JUBILEJI
PROF. DR. VASILIJ MELIK -
SEDEMDESETLETNIK
Med Filozofsko fakulteto in domom na
Cankarjevi cesti v Ljubljani premeri vsakod-
nevno pot s svojo značilno hitro hojo in nikoli
praznih rok človek, ki mu ne bi mogel priso-
diti rojstne letnice, ki je zapisana v vseh nje-
govih dokumentih. Še manj mu jo prisodiš, ko
se spustiš z njim v pogovor, v vsakodnevno
kramljanje ali v razglabljanje o strokovnem
problemu, ki te žuli in teži. Nikoli ne ostaneš
brez sugestije in, kar je poseben čar sogovorni-
ka, z velikim zanimanjem prisluhne vsaki
novi ideji in podatku, ki ni »zabeležen« v nje-
govem, sicer izrednem spominu. Da, to je
vsem in ne samo zgodovinarjem, znani profe-
sor dr. Vasilij Melik, kije 17. januarja prazno-
val sedemdeseti rojstni dan. Noben jubilejni
zapis ne more iti mimo življenjskih prelomnic
izraženih v suhoparnih številkah in dejstvih,
ki pa so za jubilanta izrednega pomena in
»dokazi« njegovega dela.
Vasilij MeHk je bil rojen 17. januarja 1921
v Ljubljani kot edini sin znanega slovenskega
geografa dr. Antona Melika. Po končani kla-
sični gimnaziji se je odločil za študij zgodovi- i
ne in primerjalne književnosti, ki gaje končal i
že v vojnem času. Povojne zaposlitve v Ta- j
njugu, Mestnem arhivu ljubljanskem in Slo-.
vanski knjižnici so bile kratkotrajne. Leta j
1947 je bil mladi Vasilij Melik izvoljen za asi- i
stenta v historičnem seminarju Filozofske fa- i
kultete v Ljubljani. Sprva je predaval sloven- (
sko zgodovino na Višji pedagoški šoli, v letih j
1952-59 pa gospodarsko zgodovino na Eko-!
nomski fakulteti v Ljubljani.
Leta 1959 se je vrnil na Filozofsko fakulte-
to, ki je ni zapustil do danes. V letu vrnitve
(1959) je na njej doktoriral s temo Volitve na
Slovenskem 1861-1918, ki je kasneje izšla v
knjižni obliki. Kot univerzitetni učitelj je pre- '
daval zgodovino jugoslovanskih narodov od'
srede 19. stoletja do prve svetovne vojne in
šele od leta 1970 tudi slovensko zgodovino za I
isto obdobje. Ni samo dober poznavalec de-
mografske, upravne in politične zgodovine
Slovencev 19. stoletja, temveč je njegov ne-
mirni raziskovalni duh posegal v vsa obdobja
83
in na vsa področja. Pritegnila so ga tudi vpra-
šanja iz gospodarske, družbene in kulturne
zgodovine. In še več: če ga je zanimal določen
problem, gaje raziskoval, ne glede na to, kate-
ri »stroki« je pripadal. Vsem študentom in
ljudem, ki jih zanima zgodovina Slovencev
prejšnjega stoletja, je znana knjiga Slovenska
zgodovina 1792-1918, ki stajo napisala s pri-
jateljem in stanovskim kolegom prof. dr. Fer-
dom Gestrinom.
Na tem mestu bi rad poudaril Melikov ve-
lik interes za krajevno zgodovino, za prouče-
vanje načina življenja ljudi in posameznikov,
njihovega standarda in kvalitete življenja. Za-
nimajo ga mnoge drobne stvari iz preteklosti
kot npr. spremembe v izgledu ljubljanskih
ulic. Tu ni teoretiziral: vzel je staro razgledni-
co ali fotografijo, se postavil na mesto, kjer
je nekoč stala fotografska kamera in primerjal
staro podobo z današnjim stanjem. Zato ga
najdemo kot sodelavca pri dveh objavah raz-
gledniškega gradiva, tako pri knjigi Pozdravi
iz Ljubljane (1985) in Pozdravih iz slovenskih
krajev (1987). Ni ga bilo zborovanja iz sloven-
ske krajevne zgodovine, na katerem ne bi so-
deloval profesor Melik. Splošne zgodovinske
slike je vedno »začinil« z lokalnimi poseb-
nostmi in zanimivostmi. Slovenski prostor
pozna do zadnjega kotička, saj že od mladih
nog dalje hodi na »izlete« v najrazličnejše dele
Slovenije in le redkokdaj je zamudil strokovne
ekskurzije. To so zanj delovni izleti in marsi-
katero trditev iz literature in virov preverja na
terenu samem. Vprašanja in ugotovitve pa si
vedno sprotno zabeleži in velikokrat ga vidiš,
ko si jih zapisuje, skoraj praviloma na pre-
majhen košček papirja s še manjšim svinčni-
kom. Omenim naj še eno njegovo lastnost, ki
je vedno poživila preteklost: pozna neverjetno
število raznih zgodbic, vezanih na posamezni-
ke in minule dogodke, s katerimi je rad začinil
predavanja in še bolj vzdušje v krogu svojih
prijateljev.
Njegovo raznoliko in plodovito znanstveno
in strokovno delo nam kaže njegova bibliogra-
fija. Zato o tem ne pišem v tem prispevku.
V imenu sodelavcev in ljubiteljev Kronike
mu želim veliko delovnega elana in zdravja
ter srečnih trenutkov v življenju in v druženju
s stanovskimi kolegi.
Marjan Drnovšek
84