PRIMORSKI DNEVNIK 1’gnSpo11 - Cena 35 lir Leta XVI. - Št. 271 (4734) TRST, sobota 12. novembra 1960 Včeraj ves dan srditi spopadi ned francoskimi ultrasi in Alžiru policijo Demonstranti so razdejali ameriški kulturni center - Vzklikali so proti de Gaullu ter zahtevali povratek Massuja in Salana - Nad sto ranjenih De Gaulle se pripravlja na napoved «referenduma» v Alžiriji — Obletnico premirja leta 1918 so prosla-iiostl »p v Parizu na Elizejskih poljanah ob navzoč-lj ^ *v.e<^er ob uri, ko je eena tradicionalna So n, °b Slavoloku ima-Stov anjse skupine deraon-'..jtcoaViV , bližini vzklikale Alžiriji, in zahte- llačnPUSt*tev Eagaillarda *tprei1ji.P°licijski oddelki so Mi*;« Selile n ■ da bl 8e ,'rii polnoči so žan- iemn!e?ovaH večjo skupi-^ jih tri Jrantov. Od katerih aretirali. Skupno 'Satov Pridržali 1900 demon-P„ 1 Svaril1,avJL se ie de GauHe ‘fa v ial 35 minut z Debre-*** Sovn -,izeiski palači. Baje linjih 0 sinočnjih in da- NaVe edih v Alžiru, kjer ^Potelr obletnice premirja i«?Jrizu d Xak° mirno kakor 3aiov' rislo je do močnih i n'ed. francoskimi i* ila Dr«ri p°li"ijo. Proslava > llrtpi®.., spomenikom pad-** “&1 8e ie le tudi de-Delouvrier s steki so bile C w! 3000 fStniki, je množica ts a V7n-i-riancoskib ultrasov ,l>. v*tVnati Proti Deiou-V. Alžiri!rikali so: ((Franco-k’ »Hofl ’’ < iistavniki k°peanl proslavi tj 4|!>oJipj11 oblasti odhajali, 1hkiirt'- 7v?°va rjovela pro-štva 1 ie Poveljnik !lM-s,e ra?iriP°zval množico, »o, z de, Ker se to ni K vni a, zandarji na mo-{“"strantn zagnali proti V oenih J? in prišl° ie k. k nrj;, Popadov; okoli 11. ilt^stran*0 d° Prav® bitke, ik ali u. so na orožnike e. železne pali- oblasti Vi!*. ka .oje"! . H .■ stf.de si] Paradižnikov, var-t( ate it,Bfp,a so na demon-9ie solzilne bombic6 ha i dem°nstrantov so & drobutndarje tudl pplpe li'i bovih ,p° Pet frankov m vzkli- '■ skora, nai»- Bitka je tra. .so .ie jfa: ____ ... J žaicf“ . ure- Okoli 11.30 Vh ‘srai Ptc —“* =“'=■ 'vjbti Žan J ■ 80 zapeli °b-’Va'’ kar z opeko in S Okoli J11? 3e Prišlo pod jbj,- bljjj Poldne so žandar- L % _ lni linivai«.« ------------- po robu, i leaai Demonstranti jb t..a) Povzpeli na stre- \ '5"i natisa Univerze t, solzil.; na demonstranti n*. mi bombami. seri'',sl5om varnostnih 'a h1*- nrB monstranti nat0 'tbli^belet ,u.maknili v Uli-\i^° en’ vd1 oddaljena sSh?”™0b““'r*11 Ky|(j--‘nnjii ce- osov, s tem da gume. Nato so . Cent ameriškega kul- Hi ,vdrli v® ter šipe na J k aii. Ra,t-,Urade ter jih V1« V n so vse, kar ? d ie ,pro?torih, V tem |C, 0tana Jlznica' čitalnica Si ^ bemn Za pr°jeciranje nstranti so zme- US ie na- Pa “»bo vse, \°?torih Pnšlo pod roko. iit ‘k a bilo nikogar. ^'otestin1! ga konzu-^;Steht.ral pri franco- SJ lzvr?inre 80 varnostni S?ttante ' J?°v napad na Teri'.- so se začeli /?Wstrahi V so naleteli z »?°v ih .novo skupino S5k>Pati0 Pnšlo je do noto' fca,>te nki?a,ndarii 80 de-S i Varni^t° '■ OknU 1®-i d. Zarin- 8ile razna- 's SCPje m°dne razga- skupi- Nv Cntov’ W šo se mjJ®30 i.ani®,m kamenja. -30 i- Sl red vzpo- C' i ku?tuira3u' je »NftS^Shin.drni center, na- ^^7'b.ic ^lieii . tudi ne ra- irtev • 1 pa bil° bljni? 4 tudl ne ra-'n^bil^banei ie »Poročila, kH Pdvr*}i iz av‘ ,Cač. Vt>i n»K , vozl1 niimo, h!?lt,’e-kier je°] prpti vhpdu Vin Sa ,iJ, rezidenca ge-HS gata vlade v 'Sta -ftledUrd'ino. iavili. da » ih l^rni ,an®šnjimi de-Lvila da g.0 i sto ranje-^hjeni, sam° majhno Ari« odpeljali v Adi nt«v a'i so 70 de- ilu * ti jemajo razne plemenske skupine. Izvršilna oblast nad vsemi ozemlji pa bi imela široko avtonomijo. V članku ie rečeno, da se je de Gaulle odločil za referendum 15. decembra iz naslednjih razlogov: glavna skupščina OZN bo tedaj verjetno že končala razpravo o Alžiriji; general upa, da se bodo do tedaj fran-ccski^ skrajneži pomirili; v tem času se bo lahko podrobneje seznanil z mnenjem članov svoje vlade; predsednik vlade Debre bo govoril o Alžiriji v skupščini prve dni decembra; de Gaulle bo imel do 15. decembra dovolj časa, :■< sprejme »nekatere ukrepe za spravo*. V alžirskih krogih v tunizijski prestolnici ugotavljajo v zvezi z napovedanim priho- dom državnih poglavarjev tieh afriških držav francoske skupnosti, da bodo te poglavarje prisrčno sprejeli in da ne dvomijo v njih iskrenost. Ti so predsednik Kameruna rihidžo, predsednik Nigra Dio-ri, in predsednik Senegala Mamadu Dia. Opazovalci so rr.renja, da bodo člani alžirske vlade zelo podrobno obrazložili trem afriškim voditeljem svoje stališče in sedanji pciožaj ter jih skušali prepričati, naj jih med razpravo v OZN podprejo, ali pa naj ostanejo vsaj »dobrohotno nev-tialni«. Na vsak način poudarjajo v krogih alžirske vlade, da ostanejo pri že znanem stališču. Sleherna začasna ali dokončna ustavitev sovražnosti mora biti povezana z jamstvi o izva- nuiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiuHiuniiiiiiiiiuiiiuiiiiiiDiMMinniiniiiiiiiiiniiiiiinnMtiiiiiH^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiuniiiiuiiiiiiiiiniiiiii . Jasno stališče socialistov glede «težavnih» upravnih odborov PSI zago varja gl obalno rešite v» in odklanja «kaotično> taktiko KD skuša pridobiti na času, ker jo zaskrblja trdnost sedanje vlade Fanfani se je razgovarjal s predstavniki PSDI, PRI in PLI, Moro pa s Saragatom - Centralni odbor PSI bo zasedal 24., 25. in 26. t. m. Proslave so bile v Oranu, Co-stantini in v Philippevillu ter v drugih večjih krajih. Ni še znano število ranjenih v Alžiru. Baje je bilo ranjenih okoli sto oseb. Značilno pa je, da je »fronta za francosko Alžirijo, nocoj objavila izjavo, v kateri odklanja vsako odgovornost za današnje degodke in jih pripisuje »izzivalnim elementom«. V Parizu so danes pridržali okoli 700 ljudi med incidenti, ki so nastali po proslavi ob spomeniku padlih. Iz Metza poročajo, da so ob današnji proslavi 11. novembra organizirali manifestacije proti nemškim oporiščem v Franciji. Na občinskih hišah v Moyeruvre, Richemond in Amneville so razobesili zastavo na pol droga, pred spomenike padlih pa so postavili šopke cvetlic s črnim trakom, da protestirajo proti navzočnosti nemških čet na ozemlju teh občin. V Mourmelom-le-Grand so se številne uradne delegacije zbrale pred spomenikom padlih ter so prisostvovale mimohodu velike skupine bivših internirancev v nacističnih taboriščih, ki so položili pred spomenik vence. Toda francosko notranje ministrstvo je danes prepovedalo po vsej Franciji demonstracije, ki jih je organiziralo gibanje za mir proti bivanju nemških vojakov v Franciji. Demonstracije bi morale biti v nedeljo. V Parizu so se danes razširile govorice, da namerava de Gaulle v kratkem sporočiti u-stanovitev izvršilne oblasti v Alžiriji, ki bi jo sestavljala dva muslimana in en Francoz. Pripravili naj bi referendum o Alžiriji, ki šteje devet milijonov domačinov in nekaj nad en milijon Francozov. »France Soir. piše danes, da bo de Gaulle verjetno napovedal izvedbo referenduma 