3113 VFW. Pogreb bo jutri ob 10. dop. iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Frančiška ob 10.30, nato na Holy Cross pokopališče. Marija Ciber Včeraj je umrla v Metropolitan General bolnišnici zadeta od srčne kapi Marija Ciber, rojena na Igu pri Ljubljani, zaposlena pri Gas Co. v Clevelandu, članica Društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ. V Mateni pri Igu je zapustila sestro in druge sorodnike. Pogreb bo iz Grdino-vega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue v sredo ob devetih v cerkev sv. Vida, nato na Kalvarijo. Truplo pokojne bo polb-ženo na mrtvaški oder nocoj. Ku Klux Klan bi rad pazil na “Črne muslimane” TUSCALOOSA, Ala. — Znana organizacija Črnih muslimanov je kupila blizu mesta Peli City 100 akrov žemlje in izjavila, da bo tam organizirala po- sebno farmo za živino, pa tudi klavnico, tovarno za konservira-nje mesa itd. V ta uradni namen ‘Črnih muslimanov’ nočejo verjeti lokalni pristaši organizacije Ku Klux Klan. Sumijo, da za tem načrtom tiči nekaj drugega: Črni muslimani mislijo organizirati tajno vojašnico in tam vežbati svoje pristaše za gverilsko vojskovanje. Zato so pri Ku Klux Klanu sklenili, da bodo kupili 300 a-krov sveta tik ob meji s črnsko parcelo in da bodo tam postavili svoje opazovalne postojanke. Seveda bodo tudi sami opazovani od črnih nestrpnežev. Oba nasprotnika trdita, da ne bosta kalila miru. Policiji^ ver-jeno ne bo preostalo drugega, kot da tudi sama opazuje podvige — obeh nasprotnikov skupaj. Zemke dobijo delo Hišno delo Iščemo žensko za splošno hišno delo en dan v tednu od 9:00 do 4:00 ure. Priporočila. Kličite 831-1935. ________' -(23) Help Wanted Female Cleaning woman For factory offices 361-6264 (24) General Office Experienced girl or trainee for general office work in modern, attractive, one-girl office. Permanent. Many benefits. No shorthand. Must be good typist. THE JUMBO HEATER & MFG. CO. 1555 East 55 St. (23) MALI OGLASI Stanovanje išče Vdova — upokojenka išče 2 ali 3-sobno neopremljeno stanovanje blizu cerkve sv. Kristine ali v okolici E. 185 ceste. Kličite: 391-8891. -(22) V najem 4-sobno stanovanje zgoraj, v 2-družinski hiši, se odda dvema odraslima, na E. 61 cesti. Kličite od 5.30 do 8. zvečer: 475-2644. (28,30,2 feb) Peč naprodaj Naprodaj je skoro nova peč “Tappan” za $50.00. Kličite 531-2946. (24) Hiša naprodaj 2-družinska, podkletene, 2 posamezna plinska furneza, na E. 64 St. Prodaja lastnik direktno brez posrednikov. Kličite 361-1879. —(Feb. 2,6) Hiša naprodaj Lastnik prodaja dobro 6-sobno hišo v st. clairski slovenski okolici. Vsa podkletena, ima plinski ogrev. Kličite po 5. uri pop. 881-9910. —(2,4,6 feb) DARUJTE ZNAMKE ZA MISIJONE! Želite pomagati misijonarjem? Darujte jim rabljene znamke. Odrežite jih tako, da ne poškodujete zobčkov. Funt rabljenih znamk lahko nahrani lačnega otroka v Afriki za en dan! Misijonarji Vam bodo hvaležni za rabljene znamke, katere pošljite na naslov: Misijonski krožek Attn: Fr. Feryan) Collegio San Anton iu 124 Via Merulana Rome, Italy — Europe ________________________(x) Prijalel’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN PpMOČI DRŽAVE O hi J ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS st. Clair A v«. * fiuth Kt.r V,N }-<>' Posestvo naprodaj Naprodaj je 150 akrov zemlje, gozda, idealno za taborjenje ali za vlogo kapitala Thompson, ,Q. $27,900. LEET & ASSOC. REALTORS ‘)4«-3(i86 Jan 29 leb 2) sr ameriška domovina, JAN PLESTENJAK: H E R O D E Z “Nak, takih potov si. pa ne bom več delal,” se je natihem dušal Vodrtik. “Le kaj me je neslo sem!” se