âOb koncu tedna bo prevladovalo sončno vreme, možne so poza mezne poletne nevihte. Številka 31 četrtek, 10. avgusta 2000 180 SIT Še do konca tega tedna Zelo živahno ob Velenjskem jezeru že vse c»d prejšnje srede tu-ris(ičnii rekreacijski cen(er l^osti blizu tisoč udeležencev 12. svetovnega pnenstva Navija 2000. Gre za eno največjih letošnjih mednarodnih športno turističnih prireditve v Sloveniji. Tckmovalci so v Vcicnjc prišli iz vseli konccv sveta: iz Anglije, Argentine, Avstralije, Avstrije, Belgije, Belorusi-je, Bolgarije, Češke, Estonije, Finske, Francije, I long Konga, Italije, .lugoslavije, Južnoafriške republike. Kitajske, Litve, Luksemburga, Madžarske, Moldavije, Nemčije, Ni- zozemske, Ncírvcške, Poljske, Rusije, Slovaške, Slovenije, Švedske, Ukrajine in ZDA, Večina jih bivav avtokampu, ki je v teh dneh poln do zadnjega količka. Tekmujejo v spretnostnih vožnjali radijsko vodenih vodnih modelov, organizatorji pa so poskrbeli tudi za mnoge dodatne aktivnosti, pose- bej, ker tekmovaJce spremljajo njihovi družinski člani. Najbolj zanimiva tekmovanja bodo na vrsti prav danes in jutri, ko se bodo v finalu pomerili med sabo najboljši, sklepno slovesnost pa pripravljajo v soboto ob 17. uri pri restavraciji .Tezero. lakrat bodo podelili tudi medalje. ■ mz Letna kopališča v Šaleški dolini Veienjčani pogrešamo bazen! Plavanje, čofotanje, namakanje,... je prijetno, čc ima človek na razpolago prostor, kjer lahko to počne mirne duše in brez slabe vesti. Kako pa je v tem okolišu poskrbljeno m vse tiste, ki ,so željni zabave in kopanja? Na upravi Športno rekreacijskega centra Velenje so nama pojasnili, daje velenjski zimski ba/en zaprt zaradi premajhnega obiska. Odločili sose za l.'ï-dnevni kolektivni dopust, nato pa imajo v načrtu remorjt strojnice ter generalno čiščenje bazena. Zaradi lega bo notranji bazen do oktobra zaprt. Izgradnja lelnega bazena v Velenju je v celoti odvisiia od občine, ki pa za takšne investicije /a enkral še nima denarja. Nadaljevanje na strani S. Delovno kljub dopustom Velenje, 8. avgust - V Premogovniku Velenje je avgusi letos bolj dopustniški mesec, kot je bil julij. V precejšnji meri na to vpliva kolektivni dopust v Gorenju, kjer je zaposlenih veliko žena predvsem rudarjev, poleg tega pa so mnogi v Premogovniku letošnji lelni dopusl združiti s prostim dnevom sredi avgusta. Prihodnji leden bo namreč za vse zaposlene v Premogovniku prosi. Sicer pa so po besedah tehničnega direktorja mag. Marjana Kolenca tisli, ki niso na dopustih, za delo dobro zagrabili in odkop premoga v avgustu za zdaj le nekoliko zaostaja za načrtovanim. Komu mar odloki?! Tako misi i m Ce bi veljalo vse tisto, kar je napisano na papirju, bi bilo življenje v našem mestu lepo kot v pravljici. A papir je papir, realnost pa žal nič kaj pravljična, vsaj za večino ne. lies pa ifčasih zgleda, da živijo v pravljici tisti, ki sprejemajo odloke. Tako zelo enostavno si vse predstavljajo, /a-pišeš v odlok, sprejmeš in svoje si opravil. 'Življenje teče svojo pot, ini?}io odlokt)v, mimo začrtanih ^mvil. Večina meščanov sjirejetih odlokov niti ne pozna, veliko pa je tudi takšnih, ki se nanje tako in tako požviiifajo, tistih, ki naj bi bdeli nad njihovim uresničevanjem (pobirali kazni) pa je seveda mnogo premalo. Va se da vse skupaj tudi drugače organizirati. Samo spomnimo se lanskega leta, ko sc je Velenje borilo za čim boljšo uvrstitev v tekmvoanju Entente Florale in tudi osvojilo najvišji naslov. Pred vandalisti smo znali ubraniti nasade, pa tudi sicer popraviti in odpraviti marsikakšno pomanjkljivost. Letos pa kot da nam je vse ušlo iz rok. Odloki so torej eno, praksa drugo. NaŠa bivalna kultura očitno še ni takšna, da hi lahko živeli brez kaznovalne politike. Brez tega, da kršitelje dogovorjenega ne bomo udarili po denarnici, očitno še dolgo ne bo šlo. Ce tega ne bomo predvideli, tudi sprejemanje odlokov nima prav nobenega pomena. Pa še to: obsežno smo poročali o akciji, s katero naj bi pešcem vendarle namenili Cankarjevo cesto v Velenju (izgnali naj bi zlasti deskarje in motoriste). 'Ai te namene so to ulico pred leli tudi lepo uredili, danes pa je že močno uničena. Pa vendar v vsem tem času niso uspeli postaviti prtnnetnega znaka (kljub mnogijn opozorilom - tudi v našem časopisu smo to že zapisali), ki bi prepovedoval vožnjo in rolanje in torej označeval, da je tu pešpot. Red se torej nikakor ne zagotavlja le s pisanjem in sprejemanjem odtokov. Z^igotoviti je treba tudi tuidzor in izgovori, da ni dovolj denarja, so iiesmisclni, saj je potem nesmiseln tudi odlok. Varovanje pridobljenega je pač nujno, saj je drugače tudi urejanje zgolj zapravljanje našega težko ustvarjenega denarja. ■ Mira Zakošek Noč ob jezeru konec meseca slabo >rcmL'Je iinrediiou-likii pre}'ln\ic kolektivuliost. ki je moral \ snlMitoodixnedHli lra priivdile^ Noi' ki)\ič in \nja Ru|)t-I. Z i/\:ij;ilcf hodii »kiKali uskladiti termine in ~niti:'* pripraviti kotieť im-stiiia. d.d.l ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju tel.: 03/5869-361 in STROPNIK IGOR s. p. tel.: 063/869-288 GSM: 041/599S38 Ol) ČETRTKA DO ČETRTKA KAŇ «AS 10. avgusta 2000 n onoviICEC Kidričeva Je potrebna obnove Med regionalne ceste jť po n«veni uvrščena (udi cleve-Hndvajsel kilomeirov dol}*;! cesta Velenje - Skule - (imška gora - Smiklav/ - Slovenj Gradec. VeĆJi del (e ceste, ki p«»-teka sko/l Velenje je mestna oličina Velenje It sanirala pred sprejemum nove uredbe, v slabem stai^ju pa Je 5iKi metrski o kije še vedno tlakovan, kar povzroča velik hrup. prcdOasom jsia i^upan mcsi-nc občine Velenje SreCko Meh in poslanco Bojan Komisí na la problem opozorilu odgovorne na DirekeijI za ccstc in diîbiia zagouwilo, da bodo omenjeni odsek cesle sofinancirali. Glede na lo,da na državnem n i vojuje začenjajo naêrîoviU I pri^račua^opt^rabo za prihodnje lelo, je Bojan Konîiê na obljubo opozoril minisira za promel in /veze Aniona Bergaurja v upanju, da bodo piHrcbna sredsiva zagotovili žc v prihodnjem lelu. ■ mz Kravjih dirk ietos ne bo! (»ARERKE • NaJveCJe veselice v (îaherkah. kot poime« nujejo mnoLti kravje dirke, letos ne Ih). Razlo)^ nuj bi bila delovna nezgoda Draga Rezniana, predsednikii Kulturni-ce, kije organizator te mno/.Ićno obiskane priredit\'e in ite morebiti to>l>a drii^tvii za mućenje Živali, kot pravijo ne* kateri. "PrviC slišim za kakino tožbo. Te govorice so najbrž razširili v javnosti lisii, ki nam jo zavidajo. Razumem ne-godnÍce dokumentacijo za kravje dirke predal podpredsedniku Kullurnice, la pa seje najbrž nekoliko uslra^il nove zakonodaje glede orgimizirnnja prircdilev. Pi^scbne zagnanosti pa očitno niso pokazali ludi oslali člani organizacijskega (xihora. mrp Vode Je dovolj ŠMARTNO OB PAKJ- Pred časom sta občina Smrtno oh Paki in Komunalno pihIjelje Velenje pristopila kiires-ničil>'i dolt^oroćne naloge kot je oskrl)a z zdravo piino vodo. Obeti, da bosta lo vprašanje rešila še do konca tega leta, so dobri, kíyii delavci izbranega i/vajalca so namreč pri vrianju druge vrtme v neposredni blizini sedanjega zajclja v Podgori na-^li ustrezen vir v globini 120 m, "Vode je dovolj in po mnenju nekaierih tudi u-strezne kakovosli. Sicer pa čakamo na rezultate analize vcxle," so piwedali na občinski upravi, Ko b(xio li znani, bodo pristopili k izgradnji glavne vrline in črpallva za priključitev na omrežje. Zvesti krvodajalci MOZIR.1E • Število kn wlajalcev v Zuornji Savinjski in Zfidrečki (k)llni Je^lejvalcev v slovenskem vríiu. svojo človekoljubnost pa ohČani in ohâm-ke potrjujejo tiidl letos. Območno združenje UK Mozirje je letos že pripnivilo dve kr>'odaJaiski akciji. V (»nrr\]em Cîradu je kri daroviUo 125 knte vil o zadnjih let 150Jn v Nazarjah, kjer jc odziv vedno največji, povprečje pa je .'^TO. V Nazarjah bo akcija v Čelrlek, 17. avgu-sla, od 1. do 15. ure v prostorih lamkiijšnje osnovne šole. na Ljubnem pa vpeiek, 18. avgusia, od 7. do 13. ure, prav tako v osnovni šoli. MiP Športne igre in zabava CIKKOVCK-Vsako letov avgustu praznujejo krajevni pra/nik Cirkovčani. Ponavadi drugo ali tretjo soboto v mesecu. Ilidi letos bo tako. To soboto oh 16. uri vabijo na titmkij.^nje športne» igrfi^če. Kjer pripravljsijo tradkionalne športne igre. Na njih bodo ludi letos sodelovale ekipe iz domače in okoliških krajevnih skupncwli, po njih pa bodo poskrbeli z^ prešerno, zabavna popt>ldnc oh glasbi, zato bodo veseli vseh. ki se jim bodo pridružili. V KS Cirkovce si leia2000 ne bodo zapomnili po večjih novih pridobitvah. Po junijskem neurju so odpravili posledice na cestah, računajo pa tudi, da bodo di^ sobote končali urejanje peš poti od Dvorjaka do šole. MbŠ Mirko Zamernikf župan občine Luce: "Po krajšem zatišju nov zagon" V občini Luče so po n< is ni na lep In izviren občinski grb, na njegovi podlagi ludi na /jistavOf datum olKinske-ga praznovanja pa se se niso odločili. Kljiih temu svoj pra/nik imajo. "To je vsakoletna turistična in nanHlo-pisna prireditev "lučki dne>'i," kijih bodo konec tedna pripravili že 31. po vrsti in so dober glas Luč ponesli daleč naokrog. Morda smo pri izvedbi p<» vseslovenskem slovesu nase prireditve nekoliko popustili, vendar nas sedaj čaka pot navzgor," pravi župan občine Luče Mirko Za-mernik, ki si od petk;t do nedelje želi veliko oh)sko^alve>; da bi se v Lucali poveselili in nizveema priiznikoma je lorej nat>krog. Po velikih naložlwh v preteklih letih, kamor posebej sodi veliko posodobljenih kilomeirov krajevnih cest do oddaljenih zaselkov in seveda izgradnja večnamenskega gasilskega doma z dvi^rano. pošlo in stanovanji. je prišlo obdobje za« tišja, ki pd ne bo dolgo trajalo. "Najbt^lj sve? je razpis za izvajalca velike naloi^be v in-irastrukturo, ki jo bomo v zgornjem in spodnjem delu vasi začeli letošnjo je sen, Cîre za dokončanje kanalizacije» zamenjavo neustreznih azbestnih v(xlovodmh cevi. položitev električnih kablov v zemljo in likraii /a napeljavo kabcUkc televizije. Prav tako bomo kmalu izbrali izvajalca za posodobitev eesîe v Podvvito^^je Mirko Zii mer nik opredelil le najbolj nujne in največje naloge, manjših dosežkov pa seveda v minulem lelu ni manjkalo in jih precej načrtujejo ludi v prihodnje. "Prvo med njimi, ki je za kraj prav tako zelo pomembna, bomo namenu izročili že konec tega tedna, lorej v prazničnih dneh-To je prenovljeno košarkarsko igrišče, ki se ga ljubitelji košarke In športa giHovo že veselijo." Zupan Mirko /amernik torej napoveduje zeUi delovni jesenski uirip, ki ga volilna vročica zanesljivo ne bo zmanjšala. Letošnje "lučke dneve" bodo začeli jutri, v petek, ko bodo ob 16.00 odprli prenovljeno košarkarsko igri.šče, iz\'edli lurnir v ulični kašarki in ka.s-neje roek večer s Športnimi iglami-Vscjbotoob 14.(K) bodo začeli vedno zanimivo Vlcersko" tekmovanjev Srnici, po pop oldaaski mašivčast zavetnika loveevsv. llubcria pa bo ob 20.1K) na vrsti vesel večer, za katerega bodi> poskrbeli domači smučarji. V nedeljo dopoldne bodo z miišo in procesijo slavili farnega patrona sv, Lovrenca, od 14.00 naprej pa bodi") pred večnamenskim objekiom poskrbeli za bogai kulturni in zabavni spored. Oba dneva bo gotovo zanimivo srečanje z mlinarjem v i^agerskem mlinu v Pt>dvoU>vljeku. ■ iP Ob tastnih naporih in dosežkih so v občini Luče zado» voljni tudi z nadaljevanjem gradnje ceste med Ljubnim in Lučami, trenutno stroji brnijo v Strugah Priznanje Jožetu Mermalu V petek zvečer so na Ljtihnem svečano obeležili 6. i>l)čins-ki pnunlk. ki |>a namenjajo bogatemu l/ročilu uo/dai^jenja In splavarjenja, ki sta v polpretekli z.j^4KÍovíni opredeljevala delo in življenje ljudi na ožjem in širšem podn»cju. Z lepim kulturnim sporedom so pove/ovali p4»delitve letošnjih ol)Čin-sklh priznanj (/.uolj d o i>n »namerni k v prih<»dnje naj obrazložitve skrajšajo, saj <»hčani nagrajence menda Ja imznajo!). Še pred tem je občane, nai^rajence in goste s kratkim in Je* drnatim nagovorom pozdravila županja \nkn Rakun in vsem izrekla čestitke. Slavje v dvorani kulturnega d(»nia so sklenili i vsakoletnim prikazom delčka bogatega naro* dopisne)>a izročib, tokrat Je bila to'jajčnica" in domači kul* turniki so spet navdušili. Zlato priznanje občine Ljubno je prejel .It^e Mermal starejši, naziv častnega občana st^ letos p drífíiv res poravnali. Ínkdof>a sphh ho! Saj je preeej velikih dolinikov, predvsem nekdanjih večjih dritžh, iff "mrtvih'*. Tako veiiko tega denarja na.i proničun ne bo nihdi videl. Tli seznfwi je hilu kíJr dobra i)ope.stríic\' r leh počitniško-do-pKsíniškiJi ílnch. Metna lun.siićrin sezona je na vriti men, po nitšiii veslah se valijo kolone vozil. Le redki pa se pri fuis res tiuJî fisifivijo. Ražen, ko stojijo v koloni ob mejiî/i filikfiksnî ce.sininsk{ posiaji. /m zdaj je tezko rcčiy kakšna bo tnrisiična hera. /m mûo območje je nm-eseljr v podalek. da v domala vseh zdmvillSčdi (na širšem celjskem območju jih jehtršesi) beležijo dober pomst obisku in nočitev. In na srečo je vse veČ tujcev. Zadovoljni so ludina konai Zgornje Savinjske doline; očitno prizudcranja zadrtjúi let vsaj v I.oltarski doliiii ze kažejo dobre sadove. I )nigod pa - kakor kje. l-'ri naspač r ^yeh ol:činahprilegajo na razyY)jturizma, za topa marsikje naredijo bore nialo. Jn se potem Čudijo, kaki) da ni ne do-mačih ne tujih gostov. Zdaj sicer štejemo '^letne" gtviic, nekateri pa že zdaj morajo mi.\llti na zimsko sezono; zato so oči zdaj tem holj iipnc r razrešei anje pnx'^torskili 2ude\ ■ v olx^in-ah na območju .smučarskega centra Golte. Da bomo končno le lahko poročali o ponovnem usi^šncm delovanju tcffi srC' d/.Šča. fn občini Mozirje in jjuhno ne bosta več med listimi. kjer turizem zadnja leta najMj nazaduje. y tem časii. ko so naše ceste ms natrj)ane. Korošci znova opozarjajo na .^vojo avtoce.^tno odrezanosi od domovine in sveta. Pnivljo, da pridejo prej do Da naju kot do Ljubljana !)o našega glavnega mesta pa hi prišli prej, če bi zgrtidiU avtocesto iudi med njUmim olmwčjem in Arjo vasjo. Po ureditvi I hide iuhije lahko sicer končno malo ugodneje pridejo do Velenja, potem pa se skupaj s Šnleča ni prebijajo naprej po cesti, kije na več me.^tili dotrajana. Nekateri .sicer pnivijo, rtaj o avtocesti med Dmvogradom in C eljem le .sanjajo; kot tudi Otem, da bi se z osrednjo Slovenijo kaj kmalu povezali z železnico, ludi njdiova zamisel po fX)noviu položitvi tirov med Dravogradom in Velenjem namreč se ni zamrla. Medtem ko je.'slednje res menda še bolj r oblakih, hi ntdi, da z avtocesto prtdejo r.?«/v nacionalni program. m m SiLŠ ÚS šiteja: Časoptsna-zaloinlSlta n RTV dmzba. dc.o. Velenle Izfíaja oD ćetrtMIi. CtnapcuncneoaíAWiB WSn ineaCn9iuíoCnlnt97$sn.itT)ese(na iwenira \ 90) sir. isdevu renscnius.asosiï, Uredniřtvc: Bois ZaKošeK {di^lûor in glavni ui^đnik), $tane Vovk (odgovorni ureviik). Uliefla Kr$llC*P[arwc (pcm crnica uređniks), Janez PíesniK, Ta^ru Podgotett. 6ojaru ^»gel (novlnarii). Mira ûKcSeK {uredna rda:NinaJiJS(voú]a propagarxJs). SaSo Kûneâiik, Jute 8erčrik (propagandista); $ede2 ur8dtd$tva In uprave: 3320 Velenje, KIdrlievs 23. p. p. ttiebn |03) S3817 SO. tetofax {03} 8971S43. Žiro račun pfl AF9 Veterie. $ievil»3 52800-603-36482 EmaS: ruscas^ioinet Oblikovanje in graf, priprava: Naâ Cas ^ 0 0. Tiú, Irtodprema: D&o, d đ Tishaisko sœdiSCe. Llubfana. 5. Nenaročenih foto^afljln rokopsov vraćamo! Po Zákonu 0 uv^n mefl proizvode inrvmalMKQâ ziiaCa^ za Katejc se itiCi^Jle ^vek po 8% miZan i slopnji. 10. avgusta ímvAS AKTUALNO Natavno zdravilišče Terme Topolšica Velika naložba bo obogatila zdravilišče V zacclku prejšnjega mcscca so Uel<)vci Al in/inirlnga b Ljubljane zaíclí obiuivljali ob-slojecc in gradili doUalnc nočilvcno o/Iroma rckreaiiv-nc zmogljivosti naravncija /dravillšCa Ternie IbpíiLšica. Ohmwa niccJicinskiii prostorov, izgradnjo ziwuinjih ha-zcn-skih površin, ki jih do sedaj zdravilišče ni imelo in pri/idka k ol>sloječemu ho- Ki^r nekiij kasaje trajaU», da smo lalikt» k temu (udi pristopili.** Da bi bil kljub gradnji delovni pn>ccs čim manj okrnjen, bodo obnovo izvajali v irch dolih. Najprej bodo uredili pros-lore, v katerih opravljajo medicinske storitve,celotnem p(»slt»var\ju Je ki dejavnost dokaj pfmiemhna, zato ima prednost pred drugimi. odgovariia: "Pred začetkom iz^ra<7ie u^mlnosti. Konkretno - cene smo Se nekoliko znižali, ob koncu dopustovanja pa Jim p(Klanmo Se lxm, s katerim h odo lahko oh prihodnjem <»bisku zdravilišča uveljavili lO-mIstoten popust." Z veseljem ugotavljajo, da je većina gostov nemir sprejela / veliko mero ra/umcvanja. saj se zavedajo. da bi^do i^b nasled-njemobLsku lahko koristili šc več mo/nosti /a prijclno do-pu štovanje. ■ Tp Tako bo izgiedato zčravifišče po končani izgradnji, vredni prlbtižno 700 miiijonov SiT Direktorica Naravnega zdravilišča Terme To» poliica Lidija Fijavž ' Špeh: "Odziv gostov na hrvp in gradbišče je pre-senetijivo ugoden. Ob koncu dopustovanja pri nas jim priznamo 10-odstoten popust " iclu Vesna alaia prihli/no 700 milijonov tolarjev. Po Ix'scdah (vodne z^ive-sc, ba/cne za otroke, nm&aznc prhe in podobno). V okviru druge laze i/gjadnjc načrtujejo še prenovo savn (uredili naj bi dve finski savni, turško in ínťro savno) ternoví fit nes center. Najkasneje se bodo lotili izgradnje pri/idka k hotelu Vesna. K že obstoječim 278 pcistcljam (od lega jih je 228 v hotelu Vesna. 50 v Mladiki) b<5do dodali Še 120 novih. prcd%'sem dvopecieljnih. 'Irgu naj bi jih ponudili marca prihodnje leto. CrradbiŠče gostom, Id prihajajo v zdravilišče na dopust, po zdravje, gotovo ni v pc^sebno zadovoljstvo. Na vprašanje, kťdcose odzivajoče Fijavževa RTC Golte Najprej obnova nihalke Pri uresničevanju za letos naČrto>anih naložb na RTC C^olleje že prišlo do časovnepi /iimika« naj so se novi lastniki iz Italije seveda soočili z zapletenimi postopki pri* d(»hivanja p« »trehne dokumentacije. (Ne)predvideno zamudo so v precejšnji meri skrajšali hitri postopki mozirske upravne en(»te in občine, zato so letošnji obeti hi^Jši. Olx'ina Mozirje je tako poskrbela za sc>remembc in dopolnitve odloka o krajinskem parku Cîolte, karje prvi pogoj /a izgradnjo akumulacije in zřisneževalncga sistema. Po mesecu dni javne razgrnitve so opravili še javno obravnavo, na kateri jc bilo slišati vrsto pripomb indo|X)l-nilev. 'ludi najbolj skrajno» da bi namreC odlok o krajinskem parku preprosto odpravili. Stem se niso strinjali niti i^alijaaski lastniki, saj želijo in hoîJejo krajinski park, ker se veeloli zavedajo ptimena varovanja narave in okolja, žc zlasti zaradi načrtovanega razvoja letnega turizma na Golleh. Kčikorkoli že, predlog spremenjenega in doix'ïl-n je nega odloka, ki še vedno zagotavlja pravo ni ero varovanja krajinskega purka, je pripravljen, v teb dneh pa ga bodo obriivnavali in sprejemali mozirski občinski svetniki. Po prepričanju župana obline Mozirje .ložcia Kra-merja pri tem ne bi smelo bili nobenih težav. Svojeje s pospešenimi pt^siopki prispevala ludi Upravna enota Mozijje in v Zekovcu že tečejo pripravljalna dela /a temeljilo obnovo nihalke. Nova jeklenica je žc pripravljeno, prihaja tudi ostala oprema, kmalu h<")sta na spodnji postaji tudi novi gondoli, m)P e Poslovna ÏÎTiF: LB Eurocard Zakaj poslovna kartica LB Eurocard? Ker omogoča preprostejši naâ'n plačevanja z denarjem podjetja. Ker lahko z njo plačujete in dvigujete gotovino doma in v tujini« na ustrezno označenih mestih - z ralepko EC/MC. Ker podjetje poravnava svoje obveznosti le enkrat na mesec. Ker se z njo lahko včlanite v E.C.I. klub, ki vdm ponuja različne ugodnosti in popuste. Za vse informacije smo vam na voljo v Sektorju plaàlnega prometa, teefon 899-52-28 (Ivica Dolenc). banka Velenje Banks Vehnje d.d.. Velenje. b&nina si(upin& Nove Ljubljenske banke e^emstavku UUBUANA-.îunijaje Slovenija i/vozila za 8B, uvozila pa za milijonov dolarjev blaga: glede na lanski junij je izvoz večji za 11,9 inlstotka, uvoz pa manjši zii v šestih mesecih je bil izviv. večji kol v lanNkem polletju za 4,3 odstotke, uvoz pa se je zmanjšal za 2,5 odstotka. ŽALtC - Hmeljarji IxkIu vstirinajsûh dneh dobili milijonov tolarjev državne suWencije, sicer obljubljene žc lani, kar pomeni 11 S.ÍKK) tolarjev na hektar, obenem bo ministrstvo /a kmetijstvo prispevalo 8(ííj.00() tolarjev na bekiarra obnovo hmeljišč. MARIBOR - Po 22 mesecih gradjije bodo 23. avgusta na desnem bregu Driive odprli nakupiwalni center Oun^park z. 28.000 kvadra mi m i me In nakupovalnih j-xwrsin. (y?> specializiranimi trgovinami, 1.^00 brezplačnimi parkirišči kupce in izjemno dodatno ponudbo, nak^žba p«i h) vredna 10 milijard tolarjev. SLOVENJ GRADEC • Koro.ška bo jeseni krepko izboljšala trgovsko mrežo, saj bo Mercalor nakupovalni center (6.000 kvadratnih metrov) oktobra i^dpri v Slovenj (iradeu, novembra se na Ravnah na KoniŠkcm (3000 kvadratnih metrov), center (2000 kvadratnih metrov) pa bo oktobra v Slovenj ( iradeu odprl se Spar. SLOVENJ GRADEC - Zaradi izrednega piweêanja števila avtomobilov bixlo v Slovenj Clradcu ponovno spremenili režim pjirkiranja, sjijs 1. septembrom ne luweč brezplačnega parkiranja, za to bodo ptwkrbeli s parkirnimi urami in modrimi conan^i. napačno parkiranje pa bo veljalo najmanj 5000 tolarjev. MARIBOR • Stari mt^st če/ Dravo v Mariboru so zaradi temeljitih obnovitvenili tlel zaprli 22, nwja, 105 milijonov tolarjev zanje je ziigotovila mariborska občina, .sklenili naj bi jih do konc-ji avgusta ob most 1. septembra spet odprli za motorni promel, podhod pa)li Ciosposki ulici pa bodo zgradili kasneje. SLOVENSKE KONJICE • Za zagotovitev zadosinih količin pitne vode so v ol^čini Sloveaske Konjice v petih letih namenili skoraj 3(K) milijonov tolarjev, avgusia pa bo v vodovíxlni sistem pritekla neoporečna voda iz treh vrlin opaznega kamnoloma z /m<">gljivostjo 38 liln>v na sekundo. LJUTOMER • P(ï mnogih razpravah o z^ipostavljenosti in nerazvilosti so v Prlekiji sklenili oblikovali lastno sub-regijo Prlekija in tudi tako zjičeli pospeševali svoj razvoj: pismo o nameri sta žc podpisali občini Ormož in Ljutomer, sodelovanje pa l'tosta ponudili tudi ostalim občinam med Muro in Dravo. ZANIMIVO. VASA PISMA m iAS 10. avgusta 2000 HOROSKOP Oven od 21* morco do 20. oprila felefjc bo na voj vplivolo z«lo dobro. Wi pbnefi wm l»do od lobaic dalje mnogo bolj noklonjcm. Ido poafc, do ne boifc do* neboli jiihi zarodi predolgega jczib Jpcizcrefib prepira v hùi. Sploh, ce bo5Íc ^Kct rorlofili ru najbližji ocifojoč noćin Indi v dnibi pfijoteljcv bodite pozljivi pri izbiri b«d fsiortno ilo-nje bo neloj dni bolj kol ne ^tobo. toj » zologe poile. Bik od 21. apriia do 21* majo 2wzde 10 ie vedno bolj no droni drugih kof vas. ^bh, kar k krolkorocnih noMov ličt Kozolo bo. bi da vom mi. kor bïo-le lofilf. nc bo ilo po noč/iik. Po ne bo (oko hudo. kor bode nočrionli dolgoročno, bo brodilo bogafe {odove. 2eli jih boste že v zgodnji jem b le vam bo zivljoijc mocno umirilo m poiiolo norovnoîl prijchKi, Dvoiđui od 22» maia do 2K juniia želeli u hoik čim seč miru, a wn la ie ne bo dan. hb bosie, ne do bi hoteli, ipoznoli nsbj novih ljudi, msd bferimi bo tudi nekcb. ki ko v i^ihothodi v ^m življenju \i velib pcmenil. h go ie ne bode spoznali v feh (heh, ompok ieb v mesecu lepiem-bni. Do lokrof v cim noprezDjfc n p nnživdi črri ^ le. soj m dvari. sploh na spolo^em področju, ne bodo iel nojboljeojrok. Rak od 22. iunliti do 23. iuliio Noili bode nohonji mir m rozčidili s svojimi željamo. Potrče bodo ^icer govorile dngxe, o se boste v svoji bii spel d^ro počuli-i. SfJoh, ko bosle spoznali, do ste lahko mi tudi. kodar sle lib Œso bosic preživeli s knji93 vroki nëaj naslednjih večen» bdi vdobri dnižbi. le o ljubezni zoenkrol ie ne bo ne duha ne duha lo ic b spr^^menilo k biolu, ie preda) pfide v vdezelo jesen. Uv od 23. juliio do 23, avgusta DmIj jC bb noprezonj, da vcif ljudej wdijo v dru^^čnr luči bi v resnici sle. Kaj b bi za spremembo pokazali provf obraz m JQ2. ludf, dile tokini bi ^le od do-nejdoljc iričimrTwjrQ2TTiJílJ(5lgolem,kQjl<3doo wlem počel-JU mislili m govonli dn^gi ^ sonjo se vtim ne, bko lepo vam b. če bosle nasu>l upoitenii Devica od 24. avgusta do 22. septembra Vsakdanjik, ki sel se ga po svoje br boli, lx za nekoj m ^el podol pov^ njiinski. Razmislite, bbbi 90 rozgiboli, da bi c^ lem uzivoli r) da «so oblico ne bi irr>ela nič proti. Če se bo le dob. si nojdile konjiček v iporiu Ne le. do vm bo ob Wi hvo-lezno leb. KkIi nove prijatelje boile dobih m stem spet polno živ-[lenjsb energije. Ljubezen - nič resciucionomgga no ^rju. Tehtnica od23. septembra do 23. oktobre ludi čc se boste se lab hudili. preteklih dogcdbv ne bo mogoče spferwili Zob sc nc obrcmenjufle s pretcklodio m sc raic po-)vi?hle d(nň)(?nu dnesM. fVi \m pazile, blib se bode vneša«-li v življenje vaših nojbližjfh. soj jim lAsi »dobri« nasveti ne sežep deleč, b molcc no zivccjim ie yeste. Roje sc m ncbj časa larok-niole in prepustite do^xkom, da uberejo ssoj} pot te b kdo p hebovql pomoč. bo že «m prosil zanjo. Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra Že nebj lednov Irojojočc zdrovdvcne težo« se vom todo še siop-njevob. če ne bsle moli opraviti s vsakdonj m siresom. Dogodki noîlcàijih dni wn pfi lem ne bodo v ponxx, saj b parhw precej nerozumevajoč. Pa svoje b imel prav: Vpr^ajle se, bj ste v zoéijcm času naredili zoto, do mu je bib vd^je lep^. bi bi mu bib. ccbi bil m^ Strelec od 23. novembra do 22. decembra Nádo vgn b ponudrl odlično poslovno sodelovonje. Kol ponavadi bste oklevali in razmišljali. Ob tem ne pozabite, da kdoi ne rcsktra ncprofrtiro m da čos m pravnic no strcri. Odločile se skupaj s partnerjem, saj bi odločilev brenlo posegb v v^in ustaljen vsakdanjik. Na ljubzenskcm področju nebj zeb prijoz-mh Kozorog od 23. decembra do 20. ianuario Čeprav bodo iemperalme spd poleh«. ^ b pri srcu Mm. Kn* vQ b vQsa ljubzensb zvezo, ki se vse blj ohhjo. Pravzoprav le se tli in če isbe v krotkem ne bode zbli zonelifi v ^ji ogcn^ b. M kare. tudi tfTvIû. Ne preradile se. preden nardrb odločibn rez. Zvezde provijo. (b bi vem bilo že kmolu žol pol nczoj po to hnavc. Vodnar od 21. ianuarja do 18. februarjo Pobfje je i\A čas zo skleptrje velikih poslov, saj se vom to zaradi doputiov slej bt prej vse načrb«no sesulo bi hisico iz kock. 2alo si raje vzemilc čos za prijatelje in zo podnerjo. ki to tc^a neverjetno će vos lene b ob lem spet pepodb ljubsjnje. k ob tem ogbio ^io sbb vest^ V že bj se skrivv za vosim početjem, drugi pa tega še nebj časo ne bodo rozuneli Ribi od 19. febnwfia do 20. morca Zvnescli bode d« zelo pomcmtna po/na - ljubezen m prijateljsKo. Da to ie zdaleč ni ido. bosle spoznali ze A korcu lega tedna, b se vom bodo končno odprle avorn<»(^as kislih kumark\ce:»arpav{}nihav-^iislovskili dne!) v uredništvu Našega časa ni bilo čti(i(i. Kljub ({t>puslom naših kolektiv in kdle^ic je bilc) gradiva na uredni* kf)Vl núá več kot ga "gre" v eno številki». Eni se vračamo, ciru- Kdo pravi, da veti ko ne gre v mah? Dokaz je Stane Vovkf ki st je, kljub temu, da ga je kar nekaj skupaj, kupil "piči - pokija". Nad novim prevoznim sredstvom je navdušen, le na morje si med dopustom, ki se mu je iztekel včeraj, z njim nI upal. Lahko pa se, recimo, pripelje skoraj na detovno mesto, saj je tako majhen, da ga lahko parkira tudi pod stopnice, l^er je naš službeni vhod. Zadnjič je modroval, da bo sedaj kupil še enega, nič pa ni komentirat, ko smo ga vpraša//, če ju bo morda združil, (foto: Damijan Kljajič) gi odhajajo» to pa velja tudi za naše mladesiidelavce* ki so vured-ništvii (praviloma) po 14 dni. Pri nasjim res ne more biti dolg čas in ob koncu vsi po vrsti iigi^tavliajo^dajlmječas, preživel z nami in našimi bralci na terenu, čisto prehitni minil. Prejšnji leden se nam je. Uik<> kolže krni pridru/Jla Živa Vrbič. Prav nič seji Jii p>znali\ daje le nekaj dm prej Lrvedela, dajo je od vpisa na tako željen študij komu ni kolonije ločila eiia sama pikiJ. Šo vedno upa da Ix") prišla zraven, saj ji nc"diši" čislo nič drugega. Sicer pa je k nam prišla ( po ležki nialuri) dviikral sptvila. Kar dve izmeni je namreč preživela med Uíl>^niiki v Rib-nem. Enkral je bila vodnica medvedkom in čebelicam. ;.lrugo izmeno pajepomagida v kuhinji. Pri/jialaje, dajebilovkutii-nji K^slj /adtwoljníu ker ji je ostajalo večaisa/a^e. Zato se ni ob začetku pv)čilniškegii dela prav nič branila, ko je kt^t prvo na-loi»o dobili sesiinje naših pisarn in pomoč pri obešjmju slik. Ob opazxívan ju snu^ sicer ug(iiiivljiili. da lega ne pi>čne prav pogosto. Le kaj bi oopnivljenem delu rekla našii čistilka Rajka Lesnik. ki uživa na zasluzenem dopustu nekje v Lsiri? Sicer pa je Živa v teh dneh v upvînibo dobila mizt^ in računalnik kolegice Milene Krslié - PLinine. lii si bo skupaj z dru^ini^ privoščila kar tri tedjie Malega L/'>šinja, kmalu pa se jim bo.sla lam pridružila tudi Bor')s> in Mira Ziikošek. Kje se v leb dneh ptîtepa propagadnisi Sašo Ki')nečnik Še nc vemo, vemo pa, da na drugi del «.lopusla že zek> ležkti čćikii njegovíi selica Nina Jug Od mi/e cb mize pa se, skladno z mišimi počitniškimi odhodi in prihodi, .seli tudi Aleksandra Marlinšek, ("xidoča politok>gi-nja in vedno K)ljša moderJilť>rka na Radiu Velenje, ki je bila edina/nčuni kar cel mesec. Ob koncu minulega ledna, ko se je poslavljala. nam je zče zalo, ker sem p imela včasih nagrdoV!" Skratka ludi pi^čitniški avgusi pri nas ne bo /aspan. Mu ne K^-mi^ dovolili. Kumarice pa hm^ rajši pridno vlagali, kol da bi lamali čez čas, ko pridnt> zorijc^ na naših vrlovih. Mbš VI PIŠETE Smo za spominski park, za ponovne pokope pa ne! Pod tem naslovom je bil v časopisu Naš čas objavljen daljši članek novinarke Bojane Špcge). Ker pa je v tem člřuikii le preveč neresnic, ki so jih novinarki prika7iiU sosedje pokopališča v Smarinem, sem se ixl-ločiK da o lem napišem nekaj vrstic. Za boljše razumevanje te problematike poglejmo še malo v zgodovinio tega pokopališča. Do leta 1942 je bilo v Velenju samo starti pblemaiikii pokopališč rešila skupno za celo Šaleško do- lino, siij naj bi v blii^ivji prihodnosti premog odkopali ludi pod vasjo Družmirje in pod območjem šošlanjskegii pd-kraju. z občinskim odlokom pa so 1.julija 1%8 prenehalispo-kopi nn šmiirskem in dnižmir-skem pokopališču. Ce bi hile že takrat dana možnost žarnih pokopov, bi se občinski odlok gotovo glasil samo za klasične pokope na šmarskem pokopališču. Sprejetje ureditvenega načrta vtem letuje le dopolnilo odloka iz leta 1968. ?.arni pohfpi ne bodo k"varili podobe spomin-skegči parka. Omenil bi samo primer varaždinske ga pokojia-liŠča. kije en sfim Čudovit park. katerega obiskujejo iuň^ú iz vse Evrope. Res je, daje sedanja podoba pokopališča in okolice mestna sramc^ta, posebno pa lK>de v oči keson na sredini pokt^pališča vedno napolnjen z riizno kramo, lako da večkrat ni pn^stora ?à\ stvari, za kalere je namenjen. Da bi se enkral /a vselej senui napravilo konec, lahkiî sprejetje ureditvenega načria samo pozdravim«». Ne vem» zakaj nekatere tako nn>li, da se poslužujejo neresničnih argujnen-tov, da bi preprečili predvideno ureditev. Navajajo, da gradbenih parcel sploh ne bi kupili, čejimnebi bilo zagoiovijeno, da bo pokopališče spremenjeno v park. Ta trditev je neresnična, saj do leta 1955 ni bilo nikjer niti 7, besediœ omenjena likvidacija pokopiillščii v Šmarl-nem, uradno pa šele leta 1968. Razparcelaeija za naselje Šmarino I. je bila izvršena v le- lu 1958 na pixllagi ziizidalnega načrta št. 17.^^7/1, z dne 30..^.1958, katerega je izdelal ing. Iren/ iz Ljubljane.(inidbene parcele so se interesentom dodeljevale vuporabo za dobo *>9 let, parcel pa niso prodajali. kol je navedeno v članku »Smo za spominski park, za ponovne pokope pa ne«, V član-k'u se navaja, da je v bližini tik nad pokopališčem Víídno zajetje. Tudi to ne drži» tam je samo pretočni rezx^rvoar, na katerega pa okolicii nima nobenegč pogrebov na le-I0. Z ozirom na to, da ima veliko prebivalcev že ima družinske grobove v Podkraju, se Inhko predvideva, da bodo največ trije pogrebi na mesec, po vsej veijelnosti pa še to ne. Poudarjeno je tudi, daje niLselje spalno iji da bo postait") življenje ob pokopališču mi^rbidno, kar tudi ne drži. saj pogrebi niso ponoči. Vse, kiir je príčaktwati pri ponovni ureditvi pokopališča za žiirne pokopeje povečana zased emibt parkirišč in povečan promet ob pogrebih in za dan mrtvih. To pa je problem po vseh urbimUi niiseljUî. Vsak napredek ima poleg pozitivnih tudi negativne posledice, ki se jim ne da izognili. B")kojnému Alojzu Sinkovai, lastnikii velike njive ob hiši, na kateri je zra^o naselje Šmartno 1., se zemlji ni bilo lahko odpovedati. Tudi nam prebivalcem, ki smo desetletja v miru živeli ob sedanji Stanetovi cesti, je postalo po izgradnji naselja Šmarino I. in Konovo življenje neznosno zaradi hrupa motornih vozil in lo od 4. ure zjutraj do 23. ure zvečer, a smo se morali hi")češ nočeš sprijazniti s tem in nismo Zganjali histerije. Sedaj, ko je promet po Slanelovi cesti enosmeren, je stanje malenkost znosnejše. Nekatere stvari, ko so v članku možno poicncirane, bi lahko še deniiintiral, a bi bilčlanek predolg. Na kraju bi poudiU'Q še t{), da IhxJo s predvidenimi žar-ninti pokopi no Šniaj skem pokopališču inmilili prostorsko stisko nit pokopališču v Podkraju. okolico v Šmartnem pa polepšali. ■ Ivan Pirš Se enkrat : ' Ko mamila niso naša siaba vest" Oglašam se v /vezi s člankoma "Ko mamila nisi"i našri slabil ve.sC in "Vandali kraljujejtj", iz katerih je razvidno, da v Velenju državna in komunalna oblast nista zainteresirani, da bi preprečili ah vsaj omejili ta, že kar nevzdržen problem. Po mnenju ljudi, ki so podobne dogodke že prijavljali ali celo navedli mesta preprodajanja in zbirališča narkomanov, se policija za takšne dogodke ne zmeni dovolj. Tudi župan in mestno redarstvo bi morali p<*škrbeti, da se odlok o javnem redu in miru izvaja, t.j. da se preprečuje nastajanje škode na javnih mcslili ÍJi daje mir po 22. uri zvečer. Za preprečevanje širjenja zasvojenosti bi bilo dovolj že. da bi nadzorovali zbirališča mladih. Čc bi pri tem opazili kaj sumljivega, bi policija morala (losredovali. Stroški preventive so vsekakor znatno manjši ixl stroškov zdravljenja zasvojenosti in povzročenega kriminala. ■ Franc Mejak GOSPODARSTVO KJtŇ ČAS 10. avgusta 2000 Julijska prodaja rekordna za Gorenje izjemno uspešna prva polovica leta Mesec julij 2(KK)Je hil več kot uspešen id velenjski) (lO-renje. Iz tovarne so gram ne bo tako tržno zanimiv, kot smo načrtovali, tako dolg<» k izgradnji proi£V4»dnih hal ob pn^ramu Keramika ne bomo pristopili. V prihodnje vsekakor načrtujemo širitev, saj se kažejo večje možnosti prodaje izdelkov na trgih bivše Jugoslavije. Za zdaj imamo za naložb<» pripravljen idejni načrt in urejene zemljiškoknjižne zadeve." sledijo Tii/voju in U'cndc)m, ki jih na tem podri>čju narekujejo .svetovno znani proizvajalci keramičnih ploščic. Poleg novih izdelkov predvidevajo še nekaj manjših naložb, kot so izgradnja kubičnega zbinilnikii za glineno suspenzijo in vgradnja treh sodobnih rotacijskih slrojcv za sitotisk. Vlaganja v posci-dobitev prlj aktualno vprašcUije na p(xlr(Kju obrli je veliko neskladje med posameznimi statusi glede višine prispevkov ožinama opravljanja dejavnosti po upokojitvi, ki ga jc uzakonil še svezi po-kojninski zakon. Konkretneje - 18. člen jim ne omogoča - lako kol o.slaiim občanom -prehodnega obdobjii /a po-slopen dvig sî a rosi nega pogoja /Al upokojitev, 2(K). Člen pa je njihove prispevke lakoniki. Sonja Jamni kar, sekretarka veler\)ske območne ohrtne zbornice, nam jc povedala, da so v zvezi s tem vprašanjem iwedli nekatere aktivnosti ludi na njihovi zbornici. Tako kol vse cstale zbornice so podprli postopen dvig starostnega pogoja za upt^kojilev. "V spremembi 18. členu predlagamo, da hi lahko obrtniki In obrtnice nadaljevali dejavnost po upokojitvi, če sojo upravljali tudi pred tem in imeli vsaj enega z^iposlenegii delavca in ga h(Klo zaposlili tudi po nadatjevaruu d^ja>'nosli." Ta pripc^mba, po besedidi Jam-nikarjeve, na ustreznih ravneh ni naletela na kakšen odpor. Pri členu, ki ima večjo eki^nomsko ležo, pa so morale zbornice kar precej lobirali s poslanci, ki zastopajo obrlnike v državnem /lx)-ru. so i)snove. od kalerih samostojni ptidjelniki plačujejo svoje prispevke za S(»eialnc» varnost. V samem postupku preračunavanja smu ugotovili, da prudvs»em najvišje kategorl,ie presega* Jo že ust>arjenl dobiček ozi-rr»ma su pri leh osm»ve tako visoke« da bi lahko sp<»djedle dobiček samostojnega podjetnika. Zato smo predlaga* li vmesrte razrede." Kol je še pt>jasnila Jamni-karjeva, po novem pokojninskem in invalidskem zakonu začetniki plačujejo svi>je so-cialne prispevke iz minimalne plače (bruto plača znaša nekaj čez 70 lisoC loUirjev) kar je olajšanje, lestvica pa nato narašča lako, da zavariv vanci zadnjega razreda, katerih bruto plača naj bi /nasala ils<íč lolarjev, plačajo prispevke v višini 211 Us^>č SIT. "Mnenja, da plačujejo samostojni podjetniki manjše prispevke kot zaposleni, niso točna, kajli pn i običajno govorijo le o neto zneskih, pomembna pa je hrulo vred-ncjst. V pogovoru s poslanci. strokf»>'nimi službami na via* di pričakujemo, da bo del naših predlaganih spre* niemh tudi upoštevan/* je Še dodala Sonja Jamnikar. Po podatkih velenjske iz-pixslave Davčne uprave je od 882 zavezancev v ol^činah Velenje, Šoštanj in Šmarino ob Paki v pi-vi skupini, kjer plačujejo prispevke za socialno varnost na osnovi minimalne plače, samostojnih pi")djcinikov, v drugi skupini (najnižja pokojninska osnova) samostojnih ptnljel-nikov, ki plačujejo 1,5 pokojninske osnove za socialno varnost je 82, 2 pokojninski i^snovi jih plačuje 56,2,5 pokojninske osnove 30, trikratno pokojninsko osnovo 16, v skupini z najvišjo zavarovalno osnovo pa je 61 samostojnih podjetnikov. mtp Center za socialno delo Velenje Več upravičencev do otroškega dodatka ••• V minulih dneh so tisti, ki so vložili vlc^e za pridobitev otroškega dodatka, že (k>biti odločbe, ali so upravičeni do te pomoči in v kakšni višini. Na Centru za socialno delo Velenje so povedali, daje pt) novem preračunu do nje upravíč'enih<í81] vlagateljev, ki imajo 10.619 otnik. kar Je 2,5 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Tudi povprečna višina otroškega dodatka Je letos v primerjavi z lansko višja za skoraj 10 (xlstdatka), kir kaže, da su plače zaposlenih v go* spodarstvii Šaleške doline za toliko nižje. In enkratnih denarnih pomoči o padanju življenjske ravni prebivalcev v občimib Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki med drugim dokazuje tudi število upravičencev p(")-moči s področja socialnega varstva. V prvem polletju jc enkratno denarno pomoč (v primerjavi z enakim lanskim obdobjem) prejeli^ za 9 odstotkov več občanov (384, ali v povprečju 64 na mesec). Najpogosteje so se ol^račali na center za to. ker niso mogli plačati položnic za elektriko, komunalne sti^ritve. najemnine za stanovanja. Številih prejemnikov edine-gavira/a preživljanje je letos ostalo enako lanskemu in to kljub novi pokojninski zakonodaji, ki omogoč-a uveljavitev državne pokojnine. Do te so upravičeni v Šaleški dolini le irije občani- Ničkaj spb' ve/nih otrok in prosijo za enkratni') denarnih pomoč za nakup šolskih potrebščin. Po besedah Fu/irjcve na Centru za socialno delo viog za to pomoč v stiski ne sprejemajo, razen v res izjemnih primerih. ''Starši» ki menijo, da so upravičeni do nje, naj se - tako kot minula tri leta - obrnejo na šole. Na njih im^jo sezname upravičencev, šolam pa dajo sredstva občine. Limi naj bi za to oblik stopinj. V bistvu nam odgovarja, da v Velenju ni bazena, saj se hodijo ljudje k nam kopat. Vseeno me čudi, da bazena v Velenju še vedno ni." JERENEJ Z U PA N C, PESJE: "Zelo rad se kopam na jezeru, bolj kot na katerem koli bazenu. Fajn se imamo, pa še vstopnine ni. Voda je super, ravno prav hladna. Samo enkrat se mi je zgodilo, da me je v vodi rahlo opia/ila kača. Na srečo se nisem ustrašil, ampak .sem mirno odplaval stran. Škoda, da sedaj. ko so počitnice, ni več lepega vremena." KARM EN ŠTAJNER, VELENJE: " Po mojem mnenju je zelo slabo, da tako velika občina, kot je Velenje, nima svojega letnega bazena. Cim prej bi ga bilo pi>-trebno zgraditi. Na Velenjskem jezeru se ne kopam, ker se mi zdi preveč um:izano. Kopam se raje doma pri babici, ki ima bazen, ali pa ko odidem na morje. Leto.inje ptiletje zelo veliko delam. Drugače pa svoj čas porabim za učenje ali pa za dru-^enje s prijatelji." m Ž. V. in A. M. 10. avgusta 2000 m íav KULTURA 7 Pogovor z Mírjam Kolar^ državno prvakinjo v harfi ^'Rada bi' bn ..................................... profesionalna poklicna harfistka v filharmoniji" Dijitkinj» I. Ivtnika {ilsislH*-na símna2í,ie v Vder\|ii. Mir* Jiini Kol»r, prilijija i/ no /M\i> nadarjene družin«, saj se njenu iniajsa sťstra ťa-otovo piima^eala dva ikaslova dr/^v* ne prvakinje, ki jiije osvojila letos in leta 1994. Čeprav stanuje v neposredni liližini ae-HKlroma Lďjše., pravi, da je Aoki lelal pri igranju harfe ne motijo in seje nanje /e povsem navadila. I*oval>lli smo jo na pogovor. O Za /tasivr državw pn'aki' tye v harfi je hih pfiínhito vlomiti vetiko imda. Koliko vadi,^ in kakšne sv hite priprave? Mirjam Kolan "Med poletnimi počitnicami vadim nekoliko manj, saj ni ickmo-vanj in konccrlov, Pred tekmovanji pa vadim zcIíí pogosto, najmanj dve url na dan, drugače pa sc s liarlb ukvarjam približno eno uro na dan. C\ nekaj časa nc va-di§ oziroma Cc vadiS /clo moćno, lahko dobiš majhne žulje na rokah. Ćeprav sijih lahko pre d reft, so /elo neprijetni in bolcCi. Enkrai sem žc imela probleme s tem." % Kaj je pri harfi iako poseh- n^a, da si se odloČila zanjo? Mirjam Kolar: "Zvoki harfe ljudi pomirjajo in spnwlijo. Lahko bi rekla, da je to čarobno gla.sbilo. I larfc imajo 46 sirun, velike koncertne pa 47. Ra/lika jc siccr Ic v eni siruni, ccna pa jc veliko viSja. /c Štiri leta imam doma harfo s 46. strunami, kije slala okoli 9,000 nemških mark, najbolj.šc koncertne harfe pa dosegajo ceno do 50.000 nemških mark." # fwj niij\'(ičjt tispch je (h'ukrcitni naslov clrío] 71C pn-okifije, Čeprav tudi drn};i dosežki niso zatie-mtir/jivi. N{/m jih lahko našieješ? Mirjam Kolar; "V drugem razredu osnwne Sole sem se odločila za harťo in žc naslednje leto postala prvakinja. Pred irenii leti sem prejela ludi nagrado za najboljše i/vcdcno slovensko pesem (za Cigličevo pesem Adagio amoroso). Letaš sem za pc.sem Ramovša, Impríwi/acija II. prejela enako nagrado. V Soli sem bila vsa lela odlična, osvojila pa sem tudi dve srebrni Cankarjevi priznanji." # Kako pofias'/o/i poči s/runa na harfi in kje jo lahko po» tem kupiš? Mirjani Kolan jc klima primerna, strune ne pokajo lako pogi'wlo, kadar pase hitro zamenjajo letni časi, pa rade počijo. Strune so sicer i.sic kot tiste za kitaro, večinoma pa mi jih profesor prinese i/ Italije. Slanejo od 10 do 25nemi^klh mark.'^ # Jeif^nje na harfu pnx^Šen strošek, morda z f{io ituli kaj Zftslnžiš? Mirjam Kolar: ^Predvsem je največji problem prevoz, saj me na koncerte, tekmovanja, pa tudi v velenjsko glasbeno Mirjatti v prostem času Igra košarko, rada pa ima tudi živali. solo vozijo strarši. S harťo se ne zasluži veliko. Ko si sia-rc^i lahko ignti v večjih orkestrih in filharmonijah, lahko pa postanek gla-sl^eni profesor in učiš mlade igrati na ta instrument. Nastopi, kijih imam, pa mi zaenkrat predstavljajo bolj strošek kol zaslužek." ■ Andrej Brez Graška Gora poje in igra Kulturno drusKo (*raška (iora prireja v smlelovanjii /ve-itama kulturnih dnii^tev Slovenj Gradec in Velenje tradicionalne», 25. priredilev, Graškii Ciora poje in it^ra, ki Ih) 13. av« Kiista od 14. ure dalje. Nastopilo hn 17 narodno*/al>avnih ansamblov i/ vseh koncev Slovenije, ki se httôtt potegovali /a nagrado občinsiva in strok(»vne komisije. Priredirev bo |X>-vezovai Jane/ Doiinar. Vstop ho prost, za obiskovalce pa so pripravili nekaj ziinimivosti (skriti ^^(»st« l)0|'al srećelov...).Kot zanimivost lahko omenimo se to, da jc doslej sodelovalo nad 300 ansamblov, med kalerimi so najvcčkral nastopili l^aleški fantje. ■ H J. RABLJENA VOZILA NA ZALOGI: TIP LfTOmOAVE CENA SU2UK1SW1FT1,361 1993 600.000.00 SUZUKI BALEN01.3 GL d D 1996 1.170.000,00 LADA SAMARA 1300 S 1996 600.000.00 FIATRITMO 65 1985 80.000.00 BMW 316 1985 200.000.00 MERCEDES BEr^ZE 260 1993/94 2.500.000.00 Itotoniœt^ $8 [[ijiojlii^ Študent naj bo Torej na hiiro, ker se nam mudi. 1/ Obo-njana prišli vsi ivj in zdravi. Zdaj gremo v Budimpešto. Ko se vrnemo» gremo na gorenjsko. /a la i/lct dobite največ informacij pri Urški Šramel. Datumi odhoda so predvideni za 14. do 16. 8. Kasneje nas čaka Se turnir v beachvoUeyu na kopališču v SG proti okoHSkim âtu-dcnlskimi kluhi. Izšel je ludi razpis, ki smo ga tako dolgo obljubljali, Vse informacije na www.Walk.T o/ssk ali v pi.sarni v Mladinskem centru Velenje. Lep pozdrav. ■ Dražen Glasbena šola Velenje Mednarodna violinska šola po dveh felih so prejšnji li>-rek učilnice gtasl)ene šole v Velenju /n<»va napi»tnili udeleženci mednanHine |H)letne violinske šole, ki jo vsa ta let^i vfHli v svetti najb<»(j uve-Uavljen viitlinisl in violinska pedagog pn»r Igor Oxim. Avdicijo za najstarejšo in tudi naj/iihte^nejš(» poletno glasbeno šolo v Sloveniji je uspe.^ncî oprav ilo IK prijav- hodo danes (v četrtek) pripravili v zdravilišču v Rogaški Slatini drugega psiju-tri olj uri v orgelski dvorani velenjske glasbene šote. Kol nam je ob lej priložno sti dejal prc»f. Igor Ozim. imajo relativno veliko pouka in precej delajo. Nameni mojstrskega kurza so različni: nekateri med tih /elo pri ljubici ene. Naša šota ima še p«isel>ej velik od* /iv tudi /a to, ker imajo Študentje <»/Jroma udeleženci Izredno dol>re pogoje za vad-ho. Na voljo nam je cela šola« krasna orgelska dvorana. seer klavir, (iostoljuhje In pri pravden« »s I organizatorjev šole pa pre.sega vse nor-ntalne me|e.^'je ptwedal (>/- Prof. Igor OzIm v družbi z udeleženci in prof«5or/co Christiane Hutcap Ijenih, stari so od 12 do 32 let, prihajaj<» |>a i/. Nemčije, Avstrije, Italije, S vice, Kene .šole mag. Ivana Marina je zaupana jim organizacija Uiko zahtevne mediiartxJne šole priznanje za njiluw dobro delo. Še pomembneji^ l^a je za udeležence, lukajšnje okolje in tudi drhivo Slovcniio. MTp Luka Pavlic, Izjemen dijak Šolskega centra Velenje "Zelo so me presenetili!" Bila bi jih vesela vsaka šola, smo med drugim slišali na prireditvi, ki so jo pred časom pripravili oh koncu minulega .šolskega leta na Šolskem centru Velenje. Besede so namenili izjemnim dijakom posameznih šol. Polna dvorana velenjske glasl>ene šole pa je še po.sel>ej toplo ZÁiploskala í.iiku Pav-llČn, danes že bivšemu dijaku Poklicne in telmiške elek-tro ter računalniške šole. Dodelili so mu namreč naslov izjemnega dijaka Šolskega centra v minulem šolskem letu. /.a njegove sošolce» sošolke, prijatelje, znance, profesorje podelitev la.skavega naziva ni bilo presenečenje. Poznajo ga namreč kot vestnega dijaka, ki $e vključuje pi>v- sod tam, kjer meni. da je nje- Luka Pavlic :"0b prihodu na ŠolsM center nisem niti v sanjah misUl, da bodo opazili moje deio in mi zanj dodelili tako prizna» nje." gova pomoč, sodelovanje do- Izjemni dijaki posameznih sol centra v minulem šolskem letu: Poklicna in lehnična rudarska šola: T(mi Verzelak: Poklicna in tehnična strojna Sola Uroš UrSnik: Poklicna in tehnična šola za storitvene dejavn<.>sli; Mojca Pogladič; Poklicna in lehnična eleklro in računalniška Sola: Marjan Kiiligaro: Splošna In sirokovna gimnazija: Jure Bez* govšek in Ajda ValcI. brodof^Io, kot nadvse uspešnega mladega riizisko-valca in Ik; bi lahko kaj našteli. Luka samega pa jc pozornost pre.senetila. sem prišel na Šolski center niti v sanjah nisem pomisli, da hi me tako cenili. Zato mi priznanje pomeni i/jemn<» veliko. Cenim ga. Zadovoljen sem toliko holj, ker ga dodelijo le enemu dijaku v tekočem izolskem letu, na Šolskem centru pa nas je hilo v minulem več kot 2700/* je povedal. Po uspesno opravljeni maturi je Luka že prejel obvestilo Univerze v Mariboru, da izpolnjuje pogoje za vpis. Svoje znanje bo izpopolnjeval na področju računalništva. Kot nam je dejal, počitnic še nima. Tako si je organiziral delo, da je vseskmai. Vse je bilo lepa zložoni> v vrstice. "V.siiižbi sem od sedmih zjutraj do sedmih zvečer, včasih še več. Skrbim namreč za ves Rudarjev pi^on, »d starejših dečkov, kadetov do članov; Delu imam rad, sicer pa so naši nogometaši supier fantje, pa tudi vodstvo kluba. Če kdaj kaj ne gre po načrtih, si znamo pomagati s humi)rjem."je dodal Ibro, polem pa se je moral vrniti na delo. Po.slava za sobotno lekmo je namreč opravila ogrevanje, "švic majco" so moralo v pranje, rezervni igralci na .svoje ogrevanje, prvopisani v tekmi pa v sveže drese. Nervoza v garderobi je malce naraščala, čeprav prave ireme med simpatičnimi mladci nisem opazila. Priznali so. da jo imajo pred vsako lekmo in dodali, da vedo, da tekma no bo lalika, saj je bil labor, novincc v ligi, do ireije prvostvc-ne lekme še neporaien. A napovedali so zmago. Brez oklevanja. Proden je trener Toni 'liimažič igralcem razdelil še zadnjo napotke pred tekmo, sem se umaknila na nogomelmi igrišče, kjer so so |iodili, tokrat za spremembo po dva za isto žogo, rezervni igralci obeh nogometnih ekip, Direktor kluba Matjaž Begič. ki za- točko. A pot v prvo ligo ni no kratka in ne lahka, ponavadi pa traja le nekaj let, recimo dobrih desol. "Po današnji tekmi bo jutrišnja nedelja prosta, v ponedeljek in torek bosla dvu treningu. v sredo dopoldne trening in popoldne prijateljska tekma, četrtek bo prost, v petek spet trening, v soboto pa gostujemo v Murski Soboti," še izvem, proden se poslovim, saj se tribune kljub pi>čitniškemu začetku avgusta in skoraj "izumrlemu" Velenju pridno polnijo, do tekme pa jo le šc nekaj minul. Med "knapi" in "lampicami" Priznali moram, da so me na poti med navijaško tribune ustavili mnogi znanci, začudeni, kaj delam na nogometni tekmi'.' "Menda ja ne boš postala športna novinarka," jih jo zanimalo. No bom. Pa čeprav moram priznali, da sem se v vzdušje pred in med tekmo prav lepo vživela in da se tudi naslednjih W minul nisem imela slabo. Uživala sem v sočnih komentarjih navijačev, poslušala poznavalske ugotovitve v slilu, "a ne, kako drugač-e izgleda lale naš fu/bal od onega na evropskem ali svetovnem prvenstvu. Tam gredo tudi po štirje igralci na enega". Imela sem priložnost obnavljati znanje srbohrvaščine, saj so se mnogi naj-bi5lj glasni navijači, prav zaskrheki me jeza njihove glasilke in srce, največkrat glasno drli : "(îas maske, majmune,Jebem ti mater..." Dodajali so Se, da nasprotniki nimajo pojma. Še najlopi»e. a "znu-cano", jo zvenelo navijanje društva navijačev velenjskega Rudarja, "Velenjskih knapov in lam-pic". Ob udarcih na boben so se drli "Rud^ir, rudar, velenjski rudar". Pa še kakšna o zelencih, zaradi barve dresov, seveda, so dodali. Mimogrede, dresi velenjskih Rudarjev so bili za moj okus v primerjavi z črno-rdočimi ekipo Tabora, kol visoka moda proti ulični. No, ni jim bilo treba dolgo navijali. ko je "Rudar" zabil prvi gol. Na tribunah je zavroščalo, navijači so vpili in ploskali, Drago Kolar pa se je kot žival drl v mikrofon "gol. gol. gol." Polem smo bili deležni še nekaj taktov melodije "can-can" in spet smo se lahko osredotočili na igro. Že kmalu je padel Še drugi gol. Ni-.sem ravno razumela navijačev, ki so sedaj, ko so Rudarji že pt)-kazali. da so močnojSi, glasno zahtevali 5 proti nič. Sicer, so se drli (le) nekateri, "ču te ubit, pederu!". Prav smešen mije bii prizor, ko som opazovala mladca, ki je s prijateljem čvekal po mo-biju in ga vabil na pijačo, vmes pa se kol zmešan začel dreti in navijali, koje na igrišču nastala "nevarna" situacija. "Majmuni, pojmu nimate!" In potem sem odšla med Kna-pe in Lampico, ki imaji> svoj prostor, imenovan "foglež". Marija Štravs, gospa srednjih lel. mi je razložila, da sia "knap in lampica" oba z možem in da je že več kol let nogometna navdušen-ka. Od takrat, kuje v Rogaški na igrišče hv sem namreč že osvtjjila, po prvem polčasu pa mije bila tudi igiaže bolj jasna. In lu in lam sem celo opazila, da me ima, da bi tudi sama navijala. Potom je bil .