15. decembra. Referendum naj bi bil šest tednov pozneje. Prebivalstvo Alžirije bodo pri referendumu pozvali, naj se izreče o začasnem statutu za Alžirijo. Na podlagi tega statuta misli de Gaulle baje u-vesti federalni sistem, na podlagi katerega bi Alžirijo razdelili na več področij, ki za- ■IIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIlllllllllItllllllllHIIIIIIIIllll Brecelj v Braziliji RIO DE JANEIRO, 11. — Clan zveznega izvršnega sveta Jugoslavije Marijan Brecelj je prispel na dvodnevni uradni obisk v Brazilijo, kjer se bo z zunanjim ministrom Laserom in drugimi funkcionarji razgovarjal o gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in Brazilijo. Brecelj je izjavil novinarjem, da daje Jugoslavija velik pomen razvoju gospodarskih stikov z Brazilijo in da je zadnje čase sprejela ukrepe za povečanje trgovinske izmenjave. iiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiifiiiiinitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Demonstranti v Leopoldvillu zahtevajo izpustitev Kamitata Cete OZN so morale streljati v zrak, da preprečijo spopad med demonstranti in Mobutujevimi vojaki ■ Nova navodila irskim četam v Katangi janju samoodločbe v Alžiriji. Ker ni mogoče teh jamstev dcbiti z neposrednimi pogajanji s Francijo zaradi negativnega stališča francoske vlade, s:> Alžirci sklenili zahtevati jamstva od OZN. Zaradi tega zahtevajo, naj referendum organizira in nadzoruje OZN. General Salan, ki je sedaj v Španiji, je danes v San Sebastjanu izjavil, da je »zelo zaskrbljen. zaradi de Gaullove-ga govora o Alžiriji. Dodal je, da mora sedaj vsakdo jasno reči, ali je za »francosko Alžirijo, ali pa za »alžirsko Alžirijo«. Pripomnil je, da bi »Alžirija lahko postala ljudska republika, ki bi se navdihovala po vzorcih izdelanih v Moskvi«. Dodal je, da je prepričan, da je »mogoče še vse rešiti«. Nejasen položaj v Južnem Vietnamu po včerajšnjem vojaškem udaru Udar je izvršit padalski poveljnik polkovnik Thi • Baje je predsednik Diem obljubil razpustitev vlade - Poveljnik upornikov zagotavlja zaskrbljenim zahodnim vladam, da je namen njegovega udara „okrepiti borbo proti komunizmu" SAIGON, 11. — V Južnem Vietnamu je prišlo danes do vojaškega udara. Okoli treh zjutraj po krajevnem času je polkovnik Nguyen čanh Thi napadel s četo padalcev predsedniško palačo ob podpori tankov in o-klepnih avtomobilov. Predsedniška straža je pri obrambi uporabljala tudi težko orožje. Po večurnem streljanju je prišlo do kratkega premir- ja in poveljnik upornikov je odšel v notranjost palače, kjer je od predsednika Diema zahteval odstop. Začela so se pogajanja, da se prepreči nadaljnje prelivanje krvi. Načelnik glavnega štaba general Le Van Ty, ki je bil spočetka ujet, je sprejel ponudbo za posredovanje. Medtem pa je predsedn-.k Diem pozval po radiu vše vojaške poveljnike z drugih vojaških področij, naj ostanejo zvesti vladi, in je odredil, naj peta oklopna divizija takoj pride v Saigon na pomoč. (Od našega dopisnika) RIM, 11. — Rešitev vprašanja «težavnih» upravnih odborov v nekaterih velikih in srednje velikih italijanskih mestih ter nekaterih pokrajinskih upravnih odborov še vedno ni na vidiku, in preteklo bo še precej časa, preden bomo vedeli, kako se bo končala ta neprijetna zadeva. Zagata Krščanske demokracije je izredno velika, ker praktično nima izbire: upravne odbore more sestaviti brez posebnih težav le v nekaterih primerih, v vseh drugih primerih pa obstajajo le dve možnosti: ali s fašisti ali s socialisti. S prvimi ne more, ker se je pred volivci obvezala, da s fašisti ne bo nikoli več sodelovala, pa tudi socialdemokrati in republikanci ne bi v takem primeru več podpirali sedanje vlade; glede sodelovanja s socialisti pa je znan odpor desničarskih in centristič-nih sil KD, liberalcev in visoke cerkvene hierarhije. O-stane torej le odkrito priznanje poraza demokracije: komisarske uprave. Spričo te očitne zagate si je KD vzela čas in je poslala na teren nekatere svoje voditelje: Salizzoni je odšel na Sicilijo, Forlani v Toskano, Malfatti v Marche, Truzzi v Emilijo, Lattanzio v Piemont, Sarti v Campa-nio, Lucifredi v Umbrio. Proučili bodo vprašanje »težavnih« upravnih odborov v teh pokrajinah, po vrnitvi pa bodo poročali vodstvu KD. Končno se bo sesta] še glavni odbor KD, ki bo sprejel dokončne sklepe. Kdaj se bo to zgodilo? V nekaj tednih. Gla- silo KD «Popolo» piše danes, da ni potrebno, da bi se novi občinsk. in pokrajinski sveti sestali ;akoj, ker se morajo sestati najkasneje v roku enega meseca po izvolitvi. Vsekakor se bo morala KD odločiti najkasneje do 6. prihodnjega meseca. Glavna skrb KD je ohranitev sedanje podpore Fanfanije-vi vladi. In ta podpora, predvsem podpora PSDI in PRI, je danes v nevarnosti, če bi KD sprejela kakršno koli odločitev glede rešitve vprašanja »težavnih« upravnih odborov, ki bi jo odklonili bodisi socialdemokrati, bodisi republikanci ali pa liberalci. Zaradi tega se vrše razgovori med voditelji teh strank in predsednikom vlade ter političnim tajnikom KD Morom. Fanfani je sprejel danes na razgovor tajnika PSDI Saragata. tajnika PRI Realeja in tajnika PLI Mala-godija, Moro pa je imel daljši SSjilhj sorUbg!,h mestih Alžl-!;^mpf?tnirj proslave ob ■»Sita VI*, kFS’ 5e- prislp do Sefia n‘8° navzeli s<* kakor v Alžiru. LEOPOLDVILLE, 11. — Vojaki OZN so morali danes streljati v zrak in so postavili tudi nekaj možnarjev na terase glavnega štaba OZN v Leopoldvillu, da razženejo večjo skupino demonstrantov, ki so zahtevali izpustitev pred. sednika pokrajinske vlade Ka. mitata, ki so ga včeraj aretirali Mobutujevi vojaki. Ko je bila demonstracija še v teku so predstavniki OZN posredovali pri Mobutuju in zahtevali izpustitev Kamitata. Med incidenti, ki so nasta.i po aretaciji Kamitata, je bilo več ranjenih. Samo navzočnost čet OZN je preprečila hujše. Demonstracije so spočetka potekale mirno. Skupine ljudi so se zbrale pred sedežem OZN, toda Mobutujevi vojaki, ki so bili blizu, so takoj nastopili, niso pa mogli razgnati demonstrantov zaradi intervencije oddelkov OZN. Množica se je za čela razburjati in maroški vo jaki, ki so v sestavi OZN, so nekajkrat ustrelili v zrak. Pozneje sta neki častnik in načelnik policije OZN sprejela delegacijo demonstrantov in sta j zagotovila, da bodo storili vse za osvoboditev Kamitata. General Rickie je takoj odšel k polkovniku Mobutuju in se z njim razgovarjal dve uri, vendar rezultat razgovora ni še znan. Nekaj čez poldne so e demonstranti, vedno bolj razburjeni, odpravili proti rezidenci Mobutuja. Mobutujevi vojaki pa so jim zastavili pot. Takoj zatem se je postavil med vojake in demonstrante kordon ganskih vojakov, da preprečijo spopad in demonstranti so te lahko razšli, ne da bi postali žrtev Mobutujevih vojakov. V Elizabethvillu je predstavnik OZN izjavil, da so čete OZN dobile nova navodila zaradi napada, ki je bil 8. novembra izvršen na izvidnico irskih čet, med katerim je bilo ubitih osem irskih vojakov. Ni pa znano, kakšna navodila so čete dobile. V Dublinu je glavni štab irske vojske sporočil, da sta bila včeraj ubita en irski vojak, dva pa ranjena med streljanjem v Niembi v pokrajin; Katangi. Eden od ranjenih vojakov je pozneje umrl v bolnišnici. e»------- Poziv OZN državam upraviteljicam NEW YORK, 11. — Odbor za skrbništvo OZN je sinoči ooobril načrt resolucije, ki jo je pripravila skupina šestih držav fn ki ukazuje državam upraviteljicam, naj pošiljajo informacije Združenim narodom o neavtonomnih ozemljih, ki so pod njihovo upravo. Resolucija je bila sprejeta s 6d glasovi. Proti so glasovali delegati Španije, Portugalske godna oblast je uvedla pre-in Južne Afrike. 