je jezil Rožnik in zdaj pa zdaj pogledal skozi okno, da bi skril zadrego. “Če je pa take, pa pojdem. Naj bo Bogu v čast ter sv. Mohorju in Fortunatu,” je presekala tišino in vsi so se oddahnili. “Bom že kako. potrpela, da ne bo sramote!” je usekala Vodnika in Rožnika, otrok je zave-kal, se je oklenil za vrat, da ji je zadušil vsako besedo, ki jo je imela še pripravljeno. “V četrtek!” je še izgcltala, potem pa sunkoma odprla vrata in šla. Na koncu hiše, od koder je razgled po sorškem polju, na Šmarno goro, prek Komende na Homec in daleč na štajersko mejo, se je zgrudila na kolena in zavekala. Zdaj šele je občutila težo greha. Tako hud je bil njen greh, da ga že srenjjski možje niso več mogli prenašati, sramota je bila tako velika,, da se je je že srenja ustrašila. Da, k možu mora. Raztrgan zakon bi bil v pohujšanje še po/mim rodovom in še po njeni smrti bi kazali na Adamovčevo hišo: “Tu je bila doma tista Neža, ki se je z možem pred oltarjem sveto zavezala, potem mu pa ušla, on se je pa od žalosti zapustil in grunt po grlu pognal.” Pomirila se je, ko je bila prevzela težko breme in se odločila za križev pot. “Morda bo pa dober s teboj, ko bo videl, da je Tonček res njemu podoben. Vodnik in Rožnik tudi tako pravita,” se ji je hlinilo nekaj v srcu. XII. Tisto jutro se je Tone prebudil, preden si je sonce moglo razgrebsti po£ skozi meglo in pogledati Konškarjevo podrtijo. K studencu je zavil. Potic čnice so se razrasle in prerasle korito in se vzpele prav do žleba, ki je bil že nagnit in vegast in je le za silo prestrezal vodo. Umil se je in se napil mrzle vode, popravil žleb, ga s kamenjem obtežil, odmašil korito in postrgal iz njega blato. “To je pa že od sile!” ga je stogotilo. “Kdo ga je pa zanemaril?” se mu je oglasilo za odgovor. Sušilnica je bila brez strehe. Skodle so križema ležale po sajastih lesah, peč je bila zasuta in morda so v groblji gnezdili gadi in modrasi. CHICAGO, ILL. KjfcAJL ESTATE FOR SALE MAYWOOD — 5V2 rm. — 3 bdrms. Fully crptd. and draped. Cab. kitch., sep. dng. rm., Ig. liv rm. Full bsmt. Nr. schls., shopng., transp. Transfd. Must sell. $19,200. 345-8626 ______________ (22) SCHAUMBURG — 4 bdrm. 2 story home in quiet cul de sac. 21k ba., 2-c gar., fully crptd., draped, frplc., cent. air. Plus details too numerous to mention. 6%% assumable. High 30’s. Owner. 894-4163 (22) LOMBARD — Ranch. 4 Bdrm. 2 ba. fam. rm. patio. Kit. W/fruitwood cab. Built ins. bsmt. 2 c. gar cor. lot 75x135. low 40’s. 627-5201 (23) ENGLISH BUNGALOW — 8 rms, 2 baths, 3 kit., fam. rm. gas ht. 2 car gar. Must See To Appreciate. 7750 W. Foster. Upper 30’s. RO 3-3072 Zmajeval je z glavo in zdaj šele zagledal kopice sena pod potjo. Tod je bila najboljša košenina. Seno je segnilo, iz gnoja je pa raslo novo življenje, ki še nikoli ni okusilo kose. Na njivah se je košatil osat in se je razkazovala bodeča neža z rdečo ruto na glavi. V dušo ga je zbadala in v oči. “Še dobro,' da smo tako na samoti, da le redkokdaj kdo zaide v to puščavo!” se je oprijel misli, da bi zadušil sramoto, ki se jo je jel zavedati in ga je morila. Hiše še pogledati ni upal. Brž ko je obrnil oči proti njej, so ga zaskelele, kot da gleda v za peko zakurjeno peč. Zdelo se mu pa je, da je razvalina hiše še strašnejša, kof si jo more misliti, in prav zato se oči odmikajo, da bi ne onemele od groze. “Za Nežo moram pripraviti!” se je okregal in nemirno začel begati po dvorišču, okoli skednja, drvarnice, svisli, listnjaka, le hiše same se je ognil. Našel je rovnico; bila je zarjavela, majava, moral jo je zagozditi. “Take poti ne sme videti!” si