še drugi polčas. Tam v daljavi, na drugi strani igrišča, sem opazila, da so trije "vi.seli" iz drevesa, da jim ni bilo treba plačati vslapnice. Pogled po tribunah mi je povedal, da je bila odločitev uprave Rudarja, da imajo ženske in otroci zastonj v.uop na lekmo, dobra. Ni jih biki prav malo. Namosinik komandirja PP Velenje Iztok Klemenčič mi je povedal, da ponavadi ležav z navijači nimajo, le enkrat do dvakrat letno. Vseeno je bilo na tekmi 10 mož postave in za vsak slučaj še pes. Ko je proti koncu lekme padci prvi goi za 'labor, skoraj nisem vedela, če sem prav so pravi, da je nad nogomet žc nekaj minut pred koncem začeli odhajali. ,laz sem. ob odkritem občudovanju kondicije nogometašev, ki zagotovo v vsaki tekmi pustijo delček sel'w in se krepko prepotijo, vztrajala do konca. In ko sem odhajala. mije bilo mnogo bolj jasno, zakaj jc nogomet vedno bolj popularen mod Slovenci, tudi med ženskami, lokma je lahko prav zanimiv družabni dogodek, pa še vsi so lahko čez nočpozjia-Viilci. In teme za pogovor potem zhihka no zmanjka... ■ Bojana Špegel V odmoru med polčasoma se je dogajanje preselilo v lokal Oaza. Najbolj glasen med navijači, ki mije že med tekmo poskušal dopovedati, da je Vojo, brat Željka Spa-sojeviča, mije predstavil, kot je sam rekel, "nogometno mafíjo". "Napiši še, da je moj brat najboljši," je še dodal in priznal, da je ijedno med najglasnejšimi na tekmi. 10. avgusta 2000 a^v VRTILJAK ''Moje življenje je vsako ie(o bolj razgibano. Vitanje je bilo prikupno majhno, Veienje malce premajhno za pravo meslo, med min istro va njem v Ljubljani sem že lažje dihal, v Mariboru se še vedno rad ustavim, čez Dunaj tudi nimam kaj reči, v Pragi pa, ti povem Drago, ne pogrešam prav ničesarP' Tako se je po* hvalil bivši minister za gospodarstvo in sedanji predstavnik Gorenja v Pragi Alojz KovŠe velenjskemu podžupanu in strankarskemu kolegu Dragu Martlnšku. "Veš kaj, jaz pa prisegam na Velenje. Pred kratkim sem bil v Kanadi, pa ne bi menjal Zavidam ti le. da se boš izognil vroče politične jeseni. Takrat bi tudi jaz bil raje v Pragi/* mu je iskreno priznal. Trije najvišji predstavniki pomladne SLS + SKD Slovenske ljudske stranke v Velenju Marko jeraj, Ivan Kralj in Herman Arlič so zamišljeni in zaskr* bljeni. Komaj so se združili, že jim stranka razpada. "Še sreča, da mi nismo v stranko spustili nobenih tujcev. Domači se bomo pa že zmenili. a ne?" FRKANJE Pet do pet Vtf Ictijski liogiiiîîclx^i so tkvsitfj /uingali v v.sch trcIi ickmah. V/iidníÍM> uspeli "p^xlrv-li" ukIí Tabor. lgr;i h\ bila zit pel. čc tic bi omagali pet minul prehitro. Noč z malo začetnico Kdo pravi, da v sobiHonîhilc» tiivJj /cm. ki>i obiûijitojc noí (ludi ob jc/oru)bi-\a. /aradi ^]âl>cgît vrcmuna pa jc «xlpadla Kot dojenčki Miiogtf jia^c <»bčiiic si^ kol dojciiCki: rade bi, du bi jih mali drsava č\m dlje ^lojiki. Naša Anka Sašo vodi... IVtfdscdnica skupščine Sabine ra/vojijc agoncijc jc pi^^iala pjijt\kjcrnc hi snicU, Umetnost v poietju Umetniki tudi p»)leii ne poCivajo, Predvsem ne llkwniki; predvsem taki. ki name-slo à»piia upi^rabljajo kak osler kovinski predmei in namesto papirja ali plaina avioni otni.sko kamvcrijo- V poino Pravijo, da bo v Velenju /ařiveia ludi koSarka. Upam, tla scht>vio igro vključilo ludi iiin vci ptililikov. Da K^do Vmlj po^v sio/adelivpolno. Ceiovška cesta Nc le Ljubljana, lîiwem tni ludi Lí^jiar« ska Oi^lijKi ^ît^ila svt^o "ceUw^ko ecsio". Preko Pavličevega sedla. Preko Doline navzgor Cra sije zdaj priptijilak Dolmo. Vendar 10 ne ptniieni. lj nav/gor. Nepotreben spor PraViHjdnoje.dii sc Ljubjjanske mlekarne in tnlekariui (eleia Arja va>» prepirala in limita pra\'?.ar,idijtiinina LCA. Sajbi jim la ijncnu laliko služil koi moio/iíruřcvoíija: LCA- Ljubljana, Celeia, Arja vas, REZANJE ŠOŠTANJA T âoétâr\)u je sřtmo en» costa z eno bláno dtevUko. Tb ^ Gre-gorcl^OTa cesta m na edlJil hlâlob tâj cesti, na Kateri Je pribita âtevUka ena, Je živel VlMor Kojc. Obstajajo tri vrste ôo&GanJôanov, med katerimi je znal VUc-tor Koje dobro ločevati. Eni so ^odtarjčaiU, la vsesKosi ^vi-JO v âûâtanjiL Drtigl so So^tar^čani, M so se 12 Ôodtanja 12-selili, Treyi s(m)o So&tanjčaJil, ki sim)o se v Soscan; pnseujj. Do sledrvjlh jô bil pUcolovsia m ti so v rvjegovih ooeh dobili stalTus âoâtar\)Gana &ele, ko so dokazali, da v meSta ne le zgolj ZM^Oy ampak zaxo cudl žřvyo-Tako se ml Je za vedno vtisnilo v apomin njegovo vpraèanje na anein prvih oblakov pn rxJem. Po neki pripovedi ^ v svoji postayi obmolknil» se zagledal v strop, potem pa živahno obrnil glavo proti mani in me vprašal, ce imam ôoâtanj rad. Sčasoma sem u^avi^al, daje 0I0 zgolj aa retorično vprašanje, lniai je govorilo: «O âoâtahju lahko piéeâ in ga tudi kritiziraš )e, te ga imaâ rad!« Jaz se tega seveda dosledno držljn. Ko ^âtar\la ne bom već maral, o n^iim ne bom več razmišljal, kaj éele pisal. Zd^ Je Kojc tmrl In nž^jbrž ne bo nič narobe, ôe povem, da sva še kar pogoeto fcramJjala, predvsem po telefbnu. Obiski z moje strajU so bUl po ryegovem seveda boy redki, meni pa so se vsi po vrsti moćno vtisnili v spomin, saj je bil mož zelo zahtevan sogovornik, kije velilto vedel m veliko povedal. Njemu Je bilo treba znati prisluhniti ter pazlU na rdećo nit pripovedi. Z e Je rad zahajal v podrobnosti o zadevah, ki se niso neposredno tikale glavne stvari, a Je revno na teh stranpoteh izdal vrsto Soi^tanjsklh skrivnosti in rodovniških povB2av. ki so pogosto osvetljevale éoèbanjske dogodke v drugačni lućl. kot jih večina vidi. Kdi)a Je bil do aadr\J©ga zvest svoji naravi zvedavega in kritičnega, 2a mnoge (pre)sitnega človeka In Je sledil vsem zapisom o 6oétâi\)u» tako tudi t^ nibnUti- Lahko rečem» da sva redno polenUzlralfls čeprav nf^pogosteje po telsfianu. Praviloma Je poklical on. če se s ksJ^o stvarjo ni strinjal ali će sem kd^ ustrelil kakánega kozla. Hranim pa tudi dve dopis- nici, klmljujepisalpopoêtl. čeprav sva živela 1© lučaj vsak sebi in mu Je bil moj postni predal ob vhodnih vratih bliže, kakor nsjbli^l poStni nabiralnik. TI dve dopisnici ml niste, le drag spomin na malega - velikega áoStanjčana, ampak tudi eden od zgledov, kako naj bi Duc\je vedno vztr^all na začrtani si poti. Prvo kartico mi je pisal v obdobju, ko sem večkrat opozoril na polomljene prste na Ks^uhovem spomeniku. Takrat sem bil eden od pobudnikov za prestavitev spomenika s sredine poti na njftn rob. Kojcmijňzato 18, 1,1999 napisal sledeče: «»QospodB.) V komisiji zalokacijoKstjuhovega spomenika so bili: avtor M. Keráič - Belač, arh. âmid, Karli Koi'edê (pa morda Se kdo) injaz kot pobudnik, zadolžen za posta* vltev. Najprej smo izbirah prostor pri Kruhovi ôoU. Nakar Je nekdo predlagal, da n^ stoji neH)e blizu rcr^stnehise. v središču mesta. Rekli so, naj bo med ljudmi, zato smo ga postavili na sredino pelpotl. Ja, l&am ga boste pa prestavili? Mor> da bi gares morali osvetliti!! I Ker név)uloči le dvorišče, me zelo ćudi, da me ne morete ob-Iskati. Tudltojek\Uturamedkult\imlki. Pazenče sem vam kot blvSl učlte^ nesimpatičen? Pozdrav, TOctor Kojo« Kojc od glave do pete. bo rekel, kdor gaje poznal. Eni pravijo, da je bil preveč »tečn-. Meni se to m zdelo tako hudo in sem i\}egove besede vedno Jemal dobronamerno, vsaj kar se krïtlX mojega dela tiče. MikoU se ni obremehje* val s kom ima opravka, ampak se Je vedno osredotocU na vsebino. ki Jo Je ta nizal. 6e posebej je bU kritičen do pohval. Za» to nI čudno» da ml je ob mojem pisarju o pi*edstavltvani zgibank Trâke poti okoli ŠoStar^ja. dne 30. m^a letos êe za-dixjiô pisal; »Spoltovanll Trije (mladi) uredniki, besedilo napisal prof. zgodovine, pa lektorlus (Stropnllcus). pa vendar napalsei^ Zarije (ne) odgovarja Planinsko druStvo êoStarij kot založiuk. Lep pozdrav m nasvidehjs, da se zopet malo pogovoriva. Viktor Kcycf« Ta kratek tekst izd^a, daje bO vse do zadnjega bistrega in iskrivega duha In žal mi Je. da se nisem odzval na ta njegov zadr\Jl »pozivna raport». 2al. Tako pač je. Čas teče enim hitreje, dmgim počasneje in kakor pravdo: člov&fc obrača, Bog pa obrne. ■ Perorez ^'Bojše je biti flosar kot politik/' se je odločil mag. Bmit Šterbenk, ki Je pred leti že okušal živijenje in delo mod na/višjitni predstavniki lokalne oblasti. Sedaj z užitkom raziskuje na ERIGu in Še raje potuje, V odlični družbi svolili sokrajanov je lako oa izletu po Dravi postal prvi krščeni ilosar iz Šmartnega ob Paki. Izbrali so ga organizatorji, ki s krstom res niso imeli težav. Po molitvi (bog ve, kaj si je pobožno zaželel, morda, da bi mu žena še dol' go dobro kuhala), je sledil udarec po zadnji plati. Zgrešiti je bilo (skoraj) nemogoče, na kar je vedno dobrovoljen Emil prav ponosen. gorenje^© do 50% znižanje cen posameznih izvoznih modelov keramičnih ploščic (zAfisfijs v&fi do oópro<íB/9 29iog} ♦ nekaj modelov iz opuščenih programov znižanih celo do 60% goœr^Keramika ProdaJdíM kůfsmičnih pfoéčh Gowr\j9 1/b. 3327 Šmartno 06 PeAf 10 TV SPORED HAS fAS 10. avgusta 2000 ČETRTEK, 10. avgusta PETEK, 11. avgusta SOBOTA, 12. avgusta NEDEUA, 13. avgusta PONEDELJEK, 14. avgusta TOREK, 15. avgusta SREDA, 16. avgusta SLOVENUA 1 08.00 Odmevi 08,20 08.50 Rxtktotx^ 09.40 ZgcxÊeizSte^ ia3û rM)na)geoQi3phc. 13/13 11.20 Nar3vnp3(tg Slovénie 11.55 r^iokofipoNaTtiï 13X10 PcfDĆIa, Sport vieme 13.40 VećemlgostMaitoZortĐ 1430 Pras^SíS 16.00 SbwrtslQUOfilg 16.30 PoroĚli, ëpoit vicme 16.46 Enaista^Ë 17,15 Rci)inï)R(3à213 17.45 NeaiJDčenip^Ki&IO 18.45 R^ka 19Í30 Krorkâ 19.30 TV flnevnk. Sport, viwte 2&tl5 Tidnk ?t,00 Kcmolunstcus 21.20 NcnatoÀ&C 22.00 OinevièpatsTEme 2Z40 R^DetQirercrti 23,10 SbvencivAvSi^ 00.00 PtttotâpcxIdJe 00.30 NBjlat>eeripbne{,&10 SLOVENUA 2 (E25 Vtíeospotnce 09.00 l2(l(Ar^greuda.&13 œ.50 UboQa mala bogata^ja. 6/6 10.40 Qiacenauddnjja'25 11.00 Murphy Biwn, 1Ck/24 11.25 TVprodîja 14.15 Sv€t poroča 14.45 èm 16.45 7OlerStivlQAv5enll0.2. del 17,50 DQi2iri8W2clravnflt7/13 19.00 Nenadoma Susaa 19/26 19.30 VideosĐotnce 20.05 LelBći cirkus MoityJaP/t-hona 21.05 Potksiavi&portrintn 22.00 Posetsn pogled: parfy, franc. portiiQ. film 28.30 Hà&i 5^re de Geauvoír, m 00,25 WycWíe,3/B 01.15 Vdeospomce J 07.00 Šoiaools 07.30 Obraz tedna 06.00 Brez zapurz Jwiasom 03.00 Gr^doM. gradiči ír^ dvorci 09.30 TaíTtíjraéttfonaPrtinor. skem 10.00 Top shop 10,30 Trlženste, run 11.30 arigel, nad. 12.30 Labirint msli nad 13.30 Top shop 14.00 Dornaíe i(raljestvo. nan. 14.30 MailocKnarj, 15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. 16,25 Tri ženske, mm. 17.15 Dí^idfidel.nan. 18.10 1.2,3.žr6ijanp 16.15 Labirint strasti, nad 19.15 24 ur 20.00 Motzrúet^teAjĚm. amer, film 21.45 Razlres^ Ally, nan 22.30 Pniatel|i, n&n 27 9a 09.00 Nai spot dneva 09.05 0^rinabí( festival Bled, pon.,go3^ večera. Djctia 09.55 Vabimo k ooledu 10.00 Naobê)ci...pri$t3nij UiSnic ArsovsM 10.45 Vtíeostrani 16.&& Najspoldneva 19.00 RegionaiDenovic« 19.05 OtroSW program 19.30 Obvcst)ia 19.55 Oglasf/Vabirmkogledu 20.00 DmgsCen svel, pon. odda- je, ooďia M3|da Spegelj 20.55 Regionalne novice 21.00 Ogbsí/Vâblrm k ogledu 21.05 Popotníšhe ra^ledníce, pon oífd-zUroéemRav-t^rismpoAvstraíql 21.35 Motor spon mundiat ted. pn^gled dog. na pod. moto športa 22.05 AliBabifupećina-pcg.z Radom Fertenom, ^emsom 22.25 Nâ| spot dneva 22.40 Vbeostrani SLOVENIJA 1 06.00 Odmsvi 06.20 Pnsiuhnimo tiètfii 06.50 Risanka 09.00 Trojćlce, 20/26 09.25 Robin in Rozi, 2/13 09.35 Aftilke pravljk"^. 4/10 0M5 Ena[sta&ola 10.20 Neukroćeni planet, O 11.10 Umazana pot navzgor, 2/2 13.00 Poročila, Spon, vreme 13.45 Slovenci v Avsfiillji 1435 Novatovi.6/6 15.05 Vsâkdantik in prâ2ni}( 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, âport vreme 16.45 Rdeči grafit 17.20 Otročka oddaja 17.45 Skrivnostna Rusija. 1/3 ia45 Risanka 19.00 Kn:nika 19.30 TVdnevnlk,áport, vreme 20.05 Nc pozabi me. amer film 21.30 Oete^ica 21.40 Pol^vsolatt, 7. oddaja 22.20 Odmevi, šport vreme 23.05 PoOekameronu 23.35 Polnočni klub 00.45 Brane Rončel Izza odra 01.55 Stnvna Rusija. Î/3 SLOVENIJA 2 06.55 Vldeospoinice 09.30 NenadomaStiZan, 6y26 09.50 OniřinstóídravnU<,7/13 11.00 Srečajetattranc. Mm M15 TVprodaja 14,45 Gore In liiidje 15.35 UlečicirkusMontyja Pylbona 16.35 Potkslavi, èportnitilm 17.30 Plemeniti morilec, ang, čbrifm 19.00 Med valovi 19.30 Videospotmce 19.55 Zuer1sh:2lataligavatletj- ki, pfpnos 22.30 TomJones, 3/6 23.20 Film tedna: Ceia luna, amer film 00.55 J.A.a.7/15 01.40 Moitlmerjeva. 5/6 02.30 Taksi, 5/24 03.10 Videospolnice TV J 07.00 07.30 06.00 09.00 10.00 10.30 11.30 12.30 13.30 14.00 14.30 15.30 16.25 17.15 16.10 16.15 19.15 20.00 Šola golfa Otjraz tedna zapor z Jonasom Pod srečno zvezdo Top prodaja Tri ženske, nan. Oivií angel, nan Labirint strasti, nan, TV prodaja Domače kraljestvo, nan. Mattock nan Zakon v Los Angelesu. nan. Tri2enske, nan. Oivií angel, nan. 1,2,3-řfebanje Labirint strast), nan 24 Lir Ulični bojevnik, amer, film <53> •(«na II • 09,00 Naj spot dneva i 09.05 Dobrt) jutm. informa- nvno-rar/edrtlna oddaia 1 iao5 Drugačen svet. pon. odd.. 0 reinišf/u - gostja Majda Spegelj i 1100 Vabimo k ogledu i 11.05 Molor sport mundial, te- denski pregled dogajanja na podroćiu moto Športa i 11.35 Videostrard I 19,55 Naj spol dneva i 19.00 Regionalne novice i 19.05 Poletni Miš maš, otro^ oddaja i 19.35 Obveslila i 20.00 Iz oddaje Dobro juln^ : 20.50 Regnnalns novK:c i 20,55 Oglasi/Vabimo k ogledu i 21.00 Poletni filmi na VTV. Meč Sushido i 22.45 Naj spol dneva ! im VIdeostrani SLOVENIJA 1 0600 Odmevi 06.20 Zgodbe fzikolike 08.50 Oddaia za o[n:rke 09.10 Radovedni Taček 09,30 Enajsta šola 10.00 Kšandy, an^.čb film 11.30 StebmogrivI konjič, nan. 12.00 Tednik 13.00 Poročila. Spon vreme 13.30 Ne pozabi me, amer, film 15.00 Zamoiega sina, franc, film 16.30 Poročila, šport vreme 16.45 Ffačiiflol,20/23 17.10 niper,6/2e 17.50 fJavrtL 18.15 Ozars 18.20 Letališče. 2/6 18.50 Risanka 19.00 Danes 19.05 Utrfp 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Moj ata socialistični kulak, sk^venaki lilm 2210 VelilQ imena malega ekrana 23.05 Pomćila. šport vreme 23.30 PoDekameronu 00.00 VNewOr1eansu.3/13 00 45 Vran, 8/22 01.30 Vstaienje. amer film SLOVENIJA 2 09.00 VktBospomiCB 09.25 V telovadnici. 25/50 09.50 Med zemljo in morjem, 9/12 10.40 Svetnik. 30/43 11.30 Jasno in glasno 12.30 TVprodaia 13.00 Euronevvs 16.50 Z)ata liga v atjetřkj. posnetek iz Zuericha 19.30 VUeoâpomice 20.05 Btla sva mlada oba 21.05 Zsmliondluno,8/12 21.50 Sobotnarač 23.50 Svetnik, 31/43 00.40 VKteospotnice SLOVENIJA 1 O&OO Risanlca 0635 Mmi, 13^14 09.00 Franček, 21/26 09.25 Babar. 61/65 09.45 PlBma,1^ 10.15 Ozare 10.20 Dlan v dlani 11.10 Neq>rosRa divira. 3^ 12.00 L|LKl|einzemria 13.00 Pofočfla, špoil vrerr» 13.15 Homo tLrtsdcus 13.35 4*4 14.05 Moj atasocialiseični kulak, sla film 16.05 Pn/i in drugi 16.30 Poročite, šport, vTBme 16.45 Vsakdanpkinptaznlk 17.40 A^Donava-Jadran 18,10 Naravni parki Slovence 1ft45 Risanka iaS0 Žrebanje lota 19.00 Daies 19.05 Zrcalotedna 19.30 TV dnevnk špoit, vreme 20.05 Titanik 1/2 21.35 Intervju 22.30 Pofočte ^ofl vreriK 2Z50 Satie Suzana, plesna od-dap 23.45 Naravni pario Slovenije SLOVENIJA 2 OaiO Videospomice 0645 Noro sljubljena. 16/47 09.10 tzdobregagneala, 9/13 10.00 Minty.2^13 10.30 ZvEate Hoïywooda 11.00 Med valovi 11.30 Polc|d na naši strani 12.00 Vduhuizročila,folklorna ^pina 12.40 TVprodaja 1615 Spon 19.30 Vkleospotnce 20.05 Pustotosáčřre MclK>la5d Mubta. 6/13 20.55 M urprty Brown. 11/24 21.20 Trend, oddaja o modi 21.50 Sponvnedeip 22.50 Super^enska, nemški nim 00.15 Vídeospcence 07.00 Brez zapor z Jonasom 0600 Osem prijateljev 0630 PandaJinJin. rtsanase- nja 09.00 Hroščeborgj, nan. 09.30 Knjižni molj Wistibone, nan. 10.00 Naš dedek, nan. 10.30 Košarkanl nan. 11.00 Ameriška gimnazija, nan. 1130 Mlada čarovnica, nan. 12.00 Modna popotovanja 12.30 Najbolj nore čarovTiije 13.00 Formulai,Mng 14 00 Pûp'nToll 1S.00 Otroci ne laZejo 15.30 Mala Daniela, nan. 1625 MalaOanieda,nad. 17.20 Osemsekund. amer, lilm 19,15 24 ur 20.00 Pelikanovo poročilo. amer, film 22,30 Časopisi, amer, film 00.30 Sonce tudi vzhaja. smer.firm 02.30 24 ur 0600 Osemprqate^ev. rs.ser|a 06.30 PandaJinJin 09.00 HroSčeborgi, nan. 09.30 Knjižni mo^ Wishbone, nan. 10.00 NašdedeKnan. 10.30 Košapkaiil nan 11.00 AmenšJQ gmnaqa, nan 11.30 M3kDjb,3/3 13.10 Otroci ne lažeio 13.40 Formula 1, prenos 16.D0 MaIaOaniela, nad 17.00 Dvoičci. nan. 17.30 Past :asiarše 2, amer, film 19.15 24 ur 20.00 Mudičevodveli^amer. film 22.00 Nďdjučni turist amer, nm 00.00 24 ur, ponovitev Kanali 37 B2 <52!> kanali 27 09.00 Naj spot dneva 09.05 Mé maš. ponovitev 09.35 Vabimo k ogledu 09.40 Sprehod po nebu, dok f. 10.10 Poletni filmi na VTV: pon. Meč Bustiido. am. f. 11,55 Vkleostranr 1655 Najspoldneva 19.00 Otroški program 19.30 Obvesdla 20.00 TV Parada liumorja. ponovitev 2. dela 2135 Oglasi/Vabimo koQledu 21.40 Poletni filmi na VTV Nu- kl, am. avanturistični í. 2310 Naj spot dneva 23.15 Vkleostrani 09.00 Poletni MIŠ Maš, odd. za obtoke 09.30 tz ponedeljkove oddaje Do* broiutio 10.20 915.VTVmao32in.regio- nalni inf. program 10.40 športni torek špoitna informativna odda|a 10.55 Predolimpi(skd dogajanja v Sydneyu, športna reportaža 11,05 Iz sjEdre oddaje Dobro jutro 11.55 Ogiaa/Vabimo k OQJedu 12.00 TV Parada humora 2000 ponovitev 2, deia 13.35 tz petkov« oddaje Dc^ Jutro 14.30 Videosti^l 17.00 Na obrsloi,,. pri Stani Lušnic Arsovslg 17.40 Poleini filmi na WponcK sitev Dirka Cannonbal • Hitrost ub|3, am.alciFSkifim 19,20 Okarina folk festival Bled, ponovitev Gos^ večera: siojpina Ouctia 20.30 tz artiiva VTV Tercet Dortï« ma 20.50 Videostrani SLOVENIJA 1 0600 Utrp 06.20 Zrcalotedna 06.40 4 x4 09.10 Risark 09.20 Otroška oddaja 09.50 Rdeči grafit 10.25 KlapazahodnegadeJa.8/13 10.50 Slavna Rus|a, 1/3 11.35 Navmt 12.00 12.30 Prvi in drugI 13.00 Poročia. šport vreme 13.55 Ljudje in zeml^ 14.45 Polnočni klub 16.00 Doberdan.Korošlo 16,30 Pofočia, šport vreme 16.45 Radovedni Taček 17.00 Pfeme, 13/26 17.40 Zadnja me^, 1/3 18.35 2rebante3x3plus6 18.45 RisardQ 19.00 KronlG 19,30 TV drevnik. šport vrerre 20.05 Hottí ob Vrbskem jezeru, 1203 21.00 AKtualneteme 22.00 Odmevi šport vreme 22.40 PoDelctmeronu . 10 ûospodaisfQ parvc^raina 00.05 Človek slon, ang.čbftn 02.05 Zadnja meja, 1/3 SLOVENIJA 2 08.25 Videospotnice 09.00 sf,A.a, 7/15 09.45 TomJones. 3/6 14.00 Trend 14.30 Sobotna noč 16.30 Policija na naši sirani 17.00 Domačeobrti na sk)ven* skem 17.30 Po sledeh ritma 18.06 Snána reka, 5/13 19.00 Lingo, tv igrica 19,30 VideospoUiice 20,Câ Jasno m glasno, kontak* tna oddaja 21.00 Studocity 22,00 Tretja svetovna vojna, doku m. oddata 23.35 Brane Rončel izza odra 01.00 Videospotnice j 07,00 Šola golfa i 07.30 Obraz tedna ] 08.30 BrezzaporzJonasom I 09.00 Pod srečno ivezdo 1 10.00 TVprodaja i 10,30 Tn ženske, nan. j 11.30 Divji angel. nan. i 12.30 Labirint strasti, nad. j 13.30 TVprodaja i 14.00 Domače kraljestvo, nan. i 14.30 Mattock, nan, i 15.30 Zakon v tes Angelesu, i nan. I 16.25 Tri ženske, nan I 17.15 Div^ angel. nan. i 18,10 1,2,3-řr0baníe i 18.15 Labirint slrasii, nan. j 19.15 24 ur j 20.00 Columbo: Umor v MaD- ] buiu, anrer film 1 21.45 Raztresena Ally. nan. <53> lean ali 27 B2 09.00 Nai spot dneva 09.05 Dobn:ijutro, Intormativno - razvednlna oddaja 10.05 TV Parada humorja 2000, pon. 2. dela 11.45 Vabimokogledu 11.50 Videostrani 18.55 Naj ^ot dneva 19.00 Regionalne novKe 19.05 Otroški program 19,30 Obvestila 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 20.50 Regionalne novKe 20.55 Oglasi/Vabimo k ogledu 21.00 Naravne znamenitosti držav Evropske uniiel. del dok. oddaje 22.00 Spoznanja, pogovor s Tonetom Fabjanom 22.35 Nai ^ot dneva 22.40 VideostranI SLOVENIJA 1 Oe.OO Odmevi 06.20 Mostovi 06.50 Denver • posl»in|i dinozaver 09.10 Radovedni Taček 09.25 BK-49 09.55 Veliki maša 0evi. šport, vreme 22.20 PoDekameronu 22.50 Beli hram, 1/2 00.25 Veltkiegipčani,2/3 SLOVENIJA 2 06.25 Videospotnice 09.00 Z zemlje na luno, 7/12 09.45 Snežna reka. 5/13 1D.30 Jasno In glasno 12,40 TVpn^daja 13.15 Nove pustolovščine Nic- holasa Hulota, 6/13 14.00 Tretja svetovna vojna, dok 15.35 Za mojega sina, franc, film 17.00 Studbcity 16.05 Gimnazija stJtilt sn:. 12/13 19.00 Noro zaifubliena. 16/47 19.30 Videospotnk^ 20 .05 Soulages m niego^vf- traii. dokum oddaja 20.55 Pokaja. franc film, 1. det 22.25 Merizavedno. (tat. film 00.10 Svet poroča 00.40 Videospotnk^e TXX 07.00 Šolagolfa 07.30 Oijraz tedna 06.30 BrezzaporzJonasom 09.00 Staniel - prostor, ki čaka 09.30 Vinske zgodbe 10.00 TVpnxlaja 10.30 Tri žensks, nan. 11.30 Oivji angel. nad. 12.30 Labirint strasti, nan 13.30 TVprodaja 14.00 Doneče kraTiestvo, nan 14.30 MatbcKnan. 15.30 Zakon v Los Angelesu. 16,25 Tri ženske, nad. 17.15 Divji angel, nad. 10.10 1.2,3-žrebanje 16.15 Labinnt strasti, nan. 1915 24 ur 20.00 âtiriestarši-enodele, amer.film 21.45 Raztresena Ally, nan. 22.30 l^jalelii, nan, 23.00 Ni^ia. nan. Icanall a7 4e 02 09.00 Naispctdneva 09,05 Naravne znam. držav Ev- m. unije. 10.05 Vabimokogledu 10.10 Spoznanja: poo. s Tonetom Fabjanom 1Û.40 Videostrani 16.55 Najspotdneva 19,00 OTOštó program 19.30 Obvestila 20.00 916. VTV magazín 20,20 âportnl torek. 20.40 Oglasi y Vabimo k ogledu 20.45 Pogledvprazg.iMamutiz Drtije pri Moravčah 21.00 ^edofimp. dog. v Sydne- yu. šport rep. 21.50 Iz prod Zdr. lok televizij odd televiajeATVSignal litija 22,20 916. VTV magazín 22,40 športni torek 23.10 Najspotdneva 23.15 Videostrani SLOVENIJA 1 07,50 Alpe, Donava, Jadran 0820 Dot)erdan,Koroška 0650 Babar. 31/65 09.10 Fliper, 6/26 09.35 Srce igrač, 1/3 10.00 Moje mestece. &26 10.20 Neizprosna divjina, 3/5 11,10 Veliki eglpčani, 2/3 12.05 Na morje. &26 13.00 Poročila, šport vreme 13.35 Mandy. ang. čbfiim 15.05 Aktualne ten)e 1600 Mostovi 1630 Poročila, šport, vreme 1645 Pod klobukom 17.45 Sola preživetja, 1/3 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Slep, amer, film 2Z00 Odmevi, šport, vreme 22.40 PoDecameronu 23.10 Manifesta 00.50 Alica, evropski kulturni magazin 01.15 Sola preživetja, 1/3 SLOVENIJA 2 08.25 Videospotnice 09.00 Med zemljo in mor]em. 7/12 09.50 Gimnazija stitih src, 12/13 10.35 Menzavedno, ital. film 12.15 Soulages in njegovi vi« tra^. dokum. oddaja 13.00 TVprodaja 15.35 Po domače 1630 Pfvinske skrivnosti, amer, film 1605 Prostost 1/12 19.00 Gizdalin. &6 19.30 Videospotnce 20.05 Šport 22.00 Berlinske uke, 1/6 23 40 Plemeniti monlec, ang. čb film 01,05 Videospotnice D7.00 Sola golfa 07.30 Obraz tedna 06.30 Brez zapof 2 Jonasom 09,00 Pod srečno zvezdo 10,00 TVprodâfâ 10.30 Tn ženske, nan, 11.30 Div)ianget nan. 12.30 Labiríntstrasti, nan. 13.30 TVprodaja 14 00 Domače iaaljesb/o. nan. 14.30 Matlock, nan. 15,30 Zakon v Los Angelesu. nan. 16.25 Tri ženske, nad. 17.15 Divp angel, nan. 18,10 1,2,3-žíebanje 1615 Labirint strasti, nan. 19,15 24 ur 20.00 Padec v temo, amer, film 21.45 Raztresena Ally. nan. 2^35 Pnlateljt. nan. 23.05 Nikita. nan <53> kanali S7 8d ! 09,00 Nai spot dneva \ 09,05 Dobro jutro. Inf - razvedrilna oddaja 1 10,05 916. VTV magazin, pono- vitev j 10.25 Športni torek, ponovitev 1 10.45 Vabimokogledu 1 10.50 Predolimp. dogajanja v Sydneyu, športna repor- taža, pon j 11.00 Iz prod. Združenja lolc te* levizif odd, televizije ATV Signa] Litija i 11.30 Videostrani 1 16.55 Najspotdneva \ 19,00 Regionalne iKivIce j 19.05 Otroški program i 19.30 Obvestila 1 20.00 IzoddaielDobnDjuiro 1 20.50 Regionalne novce 1 20.55 Oglasi / Vabimo k ogledu : 21.00 Fest Brežice 96 • Musica Ad Rhenum 1 21.55 Na obisku: pri Mitiaelu Bučarju pon. pogovora i 22,30 Na| spol dneva ! 22.35 Videostrani 10. avgusta 2000 mším MODRO IBILA KRONIKA 11 POLICIJSKA POSTAJA VELENJE Zapeljal na nasprotno smer vozišča Prejšnji torek, nekaj minut čez 13. uro, se je zgodila hujša prometna nesreča na Gorenjskem klancu (na meji med občinami Mozirje, Braslovče in Šmartno ob Paki). 