19 delegatov j iskavo. Upravni svet bolniš-pn se je vzdržalo (med temi | nice pa je imenoval posebno ZDA, Velika Britanija in dr- preiskovalno komisijo, da u-žave sovjetske skupine). I gotovi krivdo. Zatem je bilo odobreno de-io skupine šestih držav in sprejeta resolucija, ki našte va načela, po katerih se bo do morale države članice ravnati glede omenjenih informa cij. Osem držav (Afganistan, Burma, Cejlon, Gana, Gvine- ja, Indija, Nepal in Nigerija) je predložilo resolucijo, ki poziva Španijo in Portugalsko, naj pošljeta informacije o o-zemljih, ki ju upravljata. Pozneje je bila Španija črtana iz resolucije, ker je španski predstavnik sporočil, da je njegova vlada pripravljena poslati informacije OZN o o-zemljih, ki so pod njeno u-pravo. Zaradi pomote so ju zastrupili REGGIO EMJLIA, 11. — Za-radi tragične pomote sta davi umrli v bolnišnici v Reggio Emilii dve ženski. Obe sta imeli biti operirani in po po-_________ moti so jima dali namesto či-1 slitve, krize v poljedelstvu;’za stila močno dozo formalina. ^ vprašanja javnega šolstva, svo- razgovor s Saragatom. Vsi ti razgovori se seveda vrtijo okrog kvadrature kroga, ki jo predstavlja rešitev vprašanja «težavnih» občinskih in pokrajinskih odborov. Po ‘vejem razgovoru s Fan-fanijem je Malagodi izjavil novinarjem, da po volitvah ob stajajo pogoji za «resno politiko demokratičnega razvoja tako na političnem področju, kakor tudi na gospodarsko-socialnem področju«. Medtem ko se KD, pa tudi liberalci izražajo zelo previdno, v glavnem pa molče, pa so socialist; že danes zaključili z zasedanjem svojega vodstva m jasno (er odločno povedali, kako gledajo na sedanj; položaj in kakšno je njihovo stališče glede »težavnih« upravnih odborov. Hkrati so sprejeli sklep, da se bo prihodnjega 19. in 20. t. m. vršilo v Rimu zboro-vanje vseh federalnih tajnikov, 24., 25. jn 26. t. m. pa bo zasedal centralni odbor PSI, na katerem bodo sklicali 34. kongres stranke, ki se bo vršil proti koncu januarja ali v začetku februarja 1961. V zaključni resoluciji Vodstvo PSI poudarja «politični pomen odpora, ki ga je stranica nudila hudemu koncentričnemu napadu Krščanske demokracije, socialdemokratov n komunistov, in to v oblikah, ki je pogosto prekoračil upravičene polemične prijeme ter zašle na podtikanja in sumni-čehja«. Napad na PSI je v bistvu «odražal različen način, kako se gleda na preobrat v levo, ki ne more biti niti maskiranje centrizma niti varianta frontizma, ampak konkretna politična alternativa centristič-nemu bloku konservativnemu bloku, in ki ga je moč uresničiti z vsemi laičnimi in katoliškimi demokratičnimi silami v oblikah, ki so postale možne zaradi sedanjih notranjih -n mednarodnih pogojev«. Kar zadeva volilne rezultate. resolucija poudarja, da je PSI pridobila v primerjavi z upravnimi volitvami leta 1956 183.317 glasov v občinah, v katerih se je volilo po proporcionalnem sistemu; v primeri s političnimi volitvami leta 1958 pa je pridobila 55.207 glasov; k temu je treba dodati še pozitivne volilne rezultate na Trentinskem-Gornjem Poadižju in rezultate občinskih volitev na Siciliji, kjer je edino socialistična stranka napredovala v primeri s prejšnjimi volitvami leta 1959. Izguba 226.049 glasov na pokrajinskih volitvah, »ne izbriše dejstva, da je PSI znatno izboljšala položaj iz leta 1956 ir, utrdila položaj iz leta 1958, tudi če ni dosegla splošnega napredovanja, ki bi predstavljal nujni element za takojšnji preobrat v levo«. Vendar pa so pretekle volitve vnesle «nove in pozitivne elemente«: prinesle so poraz demice in še bolj podčrtale njen fašistični značaj; politično so ošibile KD; centristič-na koalicija je postala še bolj nestabilna, tako da nima zadostnih moči niti za reševanje vsedržavnih vprašanj niti ta reševanje vprašanj krajevnega značaja. Tudi napredovanje socialdemokratov ne more bistveno vplivati na odnose sil spričo vprašanj, ki so ista kot pred volitvami, in katerih rešitve ni moč več odlagati. Gre namreč za splošna vprašanja gospodarskega razvoja in polne zapo- bode na področju umetniške in kulturne dejavnosti. Tem vprašanjem se pridružujejo še vprašanja »težavnih« upravnih odborov, aeželnih vlad na Trentinskem-Gornjem Poadižju ’n na Siciliji ter občinskih in pokrajinskih upravnih odborov tudi največjih italijanskih mest. Na tem cilju (namreč pri sestavi teh upravnih odborov) čaka PSI tiste »demokratične sile, ki so volivcem govorile o politiki levega centra in ki stoje pred dilemo alj da drže obljubo ali pa da se razkrinkajo.« PSI «odklanja kaotične rešitve od primera do primera«, kakor odklanja vsakršno le navidezno spremembo, ki bi ne bila povezana z bistveno obnovo v programih in upravni politiki. Skladno z obvezo, ki jo is PSI prevzela pred volivci — zaključuje resolucija — socialisti zagovarjajo »globalno rešitev vprašanja težavnih upravnih odborov«, to je tako rešitev, ki naj odpre pot «splošnemu premiku v levo v vsedržavnem merilu«. A. P. »»-------- Monroe in Miller se bosta ločila NEW YORK, 11. — Predstavnik znane filmske igralke Marylin Monroe in njenega moža Arthura Millerja je danes popoldne sporočil, da sta se Marylin in Arthur razšla in da bo igralka predložila prošnjo za ločitev. Predstavnik je pripomnil, da pri stvari nima nič opraviti nobena »tretja oseba«. V zadnjem času se je mnogo govorilo o velikem prijateljstvu med Marylin Monroe in francoskim filmskim igralcem Yvesom Montandom. Nekaj minut pozneje pa so uporniki zavzeli radijsko postajo v Saigonu in polkovnik Thi je izjavil, da je bil predsednik Diem odstavljen. Pozval ie prebivalstvo, naj upornike podpre. Sporočil je tudi, da ,e bil ustanovljen ((revolucionarni odbor«, ki je prevzel oblast «z namenom borbe proti komunizmu v teh težavnih urah« V istem času je nad prestolnico neko vladno letalo trosilo letake, ki so obtoževali ((komuniste«, da so nahujskali na upor. Tudi Diem je po radiu izjavil, da so upor organizirali nižji častniki «ki verjetno delujejo sporazumno s komunisti«. Polkovnik Thi pa trdi, da ima upor protikomunističen značaj. Obtoži] je predsednika Diema, da gleda predvsem dru. žinske interese in ne interese ljudstva. Dopisniku agencije UPI je polkovnik