je ponavljal in kopal in ruval trpotec, kompavo, travo in osat, zravnaval, odmetaval kamenje, zasipal kotanje, odpiral odtoke in, če bi ga bil kdo videl, bi moral reči: “Konškar je spet stari Tone, garač, da ga mu ni para pod soncem!” Dokopal je do praga. Podboj se je povesil in široke reže so zijale zgoraj in spodaj. Segel je pod prag, tja je spravljal ključ. Našel ga je še, pa se ga je držala rjavica in zemlja, da ga sprva ni mogel poriniti v ključavnico. Tudi ključavnica je zarjavela in, ker so se vrata CHICAGO, ILL. WMIliillWW' II I—« ■—IWIHHIIWI »'UM rt« ft«: W* ■MTIM VtWWMMMM—MM—fcM—«MMraw»iirw«—ar HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER Live in. Motherless home. Oak Park. Own room and board plus salary. Call Eves. EU 3-0171 (22) CHILD CARE — Light housework. Live in. Congenial family. 5 mo. old child. $35 wk. 761-9439 ______________(22) CHILDCARE — pleasant reliable women. Live in. Room and board plus salary. Care of 2 Children. Ages 7 and 8. 743-4258 (22) CHILD CARE Live in. Apartment plus salary. Barrington, References required. Call 381-0565 (23) BUSINESS OPPORTUNITY For sale by Owner BEAUTY SALON — est. going bus. Villa Park. 5 stations. 10 dryers. Air-cond. Crptg. 2 sinks. $5,000. 543-3596 ____________________________ (22) TAVERN BUSINESS W. SUBURB Partly eqpd. kitchen. Private party room. Phones eves. 788-2359 or 848-9107 (23) APPLIANCE STORE With all equipment, service truck, store fixtures, all shop tools. Show room, work shop, loading dock. Aurora, 111. $8,000 plus inventory. 898-6560 (23) -------------------------—--— povesila, so bila napeta. Kar prestrašil se je, ko je stopil v vežo. Po ješterneku je rasla trava, ob ognjišču so se košatile celo koprive. Vrata v hišo so bila odprta, na tleh je ležal omet in tudi na ometu je kalilo zelenje. Miza je stala.kot nekdaj, tudi stoli, tudi sklednik je visel pri vratih in zraven sklednika žličnik, ki ga je izrezljal Groharjev Luka. Lesenih žhc se je prijela plesen, druge so bile pa rjave, kot bi jih pravkar izkopal iz zemlje. “To se bo ustrašila,” ga je zaskrbelo. V kamro skoraj upal ni. Noj postelje so bile kot nekdaj, le po plesnobi, po vlagi in po gnilobi je zaudarjalo, da je kar dušilo. Skrinja, ki jo je on zaklenil in v kateri je še njena bala, je stala v kotu kot zmerom. Odklenil jo je. Zazdelo se mu je, morajo biti rjuhe preperele, razgrniti jih pa ni upal. To je njena lastnina, zakaj bi se je dotikal. V kaščo je tudi, zamakalo. Žito, ki je še ostalo v kadeh, je pognalo vodene odganjke, ki so seg-nili in okužili tudi kostanjeve doge. V stropu je zijala odprtina, skozi katero se je svetlikalo nebo. “Hiša brez strehe, človek brez glave!” ga je vščipnilo. “Saj bo še tisti trenutek ušla, ko bo zagledala to grobljo,” se mu je vrinila misel. Rad bi se je bil odkrižal, pa ga je obletavala kot nadležna osa. Lačen je že bil, narejenega pa V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI ■ NAŠEGA LJUBEGA SOPROGA IN OČETA Martin Rogel ki jc umrl 2. februarja 1968 Nikoli To ne bomo pozabili in vedno bomo Te ljubili. Čeprav v hladnem grobu spiš, v srcih naših Ti živiš! žalujoči: soproga PAVLINA, hčerka STEPHANIE s soprogom LEON CHAPMAN, sinova: MARTIN s soprogo RUTH, STANLEY s soprogo OLGO in DRUGI SORODNIKI Cleveland,. O. 2. februarja 1970. p', u ■ - v V BLAG SPOMIN OB TRETJI OBLETNICI ODKAR NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTILA NAŠA PRELJUBA SOPROGA IN SVAKINJA Anna C. Herbst Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 2. februarja 1967. Nihče odvzeti nam ne more ljubezni vroče, ki