51-letni Miroslav S., začasno stanujoč v Novih Lokah, je vozil tovorni avtomobil po regionalni cesti iz smeri Gorenja proti Soteski. V ostrem desnem nepreglednem ovinku je zapeljal na nasprotno smer vozišča. V tem trenutku mu je nasproti s tovornim vozilom pripeljal 22-letni Branko K. V silovitem trčenju seje Miroslav hudo telesno poškodoval. Ukradel torbico z denarnico in dokumenti Prejšnjo sredo, med 17.30 in 22. uro, je neznanec vlomil v osebni avtomobil, ki gaje Darja P. parkirala pred vikendom v naselju počitniških hišic ob Velenjskem jezeru. Iz vozila je ukradel žensko torbico z denarjem in dokumenti, mobilni telefon in ključe. Daijo je z nečednim dejanjem oškodoval za približno 40 tisoč tolarjev. Ostala brez 650 tisočakov Da prilika dela tatu, dovolj zgovorno dokazuje tatvina, ki se je zgodila pred tednom dni, nekaj minut čez 12. uro. V bližini cvetličarne Mačica na Rudarski cesti v Velenju je neznani storilec iz odklenjenega osebnega avtomobila ukradel žensko denarnico z osebnimi dokumenti, bančnimi karticami in večjo vsoto deviz. S tatvino je Barbaro Č. oškodoval za približno 650 tisoč tolaijev. Policisti ponovno opozarjajo, da ne puščajte odklenjenih železnih konjičkov ali avtomobilov z odprtimi okni, četudi se od njih oddaljite le za kratek čas. Prav tako ne puščajte v avtomobilu torbic, denarnic, fotoaparatov in drueih vrednejših predmetov! POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC Požar povzročil za pol milijona škode Minuli četrtek je na območju Policijske uprave Celje zagorelo kar trikrat. Prvič že nekaj pred 15. uro, ko se je med vožnjo tovornega avtomobila, last Milana R. v Andražu nad Polzelo vnela manjša jeklenka s plinom. Požar so pogasili občani, lastniku avtomobila pa so kljub temu ognjeni zublji povzročili za približno pol milijona tolarjev škode. Motorist izgubil življenje Preišnii oetek, ob 10.15 uri. se ie na slavni cesti Žalec - Cel- je, v naselju Leveč, zgodila prometna nesreča, v kateri je ena oseba izgubila življenje, ena pa seje lažje telesno poškodovala. Škodo na vozilih so ocenili na približno 2 milijona tolarjev. 19-letni Luka P iz Podloga v Savinjski dolini je vozil motorno kolo skozi naselje Leveč, iz smeri Žalca proti Celju. Koje pripeljal v bližino Renault Servisa, se je z njegove desne strani z osebnim avtomobilom vključeval na prednostno cesto 59 -letni Janez G. iz Šempetra v Savinjski dolini, kije nameraval zaviti proti Petrovčam. Vozili sta siloviti trčili. Pri tem se je voznik motornega kolesa tako hudo telesno poškodoval, da je kasneje v Splošni bolnišnici Celje umrl. Sopotnica v osebnem avtomobilu, 55 - letna Marija G. iz Šempetra v Savinjski dolini, pa se je v nesreči lahko telesno poškodovala. Nesreča s hudo telesno poškodbo Prejšnji petek, ob 21.50 uri, je 21-letna Monika K. iz Pariželj vozila osebni avtomobil iz smeri Letuša proti Smartnemu ob Paki. Na ravnem neosvetljenem delu ceste izven naselja Letuš je dohitela in nato trčila v 17-letnega voznika kolesa z motoijem Edisa H. iz Šmartnega ob Paki. Ta seje peljal po desni strani cestišča v smeri Šmartnega ob Paki. Po trčenju je Edisa odbilo na desno izven vozišča, kjer je padel. S hudimi telesnimi poškodbami so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. Izgubila je oblast nad vozilom Prejšnjo soboto, ob 12.30 uri, se je na lokalni cesti Velika Pirešica - Lopata zgodila prometna nesreča, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala. Materialno škodo na vozilu in objektih so ocenili na približno milijon SIT. 36-letna Suzana R. iz Galicije je vozila osebni avtomobil iz smeri Velika Pirešica proti Lopati. Izven naselja Galicija je na mokri in spolzki cesti izgubila oblast nad vozilom. Vozilo je začelo zanašati. Z njegovim sprednjim delom je najprej silovito trčila v kovinsko ogrodje avtobusnega postajališča ter nato v betonsko cev. Pri trčenju se je Suzana hudo telesno poškodovala. Z reševalnim avtomobilom so jo odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ostala na zdravljenju. Požar v kuhinji lokala Minulo nedeljo, približno ob 18.30 uri, so žalske policiste obvestili o požaru v gostišču Obirc v Cemovi. Pri ogledu so ugotovili, da je požar izbruhnil v kuhinji, kjer je bila vključena fritéza, v kateri je bilo olje. Od tam seje požar razširil na inventar. Zaradi prisebnosti gosta Tomaža V iz Lipja, ki je požar pogasil z gasilskim aparatom, so (po nestrokovni oceni) ognjeni zublji povzročili le za približno 100 tisoč tolaijev materialne škode. Na kraj so kmalu prihiteli tudi gasilci PGD Velenie ter požar dokončno ukrorili. NAGRADNA KRIŽANKA ''NITKA" INDONEZIJ. OTOK V MALIH SUNDSKIHOTOKíH Z OSTANKI STARIH KULTUR IM DA7\rmUTIIDI7àinii KRIŽANKA n ki MEHKI SO-GUSNIK, NEBNIK. 5L.PISATEL-JICAÍERNA. "ZIBIÍAPA mmPí- LOPONEZU řPIRnTAC!\ NEMŠKI IMJ^S, nNA,\ PiSATE HANÍ SVED.MULTI-NACIONALXA. W IMA ZASTOR ALBERT ZNAČILEN PREDSTAVNIK REKA NA NORDIJ. BOGINJA m llROKA ULICA Z DREVO- IZLIV KRVI V MEH- NAOMI GLAVNO MESTO REPUBL, PISATELJ [MG Biini7Cii IRANSKO LJUDSTVO V SRED. IC&WÍ7II AMER,POP PEVECIN KITARIST ÍCARL0S1 NEMŠKO INDUSTRIJSKO MESTO NA SASKEM Z RU- /Lm/EJ-SAKOTAN-JASSTOJE oAvnnn TAW C CTIU-A SLLIRICNI PESNIK (FRANCE, QQI.IQáíí^ ST.GROFI-JAVSZ FRANCIJL jutiiyn- MERISKA NEM.PISA-TEUlCA ccinci MODEREN SODOBEh oi ce ZMEŠANE TRAR^STE Ob 15, Obletnici Nitke Vam prodajalne Boutique Nitka, Utok in darilni boutique Dar na Šaleški v Velenju nudijo (ob že tako pestri izbiri dnevov ugodnih nakupov) še dodatne popuste in presenečenja! Rešitev križanke, opremljene z Vašim naslovom, pošljite najkasneje do 21. avgusta na naslov: Naš čas d,o,o., Kidričeva 2/a, 3320 Velenje, s pripisom «Križanka N'itka«, Nagrade: ■ ženska ročna ura TIME FORCE (Darilni boutique Dar), • srebrna verižica z obesf(om (Boutique Nitka), • moška kravata (prodajalna Utok). Nagrajenci nagradne križanke FOTO ZOOM z dne 27.7.2000: 1. nagrada (torba Foto Zoom in majica T-shiít) Boštjan Vidmar, Kotna pot 8/a, Drago-mer, 1351 Brezovica 2. nagrada (dežnik in kapa Foto Zoom) Gabríiela Ferlin, Cesta 11/8,3320 Velenje 3. nagrada (namizna ura z budilko Foto Zoom) Vojko Pečnik, Skale 50,3320 Velenje Nagrajenci naj se zglasijo po nagrade v Foto Zoom, Nakupovalni center Velenje -z osebno izkaznico. Čestitamo! Nagrajenci nagradne križanke podjetja Avto Muršič d.o.o. z dne 13. julija 2000 Nagrade - presenečenja prejmejo nagrajenci v podjetju Avto Muršič d,o.o„ Žarova 7, Velenje - z osebno izkaznico. Nagrajenci: • Vojko Pečnik, Skale 50, Velenje ■AndrejOder. Kozjak Uja, MisUnja ■MarkoZloděj, Prešernova2, Velenje DEŽURSTVA Zdravniki: Četretk, 10. avgusta- dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Kočevar, nočni dr. Blatnik in dr. Vrabič Petek, 11. avgusta - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Urbano, nočni dr. Rus in dr. Puvalič Sobota, 12. avgusta in nedelja, 13. avgusta - dežurni dr. Urbano in dr. Stravnik Ponedeljek, 14. avgusta-dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr, Vrabič, nočni dr Vrabič in dr. Puvalič Torek, 15. avgusta - dežurni dr. Vrabič in dr. Puvalič Sreda, 16. avgusta - dopoldan dr, Markoš, popoldan dr Cesar, nočni dr Vidovič in dr Stupar I7nhn7rir;)vniki! Zobozdravstvo: 12. in 13. avgusta - dr. Matej Strahovnik, v dežurni zobni ann-bulanti, Vodnikova 1, Velenje (od 8. do 12. ure). 15. avgusta - dr Borut Korun, \ dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje (od 8. do 12. ure). ■ Lekarna v Velenjt Od 29. junija do 14. septembra je dežurna lekarna na Kersnikovi, Ob nedeljah od 7. do 21. ure (telefon 89-70-570), v nočnem času od 21. do 7. ure zjutraj pa je dežurstvo organizirano v dežurni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje (89-95-445). Dežurna farmacevtka izdaja samo nujna zdravila na recepte, predpisane istega dne. ■Veterinarska postais Soštani Veterinarska postaja v Šoštanju Od 11. avgusta do 13. avgusta -Franc Blatnik, dr. vet med., 041/618-117, Od 14. avgusta do 18. avgusta - Simon Miklavžin, dr. vet. med., BRP - konstrukcijski biro Skornšek d.o.o ....ko se načrti začnejo z detajli... Efenkova 45. 3320 Velenje Tel:03/897 62 30 P.E, CELJE Prešernova 23 toi- ďXIAQO ir Izdelava lokacijske in projektno info@brp.si tehnične dokumentacije www.brD.si ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 31. julija do 5. avgusta 2000 so povprečne dnevne | koncentracije S02, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh: 2.8. AMR Šoštani 289 mikro-g S02/m3. MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR MAKSIMALNE URNE KONCENTRACUE S02 od 31. julija do S. avgusta 2000 AVTO CIŠUE. TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE RARI IPMA \/n7ll A MA 7AI fini V Velenju, Partizanska c. 3, telefon 03) 889-00-24 tin vnzila ftînik řflDO CIT núlHAT.QlK^ranmnuňl no 1 Q nnn nn ClftTDDAV/AH C CV . no H ftíft nnn nn I o/in nnn nn ClATř/IADCA 1 CCY QR/n 1 /1KQ nnn nn I ini ivi/->m-r> i ,1 ciATTion 1 ^ e DCMAIIITfl ini OCiHii-}«. DCMAI IITCÍiírn -Su O/l CITROEN ZX1.4avantaQe5v Čl(-nnA Crt\/nDIT lrof,Mr\ nnci nnoCA-i Opi.iinnOu ur LLOunon nACVA/nn CcnomO n^^ri j I v Celju, Ipavčeva 21, telefon (03)426-11-78 in 426-12-12 tin i/n7ÍÍ2 lotnil/ MDr lí 517 v UŽ.IIO_ AI CA Dn»;li:ni,1RTC ^ weoftnromo IVII \J v VJU ■3 n7Q nnn nn m-iniivjíyn-Li itu IQ T vjc CIATBDA\/A-1 CCV_i_ l/limo ■1 QKÛ nnn nn I toi ui in v n lil.; ' f\in nu_^J\J CIATBDAV/A1 /ICYj-nnromo /ronictrl QC/Q"? ■1 ^no nnn nn runuricjiM i.jiidiiov iit FlûTIlKim nioRií /ranietrl I ini umu I ^ » ^,I^,^^|IJLI,J_ noci ACTDA1 /tl/íl /rûfilc-tr\ _sii ui i.i.f\oiiin i.tiui.ov nouioii nioonit lunnuu iic,T i^ioijio»,;_ unuvvv i»inin.vi--rMii _2y IN ŠE VELIKO RAZNIH TIPOV VOZIL UGODNO !!! KREDIT * STARO ZA STARO * KOMISIJSKA PRODAJA VOZILA SO TEHNIČNO BREZHIBNA. Za določene tipe dajemo delno garancijo ! OGLED VOZIL OD 8. DO 17. URE NK Rudar Bodo potopili še Muro? Na igrišču ob jezeru sov tekmi 3. kroga Si mobil lige v Velenju med domačim Rudarjem in novincem v ligi Taborom iz Sežane gledalci videli zeio zanimivo, v zadnjih minutah pa tudi zelo razburljivo nogometno predstavo. Dus(>-jvvič in (luran Julič sla kratko i/vcdla prosil udarcc / desne strani, nalo je Spii^oje-vlč močno streljal. \hn Mim Janovic pa je v gneči pred gostujočimi vrati z nogo šc poi»pei>il žogo. Bila je zelo hitra, tako daje gostujoči vratar I^Kko Ro^kitvić ni mogel ujeli, ampak ga jc 7aJcla v prsi Tako so igrali Rudar-Tabor 3:2 (2:0) Rudar LaIlC, Sulejmanovič. Turk (od 78. Jesenićnik), Blnkovskl, Podvinski. Šumnik, Gold) (Oil 85. Hojnlk), Spaso-jdvič, Plese Jolič, Mujanovlč (od 77. Sprečakovlč). Slreici: 1 ; O-Mujanovič (3), 2:0-Turk(39),3:0-Tni< (56),3:1-Slanlč (85), 3;2-Stanič (90). Namizni tenis Začetek nove sezone Konec julija so s pripravami na n(3Vo se/ono pričeli tudi igralci NTK ERA-Icmpo. Že tretje leto zapored so polrebne telesne moCi nabirali v okolici Andrejevega doma na Slemenu v Šentvidu nad Zavodnjami. Prvi ekipi ERE so sc pridružili Sc mlajši igralci lega kluba 1er gtvitje iz Opatije, Kočevja in Novega mesta. Pod vodstvom novega Ircncrja Vc-Icnjčanov Marjana Ora^ma ter trenerjev Dicga Lipovška, Luka Gruf>erja in Alfreda Voduška jcv tem tednu na Slemenu vadilo 25 igralccv in igralk. ''Odlični pogoji za delo, lepo vreme, dobra brana in veliko vnema igralccv pri dclu,^' so besede trenerja Marjana Oražma. s katerimi je opisal enotedensko bivanje in vadbo na planiaskem /raku. Oražem tudi menu da so si vsi igralci nabrali dtwolj moči /a prihajajočo naporno sezont^ in da bodo lahes«dno k'tcli od gf^ la do ^ola. Pri nas se to ni /4>(hIíIo. Na koncu Je celo dalo, kot da Imamo i{*ralca ali dva manj od gostov.** In nato je nastopilo že opisanih Stuničevih "'pcC minut, s katerimi je skalil veselje domačih, saj so se morali namesto visoke /magc zadtwoljti le z najtesnejšo. Vseeno pa so bili po tekmi vendarle vsi z-a-d^jvoljni, da ima Rudar enako kot Olimpija po treh kro gih v.seh devet možnih točk, zaradi slabSe razlike v golih pa je IrcnutmT za Olimpijo, Vrstni rvd po treh krofih: 1. 01impija9(ll :4),1 Rudar 9(5:2), 3. HIT Gorica 7,4. Primorje, 5. Dravograd, 6. Maribor PL, 7. Tabor po 4,8. Domžale3,Ç. Mura. 10, Publikum, 11. Korotan po 1 točko, 12. Koper - Šc brez ifKÍke. ■ vos NK Esotech Šmartno Za uvod v Ruše No^omcta^f v druj^i dr^^vni li|4i bodo nov prvoligaški ples /ačcli v nc'(i« jim navijačem pa sc IhmIo pnič v (um prvcn.stvu predstavili prihodnjo nedeljo, ko lH>do gostili maritmrski Železničar. IVciier .losip Vugriiicc je ekipo doI>ro pripravil kar seje pokazalo tudi na zadnji tekmi za trening s tretjcligascm Mons Clau-diu-som iz Ri>gaica. Smarčani so zaigrali zx'lo dobro, bili pte-jnivčni ii) si priigrali Številne priložnosti, vnovčili pa le dve. lUdi v obrambi so igrali dobro, saj so vse napore g^istov zaustavljali žc pred svojim kazenskim prostorom in gostje si nisopriigjaii níiieiw priložnasti. Strelca za zmago z sta bila Bors^tnar in ZapuSek. V soboto bodo prvenstvo v pivi državni liga začeli ludi kadeti in mladinci ERC, ki se bodo pomerili v vrstniki sobc>i>kc Muie. ■ Janko Goričnik Plavanje «•»■•«•«»■•«»•a Za zaključek še medalj na DP 14 V nedeljo z Muro Vclenjčani in Sobočanibodo prvenstveno tekmo 4. kroga odigrali v nedeljo. Bodo nadaljevali zmagoviti niz? 'I renerToni 'Ibnia/iČ od^(»varJa: *'L4ihko ga nadaljujemo, lahko Je prekinjen. Težko Je to napovedati. Vsaka tekma je nelutj posebnega. Predvsem Je to «Klvisno od trenutnega nt/|>oloženJa celotne ekJpe, ne le ene^a ali dveh iuralcev. Upant« du bo ni/položenje tudi v nedelje» takšna, kolje od di)e> ko smo začeli pnenstvo,** Z državnim prvenstvom za kadete in mladince, ki Je bilo ko* nec preteklega tedna v Kjimniku, so plavalci sklenili letoânjn poletno tekmovalno sezono. Na prvenstvu, kije žal |)otekalo v hladnem in -imi m prosto: 8. Sanja KalLsnik 1:05.47; 41H) m prosto: 10. S;mja KaiiŠnik mladinkem prt)Sto: 1. ri- mi Pandža2«.IZ1 NinaSin'tnek2«.67; llHï m pr^isto: I.Tina Pandib 1:01.03. Maja Sovinvk 1:02.57; 51) m hri>lno: 2. Muja St«vÍoc< 32.24; líH) m hrbtno: 1. Maja Swijjck 1;0K.85.1 Tin,i PňnúíA 1:(W. IV; 200 m hrbtno: 2. Maja Svivinek 2:3S,73; H»J m prsnii: 2. Nina nck 1:19.35; 200 m prsno: t, Nina Sovinek 2:48.80:50m dcllbi: 3. Tina Pandža MiM: m mc.sancn 5. Nina Sovinek 2:3K50: kideti -5« m pmsto: 7. Je mej (Xxîpck 26.86, 100 m delfin: 5. Jernej ()ccpe'< 1 ()5.5(); mliKlInel - 50 m hrbtno: 3. David Dcuicv 2^.84: ItH) m hrbtno: 3. David Dancv 1:04.13; 200 m hrtitno: 2. David Dancv 2:16.65 (klubski rekord). ■ Marko Primožič Četrti kolesarski vzpon na Zavodnje .......................................«........«......... Najhitrejši Smerc, med reitreativci drugič Alič Skipa NTH 5RA Tempo na pripravah Kolesarski kluh Energi,|ji i/ Veler\ja je minulo nedeljo priredil četrti v/p(»n v Zav^Kir^e. ki se Je ndele/ilo korenJe« ki so s tem olHfležili tudi 3O-letnico organizirane rekreacge. ("eprav je eelo noć moêno deí^evalo, bliskalo in grmelo kot le malokdaj, je TopoKica v nedeljo zjutraj kolesarje pričakala v ugodnem vremenu: na cilju v?^v šestih pi»p()]ra in Milja Pou>Cnik j/hraiJov5keg;a kluba Sutï, ki i^ta na evropskem prvenstvu na Škotskem osvoji' la naîvcnska zvezii ívpre/XMi-uinioni (spel) ni i3t>m;igala. zalo so z velikimi napt^ri «ami zbrali potreben denar, pri 6:mer sta Mitja in Sitnon hvaležna ziasli velenjskemu pxljetju 1 iiV. prav tako pa občini Bra^h^^^če, sindikatu Premogovnika. Gorenju Ctospi^dinjski aparati in firmi Dover d-o.o- iz. Slovenskih Konjic. Teniški up: Rok Bizjak ......^^............................ "Sport mi 99 Umetno posvetljeni lasje in izrazilo plave |>ovcjrnik hihko najprej opa/i. Za navihano zunanjostjo pa se skriva velik teniški up.. 12-letni Ruk Bizjak. Rok je že Sest let član Salc.^kcga teniškega kluba, kjer ga trenirata kar dva trenerja. Jaro Vratislav in Malja? Grossman. Treninge ima enkrai dnevno, vendar bi sam želei, da bi jih imel dvakrat. Pravi, daveč kol bo treniral, boljši bo, ker uspehi v §porlu ne pridejo sami od sebe. Spt^rt mu pomeni vse, saj je poleg tenisa nekaj časa treniral Še rokomet. Danes rokomet in košarko igravStjlski ligi, in ludi tam rezultati niso tako slabi, Večjili po,skodb pri tenisu na srečo Se ni imci. Seveda sem ne Stcjc rahlih sončnih opeklin, ki lahko na.stancjo, kadar je sonce premočno. Po njegovih bc.scdah so 10 ''ma len kos li*^ lu sodijo k tenisu. Vsak začeiek je tcřak, zalo mu težave, takšne in drugačne, pomagajo reševati starci. Ti ga vsak dan peljejo na trening in mu linančno pomagajo pri nukupu opreme. Rok ima dva loparja, ki nista pt)Ceni. v njegovi lor-bi za trening pa lahko najdemo poltg Ii>par-jev še teniske, rezervno majico, brisačo, pijačo .,. Sponzorja za teniške strune ima, trenutno pa išče s]îonzorja za ostalo opremo. Njegova želja je, da [>i enkrat igral s " ta velikimi pa Čeprav le prijateljsko, /aigral je, pa čeprav je le trikrat vmil žogico, s slovenskim prvakom Markom Tkalcem. Veselja in občutkov ob tej kratki i^i kar ni mogel (Opisati. Igrati pn^li njemu je tudi njegova največja želja. Med svetovnimi idoli pa se ni mogel (xlločili med Petom Sampr>tsom in Patrickom Rafler jem. Oba sta bila finalista letošnjega Wimbledona in ob gledanju dvoboja sploh ni bil Živčen, saj sla se pomerila njegova a.sa. Vseeno mu je bilo kateri zmaga, V kratki teniški karieri je Rok že oku.siL kako je biti najboljši, saj je v Radcncih zmagal v dvojicah, trikrat pa je na državnih prvenstvih za las zgrešil finale ( 3. do 4. mesto ), zadnji uspeh, 6. mesio, pa je dosegel v Kcinadi, kjer seje udeležil iger za mlade. V Kanadi si je za srečo, skupaj ssvojim trenerjem, lase pcv barval na*'blond'^ S pridnim delom bo gotovo Se več uspeluw. Rok, le lako naprej. ■ A. MARTINŠEK ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN MJ Z VAMI Za vse vrste mojstrov SOLČAVA - Solčavski planinci in alpinisti so že pozimi presenetili in navdušili z ureditvijo umelne ledene plezalne stene, ki so jo v letnem času razumljivo prilagodili razmeram. Z«i-niraanja zanjo jc veliko med številnimi obiskovalci, v njej pa svoje sptwobniwii preizkušajo vrhunski mojstri in pravi začetnik), od najmlajših do najstarejših, pri čemer varnost prei/ku.šnje v nobenem primeru ni vprašljiva. ■ Sfika:)p 14 OBVESCEVALEC XAŠŮN 10. avgusta 2000 Viktor Koje (Šoštanj, 13. 3.1925 - Šoštanj, 2, 8. 2000) Umrljc Vikior Kojc. PiwUwil seje liho, morda cclo preti-lio: nekako Uiko paC, kol je živci zaUnjc deset Icljc.svojega življenja. Po hudi bole/ni se je umaknil sam vase, se skorajda izoliral med !>iirimi stenami svoje hiik.' in hral, razmišljal, luhial in se veselil ohfasnih in za njega veliko pre-rcdkih oliiskov znanccv in prijateljev. V svojem življenju je bil marsikaj in marsikaj je poCcl, a oslaja grenak priokus, da ni znal pomagali sebi in svojim najbližjim. Jc že t ako, da se mnogi ljudje v življenju razdajajo/a svoj kraj in za ijudi v njem, pa polem spoznajo, da jc bil njihov trud včasih /aman in da bi bilo morda bolje poskrbeli zase in za svoje. Že pokojni, žena Pcpca in hěi Slavica, ter sin Vlado, ki je zadnja leta skrbel zanj, so lak(^ vse prcveCkral as-lajali sami- Viktor Kojc jc bil pač iaki>ne vrste človek, ki bi dal vse na lem .svolu, celo svoje življenje, da bi Sof^lan-ju zagotovil mcsio pod soncem, za katerega jc menil, da mu gre. Učitelj, slikar, kipar, likovni krilik, organizator, predsednik ali tajnik Številnih druStcvv Soi^ian-ju, pobudnik, ustanovitelj in vodja Napotnikove galerije, dopisnik Številnih slovenskih časopisov, med katerimi je bil na vidnem mcslu tudi Na.^ čas, zbiralce narodnega blaga, kronist in šc kaj. Vse to je bil Viktor Kojc. Skorajda preveč le za eno življenje, a v njem mali OGLASI KUPIM NA MIRNEM KRAJU, v Šaleški ali Savinjski dolini z okolico kupim zemljo za manjèi vikend. Šifra "Gotovina". LOKALI V VELENJU ZELO UGODNO ODDAMO prostor za pisarno. 28 m2. Telefon 871-156. POSESTI PRODAMO ZAZIDLJIVO PARCELO nad JamoPe-kel.Velikost in cena po dogovoru. Telefon 570-1051. POZNANSTVA UREJENA 40 LETNA gospa, zaposlena, dobrega značaja, želi spoznali prijatelja starega do 55 let. Kom.telefon 090-41-72. RAZNO PRODAM SKORAJ NOV ŠTEDILNIK na tnJa goriva z odvodom dima nalevo, prodam. Telefon 870-421. STISKALNICO ZA SADJE, 5D litrov, vijak na račno In utež prodam. Cena po dogovoru. Telefon 866-132. KLETKE ZA KOKOŠI NE-SNICENSK12Q-i'H20.2 kom, zelo ugodno prodam. Telefon 041-344-883. BRESKVE ZA VLAGANJE prodamo. Telefon 888-657 in 888-578. PRIKOLICO ZA AflOTO-KULTIVÁTOR, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 885-343. PRODAM GROZDNI MLIN m hrbtno mol. škropilnico. Telefon 897-4335. GSM 041-347-704. VOZILA ZASTAVO 450 POLL! prodam. Letnik 89,50.000 km. Telefon 03-5890-015. ŽIVALI ZATEKEL SEJE KOŠTRUN Lastnik naj po- kliče na telefon 866-132. TELIČKO SIMENTALK0190 kg pradamo. Telefon 881-196. 8IKCA SIMENTALCA,120 kg prodam. Telefon 882-146. BIKCA SIMENTALCA100 kg, prodam. Telefon 870-092. SVINJO 250 kg. in pujske težke 25 do 30 kg, prodamo. Teleîon 881-764. BIKCA,težkega130kgza zakol prodam. Telefon 893-345. NEMŠKE OVČARJE, mladiče z rodovnikom, prodam. Telefon 892-011. AKCIJSKA PRODAJA MLADIH KOKOŠI NE-SNIC, fiavlh, starih 6 mesecev, ki že nesejo, bo v nedeljo 13.8. od 8. do 8.30 urevšaleku pri cerkvi. Telefon 0602-61-202. BIKCA težkega ooa120 kg prodam. Telefon 882-941. BIKCA SIVCA, težkega160 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Telefon 893-255. Sť jc skrivaia ogromna Življenjska energije, ki je zaCela slabeli sclo po i/bruhu njegove bolezni, /-clo duhovii človek, kije slrcsal šale in liovtipc kol i/ rokava, so je/adnja leta Ic redko smejal. Vse bolj so ga stiskale nekaicrc krivice \v preteklosti in mnenje, da gaje driu^bu pozabila, /lasti lakrat, ko hi mu odgovorni morali i/rcči zahvalo za opravljeno delo. /a svoje delo ni priCakoval pla^^ila menil pa jc. da bi bil ves njegov irud poplaćan / nikoli dočakano nagrado, ki je nosila ime njegovega velikega vzornika, kiparja Ivana Napotnika. Se te'^je seje sprijaznil, da ga v letu 1990 niso proglasili za Častnega občana občine ŠoSlanj, Čeprav bi si Vikior Kojc to priznanje prav gotovo zaslutil. Za svoje delo je kljub vsemu prejel nekaj nagrad; med drugim Napotnikovo priznanje in leta lyyo nagrado občine Velenje /a življenjsko delo na področju kulture. Viktor Kojc seje sicer poslovil, a ker vse stvari enkral pridejo na svoje mesto, bo tudi Viktor Ko-jcin prav goitjvo dobil mesto, ki si ga je s svojim delom, trudom in odrekanji zashiiil. ■ Damijan MJajič KINO VELENJE v hotelu PAK.A NAJINA ZGODBA (romantična drama) Rfi{)|a: Rob Reiner Vloge: Bruce Willis. Michels Pfeiffer Dolžina: 96 minul Četrtek10.8.ob21.15 Petek11.8.ob23.15 Sobota 12.8. ob 19.00 In 21.15 Nedelja 13.8. ob 19.00 Ponedeliel(l4.8. ob 21.15 Torek 15. 8. ob 21.15 Je fahko ljubezen večna ? Zâkonca Ben in Katie Jordan $tâ po 15 letnem zakonu spoznala, da prav tiste lastnosti zaradi katerih sta se nekoć zaljubífa drug v orugega. zdaj predstavljajo prepad med njima. Prepiri raso več izjema temveč pravilo, obdobja med niimi pa zapclnjujeio trenutki mučne tišine, v katerih premlevata težke, grdo izrečene In prevečkrat ponovljene besede. Ko otroka odideta na poletno taborjenje se iiustveno izpraznjena zakonca odločita iiveti ločeno. Sedaj pa začneta spoznavni koliko drobnih stvari iu povezuje. Začneta razmišljati o skupnih trenutkih In o tem kako bi ločitev sprefela niuna otroka, ki nista kriva za niune težave. ZVESTOBA DO GROBA (komedija) Režija: Stephen F rears Vloge: John Cusack, tben Hjej-le Dolžina: 113 minut KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.0.0. Pokopališka dejavnost 03/58 $5 866 ali 031/390138 ali 041/390138 Ob Izgubi svojca vam ne moremo odvzeti bolečine, lahko pa vas razbremenlr^o večino potí pri organizaciji pogreba. Že od samega prtčetka pokopov na pokopališču Podkr^j se ukvarjamo z pokopališko dejavnostjo. Na delo nas vežejo 32-letne izkušnje, katere neprestano posodabljamo. Pogrebna služba: V primerti smrti ureditev celotnega postopka na enem mestu. Pokopališka sluâa: Oddajanje grobov v najem, ureditev goDba in okolice, svetovanje pri ureditvi groba ail spomenllG. Dovolj je že telefonski klic. Sedež Imamo na pokopali&ču Podkraj. Telefon 03/ 58 65 B66 all neprekinjena dežurna služba preko mobilnih telefonov 031/ 390136,041/ 390138. Za pomoč In za vse potrebne infonnacije smo vam vedno na voljo. POKOPAUŠKA DEJAVNOST Čeirtek10.8.ob19.00 Petek11.8.ob19.00tn 21.15 Sobol8l2.8. ot» 23.00 Nedelja 13.8. ob 21.1$ V tei zaiedijíví komediji ie Rob Gordon lastnik propadajoče pn> dajalne s ploéčami v Ciiicagu. v kateri prodaja glasbo na staromoden način, na vinilu, Je glasbeni zasvojenec, lo se mu življenje obme na gfavo, ko ga zapusti dolgoletno dekle. ^Imo-ran se je poglobili v svoie spodletele romance in iskanja sreče, nazadnie pa. čeprav se upira z vsemi àlriml. narediti tudi Še usodni korak v zrefost. VSE IN ŠE SVET (James Bond) (akcijski speklakel) Režija: Michael Apted Vloge: Pierce B rosna n, Sophie Metceau Dolžina; 129 minuti Poletna repriza 1 Sreda 16.8. ob 21.15 Agent 007 bo imel opravka s kriminalci, ki hočejo zavladati svetu tako. da zavzamejo naj-pornembnejši plinovod I fiasl6ćnlf teden (17.