izjavil, da namerava sestaviti začasno vlado. Ostro je kritiziral politične vplive v vojski in je dejal, da bo dal aretirati predsednika Diema, o katerem je izjavil, da je vladal z železno pestjo pet let v Južnem Vietnamu«. «Stara vlada, je dodal, ne obstaja več. Nameravamo sestavit; vlado, ki bo res protikomunistična, in obrniti se hočemo na vse naše politike po njihovi sposobnosti ne glede na sorodstvo,« Revolucionarni odbor je po radiu zatrjeval, da se je predsednik Diem vdal in da se ,e oklepna divizija, ki jo je bil Diem poklical na pomoč, pridružila upornikom. V vladnih krogih pa so to zanikali. Adjutant oredsednika Diema je po telefona iz predsedniške palače izjavil dopisniku AFP, da »je vse v redu« ;n da je predsednik «v najboljši formi«. Palača pa je se vedno obkoljena po upornikih. Blizu palače se zbira veiika množica. V bližini krožijo avtomobili z zvočniki ter pozivajo Diema in člane njegove družine, naj odstopijo. Povsod krožijo oboroženi vojaki po glavnih ulicah pa so razmeščeni oddelki padalcev. Baje se oddelki vojske, ki so ostali zvesti predsedniku, približujejo prestolnici. Govori se, da je mornarica ostala zvesta Diemu in da pomaga pri prevažanju vojaštva v prestolnico. Voditelj upora se je danes popoldne razgovarjal s funkcionarji predsedstva in z voditelji ameriške misije. Baje je zagotovil, da misli sestaviti začasno vlado, v kateri bodo zastopane vse stranke, in bo imela nalogo ((boriti se proti komunizmu ter podpirati demokratične države v zunanji politiki«. Zvečer je poveljnik vojske general Le Van Ty, ki se je pogajal s predsednikom Die-mom po nalogu upornikov, oblavil sporočilo, ki pravi, da je Diem privolil v razpustitev svoje vlade v pričakovanju, da se začnejo pogajanja z revolucionarnim odborom; dalje je obljubil, da bo odredil ustavitev sovražnosti in je sprejel sestavo začasne vojaške vlade. Razen tega je general Ty pozval vojaštvo v posameznih pokrajinah, naj se vrne na svoje mesto in «naj se bori proti komunistom«. Položaj v Saigonu ni še po- j polnoma jasen. Prvotno je re. volucionarni odbor sporočil, da bodo padalci napadli predsedniško palačo tudi s topovi, če ne bo predsednik sporočil svojega odgovora do 15.30. Prevladal je zatem vtis, da pogajanja niso uspela. V krogih upornikov so tudi zatrjevali, da so se vojaški oddelki, ki jih je bil Diem poklical v Saigon, pridružili upornikom. Padalci so zasedli najvažnejše strateške točke, med katerimi tudi letališče, radio in vojaška poveljstva. V glavno bolnišnico so pripeljali 10 mrtvih in 49 ranjenih. Politični komisar revolucionarnega odbora je obljubil, da bo odbor zagotovil svobodo tiska, združevanja in mne. nja in da bo njegova naloga «boriti se proti komunizmu«. V zunanji politiki se bo odbor postavil na stran ((svobodnega sveta« in bo uvedel dobre odnose s sosednimi državami. Poslanska zbornica bo razpuščena in bo imenovana ustavodajna skupščina. Polkovnik Duong Van Dong je piedsednik revolucionarnega odbora, ki šteje pet članov. To se je zvedelo zvečer na tiskovni konferenci, ki jo je imel predstavnik odbora. Predstavnik je izjavil, da se predsedniška palača še vedno upira. Potrdil je, da so še vedno v teku pogajanja med predsednikom Diemom in revolucionarnim odborom. Toda zaradi zavlačevanja predsednika je predaja sedaj lahko samo brezpogojna. Dodal je, da bodo ponoči napadli predsedniško palačo. Okoli utrdbe, v kateri se je zabarikadirala vojska predsednika Diema, so razmestili nove vojaške enote. V Saigonu so se boji pozno ponoči obnovili. Padalci so odprli ogenj na čete sedme divizije, ki prihajajo na pomoč Diemu. Boji so v teku v severnem predmestju Saigona. V Parizu izjavljajo, da je bil državni udar izvršen zaradi nezadovoljstva vojske in prebivalstva proti režimu predsednika Diema. V Augusti je načelnik tiskovnega urada Bele hiše Ha-gerty izjavil, da Eisenhower zelo od blizu spremlja položaj v Južnem Vietnamu. V Tokiu so v krogih blizu zunanjega ministrstva mnenja, da gre za «notranji upor proti korupciji režima predsednika Diema«. V vietnamskih krogih v Tokiu so mnenja, da je državni udar »točna ponovitev udara, ki ga je izvršil kapetan Kon Lee v Laosu«. Polkovnik Thi je prešel v opozicije, ko je bil zaradi kritike proti korupciji in proti nesposobnosti Diemovega režima odstavljen. Zatrjujejo, da se je bil tedaj sporazumel s pod-piedsednikom, da bodo Diema eliminirali. Nekateri trdijo, da so bili s tem sporazumni tudi Američani, ki so baje večkrat posredovali pri Diemu, naj se czira na razpoloženje vojske in naj omili svojo diktaturo, zato da ne bi bila »demokra-C.ja kompromitirana«. Ameriški državni departma je zvečer objavil izjavo, v kateri pravi, »da je jasno, da upor v Južnem Vietnamu ni b:'l navdihnjen po komunistih«, in izreka »naravno zaskrbljenost« ZDA za vsak zrak nestabilnosti »v neki svobodni državi ob mejah komunističnega ozemlja«. V Londonu z veseljem ugotavljajo, da gre za upor, ki ima »protikomunistično tendenco« častnikov, ki sodelujejo pri uporu. Pri tem ugotavljajo, da je Velika Britanija članica SEATO in da manil-ski pakt iz leta 1954 določa, da so tri indokitajske države pod «zaščitnim dežnikom« te organizacije samo v primeru »komunističnega napada«. Agencija Tass je danes v prvem komentarju poudarila, da pomeni državni udar v Južnem Vietnamu »nov uda-lec ugledu ZDA«. Agencija o-menja Diema kot washington sko lutko in pravi, da »se ie ameriška propaganda trudila, (la bi dokazovala, da je režim Diema zgrajen na trdnih temeljih«. »Dogodki pa so pokazali kako majava so bila tla pod nogami Diema in njeg jve klike«. mitttumiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiimMiiiiiiiitMtiiMititiiiiimmiiimiHiiiiiii 17 novih fakultet letos v Jugoslaviji BEOGRAD, 11. — V Jugoslaviji so letos odprli 17 novih fakultet, tako da se je število fakultet' povečalo na skupno 77, to je za 57 več, kot jih je bilo pred vojno. Nove fakultete so odprli večinoma v industrijskih središčih in so usmerjene na usposabljanje visoko kvalificiranih delavcev, ki so potrebni gospodarstvu. Mehanizacija kmetijstva v FLRJ BEOGRAD, 11. — Po načrtu jugoslovanskega združenja za mehanizacijo kmetijstva bo prihodnje leto za nadaljnjo mehanizacijo kmetijstva uporabljenih 45 milijard dinarjev. Predvideva se med drugim, da bo jugoslovansko kmetijstvo dobilo v letu 1961 5300 novih traktorjev z ustreznimi kmetijskimi stroji in okrog iiiiifiiitiiiiiiiiiiimiiiiitmiiiimimHHmniimmiiiiiitiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiniii,,!,!,,,,,,,,,!!! Čistka v državnem departmaju ko bo Kennedy prevzel oblast? Zatrjuje se, da namerava novi predsednik postaviti na odgovorna mesta aktivnejše m sposobnejše ljudi - Odgovor na brzojavke Mac Millana, de Gaulla in Adenauerja WASHINGTON, 11. — Nixo-nov tajnik za tisk Herbert Klein je danes popoldne izjavil, da podpredsednik Nixon sprejema odločitve volivcev in da je sklep, ki je bil sprejet