gori za Te, nihče spominov dragih, ki vedno v naših srcih tie! Žalujoči: soprog EDWARD ter ostalo sorodstvo. Cleveland, O. 2. februarja 1970 še nič! In časa do četrtka! Le bore tri dni in še cele ne! Pognal se je v grapo z oprtanim košem, Neža vendar ne sme priti v prazno hišo. Za Tončka treba močnika, zanj krompirja in zanjo ... V predmestju pri Moharju je nakupil smrdljivca, sladkorja, krompirja, moke, masti, vsega, kar mu je tisti trenutek prišlo na pamet, da bo rabila Neža, ki pride iz nebes v pekel, pa vendar pride, ker ga ima rada. Da, rada ga ima, rada. Ob tej misli bi bil Tone skoraj zavriskal in težkega koša, ki ga je s hitro izdelanimi rebri žulil, še čutil ni. Hropel je in zdaj pa zdaj zakašljal, ko se je metal v hrib, se spotikal ob kotanje, ob kamenje, ki je zraslo iz ilovice, ob korenine, ki jih je izpodkopal hudournik. Premočen in ves skrivljen je prikrevsal do doma. Svečo je prižgal in nato poiskal luč, ji nalil smrdljivca in potem zakuril. Pa še drva so se branila vlažne in zapuščene peči. Krompirja si je skuhal in dve kranjski klobasi je potolkel. Dolgo je čul ob luči, vsaka senca, ki se je v mesečini zganila pod oknom, je mislil, da je njena. Mehko in domače mu je bilo v tej samoti in, ko si je natočil žganja, bi bil od veselja skoraj zavriskal, da je spet doma. Od vsake stene so se mu ponujali spomini, trkali so na okna, na hišna vrata, se oglašali pod streho, pa ga ni bilo groza. Groza bi ga bilo gluhe samote, ni ga pa bilo groza škrtanja, škrblje-nja in svedranja in vrteničenja, dom zdaj ni bil več mrtvašnica, temveč dom živih, saj se je vrnil gospodar. (Dalje prihodnjii) februar Tr3UT5 |6l 7 »oitap wmwM l' P i !| KOLEDAR društvenih prireditev FEBRUAR 7. —Dramatsko društvo LILIJA priredi Maškaradni ples” v Slov. domu na Holmes Ave. Igralo “Veseli Slovenci.” 8. — Klub slov. upokojencev v Euclidu priredi Večerjo s plesom v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob štirih. Za ples igra Grabnarjev orkester. 8. — Fara Marije Vnebovzete priredi predpostni bazar v šolski dvorani. Od 3. pop. do 9. zvečer. 15- —Klub slovenskih upokojencev na Holmes Ave. priredi večerjo in ples v Slovenskem domu. Začetek ob 5. pop. 15. — Kosilo v korist Slovenske šole pri Sv. Vidu v farni dvorani pri Sv. Vidu. MAREC 1. — Pevski zbor Jadran priredi za 50-letnico obstoja Slavnostni koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd., ob pol štirih popoldne. Po koncertu ples. 7. — Slov. telovadna zveza priredi svojo redno pomladansko akademijo v dvorani pri Sv. Vidu ob 7.30 zvečer. 8. — Dramatsko društvo LILIJA poda F. S. Finžgarjevo dramo ‘-‘Veriga” v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 14. — Klub slov. upokojencev za Waterloo Rd. okrožje priredi večerjo v SDD na Waterloo Rd. Začetek ob petih. 15. — Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida priredi letni zajtrk s omletami in klobasami (Pancakes and Sausages) 15. — Federacija slov. narodnih domov počasti “Slovenskega moža leta” v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Začetek ob 4. popoldne. 22.— Glasbena Matica poda svoj pomladanski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Začetek ob štirih popoldne. 22. — Dramatsko društvo Naša zvezda priredi večerjo in domačo zabavo v SDD na Recher Avenue. APRIL 4. — DSPB Tabor v Clevelandu priredi svoj pomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. 5. — Pevski zbor Slovan poda svoj pomladanski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne. 18. — Slovenski športni klub priredi svoj kegljaški banket v Baragovem domu. 25. — Folklorna skupina KRES priredi večer narodnih in umetnih plesov v SND na St. Clair Avenue. Za ples igrajo Veseli Slovenci. 