-22.8.): zgotJovInski spektakel PATRIOT (Mel Gibson) ter v poletni ponovitvi 23.8. še komi - drama L£POTA PO AtiâERISKO (film leta) I OTROŠKA MATINEJA Nedelja 13.8. ob 18.00 ASTERIX IN OBELIX PROTI CEZARJU komedi la. Dolžina: 102 minut Dve nagradi za obiskovalcei itAiHO VIÍ:IJ:K JK 8 : 497 66 80/ 497 66 81 ČETRTEK, 20. jullia: g.oo Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 6.55 Wičemo Policijsko upravo Slovenj Gradec 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije-poročilo Avlo moto zveze Slovenije;; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 6.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja- športa za vse; 10.00 Nasvidenje: 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Nasvidenje. PETEK, 21 iollia: e.OO Dobro iulro; 6.30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 6.55 l^ičemo Policijsko upravo Slovenj Gradec 7-00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije;; 7,30 Poročila; 8.00 Policijski nasvete; 8.30 Poročila; Ô.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa zavse; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav: 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17,00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 22. iuUja: 6,00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec;.7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8,00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 KdajMkaj; 16,30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18,30 Poročila; 19.00 Na svidenje. HmUK 23. julija: g.oo Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8,30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16,30 Poročila; 19,00 Na svidenje. PONEDEUEK,24.íu]Iíb: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Ouhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 1. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.0011, blok čestitk; 15.45 £PP; 17.00 Namine čestitke; 17.30fVlinulezdomaôimiansambti:18.30 Poročila; 19,00 Na svidenje. TOREK, 25. luliia: g.OO Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Nadanašnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne Informacije - poročilo Avto molo zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo policijsko po-slajo Celje; 9.00107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 AMualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18,30 Poročila; 19,00 Na svidenje. SREDA, 26. lullja: g.oo Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.55 Kličemo policijsko postajo Slovenj Gradec; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne Informacije Avlo moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8.00 Rddijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši krdji In ljudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19,00 Na svidenje rPHTIE®!! MOMNÂSTEBLOVNIK POGBEBNiSLDZIlA CVETLIČmmA lAMNOSESÏÏD V '?,ivljnnjii nimamo ničt^ar. hir bilo hi nuša hsL Vse nžísehej se zahvaljujemo dr. Stuparju za lajšanje bolečin, palronažni sestri Dragici, negíívalkj Darinki, ilvala gc^spodu župniku za opravljen obred, pevcem za odpele žak'>stinke. govorniku in vsem. kisle nažo drago miimo pt>sprcmili na njeni zadnji poli. ŽaJ if/rtci; ť.Vť njůíii 10. avgusta 2000 mûs ZAHVALE 75 GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Jožica Fekonja, Lipje šl 17/a in Zvonko Fijavž, Lipje št. 17/a. (vana Polanc, roj. 1925, Šošlan], Kajuhova c. št. 3; Viktor Krajne, fcj. 1923, Velenje, GubSeva c. št. 8; Alojzij Krajne, roj. 191?, Mali vrh šl 2; Viktor Kojc, roj. 1925, Šoštanj, Gregorčičeva c. št 1 ; Frančišek Hribovšek, roj, 1904. Paška vas št.7/b; Marija Vodovnik, roj.1907, Podgo-ra št, 19. male OGLASE in ZAHVALE sprejemamo do ponedeljka, do 16. ure. 898 17 51 Ncsiorju šošlanjskih pubicisLov, galeristu, slikrífju in zavednemu Soslanjčanu VIKTORJU KOJCU V slavo. Sve( krajevne skupnosti SoUanj Sporočamo žalostno vcsi, Uajesklcril svojo delovno in življenjsko poi naš nekdanji sodelavec, likovni pedagog VIKTOR KOJC Ohranili ga bomo v lepem spominu Delavci osnovne šole /iihe Roecka 'Ihka pritnva}^ sko/.i vsfí gixipe w čase k sobi, Do tam. kiidar chilja ne da sa. Na nako skalo, v kakšno kolanja sadeè. zamižiŠ m vidi^: Prišel si (h zadnje besede /.a zadnjo poscw, Tone l\jvček V SPOMIN VIKTORJU KOJCU 1925 - 2000 Leta 1990 dobitnik nagrade občine Velenje za življenjsko delo na podroCju kulture in prosvete Zveza kulfnrni/i dnišlev Šaleške doline ZAHVALA Mnogo prerano in nepričakovano je nehalo bili plemenito srce naSega dragega moža, očeta, dedija in strica VIKTORJA KRAJNCA 18.4.1923 • J. 8.2000 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom (iul>čeve ulice, ki so nam v trenutkih neizmerne bolečine stali ob strani, izrekli sožaije, darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem šlevitu pospremili k njegovemu zadnjemu počitku. Posebna zahvala velja zdravnikom in medicinskim sestram Bolnišnice TopoJšica za lajšanje bolečin. Veleblagovnici Nama Velenje, govorniku za poslovilne l^esede, pevcem, godbi in gospodu kaplanu za opravljen ol^red. '/mIuJocí: zena Zinká, hčerki Anf^ela in Darinka z dmzfnania ZAHVALA Ob prerani i/gubi očeta in dedija VIKTORJA KOJC A 13. 3.1925 ■ 2. 8. 2000 Zahvaljujemo sc vsem, ki so mu pomagali in ga pospremili na njegovi zadnji poli. SIN VLADO. VNUKA GREGA INSFFAA ZAHVALA Ob izgubi moža, očeia, dedija in pradedija JUSTINA ŽABKARJA 29.6.1925 '26.7.2000 Vsem. ki Sle danwali cvetje, sveče in izrekli sožalje, 5e najlepi>e zahvaljujemo. Posebna zahvala biv.^emu sosedu gospodu FENKU in predstavniku gasilcev za poslovilni govor. Hvala tudi vsem sorodnikom, prijaieljem in znancem ter ostalim gasilcem, ki sle ga pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJI'XiOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža FRANCETA HRIBOVŠKA sc iskreno zahvaljujem vsem sosedom, ki ste nudili vsestransko pomoč, posebej sedaj, ko sem izgubila ljubega moža, vsem družinam, Irmi Lever, Romanu Plaskanu. Anzu Drotcniku. nikoli mi nisic (xlrekîi pomoCi v stiski. Hvala vs^m za darovano cvelje. sveče in za svete ma^e. Iskrena hvala gospodu prodekiinu Ivanu Naprelu za opravljen obred. I Jvala govornikoma gasileev iz Paske vasi in Molniku za poslovilni govor. Enaka zahvala velja pevcem /a odpele žakwtinke in društvenim praporščakom /a /adnji po/drav. Enaka zahvala velja Centru za socialno delo v Velenju, saj so vsa ta leta nudili svojo pomoč na domu, Se pc^ebej gospe Darinki, pomagati so v denarni stiski, vedno, kadar je hilo potrebno. Prisrčna hvala zdravniku, dr. Stuparju zíí skrbno zdravljenje, patronažni sestri Dragici in tudi bivši palrona^ni sestri gospe Faniki Krbavac. iskrena hvala gasilcem iz Paiske vasi za organb.iran pogreb in vsem vaSčanom, ki ste ga p<')^remili na njegovi zadnji poli. Hvala pogrebnemu zav(xiu Morami za opravljene usluge. Vsem Se enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČA ŽHNA RICZfKA V pelck, 4. avgusta 2000, smo se poslovili od naSega dolgoletnega sodelavca Antona GLUSICA Njegov prispevek k uspešnemu poslovanju Gorenja bo osiai trajno zapisan v zgodovini podjetja. Uprava Gorenja^ d.d., Velenje 40. flosarski bal Vreme la Jubilejni 4. flosarsld hal na I.julmem .m> marljivi ]>nns (lilťlji načrlovHli visokemu jubileju primiTcn pro;*rHm. Urcsnicili so ga skoraj vccin-ti. vskonij pa /»radi Icg». kvr jim jv mocno |H>iiauaJalo vrv« me. A sť xa{2mini nasledniki vrlih ljul>enskjh iloMtrjcv vrv« menu niso uklonili in m» /4*lui« I o mogoče. Nenehno Jc^cvjc z vmesnimi nalK'ivstîbt^t^>pi>poidncni preprečilo gozvlarskcga tekmovanja. k) so ga na Ljubnem po nekaj Iciilj spel oživili, dobrodošlo presenečenje pa je bil obisk sobotnega većcra mod ljuhenskimi flo-sarji. saj se je navzlic dežju h; hladu prava mnc^^Jca vcscIDíí skoraj do ranega julra. tii predvsem uitivala vognjenie-lu. kakršnega daleè naokrtîg golov(3 ik; ni bilo. zahvaJa zanj pa gre Projeklivneniu bin^ju Velenje. Nedeljsko popoldne so Narasla Savinja je flosarjem povzročila preglavice, ki so jih spretno premagali TâCelispovorko.skozi kraj.ki je navdušila s prikazi^m nekdanjih opravil in običajev, prcbivalci okoíiítkih zaselkov pa si 7â vnemo in domiselnost res zaslu?jjo priznanje, Tislo "skt>raj*' velja za višek jltv«^irskega slavja, ki ga je nekoliko okrnila narasla >n kalna Savinja. Flosarji so imeli z vožnjo po njej kar nekaj preglavic. ki so jih vešče premagali, kljub leniu pa predvide- nemu sporedu dodali nekaj "nepredvidenih*' U)čk» seveda v veselje množice obiskovalcev. zaradi narasle Savinje nis jih nadomestili z razvedrilnimi igrami za tibiskovalce na "suhem" plesišču. /a bodoče rodove ljuben-skih flosarjev pa se gotovo ni Ireba bati. saj s«"» z letoisnjim krsloni v svcýe vrste pridobi- Pet novih fiosarjev, mokrih od zunaj in od znotraj, zagotavlja ohranjanje bogatega iZ' roćita prihodnjim rodovom li kar pet novih, njiluw veselje in p<'intavljala, da se bo izročilo ohranilo in ra/vijaU* naprej. V imenu občine Ljubno je bila njihova bt%fra i^upanja Anka Rakun, zlate "flcïsarske" verižice, pa bodo za mlade ťante lep .spomin in (ibve/^ hkrali. Še lo, vTsebina programa pred. med in po krslu je bila tcîkrat zares privlačna in vsebinsko pestra, seveda v yadovoljslvo množice <^hiskjih prireditvah in ludi sicer pri ohranjanju splavarskega izročila. Lepa popotnica torej za vstopvpetodesetleije Ijuben-skeiia ílořiarskega bala. ■ iP Planina pri Ljubnem Za domačine. Golte in Koroško SrcHii prcji^nj^a tcdmi m» ponosni in vc.svii slavili prcbi^iilci zaselkov Planina in Ter nad LJuhnim oh Savinji. N»menu so namreč izročili kar kilometra dol^o odsek cestc proti Smrekoveii.ToJe za domačine nu visinski kmetijah L/Jemno p(»membno, prav tako m uresničitev ra^ojnih načrtov italijanskih l»stniki»v RTC* (iolte In za l»/Jo p4>vc/av() s S4>scdnJo ohčino Orna in koroškim piHiročJvm v celoti. Prebivalci t)beh z,aselkov m-» žc v drugi pokivici lanskega leta sami poskrbeli za spodnji ustroj, pri čemer st> porabili preko 2tX)()ur prost(»voljnega dela in 651) strojnih ur. na cesto pa navozjli kar (>i)(3() kubičnih metrov grann>za in pred po-laganjem asfaltne prevleke Še 200. Občina Ljubno je iz proračuna in drugih viriw za asfalt prispevala slabih 50 milijt>n družino na prelepem smrckovskem pogorju.bo vccloti Županja In župan sta "žagala" obljubo, da tosta v naslednjih letih s posodobljeno cesto preko Smrekovca približala obe področji poplačana." je dejal med ostalim. Trak je prereza! najstarejši mod dojnačini Alojz Aielšek. ki jc k cesti ludi največ prispeval. za svojevrstno odprtje pa sta poskrbela ljubenska županja Ajika Rakun in župan iH>čine Ćrna Korf^kem Frane Siakjie, ki mu ob tej veliki naložbi n: preiwtalo drugega, da j« obljubil pitoodobitev eesie do Smrekovca tudi na "svoji'* .<>tratii. Doka7 res ničiiega veselja je bilo slavje pi^ otvoritvi, kise je zavleklo do zgodtijih jutranjih ur. mjp 12, citrarski festival v Velenju v znamenju mladosti in odličnih gostov V soIm>(o sc ho s koncertom odličnega, svetovno znanega cilrarskega virtuoz.a >z Nemčije, Tom>Ja Tcmersona. pričel tradicionalni citrarski festival, ki ga pripravlja Kul-turni center Ivana N:)polnik;« v s«Klclovanju s KS Staro Vc« Icnjc. lA^tos bodo festival zaznamovali kar štirje odlični kullumt (loi^odki, ponovno pa ImkJo sodck^vala mlapila Nina Mand>ćukain Dejan Praprotnik, "OI>» mla- da citrarja v Velenju že poznamo. Lani sta zelo navdušila« tudi Ictiw pu sta poslala absolutna državna prvaka v ijiranju mi citrc. Zato Im njun nastop zagotovo od* lićen " je dt>dal MarinŽek. V čcirtekse bo festival pre-.selil v Staro Velenje. Ob 20. uri bo v tamkajšnji cerkvi sv. Marije nastopi) Slovenski citrarski kvartet. "Kvartet jena novo ustanovljen. ,le rezultat Citrarskcua društva Sloveni- je, ki ima od neda>'nL'^i sedež v Velenju. Nastopili ImkIo Peter Napret, .Anita Strgan Irena Z'Anja Slovvn.skc ljudske stranke in slovenskih kr^anskili demokr^ttov .scJl* v testih ol)ćinali Zi^irnJcSiivinj.skejn Ziidtvćki^ d-u, ća krs6mski(lemn»vv\w1in1ičinah/n»vdj^iyHnl)umLu^^ in SolCa^. priCcmerso vLuuih /xlruÀitvvni scsCnnck Í£>ch1ÍÍi !uij je vntvini ])rvci'j članov kr^in.skn (k*mokrHlskť slrnnke, v Sol&ivi p» bo t;ikk*n sestanek sepIcmhni.Vot^inali Ljubno, C k v* nji Cirad in Mo/Irje združitveni scslanki uspoti. v občini Nazarje pa krščdki>v na t.lri'iivni ravni. V Ijuil-ski si ran ki pravijo, da hcxio na glede na odiocilev kr&ianskih demokratov zdrui^itvcnisesianek sklicali v wiplemhni. Vse tosí>ali 5e bodo začasni obćinski organi nove zdru/ene siranke. med iliiscdanjim posttT'k^'^ni /dnjJiivanja ludi dc^tvoroob- liktwanju kn>v ncwc stranko. Vanjo bcv»ia vključena po dva predstavnika vsakega oliCinskcg'a odbtv r3,pcï»lanciv državnem zboru in /upani, čcbcxIoiA^^Ijeni ki^l Člani SLS+SKD Sliwenskeliudskeslranke. Ujp Rekord za rekordmn ARI A VAS-V MIckiirniCelejHvArjhiisi so prejšnji mesec »t-Iwiežlli rcknrtWn mescćni in dnevni (Klkup niieka di»skj sploh. Julija so |mi mnšA 214 (isoi^ litrov. K temu rczull:uu so veliko pri.spevali mlečni pnwajalci Šaleške ;loline, ki so pntv iako prejí^nji mcsec /alx^ležilj rekordno proizw^dnjo. Mlekarni so namreC iKldali veC kol 883 tisoč lilnjv mleka aH za 21-i>dstotkt'A' veC kot julija lani- ■ Tp Raziskovalni tabor med večjimi v državi VELILNJE -Včernj sej« prićcl 12. raziskovalni lHÍH)r mladili mzaskov-alcev Velenje 2.Â3R'sli v oq^arûûcijtln.s^ ekološke ra/Jskaveli^KICd.Tako kot Inni tabi»rtiifli teCo.s potekli na «»snovni M>liC>u.stav?i Siliha vVelenjii. interes mladili m udele^.lx) na njem jm jchil Izjemen, tabor lx) |>o številu udeležencev in de« bvniť med največjimi v dr?^vi. 'lôkrai bodo Zoisiwi íiipendisii • prijavljenih je veO kol 5í),vodi pa jiii mentorjev in organi/.a-ioi]ev - rai'jskt>vall v trinajstih skupinah- Obračunavali b^do na-ravosl(.5vne In družíx^skwne lemi. nekaj udeležencev pa bo delovalo ludi v umetniških delavnicah. Tabi'jr bt>»inimiv ludi zalo, ker je raziskovalnih taborcsv» kise ukvarjajo z urbano problematiko, zelo mak». Delov talvm ki bo končano v sobolo. 26. avgusta» b(>di> predstavljali ludi na pleinih straneh (w\w.oricY>.si/ia-K>r2iKXl) jnvsak^Lin ob 15-uri na Radiu Velenje. mhš Danes In Jutri krvodajalski akdjl NAZARIE, UIIIBNO • Število krvodajakcv v gornji Savinjski in ZadreCkidolinijť glede na slovilo njc-nih prebivalcev v.slo« Venskem ^rbu, .svojo človekoljubnost p>t ol>Cani in oliènnke |)o-irjujcjo tudi leto.s. Obnnk-no zdruK*nje RK Mozirje je letos )áí pripravilo dve krvodajalski akciji. V Oorn jem Gniduje kri da-n»valo 125krvixlaja]ce>;k3r je malenkost manj od pi»vprecjH. v Lučah ]>a 64K kar je 15 več kol ka>«jo |>odalki m prejšnja leta. iutri (pelek) bo akcija na Ljubnem, kjer je povpreCTiiî.število zadnjih Ici 1.^0. danes pa v Nazarjah, kjer je odziv vedno najveCji, p^wpreCje pa je 370. VNazai]ah bo akcija danes. 17. avgiLsia.od 7. d»:^ 15. ure v pr^«toriii tamkajšnje o^mwne na Ljubnem pa jutri. 18. iivgusia» ixl 7. do 13. ure, prav tako v (."«novni ik^li. 4.500 metrov novega asfôtta N^V/ARUv • V nu/arski olKini letos uresničujejo nekaj /a« hcevnih nalo^^.h, pri čemer sta v ospredju dokončsiiyc izgradnje |M>p^radi\jeda-yinskcïsa sistema o^i7v»nja.Seved!i ob tem uresiiiâijejo ludi ostale naloge in nuřrle, po dveh letih "prvmor.r* pa so «e /nova lotili posodabljanja javnih povr.šin in lok^ilnih cest. Konec prejšnjega tedna tako pi^icv/ili asfall no prevleko na skupno 4.5 kiJtimclra lokíilniii ecj>l in tlrugih pt^vržin v skupni vrednosti 35 milijoncw tolarjev, v la znesek pa ^etla nisiî vsieti prispevki in delo, ki so ga krajani lani in letos opravili pri urejanju spodnjega asiR^a. Dejstvo namreCje. cti ol>irRki proračun celolnegik zjv-ska ne bi zmogel Pcôcbej pomembna sla ccstna odseka od Spodnjih Kra.sii oziroma največ dve leti po uvcljaviiN-i zaki> na, Petega avgusia. leta 2002 pa bodo prenehale veljali vî;c obstoječe polne Ilsline, izdane na starih obrazcih. Kol namjc povedal Matjiiž Dolsina z Urada za upravno notranje zadeve na republiškem ministrstvu za notranje zadeve, je .sprejem novega zakona o potnih lisiinah in spremembo listine narekovalo dejstvo, da mora Slovenija svojo zakonodajo uskladi-li do leta 2ti02 s pravnim redom Evropske unije- Níwi polni listi bodo vsebovali nekaj novih zaščitnih elemen-lov, ki bodo oncmog^>čali ponarejanje dokumenta. mtp Iz občine Šmartno ob Patii Nadaljujejo izgradnjo kanalizacije Prav tako v sodelovanju s Komunalnim podjetjem Velenje so v občini pred nedavnim začeli Izgradnjo drille in tretje fa/e kanali/iidjskei^a om« režja Kečica oh I*aki - Šmartno oh Paki. Med drugim predvidevajo, da bodo hkcaii zgradili i»e zbirni kolektor za gospodinjstva do konca naselja Smarino ob Paki z možnostjo priključitve ludi Kmei.ijske zadruge in podjetja Era Vino 1er razbremenilni objcki za priključitev obstoječega kanalizacijskega omrežja Šmartno ob Paki. Predvidena dela naj bi končali do konca tega meseca. Denar za naložbo bo prispevalo Komunalno podjetje Velenje, in sicer iz lakse za obremenjevanje voda In nekaj iz republiških sredstev, dela pa bodo veljala približnt) 41 milijonov tolarjev. Bistvenih pripomb ni bilo Vse kaže, da bodo Člani sveta občine i^marlno ob Paki na prvi seji po dopustu lahko obravnavali tudi osnutek pr^wior.sko-ureditvenih pogojev za cekHno območje občine. Na pred nedavnim končani javni razgrnitvi bistvenih pripomb ni bilo. zato je občinska uprava začela akiivncxsti za pridobitev ustreznih soglasij. Več pripomb pričakujejo na javni nizgr-niivi zazidalnega načria za Smarino ob Paki. /.ačciek razgrnitve načrtujejo za 16- avgusi. mtp Raziskovaini tabor med večjimi v državi VIÍLÍlNJE «Včeraj se je pričel 12. razisko» valni t}dmr mladih raziskovalcev Velenje 2tMNK žc wsti v or}>an i/iiciji Instituta 7a cko-lo.^ke raziskavi» KRICO. Tako kcM lani talxír tudi letos poleki na osnovni ši^li («ustiiva Sillhu v Velenju, interes mladih zh udcle/ixi na njem pa je b»l i/Jemen. talxír Im» |H> slevi-lu ud^ewncev in dcIavnic med največjimi v dr/Mvi.'lôkrat b(^do Zoisovi štipendisli - prijavljenih je N'es kt>l 5(1. vodi pa jih 20 mentorjev in organizaK^rjev- raziskcivali v irinajstili skupinah. Obravnavali biKlo narav<^skwne in tlružhiwlovne leme,nekaj udeležencev pa bo delovalo ludi v umetniških delavnicah. Tabcr K) zanimiv njdi zalo. ker je roziskc'^vai-nilî iabor(w, ki .se ukvarjajo z urbano pro-blemaiiki>. zelo malo- Delo v laboru. ki lx> končano vsobot(\ 26. av^stii, bcut^ predM;TV. Ijali tudi na plein i h.s ira ne h iwww.erico-si/ta-bor20(X)) in v%ak dan ob \5. uri na Radiu Vele nje- Mbs Spogledovania po levi in desni "Savinjska do/t/ta je za Noro .Shvenîjo/" sem \ii,\a/ /e da:NinaJiJS(voú]a propagarxJs). SaSo Kûneâiik, Jute 8erčrik (propagandista); $ede2 In uprave: 3320 Velenje, KIdrlievs 23. p. p. ttiebn |03) S3817 SO. tetofax {03} 8971S43. Žiro račun pfl AF9 Veterie. $ievil»3 52800-603-36482 EmaS: ruscas^ioinel Oblikovanje in gral, priprava: Naâ Cas ^ 0 0. Tiú, Irtodprema: D&o, d đ Tishaisko sœdiSCe. Llubfana. 5. Nenaročenih foto^afljln rokopsov vraćamo! Po Zákonu 0 uv^n mefl proizvode inrvmalMKQâ ziiaCa^ za Katejc se itiCi^Jle ^vek po 8% miZan i slopnji. 17. avgusta 2000 AKTUALNO Projekt "Skrb za zdravega delavca" na Premogovniku Manj bolniških in delovniK nezgod V Pren»<»nc)vnlkii Velerye so se leta I99f>|x> temeljiti »na-lizi /'enili i/ostankov (lehivcev ocllitcili /.a pnijekt "Skli) /a cIvIhvcíi". Ime projekt» pove vse. OI> tem SI» se zavedali. . 7,88 odslolcn in Ida 199y 5.97 (xLsiotcn. RczuUa-U projekla so vidni ludi v slevil u novo ocenjenih invalidov na invalidski komisiji lervSle- vilu nczgtxL V Icu^njcm prvem polleljujc bilo invalidsko ocenjcnih 15 zaposlenih, leta 19W v čelom lelu Icla 1995 pa 50. Tudi iticvilo nezgod pri delu upada: leia 1995 so jih zabcIcjJlIi 358, leia 1990 211, v prvem policiju 2000 pa 100. Pomemben slraleski cilj Premogovnika Velenje je vsem zaposlenim omogočili največjo slopnjo varnosli in humanosu pri i/vajanju delovnega proccsa. V doseganje lega cilja se omenjeni prtv jekt vključuje z različnimi uklivnosimi- 'lako ozavc^čajo zaposlene, da je bolniški sla-lež splel večih dejavnikov, da ,se dogaja neposredno na delovnem meslu in ne v ambulantah ali kadrovskih službah. Nadzomo-teliniČno osebje lu- di seznanjajo s icmami s področja vodenja, medoscbnih odnosov, komuniciranja, za-svojemvsli, prepoznavanja in obvladovanja stre.sa. / izdelavo in sprotnim zdravstvenim ocenjevanjem delovnih mesi zdravniki, zdravniški kon/iliji in invalidska komisija spoznavajo psi-hon7Íčne zahleve delovnih mcsî in presojajo delovno spíxsobnosl delavcev, Delovne invalide, ki so zmotni za delo v jami, zaposlujejo na ustreznih in ludi prilagojenih delovnih meslih. /a tLsie, ki svojega dela v jami ne morejo več opravljali, pa usirezna dela zagotavljajo v okviru iičerinskega invalidskega podjetja. Zdravstvena cv:cna je podlaga za piidajanje in ludi realiziranje predlogov /a izboljšanje delovnih razmer, z rednim spremljanjem bolniškega slale:^a in koriSčenja dopaslm' pa opravljajo razgovore z delavci, ki so pogo-sio in kratkotrajno v bolniškem siale^u. Obiskujejtt tudi delavce, ki so več kol 6 mesecev v bolniškem sialežu, na domu in po posv^luz.iečečimzdravni-kom predwdijo čas rehabilitacije, prev krajan(»v in ohcine terdasmoodi^ovomi /a njen<» uslre/no stmknvno uporabo, 'ťúdi v bi »d« »če se bomo trudili. da upnuíéimo to zaupanje in izpolnimo vsa priêakova-i^a. Hkrati si lK)nH» prizadeva* li Še /a nadaljnje vključeva* nje mladih v naiše vrste, ki hudo nei^ovall tradicijo in vrednote, skrl>eli /a uspešen razvoj društva ter kraja.** < eprav prostovoljno delo ni več v modi, je pt> - Lcverje-vcm mnenju - edini pogoj, ki zagi"»iavlja povezanost Članov in krajanov, enotnost in pripravljenost pomagati vsakomur. Kljub nekaterim pomislekom optimistično zrejo v prihodnost. Lepo urejen gasilski dom, s(xiobna oprema jih zavezujeia, hkrati pa sta jamstvo za nadaljnje delo društva, seveda ob sodelovanju kraja in občine. Po mnenju šmarškej*a župj»-na Ivana Rakuna je takšno Mxielovanje društva in krajanov, ko( ga poznajo v Paški vasi, edinstven primer sožitja, ki pušča svoje sledi praktično na vsakem koraku: pri tipremi, vključevanju mlajših, v dejstvu, da je društvo nosilec kulturnega ii\ družabnega življenja v svojem okolju. 1/ra/il je prepričanje, da bodo v kraju nada- ljevali tradicijo gasilstva Kljub drugačnim časom in mnenju nekaterih, ki gledajo na gasilce takrai, kadar jih ne potiebu-jejo, kol na nujno zlo, bo družba zagotovo ludi v prihodnje znala po svojili močeh ceniti delo plemenitih ljudi. Ob koncu svečane seje, ki so .se je udeležili predstavniki vseh društev Cîasilske /veze Velenje, S(î podelili spominske plakete 1er priznanja Ga-sibske zveze Slovenije. Najvišje pri/nanje, gasilsko odlikovanje prve stopnje, so prejeli: Karli Očakar iz Vinske Gore. Kan Rudnik i/ Smart-ne^a oh I*aki. jo/e Dro1)ež iz Velenja in ol) 8tVlelnici delov'a-nja ludi gasilsko društvo ška vas. Petk nadaljevali v soboto, in siccr s slovesno paradiž gasilcev in me GasiLske zveze Velenje ter predajo novega kombiniranega orodnega vi^zila. Paški gasilci so ga kupili spomočjobo-irov, krajanov, donatorjev in občine. Peter Lever, ki je nagovoril zbrane pred gasilskim domom, je med drugim dejal, da hi">do 7 njim zagolavljali visoko stopnjo požarne varnosti. Po>'eljnik (»asilske z>'e/* Ve- Po besedah Jožeta Drobeža so gasilci Gasilske zveze Velenje lani intervenira ni 157-krat, od tega v (A požarih in več kot20prometnih nesrečah. Vakcijahjesodelovalovečkot 7U() gasilcev. V letošnjih Šestih mesecilipasose odzvali klicu sirene }.cv 106 primerih, kar je precej več kol venakem lanskem obdobju (53). Z dništ^om tM ce/oten kraj, so med drugim ugotavljali na svečani seji ob praznovanju SO-letnice delovanja dnjštva. len,Je Jože Drohež pa je ob tej priUížncxsli med drugim poudaril, da biti gasilec ni enostavno, saj so pred njim zahtevne naloge. ICt>s jim bodo le,čclx>do v prihodnje namenjali še več pozom<"sti ^'îprcmi in izobraževanju članvw. Gasilcem Paške vasi je Zi^elel. da bi n(M*» vozilo bolj uporabljali za usposabljanje, čim manj krat pa za intervencije. Kulturni program so pripravili ^t svoje nerazumljivo početje. se sprašujejo. Ob tem so prepričani, da tudi za take primere <4)Stoji\jo mnoyo bolj izvirne, predvsem pa neškodljive rešitve. PopripDvcdoviinju nekaterih naj bi eden od navdašcnih jadralnih padalcev i/ P-aške vasi s skupino prijateljev praktično čez noč posekat na fralo del go/dii za lo, da bi si tu uredil vzletišče. Sicer je vprašal za dovoljenje zii sečnjo, vendar ne za takšno, čunpak "da bi rad p(v sekal dve, tri drobni drevesi, predvsem pa gozd očistil pf)-driusli." "Kaj naj zdaj naredim? Nič ne moremP' Zelen gozd, ki z na daleč vidno rjavo čistino vzbuja pozornost in negodovanje, je lasi šinarške župnije. Zalo smo tamkajšnjega prodekana h'ana Na-preta pobariili za nekaj informacij. "Šp nisem nasprotoval prošnji fantov, da bi v gozdu pi)sekaii nekaj drobnega drevja in si uredili vzletišče. Zaradi obilice dela pri cerkvi se s sečnj{) nisem imel časa ukvarjali niti je nadzorovali. Če bi vedel, da bo tako. kot je diines, po.scka zagotovo ne bi dovi>lil. Kxij naj zdčij naredim? Nič ne inoiem." Iviui Napřel nam je še povedal, da ga je že tibiskiil gi>zdarski iašjiektor in da v tem trenutku stvari ne namerava zapletati. Nadaljnji razplet dogodkov lx» stvar sprotnega dogovora s povzročitelji neljubega dogodka. Potrebno bo hitro uicrepati! Milanu Pogorelčniku. vodji šošliinjske krajevne enote Zavoda za gozdove, primer ni neznan. Zc dva, tri dni fX) dejanju gaje poklical občan in ga med dnigim povprd-šid. ali smejo l judje. tudi lastniki, delati v gozdovih vse, kar hiičejo? "Seveda ne." je poudaril Pogorelčnik v pog(M>ru z niimi. "V minulih letih so se lastniki gozdov včasih čutili tujce v njem. ker so meni- ce opravljal vlogo, ki jo ima." Po besediih Pogorelčnika se je na teren odpravil dan po kli-ai oziroma lakoj, koje preveril, ali sodi gozd, v kiiterem je skupina opravila gtilosek, pod pristojnost šoštanjske ali žalske krajevne enote Zavoda za gozdove. Pri tem je miletelna skupino fantov, ki so na čistini, veliki 80 X 4i) m,"pospravljali" za sabo. "Med njimi je bil tudi Stanko O., kije prevzel vso od- Golosek, ki ga je - po pripovedovanju nekaterih - praktično čez vikend opravila skupina navdušeniti jadralnih padalcev, da bi si tu uredila vzletišče, je dvignil precej prahu. Ob vznožju Gore Oljke, ponosa Šmartnega ob Paki in tudi sosednje občine, zija grda rjava rana. li, da z njimi upravlja gozdno gospodarstvo. Lastnik ima vice, |Ki tudid4»lžnosti. Dejansko je le lastnik lesa. vse ostale dobrine gozda so splošnega pomena. Z gozdarskimi načrti si prizadevamo, da bi .se v gozdovih sekalo po pameti, po zmožnosti posameznega gozda, da ima upravnik z njimi pinvi- govom<»st nase. P()vedai mije, da mu je šmarški župnik do-V4»lil posek kakšnega drevesa in nek^j grmovja, vendar so i-azmere kasneje pokazale, daje za \'zletno ploščad potrebno posekati precej več. Med opravilom seje nekaj dreves ibesilo", zato je padlo še kakšno več. približno 70 dreves.'' Kot pravi I\)gorelčnik. so po zakonu goloseki v gt)zdovih prepovedani. Na liikšnem apnenčastem in sirmem pobočju, kjer obstaja nevarnost erozije, pa dejan.sko nedopustni. "V vsakem primeru bo potrebno hitni ukre|)ati in v jeseni trato pogozditi. Ne glede na to. da to ni proizvodni, ampak varovalni gozd, da v njem rastejo predvsem tanjša drevesa, primerna za drva, to početja fantov ne opravičuje. PiJegtegajeza posegvgitzd in gozdni pn)Stor potrebno st^as-je zav«ida za gozdove. V tem primeru pa najbrž še kakšne ustanove s področja prometa in zvez. O višini povzročene škode je zd^j še težko g(»voril, kajti >'a-n)vainotunkdjo gozda indolgo-n>čne posledice dejai\ja je težko ovrednotiti.