v torek, veljaven. Klein je tudi izjavil, da Nixon ni bil vprašan za mnenje, ko so republikanski voditelji enajstih držav zahtevali ukrepe za ponoven pregled rezultatov. Dodal je, da Nixon nima nobenega namena ugovarjati izvolitvi I»ennedyja. Danes si je Nixon dokončno piiboril glasove treh velikih volivcev na Havajskih otokih, tako da ima sedaj 191 volilnih glasov. Še neodločen rezultat je na Aljaski s tremi volilnimi glasovi in v Kaliforniji z 32 volilnimi glasovi. Ob 22.30 p srednjeevropskem času je bil rezultat v 164.340 volilnih okrožjih od skupnih 166.078 naslednji: Kennedy 33.618.053 glasov (50.2 odstotka) z 32 državami in 30J (igr. šola). jjlri Ponovitev iste pred*'* urj 13 novembra ob *'• v Avditoriju. - Narodna in študijska knjižnica bo priredila v zimski sezoni 1960-61 sledeča predavanja: leposlovje: moderno slovensko slovstvo, zgodovinski razvoj slovenskega jezika, prešernoslovje; folklora: stari slovenski običaji na Primorskem: umetnostna zgodovina: primorska umetnost, moderna slovenska umetnost, baročna slovenska umetnost: tehnika: nuklearna fizika, naš pogled v vesolje tast rooa vtika), fotografije Lune: sociologija in pravo: kozmično pravo, misija dobre volje (socialistični odnosi). * * * Izvršni odbor Slovenske kul-turno-gospodarske zveze bo Imel sejo jutri 13. t.m. ob 9.36 uri na sedežu v Ul. Geppa 9. IZLETI „ rana ni bila pran do kraja za- Za proseske in kontovelske | secjena gostilne je bil včeraj res pra-vi sv. Martin. V vseh gostil-1 Francoski gostje so ustva-nah niso imeli rok, da bi po-1 rii> *CP začetek nove sezone, stregli trumi gostov, ki so za-l ki se bo z domačo premiero sedli vse gostilniške prostoreA pričela pravzaprav prihodnji Osmice pa so kar v kleteh, | petek, ko je na vrsti Piran-kot je to v navadi pri nas, j dellovo delo Sest oseb išče av. točile najboljše. Zato so imele ves dan vse zasedeno. Največ ljudi je bilo včeraj seevda proti večeru, ko so začeli prihajati iz mesta polni avtobusi ljudi. Proti večeru se je zelo povečal tudi avtomobilski promet. Cesta od mesta do Proseka je bila neobičajno polna motornih vozil, ki so še v poznih večernih urah prihajala v vas. Vse gostilne in osmice so bile do zadnje ure polne gostov. Po dobrem torja. Kladivo je padlo pometaču na glavo Ko je včeraj popoldne 60-letni Giovanni De Nicolo, cestni pometač, pometal Ulico Ca. pitelli, mu je padlo na glavo kladivo, ki ga je nekdo vrgel z drugega nadstropja neke hiše. Kladivo je ranilo pometača po čelu, zaradi česar se kozarcu se je tu pa tam raz-1 bo moral zdraviti dober teden. IZLETI SPOT Dne 13. novembra priredi SP-DT izlet v Idrijo z ogledom rudnika. Na povratku planinsko martinovanje v Črnem vrhu. — Vpisovanje v Ul. Geppa št. 9 v dnevnih urah. Nadalje naj dvignejo listke s številkami sedežev. IZLET SPDT V IDRIJO Odhod v Idrijo je v nedeljo 13, t.m. ob 6.30 iz Ulice F. Seve-ro. Prosimo točnost in zaostale, da poravnajo v Ulicj Geppa 9. ftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE ttiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiHfiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitifiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiit Izpred kazenskega sodišča Dne 11. novembra 1960 so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo je 6 oseb, porok je bilo 7. UMRLI SO; 50-letri Luigi Kobal, 73-letna Anna Nacson pdr. Bison, 3 mesece star Fulvio Della Santa, 83-letna Ida Spaventi vd. Valneri, 78-letni Giovanni Giorgi, 78-!etmi Enrico Angeli POROČILI SO SE: risar Antonio Cristofich in prodajalka Mirella Simcich, zdravnik Giuam-mi Manfredi Albar.ese in univerzitetna študentka Laura Ierance, delavec Domenico Secchii in šivilja Giuieppina Pettcrosso, elek-tr:čar Giovanni Peeorella in prodajalka Lidia Piscanc, prodajalec Luigi Kirn in prodajalka Carla Ciuffi, tesar Rodolfo Gnan in delavka Lucia Moscolin, nameščenec Viittor io Maggj in delavka Eugenia Maizan. «#--------- NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; dr. Grrieiner. Ul. Giulia 14; Al Lloyd, Ul. del)’Oro!ogio 6; dr. Signorl, Trg bolnišnice 6. Položitev temelja za licej «Petrarea> Včeraj opoldne je bila v Ul Obsodba dveh jugoslovanskih beguncev zaradi prodajanja ponarejenih dolarjev Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Edel, sta se zagovarjala begunca Marko Kneževič, star 25 let, stanujoč v Parizu, ter Ramo Karič iz begunskega taborišča pri Sv. Soboti. Oba obtoženca, ki »ta v priporu ob 18. avgusta letošnjega leta, so obtožili, da sta razpečavala ponarejene ameriške dolarje. Na zatožni klopi je sedela tudi 40-1 etn a Paola Lazzarich iz Ulice Gatteri 5, katero so obtožili, da je prenočevala Marka Kneževiča proti plačilu, dasi ni imela za to potrebnega dovoljenja od kvesture. Kneževiča in Kariča so dolžili, da sta vtihotapila v Italijo ponarejene dolarje ter da sta v avgustu letošnjega leta razpečala približno 350 ponarejenih dolarjev. Nadalje so dolžili Kneževiča goljufije, ker je 16. avgusta osleparil Marijo Luxa por. Ferfoglia za približno 125.000 lir. Kneževič se je izdajal za avstrijskega turista, ki mu je baje neki stric iz Amerike poslal dolarje katere je on hotel preprodati po ugodni ceni 500 lir za dolar. Da bi si pridobil njeno zaupanje, ji je najprej Rossetti ceremonija položitve J ,jai tri dobre bankovce po 10 temeljnega kamna za novi 1:- i dolarjev, nato pa 150 ponare- Vespist povozil deklico Včeiuj popoldne je 21-Jetni Bruno Uanchi iz Ulice D'Al-viano 3 povozil z vespo v Ulici Baiamonti 10-letno Fran. co Bais iz Ulice Ronchetto 67, ki je tam prečkala cesto. Deklica si je zlomila levo nogo, gubila je spomin in si ver- cej «Petrarca», ki ima svoje jenih dolarjev. Nadalje so ga stare prostore na Drevoredu i dolžili, da je skupno s Kari- XX septembra. Ceremonije so ; ,;em hotel ogoljufati gostilni-se udeležili najvišji predstav- i (,arja Antonia Bonazzo. Karič r.iki oblasti, med katerimi dr. | :e prjje] v lokal ter naročil I).. 1.. 