26. — Pevski zbor Planina poda svoj pomladanski koncert v SND na Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne. MAJ 3. — Pevski zbor Triglav poda svoj 23. letni koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne. 10. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi materinsko proslavo v farni dvorani ori Sv. Vidu. 16. — Koncert pevskega zbora Korotan v Slov. narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob pol osmih zvečer. Za ples igrajo Veseli Slovenci. 30. — SKD Triglav v Milwau- keeju obhaja spominski dan z mašo pri kapelici v Triglavskem parku ob 11. dopoldne. JUNIJ 7. — Slovenski Spominski dan in 25-lčtnica vetrinjske tragedije. Spominska maša pri Lurški Materi božji na Providence Heights na Chardon Rd. 13.-14. — Slovesna proslava 25-letnice vetrinjske tragedije na Slovenski pristavi. Priredi ZDSPB TABOR. 21. — SKD Triglav v Milwau-keeju priredi v svojem parku piknik. 28. — Slovenska šola pri Sv. BUDO ČASTIJO — Budov tempelj na poti v Mandalay v Burmi je splošno znan in ga častilci Bude radi obiskujejo. Na sliki vidimo skupino Budovih častilcev pred velikanskim Budovim kipom. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. JULIJ 4. — SKD Triglav v Milwau- keeju praznuje žegna.nje sv. Cirila in Metoda, katerima je posvečena kapelica v Triglavskem parku. Ob 11. dopoldne sv. maša pri kapelici. AVGUST 16. — Fara Marije Vnebovzete priredi svoj žegnanski festival od 3. pop. do 9. zvečer v šolski dvorani. 23. — Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu priredi družinski piknik na Saxon Acres na White Road. 23. — SKD Triglav priredi piknik s športnim dnem v svojem parku. OKTOBER 3. — DSPB Tabor priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. Za ples in zabavo bodo igrali “Veseli Slovenci”. 4. — Podružnica št. 14 SŽZ priredi kartno zabavo v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. 11. — Dramatsko društvo Naša zvezda vprizori igro v SDD na Recher Ave. v Euclidu. 18. — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob 5. uri pop. NOVEMBER 1. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. pop. 7. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi banket v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. pop. 14. — Belokranjski klub priredi v Slov. domu na Holmes Avenue martinovanje. Igrajo “Veseli Slovenci”. DECEMBER 6. — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. pop. Prošnja in obveslilo uprave Naše naročnike v st. clairski okolici lepo prosimo, da bi do nadaljnega poravnali naročnino direktno, osebno v uradu ali po pošti potom denarne nakaznice. S tem nam boste olajšali delo, dokler ne najdemo druge rešitve. Tudi v zadevi smrtnih naznanil, zahval in obletnic, prosimo, da se poslužujete telefona ali pošte, če Vam ni mogoče osebno priti v urad. Prosimo, sporočajte osebne in splošne domače novice, da bo list bolj pester in zanimiv. Telefonska številka Ameriške Domovine je: 431-0628. Se priporočamo za nadaljno naklonjenost in vse lepo pozdravljamo! AMERIŠKA DOMOVINA ■■■■■■■■■saHaiBBnaaHiHnilHBBDHiiiaBBiiaBHaaRBaaiHBBBaai ZA VALENTINOVO poklonite svojim dragim AMERIŠKO DOMOVINO K ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN Sl IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0628 VOZILA BODOČNOSTI? — Slika kaže malo vozilo za dve osebi za promet po mestu. To vozilo je bilo razstavljeno na 16. letni razstavi motornih vozil v Tokiu na Japonskem. Zgleda kar pripravno.