« je še poudaril. In kaj sedaj? R"» Pogorcl6iik(V vih besedali bo nailaljnji postopek v zvezi s storjenim prekrškom opravil gozdarski inšpektor, kije bil skupaj z njim na terenu. (Kiiko ho ukrepal. iKun ni iLspelo izvedeli, ker je na dopaslu). Ziinj se bo pred pristojnim organomzagolovo in{v ral zagovaijali lastnik gozda in ne povzročitelj nedovoljenega posega. Na š{ištanjski enoti za-vtxla za gozdove pa btxio "ukre-piili" 7. txiločK> o nujni pi'çozdit- vi gole površine še v tem lelii. Seveda na slro.ške lastnika. Na niiše vprašiinje, ali glede na zahteve po pogozdilvi terena vzJetišča tu v prihcxlnje ne pa je Pogorelčnik odgovoril:"Če bodo fantje iskali kakšno dovoljenje od Zavoda za gozdove, ne verjamem, da bodo d«^ili pirtrebnosí^lasye. Dvomim, i-e jim bo kaj takega uspelo tudi na drugih nask»vih." Na območju šoštanjske krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije takšnega goloseka še niso ziizniili. iinipak so letos zaznali štiri primere večjih črnih sečenj, ki jih je v presojo dobil gozdarski inšpektor, lani pa šest MTp Pokopališče Podkraj Bo res kmalu drugače? "Urejeni žarni grobovi in smetišče ob njih ne sodijo skupaj. Že kar nekajkrat sem opozarjal pristojne na neurejenost in vsakokrat so mi obljubili, da bodo zadevo takoj uredili. Za zdaj je ostalo le pri besedah. Zalo jih sedaj vi povprašajte, zakaj še niso uredili in kdaj mislijo. V tem primeru se na pomat\jka-nje denarja najbrž ne morejo zgovoriti, kajti nesnaga se lahko p4»spravi brez velikih stroškov," Je ob obisku v našem uredništvu potožil eden od občanov. Na Komunalnem podjetju Velenje, ki upravlja s pokopališčem v Podkraju, so nas napotili po odgovor k Anionu Apatu, specialistu za investicijski inženiring. "Menim, da izjava ni točna. Na vsako obvestilo. ki ga dobimo, se takoj odzovemo. Ne bom trdil, da smo mi povsem nedolžni, vendar se glede tega trudimo po najboljših močeh. Vsak dan čistimo. Resnici na ljubo naj ob tem pimdarim. da tudi vsi obiskovalci pokopališča niso najbolj naklonjeni urejenosti. Nekaterim Je kar težko narediti korak, dva dlje od najbližjega polnega zabojnika ali posode za smeti in odložiti ovenele niže ali ostanke sveč tja, kjer je za te stvari še pnistor." Apat, ki je - mi- mogrede - izrazil nezadovoljstvo in presenečenje, ker jih o našem obisku in fotografiranju ni nihče obvestil, je v nadaljevanju ludi povedal, daje lega pokopališča v Podkraju dokaj neugodna. Marsikaj bo lu potrebno še urediti, kaj konkretnovbližnji prihcidno-sti pa so zapisali v srednje- ročnem programu za pokopališko dejavnost. Povsem ob koncu pogovora pa je le odgovoril še na naše v začetku zastavljeno vprašanje: "Obljubim. da bomo zadeve uredili do konca tega meseca". Če ne mi, bodo lo zagotovo preverili obiskovalci p(ikopa-lišča, MTp * Mozirje vabi te... Razvoj turizma v Mozirju Mozirje, starodavni trg. ki leži na prehodu Zgornje v Spodnjo Savinjsko dolino, na levem bregu Savinje.je staro naselje, ki seje razvijalo pod okriljem gradu. O tem kako in v katero sme se turizem v Mozirju razvija, sem se pogovarjala s predsednico Turističnega društva Mozirje Mojco FINKŠT. V času petdesetih lel je Mozirje preko turističnega društva beležilo tudi do 4().(H)() nočitevv zasebnih sobah. Do začetka sedemdesetih je obratovalo kopališče na strugi (rokav Savinje). V osemdesetih lelih so .se stvari spremenile na slabše. Dotok lurislovje u.sahnil, saj je turistična organiziicija ukinila prenočišča, privatnih sob pa ni bilo. Po besedah predsednice 'lurisličnega društva Moziije Mojce FINKŠT je zavora za intenzivni razvoj slacionarnega turizma v Mozirju pomanjkanje primernih nočitvenih (hotelskih) kapacitet. V letošnjem letu je Turistično društvo Mozirje pridobilo infonnacijsko pisarno sredi Irga. kjer razen administrativnih del in informacij društvo izdaja mesečni koledar prireditev, ki pa zaradi nepovezanosti društev vsebinsko ni popoln. Po ra/padu bivše občine in z njo tudi Turistične zveze zgornje savinjske, so se ilruštva znašla po svoje. Zelja vseh je večja povezan{)sl in sodelovanje med občinami, saj je gostom poleg posameznih občin ali znamenitosti najzanimivejša dolina kol celota. Pečat in utrip Mozirju daje Mozirski gaj. čudovit botanični vrl, katerega ustanovitelj je Turistično društvo in prizadevni vrtnarji. Mozirje je član združenja Evropskih karnevalskih mest in vsako lelo priredi pustni karneval. V kraju prirejajo Jurjev sejem, spomladi in poleti čudovite raz-stiive cvetja. Ovčarski bal ter mnogo dmgih manjših prireditev. Aktivnost članov društva je asmeijcna v izletniški turizem, saj je Mozirski gaj subjekt, ki preko celega leta privablja turiste, ki se ustavijo za ogled razstave cvetja, nato pa nadaljujejo pot po dolini. Z društvom El ID Gaj bo pt)-Irebno razmislili o oblikah, ki bi omogočile zadrževanje iz-letiiikov v kraju, kar pomeni tudi večjo potrošnjo. Vsekakor je potrebno omenili tudi pohodnišlvo. Skozi Mozirje jc nekdaj vodila Evropska pešpot E 6, ki pa so jo sedaj speljali mimo kraja. Sprehodi po okolici, kijih ponujajo prelepe sprehajalne poti na Rožnik k romarski cerkvici sv. Roka. gorsko kolesarjenje, konjeniški šport in jahanje, vse to so naravne danosti Mozirja, ki pa so vse premalo izkori.ščene za turizem. Varstveno'delovnl center Ježek Velenje ••••••••••••• Začetelc priliodnje ieto? Končno je pred nedavnim iz Ljubljane prispela spodbudna novica v zvezi z varstveno-delovnim center Ježek Velenje. Na republiškem ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so namreč potrdili "dokument indentifikacije investicijskega projekta za gradnjo VDC Velenje". Kaj to pomeni, smo povprašali Marijo Kovačič, ravnateljico Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje, zavoda, ptjd okrilje katerega Ježek sodi: "Zeleno luč za dokumente, ki smo Jih popravljali kar nekigkrat, pri tem po malem izgubljali živce, ampak obrestovalo seje. Sedaj, menim, že lahko razmišljamo o tem, da bo nekaj denarja za prizidek k centru za naš varstvenfhdelovni center predvidenega v državnem proračunu za leto 2001." Sama je optimistično napovedovala začetek gradnje letos, na osnovi omenjenega sklepa pa upa. da se bo lo zg po se* d jnjih nucitUi najle/jť do av* locťste ^t vedno priti V«* knjčanom in s«v«du liidi Korošcem. Mnoj^i n^'^nireC iiUotiM(|i)Jo. da jť cesta «kI Ve> lenja do Arje vasi /ar:t
  • (>lj ptK'usn». Z;«lonas je/»ninia« lo. ali lahko vsaj dolgoročno ravunamo na boljšo in hi-Irej<«op4»ve/avo / avtitcestnim križen». Po odgcwor smd oúhU k velenjskemu županu Sri'čku Mehu. ki se mu jc zdelo pomembno poudariti, da so cc-sio od Velenja do Arje vasi. ki ima status republiške liilre ce-sie, pred kraikim vendarle obnovili. ^*Zelu smo se trudili, daje sedanja cesina poveza- va takšna kot je, da jedohila novo asfaltno prevleko. Skupaj 7, koroškimi ohcinami sme» se namreč moćno /av/<ř> mali AJto, da je cesta tnl Arje vasi do avstrijske meje do* bila status avtoceste. Tudi y!ato, ker smo/eleli Interese koroškťLia, sale^ke^^a in celj* ske^a uospiKlarstva pove/ati med salio in holjšo p<»ve/avo s Hrvaško. Nestrpnost voznikov; kJ ugotavljajo, da je pnimel na tej cesti vse počas* nejši, je opravičena, saj se te:^.ko pravočasno in nonnal* no pripeljejo do Arje vasi. Zato se predstavniki MO Vele* nje pof^osto piijav(|anio kot tisti, ki ob vsaki priložnosti krili/inimo in p4»skušamo do* seCi izl>oljšan,ie teiia slai\]a. Osel)no mislim, da so napori pćJii kitmnoloma v Pi-re^ici, bi Info Iť mno^o bolje. Potem bo ireha odpraviti Še Crne točke proti Slovenj (ínidťu» Kjerje najhuj!>i Mis- Od Velenja do Arje vasi se včasih pot zdi daijsa kot od Arje vasi proti prestoinici. Pre-hitevanje je nemogoče, cesta vsak dan boij pofna. To bomo se boij občutiti, ko bo zgrajen avtocestbi križ čez državo. Bo do takrat tudi Velenje že "bliže" avtocesti? tam, kjer niso tsiko nujno po-trelme kot pri nas. V Šaleški dolini je namreč miično gospodarstvo. pa tudi na Ko* roškem, a vs« skupaj je preveč /aprto. Včasib rečem, bre/ da bi analiziral, da je očitno, da so ministri in drZavni sekretarji razporeja* H denar odvisno od tega, od kod je prihajal minister. Zato lahko zaključim, da moramo v naslednjem mandatu imeti za prometnega ministra, ali vsaj dr/.avncga sekretarja nekoga i/ Šaleške doliner Oh koncu pogovora je Meh opo/orll, da sc morajo ljudje zavedati, da bo potrebno še nekaj slrpmwii, preden bodo opisane cc.sinc yagale re.šene. Sama vam na njlii želim ludl dobre živee in čim manj srečanj ? nevarnimi objcsl-ncži. ki sc ne zavedajo, da na cesti niso sami. Ob njihovi rvcgani vožnji pa vclikoko-kral kratko potegnejo Čisto nedolični udcleřcnci v promelu, ki ijredplsc pridno up<^štc-vajo. /iti. ■ Bojana Spegel Mo: vos Ena najstabsih cest, ki vodi do hitre ceste in vmes do $tevi7n/ft krajev, je cesta med Veienjem in Polzelo. Tisti, ki so od nje življensko odvisni, že opozatjajo, da imajo vsega dovolj in da jo bodo zaprli. A v Ljubljano njihovi protesti in prošnje oć^fno še niso pri sli" dovolj glasno, da bi se kaj premaknilo. linjski klanec, in .se |)otem lotiti novega projekta," namjc p(3vedal župan, prepričan, da bomo v doglednem Času dočakali boljšo ccsino povezavo. Bo treba zapreti cesto do Polzele? Velenjčani pogosto za dostop do avtoceste in Spivalci v Dolino vsakodnevno vozijo na delo in v Šolo. Župan je poudaril da se /iivedajcK d:i je cesta v katastrofalnem stanju. "Ta cesta je res v obupnem, lahko rečemo kar kata-stn»řalnem st;injii, |)«isel)e) na področju velenjske občine. Komaj Še ohranjamo mirne pn»teste oiKanoK saj je vedno več pritisko> iz rtjihove strani, da hI cesto zaprli. Pravim sicer da Í>i jo/aprli sebi, a na tej cesti nekjij moramo storiti. Sam se fe velikokrat pi-sa In pn>sll na dr/ii^Dem niviK ju, da vendarle začnejo ukre|KiH. \x\ nI |)omagalo. Zato \n>m, če Ih)(Io krd jani cesto zaprli, zraven! In bom zato nosil tudi odgovornost,''je bil odločen Srečko Meh. Vzroke, za tako počasno urejanje republiških ecsi na tia-sem področju vidi župan predvsem v nepravični delitvi Ixjneinskega tolarja. "Zdi se mi. da delajo ceste tudi Lepša velenjska železniška postai Mestni» zele/niško postiij<» v Velenju v teh dneh obnavljajo. i^tenkrat imdo obnimil pročelje, ki so ga obnovili tudi na stanovai\jski hiši ob upravi /elez« nice, v kateri l>ivajo zaposleni. Olmova naj bi bifa končana v začetku septembra. Tako ostaja velenj* skim ř.ele/ničarjem neizpolnjena še ena Želja - to je prestavitev tako imenovane tovorne kapije iz mesta v industrijsko cono proti Pesju. V ich dneh so vodilni na velenjski železniški postaji na zasluženem dopustu, vseeno pa smo izvedeli, da so. predvsem zaradi dobrega poslovnega pi^slovaiija velenjske :^elezniškc pcxstajc z podjetjem Oorenje, v juniju na postaji naiovorill in iztovorili 1143 vagonov. Daje to veliko, pove tudi podatek, da so bili z do-brih 17 Lon nalovorjenega in izlovorjcciega blaga uvrščeni na drugo mesto po prometu. Pred njimi je le železniška po&laja Koper. Mbs Da bo vsai ob nedeliah mir... Polet je je Čas, ko okoli hiš In na balkonih vse le|>i» cveti. Prav prijetno je p<»gledati ulico na Koni»vem ali na Sončnem griču, kjer so dvorišča hiš negovana, zelenice po* košene, ^ivemeje pa*'stojijo ravno v vrsti kol hiše vIVsti'*. Ž« nek:tj časa pa velja «»Jlok. da se v mestni ol>čini Velenje oh nedeyah in praznikih nesme kositi trave in rezati živih mej. (»lasno brnenje miitoi^jev se namreč ra/lega daleč Kiokoli, najhuje pa Je to, se/goda j /jutnij, ob 6. uri. Sosedi, ki večini h ma le godrnjajo v svojo hrado, raje prenašajo hrup in ne rečejo niče.s:«r. Obstajajo pa tudi takšni, ki imajo s sosedi nadvse dolier <»dn z odlokom morda razrešen, sem se p(Hlal na ulice ter povprašal mimoidoče. Adela Pušulk: " laka prepoved se mi zdi brez dvc^ma zelo pametna. Kaj vse sejedi^gajalotukaj na Kt>novem,človek ne more (pisati, Ziiposleni, ki med tednom delajo v službi, si iabko vseeno najdejo Čas popi'ildan. Večina takiii pa kosi in škropi drevje ravno ob nede-Ijííh. Drugi smo namreč še vedno mnenja. daje nedelja Oaspodovdan,*' Marjiin Pistotnik: "Ah, to je neumnost! Saj vendar nikogar no moli» če je buden. Niti za kosilnice niti za rezalnike ?ivih mej nimam pomislekov. (*e ljudje nimajo časa med tednom, bodo pač delali ob nedcljab. Odlok se mi ne zdi ptîtreben. Oe ?e koga moli. potem je lo stvar sosedov, na pa občine. " Alojz Penšek: **Poznam odlok, zalo se ga doma tudi drsimo. Prav je, da je od ponedeljka do sobote ta ''cona košenja" odprta, /.apcxsleni imajo čas popoldan, ko pridejo iz sIuî^Ik, mi upokojenci pa imamo čas ves dan." Petra Vešligíyi "Odredbo podpiram, vendar menim, da se ne bt>popolnoma obnesla, 'llsii, ki so v slu?bi, bc^do kosili ne glede na odredbo. Tudi marsikaj drugega se *'naj ne bi smelo" početi ob nedeljah, denimošivanje, pa vseeno delajo. Ne moli me. Če ljudje to poînejc^ tudi na zadnji dan v lednu, loda sv<>jc ko-silniee naj prižgejo ob primerni uri. Molijo me predvsem ukradene urice spanja, saj nekateri ^e ob šestih zjutraj ropotajo okoli hiš." .jo/e .lerič: "Ne zdi se mi panKtno, da so uvedli lo prepoved. Marsikdi^ nima časa.sajje vsíužbi. Edina moi?na rešitev za rake jc nedelja, saj so med tednom preveč zaposleni in prc(^remcnjeni- Po poldne nimajovelikočasu, saj pridejo nekateri ptTzno a službe, v naglici pojedo glavTii obrok- pístem pa imajoše kakšne opravke v mesiu. Zvečer pa yopc\ ne morejo oziroma se jim ne da več.^ Tudi zunanji izgled je pomemben, zato se velenjskim železničar' jem v teh dneh uresničuje ena od žeija - poslopje, v i ne prefXKUjcf? v nq picv. ftrrvfrà)^ M è « do « rowii in ifnilmé Jo ûk VOH raovi K bo k^ frprnefréa n IcH^a a ioW ie son çloa Ba(od214.do20S Po iiolgon čau boffe phi sneigiie m vifdro^li . lo « vor bo » na dileč W pc b^is zhqIi kciftv preživeli vnd^ minub. Ket v b^il? dobfo pcôjhli. bod? debeo voljo imli pi?/^ ddi lebc. zd* lo « zno ^iii. èa ncjtomu poddi «ho ňeč b vrn bo no* Iprgpcbzol diikrdno, d^ve.cbde oAf\7c tvno od Dvcjđ(ood21Sdo21A 2eb boiie nemm. 2eleli i botif već ííAoás, fl|o bcnuliv ki^ v?cmeie, hr ti i; idiciéi idc^ mh ne upck. fhle9d h se van vsq dc^ Če je le 1TK90ÎC. fl 90 pfi^ lOjC ne isíTiidjqifG, imoie dcwlj denoija cia ie vcévIcNvàbo po^tbiie n «xie pa ^ bodo m kol 9Diib. Do bo « se bo krr^ pojub ludi m fiROKRem p^lruju, fbrber vin be pri lemkol porogá rE^ riowlo/po bo rd ^iiK kol se m bc^ Z9«iqie te, 1I3 bkfol r^egw pogkxi no zodeve velé» boij leo^ Kozorog od 2X12. do 20.1. í^e bcdo poďchdí ve moor inà^, vort pc bo b silno ugqdo. Do b vtffn pokazali, kdionezTTcHjivi m ^řndní de, ne bode pn nr-jih dobóM odsicfxli ni+i n ped pa cepio^ bosie mordo i lem nvet^íi vc( ^cdc kdor kcnfli. Dcnar • nkor Idio močno ne zdi^ jb pasu. vij son « ne grc kk» ilote. IrJjffveje kroltu, zsb goje bebo Wi. hpn bm pn^Urdi ludi dnjgrni. PoiWr a bo ieiel vet VbéKVod 21.Kdo ^^^^^^^^^^ Ker bosb dobro razpokúin rn ve^, se bodo ludí driqi VSQ9 dužbi. Ce bosb or^nzndi kdtro é pa bode ncrjo kpo^en. b»bvKUu)( biedek. Mívr bo fclmdcel/jbosumen orrubodezroli ci^Mnknovsozcpnovpog^jiiHadTlo^ hj^ddo sicetnebsmi^io.o^bodckorzk^Mocfvd' (dl. sq £ 90 bofb bbli $ prove dnri. RU od 20. Ido 203. Cqrot'« svri ne bc dio cd dorra bnb cikti no zduA ki £ ho izbklo mrwgo boije, kof pnaii^. Hm pojaid\iti bode ze kndu liio* n sli b fi u^abiiidi, li jc ?ivl]en)e, ce poJcrbib zo dnzobni dd. vdib lepie. f^na^iiioljsjieiinjmgo nifldi bode 0 većjl^ ndujph, kj bodo v?da| re^ mozn. RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI iN ČASOPISNI MOZAIK V pričakovanju V ponedeljek« tik pred pm/Jiikom, ko smo /akJjncevali današnjo šle>itk<) ItKinikii, sta bila dva naša smlelavca /elo na tmih. PrvL radijski tehnik Cveto IHilak, je t (idíiodom v Kini /iimujaal 7.e skfiraj dva tedna, drugemu, občasnemu mode-rati»rju in oblikovalcu Časopisa Alešu Ojster.^ku, pa Je do "odhoda** manjkalo le še dva dni. Zagoi^ft'o vcsie, o Čem piScmo. Oba bi'wta (ali pasiažc) v teh dneh poslala i>ćka. (Veto drugic\ AJes pa prvič. In oba sc îega zelo veselita. V uredništvu smo ugotavljali, da bosta verjetno tudi onadva dobila ťanUi. Ali pa bosla morda le prekinila radijsikci "iradieijo''zadnjih dveh Ici in bodo Nc-je» Jaka in Maj, najmlajši sinv>vi naših sodelavk, na naših srečanjih dobili ludi kakSno deklico. Čiilo drugiične skrbi imajo v leh dneh tisti, ki sc jim Iclni dopusl izteka. Med njimi jc Milena Krst iČ-PlHninc, kise vrne v ponedeljek. Na njenem mcsiu v teh dneh sedi in pridno piSc Tadeja Mravljak, ki jo zc nekaj Casa pr^natc kot mo deralorko .sredinih radijskih popoldncvov. Sedaj sc preizkus tudi v ča-iopisnem novinarstvu. Tadeja je sicer absolventka .slavistike, ki ji je največja :^elja postali dobra lektorica, nič pa ne bi imela proti poučevanju na^ mladine. Radio, pravi, ima rada. zalo ho tudi po končanju Studija in zaposliivi ostal njena velika ljube/en. Počitnice je v leh dneh di^akal ludi propagandist Jure Be-ričnik, kije šel krepit mišice v eno boljših skft'e as kih zdravilišč. Polem paga čakii Se vroča (rrčija. Vptmedeljeksenam je po treh tednih pridrui^il tudi njegov kolega Sašo Ko- V teh dneh se nam Je, v še vedno poćftm'i^o razredčenem uredništvu, pridružila radijska moderator' ka Tadeja Mravljak^ kije naravnost navdušena nad terensMm detom in pisanjem Člankov za Nas Čas. nečnik, na dopust pa še čakata Marinka ZapuSek in Marina Poválej, ki bosta likiišali morje na LoSinju, kjer sta v teh dneh ludi Mira in Boris /ako.^ek. Janja Košuta - Špegcl tokrat poOltniee preživlja v rodni Medani. v Goriških Brdih, kjer btxîo čez nekaj dni ludiznani dnevi Pw/ije in vina. Sama še vedno prisegam na [bi/o, ki me ^'čaka" v začetku septembra. Zato smo Še mnogi, ne le CVeto in Aleš, v pričakovanju. Pa čeprav (le) dopustniških dni. ■ bi KINO VELENJE- veim 4¥»>»h* PATRIOT (zgodovinski, akcijska drama) Režija: Ronald Emmerich Vloge: Mel Gibson. Heather Ledger, Joely Richardson Dolžina: 164mlnui Četrtek 17. S. Ob 20.00 Petek18.8.ob19.00ln22.00 $obota19.8.oĎ 19.00ln 22.00 Nedelja 20,8. ob 19.00 in 22.00 Ponedeljek 21.8. ob 20.00 Torek 22.8. ob 20.00 Južna Karolína leta 17761 Heroj volne med Francozi in Indijanci Benjamin Martin se \e vojskovanjti za vedno odrekel, da bi svojo družino vzgajal v miru. Ljubeča žena mu je rodila sedem otrok. Kuha pa se nova vojna z Angleži. Ker mu je pred kratkim umrla žena mora sam skrbeti za otroke in ne želi v vojno. Njegov najstarejši sin pa je navdušen In se priključi vojnom. Ko Britanci ogrozijo tisto kar mu |e najbolj sveto - njegovo družino se Mariin končno odloči, da se bo bojeval na strani svojega sina. Odkrije, da je edini način s katerim bo varoval svojo družino, boj za svobodo mladega naroda. UPOTA PO AMERIŠKO (komedlla, drama) Režija: Sam Mendes Vloge: Kevin Spacey, Annette Benning Dolžina: 122 minuti Poletna reprlia I Sreda 23. 8. ob 21.15 Film letošnjega leta! Zmagovalec letošnje podelitve Osk^ev. pripoveduje ironično zgodbo o življenju na videz normalne družine v ameriškem p red mesti u. Toda vse se lahko obrne tudi na glavo. Kako ? Naslednji teden (24.-30.8.): IrilerTRENUTÉK ODLOČITVE fTommy Lee Jones), komedija KREMENČK0Vl2(MafkAddrt, ČAROVNICA ÍZ8LAIRA 1er v poletni ponovitvi 30.8. še najstniška komedija 10 RAZLOGOV ZAKAJ TE SOVRAŽIM I OTROŠKA MATINEJA Nedelja 20.8. ob 16.00 AST€R]X IN OBELIX PROTI CEZARJU - komedija. Dolžina: 102 minut Dve nagradi za obiskovalce ! Cena vstopnic: redne predstave 6S0 srr, predpremire 700 SIT, otroške matineje 400 SIT Iniormacije in predprodala vstopnic ludi za teden dni naprej: 696 24 91 vsaK dan pol ure pred prvo predstavo in (]al-je. Ni rezervacil vstopnic ! Ze četrti "Sentiljski teden" Sli:^^řnIJ PKI VELEN,IU • v i^asu lesnr|erijem(erpisilskoveselic4i,nn kiiteri ImkIo namenu pmLili n(»vo ^i.sil.ski) vd/llm ki m> i;a v knij pripeljusta s privelkom ob se l)o v sredi.svu Starega Velenja pričelo lettûnje srečanje citrarjev, ljudskih pevcev in giKicev; Nastopili bodo številni xnani citrarji in citrarke. med nJim tudi tnki, ki so bili ra/gbi^enl /m mojstra s citrami, kot Jnsmina l^icar. Dejan Praprotnik in Ibne MlaOnik. Meti ljudskimi |)cvcl pa I>ik1o novi: kvartet ljudskih pe\ k Pu^elje I/ Zgornje Savinjske doline, ljudske pevke i/ Je/erc in tamburaška skupina Zelenjak i/. Klan-Jca na ilr\'a^kem. Oh tem hodo |)odelili na/ive najbolj presmentanega citrarja oxiruma citrarke ter ljudskega pevca o/iroma uodca. (tusI večera ho I'ranc Kosir i/. Skorje Uike, ki edini v S(c»veniji ij^ra na liavajsko kilan>. Pn»-f>ram ho vodil .Jože (înibler. Cç bo vreme slabo ho prireditev priluxJnji petek v vsakem primeru (Gasilski dom). Vsiopninc ni! Napovedani koncert Slovenskega citrarskcga kvarteta, ki bi moral bili v Četrtek, 17. 8. veerkvi v Starem Velenju, je odpovedan /aradi smrti v sorodstvu članov ansambla. ENOST ZRAKA TiDENSKO POROClLoolERffWT ONESNAŽENOSfl ZRAKA NA OBMOČJU ME5TNE OBČINE VELENJE. OBČINE ŠOŠTANJ IN OBČINE ŠMARTNO OB PAKÎ V todnu od 6. đvgusta do tO avgusiaSODO so povprečne dnevne kunc«ntT3ci{d S02. izmerjetv^ v avtomatskih menfnil; poslalah (AMP) na območju Mestne ob(ion V(?len|e. Občine Šoštanj in Občine Smart-no ob Paki. pmsegale meine 24-urne kfMiccniracije 125 mikro-g zraka v naslednjih dneti: 7.8. AMP Veliki vrh 126 mikro-g S02/m3. MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR MAKSlMAJiE URNe X0NC£KTRACUE S02 od 6, svgusa do 10. avyu$u SW ^nlf^SOZinJntt: Iff''itn^SO^n« «tTBiwyqt ^«M tO^iC« UKfU QRAËKAd va)«!»! B7.t 19.1 Qias. 17. avgusta 2000 mûs REPORTAŽA 7 Velenjski taborniki zakijućili taborjenje v Ribnem Viteške igre po tabornišiio Kot vse prejšnje, je tudi letošnja sezon:i taborjenja Ka* Jiihovega tčibora v Ribnem pri Bledu, minila kot bi mignil. Komaj si pripraviš nahrbtnik in se"vkrcaš" na avtobus, že moraš vse spet •'zmelatr nazaj vanj, kajti ^as je 2a odh(KÍ. Lelos se je taborjenje pričelo nekoliko hitreje, že .