4nn-in H s* ITpnnvlI . . • IM- C* A_X _ 1_ Palamara, župan dr. Franzil in pokrajinski predsednik profesor Gregoretti. Dr. Franzil je na kratko spregovoril o dolgem birokratskem postopku, preden je prišlo do začetka del. Sola bo zavzemala površino 598'i kv. m in jo bo gradilo INA-casa razpisuje natečaj za dodelitev 114 stanovanj v etno zlomila tilnik Z nekim t podjetje Delta. Njena gradnja zasebnim avtom so jo odpe- j bo stala okrog 194 milijonov ljali v bolnišnico, kjer »o jo i:r, za zemljišče pa so izdali sprejeli na II. kirurški odde-1 nao 80 milijonov, in sicer po odkup, ki jih bodo zgradili v | lek s pridržano prognozo. I 13.500 lir za kv. m. pivo in razna jedila. Strošek je hotel poravnati z dolarji, češ da nima lir, ker je namenjen v Pariz. Gostilničarjev sin pa ni hotel sprejeti dolarjev. Ko se je Karič pogajal v notranjosti gostilne, ga je Kneževič čakal zunaj. Na- I zapora ter 20.000 lir globe. Priznalo je za krivega tudi Kariča ter mu prisodilo pogojno 9 mesecev zapora in 11 tisoč lir globe ter ukazalo, da se obtoženec izpusti na svobodo. Razsodba je verjetno prišla prav Kariču, ker mu je za časa razprave večkrat prišlo slabo in enkrat je celo na hodniku omedlel in padel na tla. Oba obtoženca so oprostili obtožbe, ki se tiče goljufije. Sodišče je nadalje obsodilo Lazzarichevo na 12.000 lir de-nhrne kazni. «»-------- Trčenje avtov m motorjev nico, je povedala, da je otrok zgrabil škatlo smukca in ga začel jesti. Preveč ga je pojedel in ga bodo morali zdaj zdraviti tri dni, da mu sperejo želodček. Proti večeru pa so pripeljali v omenjeno kliniko 9 mesecev starega Lucijana Uršiča iz Ulice Farnetello 28 na Vrdeli. Otrok je že predvčerajšnjim padel v kuhinji z mize, ko so ga za hip pustili brez varstva. Pobil se je po čelu in se bo moral zdraviti nekaj dni. KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes 12. t. m. ob 19.30 uri barvni film: Četrti pešpolk Igra priljubljena ROMY SCHNEIDER M*. Vrn0P",1C Franck* j* knjigarni, Ul. sv. Franv ,, (danes do 18. urfK ij.vC*' do 21 ;n jutri od 15 jgjfF fe Moscclin, Ul. Tea j, no 2, tel. 31-342 (nasPr° ditorija). V sredo 16. t. ni. ob 20.30, Ufi v prosvetnem domu n» JOŽE JAVOBSB* Opo «i' MANEVRI K I N Fenice 15.00 «Vsi to Soroi, Serge_ Kes* Al»((' At uo cruL ui, d- r‘u j#r» Exce)sicr 14.45 r, Impero 16.00 «Bele s* pAr Ilalia 16.00 »Tiste«. '\"Lno Klaus Holm. PreP°v di ni. Massimo 15.30 idaJ# (Mein Kamp')«- m!s do 1945. Prepove*"10 Zadnji dan. „ Moderno 16.00 «V«l*an technicolor, Ga™ .p, Charlton Heston. VCJ jl, iKraiP * r 0« Astoria 16.00 Gzb°r' scopecolor, Za za TV «Canzor.:ssimo«. pr« Astra 16.30 «Nenad«nl r** Vittor‘0 Veneto >6.Wprep0 nlce«, G. Ferzetti. mlad'ni. Marconi 16.00 «Sm ^ ,, sarja«, technicolor. pi »5 Savffia 16.00 «Kako » w F Lorella De Luoa. icO10G ft Ohiudio Vlila. teir jpuot*1* Ideale 16 00 »Zabave či», technicolor. .rlja 'Kt, Odeon 16 00 »Kasim, dije«, technicolor Victor Mature. "j NOVB STE VIDELI ■■ g TEL. EVIZ°B pri Radio Tre' s. NICO^ J ULICA predvaja danes 12. t. m. z začetkom ob 1* °r' filU' Z lambreto se je sinoči peljal po avtomobilski cesti pro. t, Proseku 61-letni Raffaele Pallamba z Opčin — Narodna ulica 134. Ko je na cesti krenil na levo, je privozil za njim mali tovornik, ki ga je šofiral neki šofer Tržaške tovarne testenin. Vozili sta trčili in motorist je zletel na tla ter si verjetno zlomil levo ramo. Opraskal &e je tudi po nogah in se bo moral zdraviti od 5 do 4Q dni. V Drevoredu D’Annunzio sta sinoči trčili vespa in avta. Medtem ko se obema vozačema ni zgodilo nič hudega, se je poškodoval 35-letni Albino Bura s Furlanske ceste 87, ki se je peljal na zadnjem sedežu vespe, katero je vozil 31-letni Claudio Furlan iz Ulice Vignetti 19. Bura si je zlomil desno nogo in se bo moral zdraviti 40 dni. Palače hotel Portorož Novo odkritje filmskega platna Odprt celo zimo Vsa h da n program v nočnem baru petkih razen Nezgoda dveh otrok V kliniki za dojenčKe slednjega dne je policija oba , vjeraj popoldne sprejeli aretirala. Sodišče Je priznalo Kneževiča za krivega ter ga obsodilo na 1 leto in 6 mesecev so na Vsak dan ples v restavraciji Jadran petkih razen zdravljenje eno leto starega Fabia Capitania iz Ulice Paolo Diacono 8. Njegova mati, Zniianc irveusezonske cene Vljudno vabljeni MN fl IG- lliz MARO^f- JESUS TOflOfU PttAHIN S.«#"** ki ga je spremila v bolniš- . ji 'j e j1« Gorski dnevnik 3 — 12. novembra 1960 Sodobni gospodarski problemi Evropa v sedanji svetovni trgovini ret>ivalstva samo i »stmo. iijj1 raz'skovanju vzrokov *C°kega deleža Evrope tOo -_avn?m izvozu, ne sme-I . .zabiti, da je ta izvoz '•zvit i, Vrs*i posledica zelo liv ~ 'rgovinskih zvez dr-ittl,- dne Evrope, ki raz- aVo 1 zelo široko izbiro j jo • betežno vlogo igra-kiM tem industrijski pro-**W ^ar 4e danes zelo titi, 1 *ai v svetovni trgo-jjl,t v Povojnem obdobju P° industrijskih do-»i^i J Primerjavi z osnov-' lt(je ,e®c’> raste znatno hi-'»tožasno je to pod-•fci, ,a'*VI10 revno na pri-'itn ,. Sastvih, kar drža-BPsk • uvažajo zahodnoev-"•htrut ^^rijske proizvode 0 „v uie’ da znaten del te-fplt 02 a Plačajo z izvozom, (j g ga so države Zahod-Ir°pe v primerjavi z tUj ad*le bolj liberalno zu-Uterj °msko politiko, v )Hj 50 razlogi zaščite dojite* gospodarstva manj 'iinlti ni’ ^azen činitelj v ’»Pe yUde,ežbi Zahodne Ev->4ii fvetovnem izvozu je itiotfjj e‘° razvita trgovina ^ 'ega področja '■iSov!',,ca visokega nivoja ®'rtipe ega Irvoza Zahodne •kupno s pomembni- H „ «■*. ui ?m°rsk-kljj a itd. je 'bila, da je '5*wega Področja pri sve-j( , Uv°zu zelo velik in b odi, »■* 19a9 znašal okrog vOV' S*- '''■hodne Evrope v os u1? izvozu se je pove-'* los ' . °dstotka v 1. 7957 letuje jSl- v letu 1959, kar rV , Predstavlja samo *5l i. r"ne zahodnoevrop-N* Upoštevajoč, da ,e področji približ-t« 0 število prebivalcev na od raznih uslug, Pr. dohodki od ka- ega prevoza, *,‘Si n'Un skupni nacio- ktiijj, °dek in dohodek na p bj ,8 he razlikuje mno-,1*0 ^* k 0 Površni opazo-se Vzhodna i »v, su S* odr’ da “ - - t^iodn ltuie v primerjavi S j 0 Evropo z zelo vi-, tai,Q Pni° avtarhije. To-mnenje na osnovi ' fi poJ.i lovanju v sve- bi bilo zgre- se namreč znatno nHin« Ce se iz skupine V “®vrr 2*1 ir,? sodelovanju v V e, ®0vmi bi bilo z Velika CSl ropskih držav iz- i* *r*d»'tJet.*ka zveza, ki sa-t' v it-a.Vlia ogromno trži-t^tta “teretn obstaja po-■i> . notranja razdelitev S trJtatere vrednost zu-\ .«°vin. *amo e na prebivalca (J ostalih 40 dolar'ev-•i, i Vz4'°dnoevropskih ’’ i*.vlne vrednost zunanje ’*'J taajpa.Prebivalca v letu Sa'a 120 dolarj primerjavi i poviprečjem ©-krog 280 dolarjev na prebivalca v državah OEEC. Toda razlika med tema dvema številka je še vedno znatna. Relativno majhen delež zunanje trgovine v nacionalnem dohodku vzhodnoevropskih držav je posledica določene e-konorrtske politike. SZ je glavni dobavitelj blaga in najvažnejše tržišče za proizvode ostalih dežel tega področja. Gledano v celoti, predstavlja njegova današnja trgovinska struktura v glavnem odraz politike, ki je težila za zmanjšanjem odvisnosti od uvoza, predvsem pa od uvoza iz zahodnih dežel. Porast deleža zahodnoevropskega izvoza v ZDA in na Japonsko od 3,7 odst. v letu 1957 na 4,9 odst. svetovnega izvoza v letu 1959, predstavlja znaten del pojasnitve za povečanje plasmaja zahodnoevropskega blaga v zadnjih dveh letih. Ta porast je delno posledica izrednih pošiljk jekla zaradi stavke v ameriški jeklarski industriji, delno pa posledica pomembnega plasmaja zahodnoevropskih malih avtomobilov, ki danes vse bolj konkurijajo ameriškim malim avtomobilom. Zaradi tega ni mnogo možnosti za še nadaljnje povečanje tega deleža Porast trgovine znotraj Zahodne Evrope od 20 na 21,2 odstotka svetovnega izvoza je drugi činitelj, ki je znatno prispeval k povečani vlogi Zahodne Evrope v svetovni trgovini. To je predvsem posledica pojačanja trgovine znotraj Skupnega tržišča in znotraj Evropskega združenja svobodne trgovine. V prihodnjih letih bo to verjetno najbolj dinamičen činitelj v gibanju zahodnoevropske trgovine. Toda delovanje tega činitelja bi se lahko znatno zmanjšalo z relativnim in morda tudi absolutnim upadanjem ■ trgovine med tema dvema trgovinskima skupinama. Zaradi tega vlagajo dežele — članice teh Skupin, velike napore za povečanje trgovine z deželami izven Za-padne Evrope, Porast deleža vzhodnoevropskih držav v svetovnem izvozu od 8,7 odststotka v letu 1957 na 10,5 odstotka v letu 1959 je posledica delovanja več činiteljev. Hiter porast nacionalnega dohodka na že tako visokem nivoju, večji poudarek na razdelitvi dela znotraj tega področja, večje posvečanje pozornosti ekonomskim kriterijem — so glavni činitelji, ki so privedli do povečanega sodelovanja tega področja v svetovnem izvozu. Toda ta porast je skoraj izključno posledica povečanja trgovine med državami tega področja z republiko Kitajsko, katere delež se je dvignil od 6,1 na 7,7 odstotka svetovnega izvoza. V prihodnjih letih bi omenjeni činitelji lahko privedli do še nadaljnjega znatnega porasta deleža Vzhodne Evrope v svetovni trgovini. S. B. Prizor iz Javorškovih »Manevrov«, ki jih bo imelo Slovensko gledališče danes zvečer v Avditoriju Pred nocojšnjim začetkom «Manevrov» v Avditoriju Geta, stoj - en, dva • •• + * | Kaj smo \ gleda li po Kaj pravijo o «Manevrih» vojaki sami in njihov komandant - režiser - Zabave in smeha bo na pretek Prizorišče — ljudsko-pro-svetni oder. Videti je, da so na njem še pred kratkim igrali in da kulis niso u-tegnili pospraviti. Razmetane so po odru. Na desni vise gledališki kostumi, lasulje in druga odrska ropotija. Z eno besedo: vse naokrog vlada tisti zanimivi, prijetni in dražljivi nered, ki vlada po predstavah. Na odru je nekakšna poltema, poltema tiste vrste, ki jo ljubimo v spokojnih u-rah, ko se dan preliva v noč. Na slamnjači leže vojaki — dva šahirata, drugi se nervozno sprehaja, tretji spi, četrti, peti... Ta navidezni mir prekine streljanje topov, bombardiranje letal — vojna? — ne, manevri! Dolgčas! Vedno novi vojaki, ki simulirajo ranjence, vedno pogosteje prihajata vojaška bolničarja, vedno i-ste besede ... Lezi! Ali boste ubogali a-li ne? No? Kolikokrat pa vam bom še pravil, da ste mrtvi? Po vojaški disciplini ste zdaj mrtvi, zato vedite se kot se za mrtvece spodobi. Molči! To je prvo pravilo, drugo pa je: miruj! ... zunaj pa grmi, grmi, kot bi se bližal konec sveta. Vršim svojo žurnalistično dolžnost, vtikam svoj nos v vsako procesijo, pa sem se napotil tudi na »Manevre* intervjuvat naše zadovoljne fante. — Zdravo tovariši! Dovolite, da se vam predstavim, režiser (trenutno spet samo asistent) Adrijan Rustja. rad bi kakšno vašo izjavo za tisk. — Oho, se oglasi nekdo na slamnjači, javno mnenje se zanima za nas, še slavni lahko postanemo! Preslišim hudomušno opazko ter stopim k prvemu vojaku. — Kako vam je ime? — Jožko Lukeš, tu pa mi vsi pravijo Janez, pa kličite me še vi tako. Po zunanjosti izgleda naš Janez kot dobrodušen uradnik; na moje vprašanje, ka- ko kaj z »Manevri*, mi je takole odgovoril: — Moderni manevri so moderni manevri. Znati moraš signalizirati, znati moraš u-porabljati radar, se izogibati raketnih letal in še tisoč drugih takih umetelnosti, ki v prejšnjih vojskah niso bile v rabi. V tem ritmu gre tudi moderna dramatika. Znati moraš plesati, znati se moraš prevračati, poskakovati in še tisoč drugih u-metelnosti. Pozdravljeni! Kdo ste vi? — Danilo Turk, v civilu sem direktor tovarne, ne boste verjeli, a pravijo mi Brdavs. Nisem se čudil temu pridevku. Tovariš, ki mi je stal nasproti je res sila plečat. Izjavil pa je tole: — Ja, jaz v teh »Manevrih* res nimam velike vloge, prilagajam se kolikor morem Martinu. Martinu? — To sem pa jaz. V resnici se pišem Julij Guštin, doma sem iz . .. ah, pustimo to, raje ne povem, da bi ljudje ne pisali domov! Zre- Popravljanje tega, kar so drugi zanemarili Melioracij e v dolini Hudourniki odnašajo plodno zemljo, ki se seseda v koritu reke, zato se korito dviga in vsaka večja voda preplavlja obdelana polja in povzroča milijonsko škodo - 20 let dela in 6 milijard stroškov Posledice negospodarnega ravnanja s celimi področji Istre talko v času Avstrije, kot v času italijanske zasedbe so v predelih rek Mirne in Raše letos prišle ponovno do izraza zaradi obilnih padavin. Reka Mirna je na primer letos kar 18»krat šla čez bregove in preplavila obdelana polja ter s tem povzročila na milijone dinarjev škode. Samo na kmetijsikem posestvu »Mirna« so zaradi tega utrpeli 47 milijonov dinarjev škode. Nekoliko manj škode je povzročila Raša. V zvezi s pogostimi poplavami, ki jih povzročata ti dve reki, so se pri okrajnem odboru v Pulju, kamor področji upravno spadata, začeli intenzivneje ukvarjati s tem problemom'. Z melijoracijo področij Raše m Mirne so sicer začeli že kmalu po vojni, vendar je v smislu obstoječih zakonov bila naloga melijiriranja teh področij prepuščena krajevnim oblastem, ki pa tolikšnim nalogam niso in r.e morejo biti kos in na Koncu razgovorov, ki so jih ustrezni organi imeli v Pulju, so prišli do zaključka, da bo treba najti sredstva drugje, kajti načrti z zvezi z ureditvijo teh dveh tokov bodo stali okoli 6 milijard dinarjev. Za kaj gre? Znano je, da v krajih, kjer ni gozdov ali gostih nasadov padavine ustvarjajo hudournike, ti odnašajo s sabo zemljo, ki jo nato odlagajo v nižjih predelih, tako da imamo hkrati na eni strani pojav erozije, to se pravi odnašanje rodovitne z»mlje, >,.V° Tnt A X , . Sobota, 13. novembra 1»«« glasba; 9.30: Jutranji koncert: Pionirski tednik; 11.50: Otroci Verdi,’ Beethoven; 12 00: Poje dzt rajo pesmice; 12.00: Narod- H,'1 b 3n r‘",Ja glasba in kole- Sergio Bruni; 13.30: Armando ne ob spremljavi harmonike; sporeda in Trovajoli m Bruna Lelli; 15.55: 12.15: Franc Černe: Zdravstve- «trin|(|. 11.45; pisani Vremenske razmere na ital. na zaščit- krav porodnic; 12.25: C°tat 51h dni; 12.30: Za morjih; 16.00: Oddaja za bol- Za razvedrilo; 13.30: Veseh 'ttf v o.irt'ka'; 13'3(k Plošče nike; 16.45: Komorna glasba; planšarji; 13.50: Arije iz Ver- V': !5-' W«s; 18.00: Orožen: Tedenski literarni pregled; zbor iz Celja; 17.15: Po kinu V V J?0stov‘ v Nemčiji«; 20.00: Vesele pesmi; 21.00: Ma- __________ % SUiti kulture; 18.30: gična flavta; 21.20: Radijska ; horr* B'2et' Prokoflev; igra Samyja Fayada: »Andalu- ItVtJO: s poslušalka- zijski nož«; 22.45: Sobotni e- Sllii Soj. j^Hjansk! akvarel; notni razred; 23.20: V; 20 a,\. 