šestincivajsclega junija, kar pa mm>ííim ni ustrczaki, med dnigim ludi /aU\ ker je takrat še potekala matura in so veliko vodnikov taborjenja ni moglo pravočasno udeležiti. Vreme je vsem trem i/menam nekoliko nagajalo, se posebej tretji, kjer pomivadi nismo imeli težav, A smo se kljub temu neskončno /aba-vaii. Novost tretjo i/mene so bili tab{)miki i/ Ljubljane ter Maribora in okolice. Le-ti so se prek poznanstev iz našega rodu pridru/ili VclenjČanom in kiH pravijo tisti, s katerimi sem se pogovarjala, preživeli deset res nepozabnih dni. Že četrto leto so z nami taborili predšolski in pa otroci prvih ter drugih razredov iz Ljubljane ter njihovi vzgojiteljici Metoda in Speta. Obiskali so nas tudi Belgijski taborniki, ki smo jih srečali na Bledu, "Zato Je tako p<»membno, da se nu liled ali kamorkoli drugam odpra« vimo v krojih ali vsaj z ruticami okoli vratu. Tako smo veliko bolj razpoznavni in laže navežemo stike z drugimi skiivti," pravi starešina Rodu Jezerski zmaj, Anltm De Cos»ta-Sine. labi^rjenje se je tudi letos odvijalo ob vsakoletnih taborniških dejavnostih, kol so tokmovanjev kurjenju ognjev ter postavljanju šotorov, pa buntorťield (blatni poligon) in enodnevna bivakiranja. Letos novi šotori Šaleški tah)miki so lelos ob svoji tridesetletnici prejeli nagrado mestne občine Velenje. Se z nekaj pi>moči so kupili dvajset novih, boljših šotorov, ki so res nekaj posebnega. Poleg lega, da so bele barve, imajo leseno o g ro dj e -ko n s t ru kci jo. So tor i imajo tako lesena tla ter dvignjena ležišča, kar je pravi blagoslov v dc/cvnih in blalnih dneh. Ziienkral so novi i^oto-ri namenjeni Ic otn^kom do sedmega rilo mogoče, sla se Mladen Strop* nik in Aleš Raner. ki sta ludi letos vodila likovno delavni- co» bolj posvečiila oblikovanju kostumov in scen za večerne programe ob tabornem ognju, 'iako so otroci lahko uživali ob pogledu na neustrašne viteze, zmaje ler junake iz Čebelice Maje. Vrhunec dogajanja v likovni delavnici in taborjei\ja nasploh so bile srednjeveške viteške igre. Za to priložnost sta Aleš in \tladen v sodelo« vanju z dru|>imi starejšimi tab<»rniki pripravila veličastno predstavo, v katen) smo se vživeli celo vt^dniki, kaj šele otroci! Papirnati konji pri* ti^jeni na samokolnice, zastave, raznorazni srednjeveški objekti, dvomi norčki, vitezi ter princeske! Ob taboru, ob- Miza seje šibila pod dobrotami srednjeveške kuhinje Marko/" Jaka, 12 let, Velenje; "Vlahnem jc bilo fajn: najbolj vŠcČ sla mi hihi mjaški in xrxIrJpoligon, ker sem se lahko res "zdivjal". Ni pa mi hi! vííeC pohod na Rihensko phiroto. Vzpenjanje je bilo zelo naporno; hodili smo kar štiri ure. navzdol pu je ^lo lažje, ker smo iskali bližnjice in smo porabili le uro in pf)l. y Ribnem .vcvw spoznal veliko novih prijateljev iz Maribora in Ljubljane. Vdenjčane pa sem pozmd skoraj vse, saj sem lukajžeiret-jc leto. Novi šotori so mi zelo všeč, le jogiji bi mo-ndi bili bolj irdi. Naslednje leto spet pridem/" Sara, 7 let, Ljublja« na: "Tukaj sem že četrto leto in Ixjm še prišla. NajMj všeč so mi bili večerni programi, ki so bili zelo smešni. 'Jiuli viteške i^eso mi btle všeč. Ker še ne hodim v.solo, šenisemvpnwem vodu, ampak v skupini pred.wis ki h Murnčkov in tudi mi smo malo tekmovali med seboj. Vlekli smo vn' in tekali med vrečami, ki so bin-gljale vsaka na .svojo stran. Jaka Spoznala sem veliko lujvih prijateljev, predvsem iz Velenja, nekatere pa .sem poznala te od prej." Gašper, 12 let, Velenje: "V Ribno bom zasjutovo še prišel, ker če mi ne bi bilo všeč, ne bi bi! tukaj zepeto leto- Najbolj všeč so mi hile viteške igre in hiuikiranje na Riben-ski planoti. Tam smo si sami za \'ečerjtJ spekli meso in krompir (slede šotorov: bolj všeč so mi bili stari šotori, ker se mi zdi. da smo imeli ivčprostora za prtljago. To drugi strani pa mi je všeč, da ni šotor znotraj ves blaten in moker. Tudi jaz sefn spoznal tabornike iz Ljubljane in Maribora. s katerimi sem se zelo dobro razumel in Gašper " Sara Kralj daje navodila vitezoma, ki se bosta borila za njegovo hči Tudi kartonasti konji so lahko hitri "Nikoli še nismo bili tako zelo umazani!^ lečenem v viteze 1er princeske, kralju (v podobi Sineta) ter njegove lic'erke, za katero stasevnietu kladiva pomerila dva za» ljubljena viteza. Je bila pojedina ob pet* deset metn)v dolgi mizi, za katero nas Je ob koncu iger povabil kralj, le pika na i. Vse to seje di^ajalo na jasi nad taborom, imenovani Amerika, ki smojo, kot se za tabornike sptxlobi, zapustili čisto. "Drugo ieto spet pridemo*' Nekako takole so se glasili odgovori otrok, s katerimi sem se pogovarjala po viteških igrah. Dokaj zgovorni. malce sramežljivi, vendar polni vtisíw zadnjih dni. Zaupali so mi nekaj stvari, ki so jim "šle na živce" in veliko več slvari, ki so jim bile všeč. Rok, 12 let, Maribor Matej, 12 let, Maribor Almir, Rok, Matej Almir, let Ljubljana: "Preko starejših tcbornikov smo iz\'edeli za utiyorjenje i' Ribnem in smo .si rekli, da bomo poskusili. Najbolj smo uživali, ko smo streljali z lokom in .se kopali i* .Suvi in Mlaki. Naučili smo se iiuii vezati različne wzle. Na živce nam je šla jutranja telovadba, se pravi preliitrcf vstajanje in pa nabiranje dr\' za večerni ogenj. Dobili smo nove prijatelje iz Velenja in celo med sabo smo se l.jubljančani in Mariborčani .s uper razumeli. .Saj w-ste, da pravijo, da ti ponavadi ne "gredo skupaj". Naslednje leto spet pridemo in da ne pozabimo: Najboljša vodnica je bila flaza. takoj za njo pa Logarska dolina, 1.-8. Julij 2000 Tabor mladih planincev V začetku julija smo se z Velenjskimi osnovnošolci odpravili naplaninski laborv Logarsko dolino. Taborili smo v tam-kaj.šnjem kampu, kjer smo imeli poleg šotorov ludi majhno jediLiico in kuhinjo. V pestrem in preccj natrpanem tednu smo počelivelikozanimivih stvari. Uspelo nam je izvesti tri planinske ture: na Klemenčjo jamo in Slrelovec, na Okrešelj in Kamniško sedlo ter na Korošico. Ojstrico in Škarje. Poleg tega. dasmč. Poleg navadnih dni nas je obiskal ludi narobe dan. ko smo dobili kosilo že zjutraj in se i^dšli kopat na Šoslanjski bazen. In sedaj komaj čakam naslednje poletje... ■ Urška KS Šentilj se pripravlja na praznovanje V Ložnici novi metri "oblečene" mala ANKETA Kunec meseca avgusta bodo v KS Šentilj s številnimi prireditvami obeležili krajevni praznik. Največji praznik za krajane bo zagotovo dan, ko bodo odprli nov vrtec, kar se bo zgodilo v začetku septembra. Nič manj pa niso veseli tudi drugih infrastrukturnih pridobitev. Krajani Ložnice so se veselili že v soboto popoldne, koje vsaj v času, ko so namenu predali nov cestni odsek, se dež pojenjal in dovolil, da so to opravili, kot znajo. Veselo in gostoljubno. Pred dobrim mesecem dni so stekla gradbena dela na danes 330 metrov dolgem odseku ceste v Ložnici. Krajani so s svojimi prispevki in lastnim delom prispevali 1,7 milijona SIT, 2,5 milijona SIT pa sta primaknili občina in krajevna skupnost. Gradbena dela do polaganja nove asfaltne prevleke je opravilo podjetje Meh iz Podkraja, za asfalt pa je poskrbelo podjetje VOC. "Gre za zelo pomem- ben del ceste, saj sta zima in močnejše deževje v strmini vsako letopovzročila pre> cejšnjo škodo. Kar naprej smo nekaj popravljali," je ob otvoritvi številnim krajanom Ložnice in ostalih zaselkov Šentilja povedal predsednik KS Drago Koren. Za kulturni program je poskrbel oktet Paka, ki je dogodek polepšal z nekaj ubranimi slovenskimi narodnimi. Slavnostni govornik je bil župan MO Velenje Srečko Meh, ki je priložnost izkoristil za predstavitev dolgoročnejših načrtov občine v Šentilju in drugih krajevnih skupnostih. "Lahko ste zadovoljni. Lani ste dobili večjo Cesto sta namenu predala župan Srečko Meh in domačin Ivan Boček. Dogodka tik pod najbolj strmim delom na novo oblečenega "klanca" pa se je tudi tokrat udeležilo veliko krajanov in gostov. in lepšo šolo, letos gradimo vrtec. Že prihodnje leto bomo pričeli pripravljati vse po-trebno za izgradnjo kanalizacije in v nekaj letih Jo bomo zgradili povsod, kjer ni primerna. Rad bi vam tudi pojasnil, da smo se z vašim žup-niščem dogovorili okoli stare šole. Nikoli nisem nasprotoval, dajo dobi cerkev in uporabi v svoje namene, nasprotoval pa sem načinu. Sedaj smo stvari uredili, kot morajo biti," jim je med drugim povedal. Potem pa z domačinom. Ivanom Bočekom, skupaj přeřezal otvoritveni trak. Gospodinje dela Ložnice, ki so ceste še posebej veseli, so poskrbele za pogostitev z okusnim pecivom, na dvorišču pri Bočekovih pa potem še za pravo gostijo. Poleg krajanov so se je udeležili tudi županovi sodelavci in predstavniki krajevnih skupnosti iz različnih koncev Doline. ■ bš Krajevna skupnost Lokovica Stalno se nekaj dogaja '^Kljub dopustom smo v naši krajevni skupnosti kar prizadevni, Čeprav bi se najbrž našel kdo, ki bi menil, da temu ni tako. Stalno se nekaj dogaja. Krajani imajo precej potreb, KS pa jim pri tem poskuša pomagati po najboljših močeh," je poudaril Andrej Volk, predsednik krajevne skupnosti Lokovica, eden tistih, ki na dopust z družino še čaka. V minulih dveh mesecih so pozornost namenili predvsem trem aktivnostim : zaključku prve faze gradnje daljinskega ogrevanja gospodinjstev v središču kraja, kjer bi radi kar najhitreje rešili še nekaj manjših odprtih vprašanj, vedrejših obrazov pa so zagotovo tudi uporabniki dveh cestnih odsekov, in sicer proti Kompreju in magistrala - Orožnov križ. Po dveh oziroma ireh letih načrtovanj jim je slednjo vendarle uspeli posodobiti v dolžini 570 m. Volk je ob tem naglasil, da so cesto asfaltirali in tudi razširili. Zaradi tega so za naložbo porabili več denarja, kot je predvideval predračun (približno 5 milijonov tolarjev)."Ob teh dveh večjih "cestnih" trasah smo prisluhnili krcanom, ki so želeli asfaltirati hišne priključke. Zanje so nekaj denarja prispevali sami, nekaj pa je primaknila krajevna skupnost. Na seji sveta smo sprejeli interni pravilnik, merilo za prispevek KS pa so bili tekoči metri." Že kar nekaj časa se v krajevni skupnosti mudijo tudi delavci podjetja Signal Ljutomer, s katerim je KS podpisala pogodbo o izgradnji kabelskega sistema. Približno dve tretjini omrežja so že zgradili in kot menda zagotavljajo odgovorni podjetja, bodo v začetku septembra nanj priključili prve naročnike. Ti pa kljub novi možnosti spremljanja TV in radijskih Ze dve, tri leta so v delovnem programu predvideli posodobitev ceste magistrala - Orožnov križ, posodobili pa so jo pred nedavnim. programov niso najboljše volje. Volk pravi, da jo je vsem skupaj zagodel davek na dodano vrednost. Priključek bo zaradi tega stal naročnike več, kot so jim dejali prvotno. "Pogodbo s Signalom smo podpisali maja, torej pred uvedbo DDV-ja, danes pa je zaradi tega vrednost pri- ključka precej zasoljena. 1600 nemških mark bomo morali odšteti zanj , kar je precej več, kot so kjerkoli drugje." S predstavniki Signala so o tej težavi že govorili, vendar ti niso pokazali razumevanja za nižjo ceno za priključek. ■ Tp Cesta Ljubno-Luče Asfalt še ta teden? Gradnja dobrega kilometra ceste med Ljubnim in Lučami Ik) v prihodnjih dneh vendarle sklenjena. Na večjem delu so asfaltno prevleko že položili, zelo zahteven odsek v naselju Struge pa bo končan v tem tednu. To je seveda letošnji "obrok," za naslednjega v dolžini dobrih dveh kilometrov pa je denar tudi že zagotovljen. Za njegovo izgradnjo bo seveda potreben razpis z vsemi obveznimi postopki, gradnjo pa naj bi na podlagi tega začeli še letos in se še bolj približali Lučam. ■ Slika: jp Branje poleti Knjige za preganjanje dolgčasa Poletje je čas, ko si lahko vsi, predvsem pa mladi, oddahnemo in pustimo skrbi za sabo. Ko nas junija vprašajo, kaj bomo počeli med počitnicami, jim odvrnemo: "Uživali, uživali in še enkrat uživali!" Mnogim kasneje postane dolgčas. Ne vedo, kaj bi počeli, dokler jim na misel ne prideta besedi "brati" in "knjiga". Tako zavijejo v mestno knjižnico, misleč da si bodo izposodili knjige za "poletno branje". Velenjska knjižnica, ki ima Julija in avgusta drugačn delovnik kot sicer, premore veliko gradiva, vendar Je večina "poletnih" knjige že izposojenih. Knjižničarke so nam povedale, da si poleti bralci izposojajo predvsem leposlovne knjig, medtem ko strokovna dela in poezija ostajata na policah. Zanimalo nas Je, kaj obiskovalci knjižnice najr^e berejo, ali si knjige odnesejo tudi na dopust, kako so zadovoljni zzaloženostjo v mestni knjižnici, ali so včlanjeni tudi v knjižnice v drugih mestih... Odločili smo se, da o tem povprašamo "večje oziroma manjše knjižne molje", ki smo jih zmotili pri svojem opravilu, izbiranju in izposojanju knjig- TJaša Lepko: "Ko grem v knjižnico, si skoraj vedno izposodim po pet ali šest knjig. Zelo rada imam pustolovščine Petih prijateljev. Brati sem pričela že v prvem razredu in knjige me tudi sedaj zelo zanimajo. Poleti preberem več, saj imam več časa. Kljub temu, da med šolskim letom berem domače branje, si odnesem knjigo ali dve tudi na morje. Vsi nimajo radi knjig in raje počnejo kaj drugega, jaz pa v tem uživam." Matjaž Vodušek: "V velenjski knjižnici nisem bil že dve leti, zato sem prišel pogledat, kako je kaj založena. Hodim namreč v Celje, kjer imajo bogato izbiro knjig. Pogosto pogledam tudi preko interneta, če imajo kakšno knjigo na voljo in še ni izposojena. Tako mi ni potrebno čakati nanjo. Knjige, večinoma klasike, berem pred spanjem. Tudi na morje odnesem kakšno, vendar pa ponavadi nič ne preberem, ker nimam časa." Alja Špegel: "Najraje imam ljubezenske romane in knjige, v katerih so glavni junaki živali. Vpisana sem v mestno knjižnico in v šolsko knjižnico. Skoraj vedno imam doma kakšno knjigo. Tu imajo veliko izbiro, najdem skoraj vse, čeprav so velikokrat kakšne knjige izposojene. Včasih moram plačati tudi zamudnino, vendar ne plačam veliko. Berem zvečer ali zjutraj. Zdaj so počitnice in sem veliko zunaj, zato več berem med šolskim letom." Anžej Urbašek: "Berem bolj malo, vendar se letos pripravljam za maturo. Literatura, ki je izbrana za maturo, se mi zdi še kar v redu, čeprav sam raje posežem po pustolovščinah Indiana Jonesa. V knjižnici imajo premalo obnov za domača branja, saj profesorji zahtevajo natančne informacije iz spremnih besedil in dosledno upoštevajo strokovna mnenja pri naših referatih. Na morje sem si nesel knjigo, vendar je nisem prebral, saj sem raje počel kaj drugega." Jerneja DomeJ: "Že dve leti berem izključno za diplomske izpite, zato nimam kakšnega poletnega čtiva. Ponudba v velenjski knjižnici se mi ne zdi velika, saj sem vpisana v več knjižnic v Ljubljani. Tam najdem skoraj vse, kar iščem. Rada berem knjige iz obdobja realizma, všeč mi je Zola. Včasih si izposodim tudi kako videokaseto, in sicer dramske uprizoritve." ■ ab in am 17. avgusta 2000 VRTILJAK "Ihh. l'a m povew, paîia. VGliku bolj kol prdiijo možganov, ki sem ^a hii volikokjxjt tifíleisch-jo. kJ poskrlii. na priiKvnha očitno y.aleglo. Mlaj>^i nofiomolni hral jfí prania-gaí slarujŘdíia. kdo je stístavíjal takliko, Drago oli Vido. pa ćvekii ni uspalo j/.vodotí, REZANJE ŠOŠTANJA mra ZgoúUo se mi Je, da sem med deskanjem po 87e* lovnem spletu v enega od brkljalnlkov napisal »Šoštanj« In na ekranu so se mi prUsazall sledeči naâlovl: Radiološki vpliv odlagališča pepela na okolico ŠoStanja, Radioaktivnost v žraku, Radioaktivnost v vodi In sedimentib. Radioaktivnost v tleh. Radioaktivnost v raatlLnaU, Rezultati meritev in Zaključek. To lahko najdete tudi vi na spletnih straneh slovenske vlade (http//www.gov,syursjv), zato v verodostojnost podatkov na teh straneh ne gre dvomiti. Seveda sem z zanimanjem prebral kratke povzetke, ki se za temi naslovi skrivajo in ugotovil, da gre za raziskavo zavoda BRICo - poročilo za leto 1995. Ob prebiranju teh (B)poročllje moč hitro zaznati, da gre v pretežni meri predvsem za staixje v Velenjskem Jezeru, kar Je tudi prav. saj Je na njegovem dnu odloženega približno 18 milijonov ton pepela. Pri tem Je treba vedeti» da sodi velenjski lignit med sredDje i-adloaktivne premoge v Sloveniji, pri zgorevanju premoga pa se naravni radionuklidi koncentrirajo ravno v pepelu. Morda za koga paradoksalno, a v šii'ii družbeni skupnosti J © bilo doseženo soglasje, da bo tod zacvetel turizem, ôe se danes peljete tam mimo, se lahko na lastne ocl prepričate, da Je temu res tako. Še avtokamp so napolnili, sicer res da z udeleženci Navlge« toda podoba turističnega kraja Je v tem času skoraj popolna In kdo ve. koliko Navlga-turlstov se bo morebiti ée vrnilo. V omenjenem poročilu najdemo glede koncentracije kaiya v Velenjskem jezeru trditev, da so njegove koncentracije v Jezeru, kjer Je vir radioaktivnega onesnaženja (pepeli, po vsej globini precej visoke, če Jih primerjamo s koncentracijami v ostalih treh Jezerih v šaleški doUne. Od tod, pa do ugotovitve, da Je od štirih Jezer v Šaleški dolini (Škalsko, Velenjsko, Turistično in Družmlrsko), zanesljivo ns^jčlstejše slednje In bi bilo zaradi tega najprimernejše za razvoj turizma. Je le korak. Zato se laliko vpraâamo, zakaj seje »élrša družbena skupnost« odloČila za razvoj turizma ob Velenjskem, ne pa ob Lruzmirskem Jezeru. In tako vidite, lahko izbrskamo se eno gojišče nevoščljivostl do sosedov in božanje svojega kalimerovskega počutja. Toda to lahko delno opravičujemo le do leta 1995, naprej pa nikakor ne, saj imamo od takrat svojo (občinsko) usodo v svojih rokah. Zdaj najbrž nima smisla več omenjati, da Je velenjski premogovnik skoraj ves Čas nove občine Šoštanj ponujal rešitve In nenazadnje tudi financiranje ureditve Družmlrskega Jezera, pa se prejšnji župan oziroma njegove strokovne službe niso ustrezno odzvale. In ker so strokovne službe tudi pri novem županu več ali manj Iste, se tudi ta župan (Še) ne more pohvaliti, daje naredil kaj koristnega za Družmlrsko Jezero. Tako vse kaže. da bo minilo se eno leto, ko premogovnik ne bo vlagal kaj prida v urejanje Jezera, ker za to pač (ie) ni ustreznih dokumentov. Ureditveni načrt (UN) Družmirje, ki bi se naj pričel pripravljati že v začetku tega leta Je sicer že začel svojo formalno pot skozi občinske institucije, vendar so zamude že takšne, da je načrtovana izdelava dokumenta v slabem letu dni, le še pobožna želja. Poleg tega je očitno, da vplivni županov prlšep et o valeč, ki se vedno širokoustl In glasno zavzema za odnose s premogovnikom »na nož«, iz teh »bitk«« ne želi Iztržiti kompleksno urejanje tistega, kar Je premogovnik dejansko (p)oékodoval v zahodnem delu šaleške doline, ampak bi »na nož« dobili denar za krpanje proračunske luknje oziroma za projekte, ki bi Jih premogovnik le s težavo opravičeval. Zato takšno stanje ni posledica zapostavljanja Šoštanja s strani premogovnika, ampak s strani župna oziroma »njegovih strokovnih služb« In pomočnikov, ki so si zadali nalogo asfaltirati pot do vsakega zelnika, kot bi se izrazil Fran Levstik. Logično, kajti večina volivcev naše občine živi daleč stran od soštanjskih težav. Žal pa moramo ugotoviti, da anarhija ob Družmlrskem Jezeru ustreza tudi vsem trenutnim uporabnikom tega območja: kmetom, ribičem, vr-tlčkarjem, mladini, ... Ta trditev se odraža v polivanju gnojnice do same obale Jezej'a, nepokošenl travi, v kateri se skrivajo kupi smeti, pasteh za mopede In avtomobile, ki Jih orjejo vrli kmetovalci, polomljenih klopeh, črnih gradnjah» Itd... Če temu ne bi bilo tako, bi se kdo od njih zanesijlvo bolj -zavzel za ui'edltev našegajezera še kdaj drugič ae le takrat, ko priplava Treslmlr Iz vode. ■ Perorez FRKANJE Naš parlament Gaj je dovolj Slišimo, da jc končno v slovenskem parlřimcnlu ludi veliko Vcicnjčanov. Parlamentarno dvorano namreč obnavlja Vcgrad. Izvoz "odpadkov" Nckaicri te vedno mislijo, da jc sircuka odpadek pri i/dclavi nilcCnih Í7dclkov. Oc je lako. potem je mlekarni Arja vas uspel pomemben dosežek, V Nemčijo izvaja odpadke. Vozniški "dvig" Pfi slovenskih voznikih so zaznali dvig: ne dviga vozniške kulture, ampak dvig alkoholiziranasli pri voznikih, ki so jih policisti zasačili vinjene. Velenje -center Upajmo, da bo Marjan MarinSek dolgo tajnik slovenskega cilrarskega drušiva. Cc hndo namreO ludi naslednji tajniki sledili njegovim "zahle-vam". Velenje nc ho veČ slovenski cenler; citrarjev! Kaže, da je mozir&kln) kmeiom dovolj, da imajo v tem kraju gaj, zalo nt^cjo ^c parka. Tistega na oh-moCju OoU. Lahko hi jim pogolinil najemnino za smuřii^a. Čudna stvar Žalec je lastnik Celja. Novega (^eljal Novega Celja, ki pa je ves ra?* padel. Poletno kopanje v leh dneh se ludi mnogi velenjski knapi kopajo. Drugi pa ludi vvroCih po-lelnih mesecih kopajo. Kolektivnost v problcniaíiínih delovnih kolektivih dclavci ie bolj ležko ćakajo kolektivne dopDsio. V slraiiu pred kolektivnimi odpusti. Novo v Topolšici Vesna ho zanosila. Do* bila bo prizidek! Kravji mir Kravje dirke v Gabcfkah zaradi bolezni odpadejo. Krave so zdrave. 10 TV SPORED kaš<:AS 17. avgusta 2000 ČETRTEK, 17. avgusta PETEK, 18. avgusta SOBOTA, 19. avgusta NEDEUA, 20. avgusta PONEDEUEK, 21. avgusta TOREK, 22. avgusta SREDA, 23. avgusta SLOVENIJA 1 06.00 Odmsvi Oa.20 Moscovt 08.50 Pod klobukom 09.40 Zgodbe iz školjke 10.15 Oddaja 2a 01 roke 10.40 Sola prE^veija. 1/3 11.30 Naravri parki Slovenije 12.05 Naokoli pa Nemčiii 13.00 Poroćtia, šport, vœme 1410 Intervju 15.00 Titanik. 1/2 16.30 Poročila, ^ort. vreme 16.45 Na liniji, oddajala mlade 17.15 Robin In Rozi, 3/13 17.45 Neukroćeni planel. 7/10 18.45 Risanka 19.00 Krpnika 19.30 TV dnevnik. Sport, vreme 30.05 Tednik 21.00 Homo tirnsticus 21.25 Nanizanka ^,00 Odmevi, Šport, vreme 22.40 PoDekâmeronu 23.30 Slovenci v Avstraliji 00.25 /na'znani oder 00.55 Neukroćeni planei. 7/10 SLOVENIJA 2 08.25 Viddospotrice 09.00 Izdobregagnezda. 7/13 09.45 Prostosl, 1/12 10.30 Gracenaudaru, 11/25 10.55 Murphy Brown. 11/24 11.20 TV prodaja 14.20 Svet poroča 14.50 Spon 16.50 Biâ sva mlada oba: Stanka Kovafiič, MšSko Hočevar 17.55 Družinski Zdravnik. 8/13 19.00 Nenadoma Susan. 20/26 19.30 Videospotnice 20.05 Leteči cirkus Montyia Pythona 21.05 PolksIdvl.športniMm 22.00 Poseben pogled Vehkâ lamenjava. ang. íilm 23.55 HčGíe Simone de Beau- voir. 4/4 00.45 Wycliffe.4/d 01.35 Videospotntce SLOVENIJA i Od.OO Odinevi 0d.20 Gore in l|iJd|e 09.00 Risanka 09.10 Trojčíce, 21/26 09.35 Robin in Rozl, 3/13 09.'1S Aíriškepravljíce. 5/10 09.50 Na liniji 10.25 Neukroćeni planěl, 7/10 11.20 Beii hram. 1/2 13.00 Poročila, šport vreme 13.40 Slovenci v Avstraliji 14.30 Nanizanka 15.05 Vsakdanjik in praznik 16.00 Mostovi 16.30 Poročita, Spon vreme 16.45 Rdeči grafu 17,15 OtroSka oddaja 17,45 Skrivna Rusija, 2/3 16.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 TVdnevnlk, šport, vrenje 20.05 ThesunsNneboys.am.f 21.25 Oeteljica 21.35 Polžvsc^ati, d. oddaja 22.15 Odmevi. Spori, vreme 23.00 Po Dekameroriu 23.50 Polnočmkfub 01.00 8ranePonČel izza odra 01.55 Skrivna Rusija. 2/3 SLOVENIJA 2 06.55 Videospotmce 09.30 Nenadoma Suzan, 7/26 Og.M) Družinski zdravn^a^13 10.50 Super žeriska, nem. film 14.00 TV prodaja 14.30 Gore in ljudje 15.20 LeteČicirkusMoniyja Pytliona 16.20 Pol k sJavi, iporini liim 17.TS Verjamem vate. ang. čb. Í. 16.50 Parada plesa 19.25 Zlata liga v aileiild. prenos 22.40 Tom Jones, 4/6 23.30 Film tedna; D'or et de Sarlan.^nc. film 01.00 JA.G..8/15 01,M Mortimeneva, 6/6 02.40 Taksi, 03.30 Vîdeospoinice 07.00 07.30 08.00 09.00 09.30 10.00 10.30 11.30 12.30 13.30 14.00 14.30 15.30 16.25 1715 18.10 18.15 19.15 20.00 21.45 22.30 23.00 00.00 02.00 šola golfa Obraz tedna BrezzaporzJonasom Turíngiia, potopis Vinske zgodbe Top siKip Tri ženske, nan. Divji angel. nad. Ubihni strasti, nad. Top^p Domače kraljestvo, nan Matíock, nan. ZakonvLosAngelesu. n Tn ženske, nan. Divp angel, nan. 1.2,3'2reb3nje Labirint sirasti. nad. 24 ur Puhloglavci. amer, film Raztresena Ally. nan. Prijateiji, nan. Nikita, nan, Nekai divjega, amer, film 24 ur. ponovitev 07.00 Šola golfa 07.30 Obraz tedna 6rez zapor z Jonasom Pod srečno ?vezdo TV prodaja Tri ženske, nan. DJvji angel, nan. Labirint strasti, nan. TV prodaja Domače kraljestvo, nan. 14.30 Življenjetečedalje. nan. 15.30 Zakon v Los Angelesu. n. Tri ženske, nan. Divp angel, nan. 1, i 3 - žrebanje Labirint strasti, nan, 24 ur 57. potniK amer, lilm Komandosi, nan. Milénium, nan. Sitkavzaledju. amer, film 24 ur, ponovitev 06.00 09.00 10.00 10.30 11.30 12.30 13.30 14.00 16.25 17.15 16.10 18.15 19.15 20.00 21.3S 22.35 23.35 01.25 lean «Il a? »2 ť52> tCAMll 2T Sft 09.00 Naj spot dneva 09.05 Fesbval Brežice 96. pon. • MusfcaAdRhenum 09.55 Vabimo k ogledu 10.00 Na obisku., pri Mihaelu Bučarju 10.35 Videosiram 18.55 Naj spot dneva 19,00 Reg Iona kte novice 19.05 Otroški program 19.30 Obvestila 19.55 Oglasi/Vabin»kogledu 20.00 Dmgačen svet. pon odd* aje. go» Toma^ Humar 20.50 Regionalne novice 20.55 Oglasi/Vablmokogtedu 21.00 Popotniike razglednice, ponovitev oddaje • z Urošem Ravbarjem po Avstralci (2) 21.35 Motor spott mundial, ted. pregled dogajanja na področju moto éporta 22.05 50 lei pihalne godbe Litostroj, posnetek 23.00 Naj spot dneva S.05 Videostrani 09.00 09.05 10.05 10.55 11.00 11.35 1S.55 19.00 19.05 19.30 20.00 20.50 20.55 21.00 22.30 23.00 23.05 Naj spot dneva Dobro jutro, infomu-bvno-razvednlnd oddaja Drugačen svet, ponovitev oddaje. Gost Tomaž Humar Vabimo k ogledu Motor spori mundial, 39. oddaja, tedenski pregled dogajanja na področju moto Sporta Videcstrarti Naj spol dneva Regnnalne novice Poletni Miš maš. otroška oddaja Obvestila Iz oddale Dobro jutro Regionalne novice Ogiasi/Vabimokogledu Poletni filmi na VTV: Recept za umor. amen^ film • drama Prva Slovenska zastava na Antarktiki, dok. f. Naj spol dneva VkjeostranI SLOVENIJA 1 08.00 Odmevi 08,20 Zgodbe iz školjke 08,50 Oddaja za otroke 09.10 Radovedni Taćek D9.25 Nahnijí 1D.00 Modra pušćfta. ilaL íilm 11.30 Stebmogrívi konjič, nan. 12,00 Tednik 13.00 Poročila. Sport vreme 13.30 The sunsiilne boys, am. (. 14 55 LanU)bitKbzadnjič,an f. 16.30 Pomčila, Šport, vr^ne 16.45 FračjidoL 21/23 1710 Fliper, 7/26 17.45 Návrtu 18.10 Ozare iai5 Letališče. 3/6 16.45 Risanka 19.00 Daises 19.05 Utrip 19.30 TVdnevnik,ipon,vreme 20.05 Ubij me nežno, slov. t. 21.40 Velika imena malega ekrana 22.40 Poročila, šport vreme 23.05 PoDekameronu oaoo V New Orleansu, 4/13 00,45 Vran, 9/22 01.30 Strah, amer film SLOVENIJA 2 Oa60 VKfeospotnce 09.25 V telovadnci. 26/50 09.50 Med zemljo in morjem 10.40 SvetniK 31/43 11.30 Jasno in glasno 12.30 TVprodaia 13.00 Eurortews 1610 Zlata liga v atietiki. posnetki: Monaka 19.30 VKieospotnice 2a05 AI^NlpIč in muzikanti Evrope, odd. TV Manbor 21.05 Zzemljon3luno,9/12 21.55 Sobotr^anoč 23.55 SvetniK 32/43 00.45 Vkleospotnice 07.00 08,00 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30 11.00 11.30 12.00 12.30 13.30 15,00 19.15 20.00 21.50 23.50 02.00 Brez zapor i Jonasom Osem prijateliev Panda Jin Jin, ris. serija Hroščebon]i. nan. Knjižni molj Wi^bone, n. Naž dedeK nan Ko^rkarjl, nan. Ameriška gimnazija, nan Mlada čamvnica. nan, Modna popotovanja Pc^'n'mtl Kako sem pnšel na univerzo V vrtincu, amer, film 24 ur Tango in Cash, amer, film Oave, amer, film Senca dvoma, amer.film 24 ur Hmnmli S7 M 09.00 Naj spot dneva 09.05 maš, ponostev 09.35 Vabimo k ogledu 09 40 Prva ^ovenska zastava na Aniaridiki, dokum^ tam I film 10.10 Poletni filmi na VTV Nukie. om. avanturistični film 11.40 Vkleostrani 18.55 Naispotdneva 19.00 Otroški program 19.30 ODvestJla 20.00 éteverjan, posnetek! dela prireditve 21.30 Oglasl/Vabimokogledu 21-35 PoJetni fiffni na VTV črna mavrica, am. f. 23,05 Nai spot dneva 23,10 VideostranI SLOVENIJA 1 08.00 Risanka 08.30 Muminl, 14/14 08.S5 Franček. 22/26 0915 Babar, 62/65 09.40 Pleme, 14/26 10.05 O&ire 10.10 Fo1l(an 2000 11.10 Neizprosna dr/jina, 4/5 12.00 Ljudjeinzemlja 13.00 Poročila, Špon, vreme 13.10 HomoturIsJcus 13.30 Pomagarmosi 14.00 Poiž v solalJ, tv kabaret 14.30 Ubij me nežno. stov. film 16.00 Prviindmgi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Vsakdanjik m praznik 17.40 Slovenski magazin 1810 Naravni parki Slovenije 16.45 Risanka 18.50 Žt^banjeloia 19.00 Danes 19.05 Zrcalo tedna 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.06 im\K2/2 21.35 Družinske vezi 22 30 Poročila, špon. vreme 22.50 Orfe} v podzemlju, opera 00.55 Naravni parki Sjoveniie SLOVENIJA 2 08.10 Videospotntee 08.45 Noro zaljubljena. 1&47 09.10 Izdobregagnezda. 10/13 10.00 Minty,3/13 10.30 Zvezde HoHywooda 11.GO Parada plesa 11.30 Pripravljeni, oddaja o slovensid vojski 12.00 Naša pesem 99 12.25 MotociWizem.VN Češke do 250 ocm, prenos 13.20 TVpnxlala 13.50 MotociMizem.VN Češke do 500 ccm, prenos 14.50 Euro news 19.30 Vkleospotnice 20.(K Ptistolovéčine Nicholasa Hulota. 7/13 20,50 Muiphy Brown, 12/24 21.15 Qikcak 21.50 Šport v nedeljo 22.50 Prigode Banija Macken- zieja. avstralski film 00.30 VkleospotnKe 07.50 Osem prifateljev. rts. ser. 08.10 Panda Jin slin 08.30 Hroičeborgi, nan. 08.50 Knjižni mofj Wishbone, n. 09.)0 Naš dedek, nan, 09.30 Košarkarji, nan 10.0 Amertšl^ gimnazija, nan. 10.30 Pop'n'roll 11.30 Lepa princeska, nan. 13.10 Past za starSe 3, am. f. 14.50 Kleopatra, amer, film 19.15 24 ur 20.00 Aljaska v plamenih, am. f. 21.50 Carovnrce IZ Easrwicka, am. f. 00.00 24 ur, ponovitev ■un^ll S2 09.00 Postni Miš Maš, odd. za ott^ 09.30 Iz pon odd. Dobro jutro 10.20 916. VTV magazin, reg iniormatfvni program 10.40 športni toreMportna Informativna oddaja 10.55 Predolimpijska dogajanja v Sydney u, športna rep. 11.05 l2sred.odd,Dobro|uiro 11 55 Oglasi / Vabimo k ogledu 12.00 števerjan. posn l .dela prireditve 13.30 Izpet, oddaje Dobn>jutro 14 35 Vkleostrani 1700 Na Obisku... prt Mihaelu Bu^rju 17.30 Poletri filmi na VTV: Recept za umor. ameriški film • drama 19.00 Naravne znamenitosti evropske unije, 1 del dokumentarnega filma 20.00 Festival Brežlbe 98, pon., • Musica ad Rhenum 20.55 Videosirani SLOVENIJA 1 08.00 Utnp 08.20 Zrcalo tedna 08.40 Pomagajmo si 09.10 Risanka 09 20 OIrolka odilaja 09,50 Rdeči graiit 10.20 Klapa zahodnega deta 10.45 Skrivna Rusija. 2/3 11.30 Na Vrtu 11.55 Letališče. 3/6 12.25 Pivi In drugI 13.00 Poročila, šport vreme 13.55 Ljudje In zemlfa 14.45 Polnočni klub 16.00 Doberdan, Koroška 16.30 Poročia, šport, vreme 16.45 Radovedni Taček 17 00 f^e, 14/26 17.40 Zadnja meja. 2/3 18.35 2reban;e3x3plus6 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 TV dnevnik, špon vreme 20.05 Hotel ob Vrt)skem jezeru 21,00 Gore in ljudje 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.40 PoDekamenr^u 23.25 Kalifornija,amer.film 01.20 Zadnja meja. 2/3 SLOVENIJA 2 08.25 Videospotnice 09.00 J.A.G.,a'15 09.50 TomJone5.4/6 14.00 Cikcak 14.30 Sobotna noč 16.30 Pripravljeni, oddaja o slovensk» vojski 17.00 DomačeoDrtjna slovenskem 17.30 Po sledeh ntma 18.05 Sne2na reka, 6/13 19.00 LIngo. tv lgrk:a 19.30 Videospotnice 20.05 Jasno in glasno, konL odd. 21.00 Studk^city 22.00 Tatvan-kdo bo koga?, doku m. oddaja 23.25 Brane Rončel izza odra 00.50 Videospotnice -f-xy ; 06.00 Dobro jutro, Skvenlja 09.00 TVprodaia 09.30 Trfženske.nan 10.30 Div^ angel, nan 11.30 Labirint strasti, naci. 12 30 Policisti s srcem, nan. 13.30 TV prodaja 14.00 DomaČe kraljestva, nan 14 30 2ivijenje teûe dalje, nan. 15.30 Zakon v Los Angelesu, n. 16.25 Tn ženske, nan. 17.15 Divji angel. nan. 1810 1,2.3-žr«?anje 18.15 Labinnt strasti, nan 19.15 24 ur 20.00 Columbo; Načrt za umor, amer, film 21,45 Raztresena Aliy, nan. 22.30 Natujračun, amer, film 00.15 M.A.S.H., nan. 00.45 Taksi, nan 01,15 24 ur, ponovitev <53> lean all 27 09.00 Na| spot dneva 09.05 Dobro jutro, Infonnatlvno - razvedrOna oddaja 10.05 Števeqan,posnetek! dela 11.35 Vabimo k ogledu 11.40 Videostrani 18.55 Naj spot dneva 19.00 Regnnaine novice 19.05 Otroški program 19.30 Obvestila 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 20.50 Regionalne novKe 20.55 Oglasl/Vabimokogledu 21.00 Naravne znamenitosti držav Evropske unije, 2. del dokumentarne oddaje 22.00 Spoznanja pogovor s Tonetom Fabjanom, 2. del 22.35 Naj spot dneva 22.40 Videostrani SLOVENIJA 1 06.00 Odmevi 06.20 Mostovi 06.50 Denver-poslednjidino- zaver. 11/26 09.15 Radovedni Taček 09.30 Štirkleset zelenih slovon 09.50 Tuja nanizanka 10.15 Zadnja meja 11.10 Velika imena malega ekrana 12.00 Hotel ob vrtjskem jezeru 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Alica.evropsid kulturni magazin 13.35 Gore In ljudje 14.25 Simfoniki RTVS 16.00 Prisluhnimo tišini 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Srce igrač. 2/3 17.05 Moje mestece, 7/26 17.45 Veliki egipčani, 3/3 16 45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 TV dnevnik, ^rt. vreriie 20.05 Na irorje, 7/26 21.00 Aktualne teme 22.00 Odmevi, Sport, vreme 22.40 PoDekameronu 23.30 Beli hram, 2/2 01,00 Vehki egipčani, 3/3 SLOVENIJA 2 06.25 Vkleospotnlce 09.00 Zzeml}enaluno,8/12 09.45 Snežna reka. 6/13 10.30 Jasno In glasno 12.45 TV prodaja 13.20 Nove pustolovščine Nicholasa Hulota, 7/13 14.05 Tajvan: kdo bo koga?. dokum. oddaja 15.30 Lahko bi bHo zadni£. an. f. 17,05 Studio city 18.05 Gimn3Z?astnif3src,13/13 19.00 Noro aljubijetja. 17/47 19.30 \fldeospomice 20.05 Jaz sem nor, faz sem zío* ben, dokům, oddaja 22.30 Pumaro, Ital film 00.05 SvetponDča 00.35 Videospotnice -T" XX 06,00 Dobro jutro. Slovenija 09.00 TVprwIaja 09.30 Tri ženske, nan. 10.30 Divil angel, nad. 11.30 Labirint strasti, nan. 1230 Policlstissrcem, nan. 13.30 TV prodaja 14.00 l>)mače kraljestvo, nan, 14.30 življenje teče dalje, nan 15.30 Zakon v Los Angelesu, n. 16.25 Tri ženske, nad. 17.15 [^vji angel, nad 1610 1.2.3-žrebanje 16.15 Labinnt strasti, nan. 19.15 24 ur 20.00 Dnjgi otroci, kanad, film 21.45 Raztresena Ally, nan. 22.30 Ne mečle se stran. am. f. 00.15 f^.A.S,H., nan. 00.45 Taksi, nan. 01 15 24 ur, ponovitev Hmnmíí 27 sa 09.00 Najspotdneva 09.05 Naravne znamenitosti držav Evropi unite. 2. del 10,05 Vabimokogledu 10.10 Spoznanja:pog,sTone- tom Fabjanom. 2. del 10.40 VIdeostrani 16.55 Naj spot dneva 19.00 Otroški program 19.30 Obvestila 20.00 917.VTVmagazin,reg. informativni program 20.20 športni torek, športna informativna pddaia 20.40 Oglasl/VabirDokogtedu 20.45 SIODk na Roglo. reportaža 21.00 Predolimpijska dogajanja v Sydneyu, športna rep 21.10 AvlomoloiportniTVpn> gram, športna oddaja 21.50 Iz produkcfleZLTV. oddala televizije Moj video Selnica ob Dravi 22.20 917. VTV magazin, pon 22.40 âportri torek. pon. 23.00 Predolimpi|ska dogajanja v Sydneyu, pon 23.10 Najspotdneva 23.15 VIdeostrani SLOVENIJA 1 0600 Odmevi 0820 Dober dan. Koroška 08,50 Babar. 32/65 09.10 Fliper, 7/26 09.35 Sn:e igrač, 2/3 10.00 Moje mestece, 7/26 10.20 Neizprosna divjina, 4/5 11.10 Veliki egipčani, 3/3 12.05 Na morje, 7/26 13 00 Poročila, šport vreme 13.35 Modra punica. ítal film 15,05 Aktualneteme 16.00 Mostovi 16.30 Poročila. Šport, vreme ia45 Podktotîukom 17,45 Šola preživeiía, 2/3 18.45 Rtsanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vr^ 20.05 Spotswood, avstralski f. 22.00 Odmevi. Šport, vreme 22.40 PoDekameronu 23.25 Glasbeni sen 00.05 šola preživetja, 2/3 SLOVENIJA 2 08 25 Vfdeospotnice 09.00 Med zemljo in mor]em 09.55 Gimnazia slitih src, 13/13 10.40 Pumaro. ital him 12.15 Jaz sem nor. jaz sem zloben, doku m. oddaja 13.05 TVprodaia 15.00 Oruga godba 16.10 Step. amer film 18.05 Prostost 2/12 19.00 Gizdalin, 19 30 Vkieospctnice 20.05 Šport 22.00 Berilnske ulice. 2/6 23.30 Verjamem vate. ang.čb t, 01.05 Vkleospotrve J » — - ■ 06,00 Dobro jutro, 5k>venita 09.00 TVprodaia 09.30 Tri ženske, nan. 10.30 Divji angel, nan 11.30 Labirint strasti, nan. 12.30 Policisti s srcem, nan, 13.30 TV prodaja 14.00 Domače kraljestvo, nan, 14.30 ŽJvlienjetečedalje, nan. 15.30 Zakon v Lo$ Angelesu. n. 16,25 Tri ženske, nad. 17.15 Divji angel, nan 1810 1,2,3-ŽTebanje 1815 Labinnt strasti, nan. 19,15 24 ur 20.00 Pobegli kaznjenec, am. f. 2145 Raztresena Ally, nan. 22.30 Zlati otroK amer film 00.15 M.A,S.H., nan. 00.45 Taksi. nan. 01.15 24 ur, ponowtev kanali AT 82 09.00 Nai spot dneva 09.05 Dobro jutro, informa- tivno-razvedrilna oddaja 10,05 917. VTV magazin, ponovitev 10.25 športni torek, ponovitev 10.45 Vabimokogledu 10.50 Predolimpijska dogajanja v Sydneyu, športna re-portaža, ponovitev 11.00 Iz produkčně Združenja kikalnih televizij, oddaja televizije Moj video Selnica ob Dravi 11.30 VkieostranI 1855 Najspotdneva 19.00 Regionalne novce 19,05 Otroški program 19.30 Obvestila 20,00 tz oddaje Dobro jutro 20.50 Regionalne novice 20.55 Oglasi/Vabimokogledu 21.00 Na obisku.,, pri Andreju m Idi Centrilt 22.00 Festival Brežk« 98. Modis Vivendi 22.45 Najspotdneva 22.50 Videostrani 17. avgusta 2000 kašóin PAGINA 11 j2_PAGINA_iMšfas 17. avgusta 2000 17. avgusta 2000 PAGINA 13 14 OBVESCEVALEC HAS fAS 17. avgusta 2000 98-letnega Stefana Frankoviča, literarnega ustvarjalca, ni več Ix' tujfia iiLso tuis/opi Sttfo iw rra/Jun'iài i/i /ijt^ / zûfuAaii verš, ki so skony vsi izroípU Svljer^xko rad/tsí in lípaiift yprifuMÍýUÁí.'!^ ntýjelůkftona int-hJeifiern srečanju IJ/erani^ kittha upo ftí^Ktv Sloixrùje v Mariboru a/i niixl vé^ hifskiitùtiiïïikq^K'iinyiiieranKtrtkroif^ Univerze zp (rtlje uvtjettjsko tifxk^ Mde-i^s Stefan Fiunk(T\%-se je nxIiUptu ]W2 v Ih^íjti ptilHitjii. Jz\i{il se je za kfjuCav-níčarjaini)t(^knrjtu NdzudnjejeshájtowlnažeínzniíX I-éJ/WeVžft'-ljenju je prezrveJ v Miuil^mu Tam se. je iah)jp<> \ x)jni\idjnćil nmi slo\ "enskí' (fj ilMjske ; Lst\'fíijalce m je !i\><)jepeytni i ^vko kto clíj(f\ • Ijdivnjih(n vrn zfxjmih Uklleuj IW4ježř\vív l^èIoijn pri sinn Vjiví-p L AJé^ v pesniško p(Ov sevscdo zacJnjeiiU ni řtvřm ilo. Dnif^oce' na deíHáCiAO jeiminu pri^dmciA úm^i, ti uli epsktJ nannnanih pesmi Nejwilvri astaja lilmimi y^Certzpred ch'eli lei r layskí knjižnici Toliko ^'Matfí in fyrisrCne nastmjanosti so kazale nj€fff\v fx^nú, ki so fit prijema rifepesn îi nje^ít Atí^a sina in iTvh \mikaM f^-miHa/ada oswíem Maiii/iu, sStrii^čzeía in Ri)j-sr\ 0 mise Vicie, te, ki jo je imd najbolj mcí ostajajo med nami.Za-sjmI je .•^x)kojno, kol oln}k KV/a/ smo ^ pokojitili v Rjdkm-jrcNje^f/ 3 ijeríjíkii i vilrina nam Iyj \ vdilo, da l^mo ttuli v jeseni m^jenjfimL\tiin tah) nasmejani, hx je NIna^ljiidskt ILs^^^ lec àifun. Naj nvt lx> domača zemlja lahka! ■ WS DEŽURSTVA Zdravniki: CetreUc 17. dv^iusta • dopoldan dr Puvalič. popoldan dr. Koàevar, nočni dr. Koievarin dr Srošelj Petek. 18. avgusta • dopoldan dr PuvaJifi, popoldan dr. Cesa;, nočni dr Cesar in dr. Urbane Sobota, 19. avgusta In nedelja. 20. avgusta-dežurni dr. Kočevar In dr Friškovsc Ponedel|ek. 21. avgusta-dopoldan dr Puvalič, popoldan dr Vrabíř.. nočni dr. Rus in dr Žuber Torek, 22. avgusta • dc^oldan dr Budnjo, popoldan dr. Puvalič. nočni dr Vrabič in dr. Slravnik Sreda, 23. avgusta • dopoldan dr Rus. popoldan dr. Pirtovàek. nočni dr VIdovič in dr Stupar Zobozdravniki: 19. In 20. avgusta-dr Aleksander Uršič. v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1. Veí&n|e (od8.do12.ure). Veterinarska postaja v Žošlanju Lekarna V Velenju: Od 29. junija do 14. septembra je dežurna lekarna na l^rsnikovl. Ob nedel)^ od 7. do21.urefie-lefon89-70-570), vnočnem času od 21. do 7. ure zjutr^ pa je dežurstvo organizirano v dežurni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje (89-95-445), Dežurna farmacevtka izdaja samo nujna zdravila na recite, predpisane istega dne. mmmm^izi Od 18. avgusta do 25. avgusta - Ivo Zagožen, dr. vet. med» 06Q9/633-677. mali OGLASI KUPIM DOBRO OHRANJENO PEČ na olje z gorilnikom za centralno ogrevanje, kupim. Telefon; 881-696. LOKALI IŠČEMO TRGOVSKI LOKAL 200 ni2 z urejenim dostopom za lovomjake. GSM 041-670-870, PREKLIC PREKLIOUJEM DEJAVNOST NEPREMIČNINEzdnemIO. 8. 2000. LAR, Albina Videdč s.p. Fdtova 10, Vdenje. POSESTI PARCELO 2 NOVIM OBJEKTOM (sadna klet) nad Jamo Pekel, v vdikosti 2.300 m2, prodam. Telefon 03-586-36-32 (Edo Pučnik). MANJŠO ZAZIDUlVO PARCELO na l^i sončni legi v Lemberg j pri Dobrni, (vinograd) prodam. Telefon 874-354 ali 773-555. RAZNO PRODAM RABUENESALONiTNEPLiDŠČE. prodam. Telefon 866-046. DOMAČE NEŠKROPUENE ČEŠPUE za ozimnico, prodam. Telefon 041-344-883. STROČJI RŽOL PRODAM. Tetefon 885-485. BUKOVA IN GABROVAdn/a prodam. Telefon 886-267. UČBENIKE za L ^ IL letnik gim-naaje prodani. Telefon 885-989. STANOVANJA S PRVIM SEPTEMBROM iščem varstvo za devet mesečnega sinka. Telefon 041-428-796, VOZILA HONDO PRELUDE 2L16V brezhiben, kompletno opremljen, prodam. Telefon 063-869-291. DOSTAVNO VOZILO ZASTAVA, SPOMIN 21. av^sta bo minilo leto ?alosii in samote oúkixr mc jc /apuslila draga ^cna MARTA PLAZNIK Tc/koje pohabili človeka, ki ti je drag, še (cžje gaje izgubiti za vedno, a najteže je naučiti se živeti brc? njega. Iskrena livala vsem za vsak podarjen cvet in luCko spomina. ÍAi.VJOd VSiNJFM letnik 89, v voznem stanju, prodam za 50.000 SIT. Telefon 03-589-00-15. HONDO civící,5,5vraL L 93/94, odlićno ohranjeno prodam. Telefon 834-117po20. Llfi. ZAPOSLITVE POGODBENO ZAPOSLIMO prijetno dekle za delo v dnevnem baru. Lasten prevoz. Možnost sobe. Informacije 041-745-204, ŽIVALI TELIČKO SIMEf^ALKO težko 120 kg, pradam. Telefon 041-776-043. TELIČKO SfVO-RJAVO, težko cca 120 kg prodam. Telefon 881-841, PRAŠIČE ZA ZAKOL ali nadaljno rejo, prodam. Telefon 885-152. JARKICE PRED NESNOSTJO, prodajamo. Krajne, telefon 472-071. TiLICOSIf^ENTALKOiSOkg težko, prodam. Telefon 890-384 zvečer. PUJSKE TEŽKE 25 kg, za zakol ali nadaljnio rejo prodamo. Na željo tudi očistimo. Telelon 885-570. PRODAřvÍ190kgteae izkazano sočustvovanje, darovano cvelje in .sveče ler vaSo Slevilno prisotnost na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju, sestri Ivanki Novak, gasilcem, govornikom, Rudarski godbi, Trobilnemu kvartetu (JluSič, vsem sorodnikom in znancem 1er poslovnim partnerjem. PCK iRESALI TE BOMO! /xilujoči: žena f:rnica, hči Alenkti z mozern, sin Aleš^ vnuka Miha in Jure. Mnogo prezgodaj je odSel od nas, nama dragi in dobri zet JOŽE MEH Ohranila ga bova v lepem spominu. Tast in tašča Vakncijeva ZAHVALA Ob izgubi moža. očeta in dedija VINKA TERŽANA 19.7.1930 . 6.8.2000 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste darovali c^'ctje, sveče in izrekli sožalje. I Ivala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom» znancem, hvala GD Saiek, Premogovniku Velenje in gospodu Semelu. I Ivala gospodu kaplanu za opravljen obred in gospodu Kralju za brano mašo. Iskrena hvala pogrebnemu zavodu Usar. Žalujoči: iena Mahca, hčeri Ihnja in JoUca z drutinama L. M L Ob i/gubi drage mame MARUE TURN ŠE K 28.3.1933 - 8.8.2000 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki sle nam v trenutku bolečine stali ob strani in nam pomagali. Hvala Stajnerjevim, leti Treziki in Glavnikovim za nesebično pomoč. Hvala pevcem za zapete žaJosUnke, vsem za darovano cvelje in sveče, Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poli! VSI NJENI mala ANKETA Utrip v nočni trgovini Glasba in druženie v nedeljo 13. avgusta, je bilo razpoloženje na Graškl Gori • kot se spodobi za takšno prireditev - spn>ščeno in veselo. Ljudje iz cele Slovenije so prišli poslušat viže sedemnajstih nnntdiiozabavnih ansamblov. Kljub temu da se nama je zdelo, da se vsi obiskovalci neizmerno zabavajo, sva jih nekaj, med drugimi tudi kakšnega glasbenika, spravili v zadrego. ko sva Jim hoteli postaviti nekaj vprašanj in jih fotografírati. No, najbolj zgovorni in pogumni so o prireditvi p(»vt*dali tole: Rezka Mak iz Celja:" Na GraSki Oori sem lokrai /c četrtič. Prvič sem prišla že davnega leta 1%4. Zdi se mi, da je prireditev vsako leto večja - već je ansamblov, več ljudi. Na prireditev prihajam v glavnem s prijateljicami in (o predvsem zaradi glasbe in druženja." Rafko Turk iz Nove Cerkve: "Tukaj sem že četrtič. Na Graški Gori mi je vSeč prav vse - od gostiaske pi^nudbe do ansamblov, ki jih rad poslušam (udi v prostem času. Na GraSko Goro rad zahajam tudi drugače, ne samo takrat, ko se kaj dogaja." Jernej Šercer iz Mislinjsk« Dobntve: Na liitóne prireditve hodim predvsem s starši in ludi na Graški Gori sem bil /e večkrat. Na lej prireditvi prav nič ne pogrešam, vse mi je všeč - še najbolj ti>, da pride vsako lelo ogromno ljudi in srečam veliko prijateljev in prijateljie." Helena Krpač iz Dravograda: Zelo nama je všeč orga- mi nizacija prireditve - organizatorji so se res zelo potrudili. Poleg tega naju je zelo razveselilo vreme, kije zjutraj še slabt) ka/Átlo, zdaj pa je ravno pravšnje: ni ne prevroče ne premrzlo. Nekaj ansamblov poznava že od prej, nekaj pa nam je nepoznanih. Ni nama všeč, da so ansambel, za katerega sva hoteli glasovali, izključili i/ nadaljnega tekmovanja, ker je že prevečkrat nastopil in hiičejo dali možnost tudi madim. še neuveljavljenim ansamblom. Vendar: če ti je ansambel všeč, ne boš iz solidarnosti do mladih, glasoval /x\ drug ansambel." Stanko Lenart z Graške Gore: Sem domačin in se prireditve udeležim vsako leto. Oblečen sem v tradicionalno nošo pastirjev Graške Gore, tako da je vse skupaj še bolj nazoi'no prikazano. Prireditev mi je zelo všeč, če mi ne bi bila. ne bi prihajal vsako lelo. Včasih je bila bolj skromna, kot je danes, vendar je bilo vseeno "luštno". Na Graški Gori sem včasih tudi sam nastopal. Pel sem pastirske pesmi." Ma^až (levo) in Jože Linasi iz Spodnjega Razborja pri Podgorju pri Slovenj Gradcu: Sam prihajam vsako lelo, sin pa je letos prvič. Všeč so nama predvsem domači ansambli. Poslušava tudi drugo "muziko", vendar se nama domača najbolj "dopade". Tukaj je vsega dovolj - dovolj parkirnih mest, hrane in pijače je na pretek, postrežba je hilra, lako da na organizacijo res nimava nobenih pripomb." Mim m h/ Najbolj so navdušili Nastop ] 7 nariulnozabavnih ansiimblov sta ocenjevali tako stnikovna komisija kot olxinstvíí - med slednje je bilo namreč razdeljenih 3l)()() glasovnih lističev. Občinstvo je najbolj nav-da^il ansamlicl Izvir z Dobrne. Strokovna komisija s predsednikom Igorjem Podpečanom načelujeptxJelila zlate,srebrne in bronaste plakete. Zlato píí^eto in prizniinjc za najboljši vokal je prejel Franc Ptttočar iz N(ivega Mesta. zJato plaketo in priznanje za najboljšo melodijo Franc Žerdoner s prijatelji iz Vinske Gore. nagrado ta najboljši ansambel pa je prejel ansambel Slovenski zvoki iz Rogaike Slatine. Ob 2. uri zjutraj po svež kruh Ko sem prihajal k tn>ovini Prehrana, ki Je edina v Velenju odprta 24 ur na dan, sem bil presenečen nad številom avtomobilov pred njo. No. res Jih ni bilo toliko kot recimo pred celjskim Intersparom ob sob4»tah. Stranke se v trgovini niso zadržale dolgo. Mogoče tri. štiri minute, zato so se avtomobili hitro menjali. Pristopil sem do prodajalke in brez pomislekov izstrelil: "Dober dan." Takoj sem se zavedel, da sem naredil napako, saj je bila že trda noč. Verjetno pa nisem bil edini, ki je pozabil, koliko je ura. Zaspanosti v trgovini preprosto ni čutili. Tudi stranke, tako moški kol ženske, niso delovale utrujeno in zaspano. Prijetna glasba seje razlegala po prostorih. Ravno v času moje "nočne reportaže" sla trgovino obiskala dva varni>sinika. S pnxla-jalkiimi sla pokramljala o morebitnih izgredih. Kasneje sem izvedel, da še k sreči, (xl-kar imajo trgovino odprto tudi ponoči, niso imeli izgredov. "Neko noč nas je nekdo hotel prestrašili in nam sporočil, da je v prodajalni bomba. Seveda smo se ustrašili, ker nikoli ne veš. ali je govoril resnico ali pa je vse skupaj nizkotna šala," mi je povedala prijazna prodajalka, "izkazalo seje, da nas je res želel le ustrašiti, bombe namreč ni bilo v trgovini." V nočni izmeni prodajalke delajo od 22. do (t. ure. Na vsakih pet delovnih tednov naslopi tudi en nočni, zato prav vsaka dela tudi ponoči. "Ce sem v službi ponoči, se mi dan povsem spremeni. Tako pridem okoli poi sedme zjutraj domov in spim do poldneva. Čakajo me še opravki jo praktično vse, od hrane za živali do kozmetike. Po polnoči pa se število strank prične zmanjševali, kupci pa so večinoma mladi, stari v "Nočne ptice" si včasih zaželijo tudi prigrizkov. doma. na vrlu, vzamem pa si tudi čas za družino. Imam že malo večje otroke, tako da mi tudi oni pomagajo, kadar me ni doma." jc svoj urnik opisala proda jalka, ki se jc žc navadila na nočno delo. Do polnoči je v prodajalni zelo veliko strank, ki kupujejo raznovrstno blago. Mnogi čez dan nimajo časa, zvečer pridejo iz službe in se šele nato odicKijo za nakup. Kupuje- povprečju med 17 in 22 let. Kupujejo sendviče, pijačo (pogosto pivo in vino), razne drobnarije, cigarete, sladkarije in prigrizke. Ponoči pride tudi veliko delavcev, ki si kupijo malico in pijačo. Tudi sam sem opazil dva delavca. Z delom sta že končala, zalo sta prišla v trgovino po pločevinke piva. Okoli 5. ure pa prihaja zopet več strank, saj ljudje pričnejo hoditi v službo. "Pro- met sicer ni lako velik kot popoldan. Pričakovali smo manj strank, zato smo zadovoljni z nočno prodajo. Mislim, da so stranke dobn> sprejele naš delovni čas. Naša trg{wina je odprta neprekinjeno, zato se strankam ni potrebno bali. ali je bodo še dobili tisto, kar potrebujejo. Tako radi pridejo v trgovino in gredo tudi zadovoljni iz nje. To pa je tudi cilj vsake prodajalne." mi je v pogovoru zaupal Boštjan Kolet-nik. vodja (xldelka meso - de-1 ikatesa. Zaposleni so mi zatrjevali, da je med vikendi in prazniki več strank, in daje sedaj zaradi dopustov promet ponoči nekoliko manjši. Tisto noč... bolje rečeno, tisto jutro pa so v povprečju prihajali kupci na vsakih 5 minut. Za mnenje sem povprašal tudi nekaj naključnih strank, ki .so v tem času prihajali v trgovino. Všeč jim je, da lahko želeno dobijo kadar koli. Nekateri celo menijo, da bi moralo biti v Velenju še več tiikšnih trgovin. Na poli nazaj domov sem razmišljal o tistih davnih časih, ko so se morali ljudje sami znajti in živeti v družbi, ki nam je omogočala bistveno manj. Kdo se še spomni akcije "Nič nas ne sme presenetiti"? Za nekaj tednov vnaprej si moral razmišljati t> tem. kaj boš delal, kaj boš kupil in kaj boš jedel. Ti časi so sedaj za nami. Na srečo. Povprašajte tiste, ki ob 2. uri zjutraj kupujejo čisto svež kruh... ■ Andrej Breznik Luče ob Savinji Zakaj takšno razočaranje? V Lučah ob Savinji so se od petka do nedelje zvrstile prireditve ob "31. lučkem dnevu," njihovi vsakoletni narodopisni in turistični prireditvi, pa je od nekdaj izvrstne prireditve, znane po Sloveniji in širše, ostalo skoraj nič. Zlasti v narodopisnem delu, ki ga ni bilo. Pač, nek^ kilometrov stran so se je v PiHivolovljeku vrteli mlinski kamni in doživetja z mlinarjem ob in v 250 let starem mlinu so bila v soboto in nedeljo prijetna in zanimiva, pa še m4>kaje bila naprodaj. Sicer prikaza nekdanjih običajev in opravil letos v Lucah niti niso poizkušali pripraviti. Zakaj tako, vedo sami, primerjava z leti poprej, tudi z lanskim jubilejnim, pa je kruta in žalostna. Vsa čast korajžnim, ki so nedeljsko popoldne pripravili zabavni program na pro.storu pred večnamenskim domom in vsaj malo zapolnili (pre)globoko vrzel. Pravzaprav s<» poskrbeli za številne obiskovalce, ki so prišli v Luče zaradi prireditve, ali so se v kraju mimogrede radovedni ustavljali na poti iz Logarske doline. Vendar, roko na srce, to ni tisto pravo, kar je vsa leta navduševalo. Ob icm so .se odlično (tudi) letos izkazali gozdarji nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, ki so v soboto popoldne izvedli tekmovanje v gozdarskih veščinah in privabili ter navdušili množico ljudi. Potrudili so se lovci z nastopom rogis-tov in mašo v čast njihovega zaveinika sv. I luberia, mašo in procesijo so v nedeljo pripravili tudi v áist ťarnemu patronu sv. Lovrencu, rock žur in veseli večer so tudi imeli, pa novo košarkarsko igrišče so dobili in na njem igrali. A "lučkega dne" lokrat zares ni bilo. Žal. MjP Edino zanimivo je bilo pri mlinarju v Podvolovljeku