2ll'3'k Teden V. glasba. * • Okfpt »Onnnfi Plesna II. program 9.00: Jutranje veni; 10.00: 'k. J*ti». ',a: Oktet »France & n- ; «Neverjetno, S) ^ v jsa’ Cesare Mea- V*' u»IUnt lm ''njegovi «Reseto»; 11.00: Glasba za vas, ■mi in njegovi ^ delaU; 13.45: Moda; 14.05: Kavbojsua in cua-nska glasba; 14.45: Par. da orkestrov; 15.40: Kratek simtomčni kom i.i„.e podarjen televizor? .JLEKON1HAJTE na 24018 Tpecmlmrnni tehnikt tv rak e Rsdio TREVISANj « & Trst ‘tja Manae0r,*ert «Le XVTr N S k0; stran*; 14.15: se dobimo, 17.45: Četrt ure poje Vice Vukov; 18.00: Jezi- cerT 1ŠJS:"italijanske tjudske kovni pogovor,; 18.15: Šopek 5 - ■ ■ domač h samospevov; 18.30. Če- ška zabanna glasba; 18.45: Ok- Abbate, Nta7»nderT:eK,,D' v' Fran‘ popevke; 17.0«: Pojo A ; «1. '4-45: Sergio parigi; 17.30: Mina, V 'rias,.' Pfugne«; 15.00: Krar)Kie In Caterlna; 18.35; Pie- ™ v svat: 20.00: Praznovanje ■ 15.20- ‘a Jazzovskega iltt. 7 nami; 19.20: Glasbeni na oežeU; 20.30: In A. Be- • zborovsko petje. vrtiijak; 20.30: Verdi: It. V«-. Boccanegra«. V c, °Per « dobro jutro; Ul- program „.Bo željah; 12.40: 13.40: Popevke Dovoilt;, trne mi je Cox!; 21.00: Za prijeten konec tedna; 23 0a- Plesna glasba. Ital. tele vitija 11.00: Otvoritev r dijskega 17.00: Sonate za vijolino In ----------------------------- -... VjUoi'4.30: p-,’ pJ5pevks Klavir: Brahms, Debussy, Illn- Selškega leta iz Eologne; 13.00: (k■ Kvi--,. morski led- ikoo- Literarna kriti- TV Sola; 17.00: TV za mlad -no; 18.30: TV dnevnik i-n izžrebanje loterije; 18.50: Človek in knjiga; 19.10: Zemlja — živi svet; 19.25: Konec dinastije Sforza; 19.55: Teden v svetu; 20.08: Ribištvo na Oceanu; 20.30: TV dnevnik; 21.05; Can-zonissma; 22.15: Konec oklop-nic; 23.05: TV dnevnik. Jug. televizija Beograd 18.00: Električni sto Savin: Štiri skladbe za vio- vžigalnik — oddaja za otroke; lino in klavir: 8 55: Radijska 20.00: TV dnevnik; 20.15: TV Sola; 9.25: Alt vam ugaja?; reklame; 20.30: Rože In balo- Orkestralna matineja; ni — zabavna oddaja; 21.30: _ IlUltjdiMnuiia _--1 <5 ^"Smevl;U:,61^ Brittenov PrelUd,J; 200°; V-** ^ Rpnarriu litru. {t; 1*U.; To *.vtorJev; 18.00: iim 'J5J>y -.---- kovečernl koncert: Bach, Pa- . *ve ,K'rr.y *a"ini’Barwki ■2i'3.o:-k°gu£ Di Gia- L?**ii'SK17 40*' Haydnovlii skladb; 23.10 avtorjev- S,a uo- Pr(,gled; 23 40: s 1 p 00: Poje’ Eartha como: ‘NeJPfrlj5ke n0Vele’'- ^ »»sb/.^s .Jol; 22.15: Slovenija S *• 23.00: Prenos 0/fl/ program Slovenija 8.05: Zabavni zbori; 8.30: Bi- t*H>rjih^nske fazmere na 10.15: ' 9-°0: Operetna 11.00: Rtdl Jih poslušate; 11.30 Nevarnost je moj poklic. kar se dogaja v višjtn predelih, na drugi strani pa nanaški v doljnjem toku reke zapolnjujejo korito in vsak večji dež ali naliv nujno privede do poplavljanja polj ob reki. Pa še nekaj, ki je v teh primerih že »normalno«. Ce bi gornji del sotočja reke bil pogozden in melioriran, bi v času padavin voda takoj ne odtekala in bi se v zemlji zadržala tudi za sušno dobo. Nasprotno pa voda v goličavah ne ostane, pač pa se takoj odteče in imamo zato v sušnih časih mnogo hujšo sušo kot bi jo sicer imeli. Tipičen primer tega pri-rodnega pojava sta področji rek Mirne in Raše. Mirna na pr. ima v povprečju zelo malo vode, tako da v dobi, ko ni dežja, teče pod mostom v Portoportonu komaj 2 do 3 kub. metra vode, brž pa ko imamo le nekaj dni obilnega dežja, se ta malone potok spremeni že v nekakšen veletok. Ing. Gropuz-za z Reke je izdelal načrt za melioracijo vsega področja reke Mirne, od koder povzemamo nekaj podatkov. «Velike vode nosijo v dolino velike količine nanaškov, ki jih v višjih predelih odnašajo hudourniki. Zaradi naglega padca doline Spodnje Mirne se ti nanaški tu sesedajo, kar povzroča stalno manjšanje korita reke in povečuje nevarnost od poplav.’ Po računih ing. Gropuzze odnesejo hudourniki v dolino na leto okoli 496.000 kub. metrov kamenja, peslka, zemlje, listja in ostalega materiala. To vode odnašajo s sicer velikega področja, z vsega gornjega sotočja Mirne. Na tem področju je kar 21 hudourniških področij s 145 potoki in 154 hudourniki. Dolžina vseh hudourniških tokov znaša že 416 km. «V nekaterih hudourniških področjih so posledice erozije — zatrjuje ing. Gropuzza — že tolikšne, da se tu ne more zakoreniniti že nobena rastlina več«. Kolikšno škodo vse to povzroči, je težko oceniti, toda dejstvo je, da že pri srednji letni eroziji voda spere s samih 100 hektarov površine okoli 1.500 kub. metrov zemlje in drugega materiala, ki spada med najplodnejši površinski del tal. To pa ima še drugo negativno posledico in sicer to, da dolina Mirne, da torej plodni nižinski predeli postajajo iz leta v leto bolj močvirni in zato za obdelovanje neprimerni. Po statističnih podatkih in meritvah je bilo ugotovljeno, da se dolina Mirne dviga iz leta v leto za poldrugi centimeter, kar posebno škoduje znanemu motovunske-mu gozdu. V tem gozdu je »degradiranega« že 1.300 ha gozda in meritve kažejo, da bi bilo dovolj že samih 50 cm novih nar.aškov za njegovo popolno uničenje. Glede tega je značilna tudi preteklost. 2e v 19. stoletju, torej v času Avstrije, so v motovunskih gozdovih morali posekati 30.000 dreves, ki so se posušila vprav zaradi nanaškov. Ob takšnem stanju je nujno začeti z melioracijami. Ing. Gropuzza je zato izdelal načrt, ki predvideva 20 let sistematičnega in intenzivnega dela. Načrt bi se začel izvajati prihodnje leto in bi bil dokončan šele leta 1980. Načrt predvideva stroške, ki bi terjali okoli 120 milijonov dinarjev na leto. Samo zajezitev hudournikov bi v celoti terjala 2 milijardi in 215 milijonov dinarjev. Vzporedno s temi deli pa bi se nadaljevala tudi dela v zvezi z melioracijo same doline Mirne, kjer gre za reševanje 4.870 ha obdelovalne površine. Res je šča že melioriranega in da je urejenih 15.5 km korita Mirne in sicer 13 km od Por-toportona do izliva reke v morje pri Novem Gradu ter 25 km od Buzeta do Tom-bazina, toda urediti je treba še 23 km srednjega in gornjega toka reke, kar bo terjalo najmanj poldrugo milijardo dinarjev stroškov. Kaxor vidimo gre za dela, ki terjajo veliko sredstev. Razumljivo je, da jih krajevne oblasti, z lastnimi sredstvi, ne bodo zmogle, saj je znano, da je istrsko po-ljedeljstvo mnogo preskromno, da bi krilo tolišne stroške. Motovunski gozd pa bi ne smel biti dotaknien, vsaj dokler se ne zajezijo hudourniki. Potemtakem imajo prav strokovnjaki, ki zahtevajo, da se v ta deia angažirajo republiške oblasti. Kar velja za Mirno, v Pie-cejšnji meri velja tudi za Rašo na vzhodni strani Istre. Razlika je v tem, da je za Mirno načrt že izdelan, za Rašo pa ne in bo izdelan šele letos. Z druge strani pa je na področju Raše precejšen del melioracijskih del že izvršen ,ki na področju Mirne šele čaka na konkretnejše delo. Področje Raše meri okoli 50.000 ha zemljišča, ki ga je treba najprej rešiti. Tu gre predvsem za reševanje gornjih delov toka, predvsem za gradnjo jezov proti eroziji. Kolikšno škodo povzročajo hudourniki, vidimo, če od naselja Gračišče gledamo prodi Učki. Erozijski proces v dolini Raše je približno enak kot v dolini Mirne, le da škoda ni tolikšna. Kljub temu se kopičenje nanaškov v koritu reke nadaljuje s tolikšno silo, da porabijo po več milijonov dinarjev na leto samo zato, da korito reke vzdržujejo. Zato je treba tudi v področju Raše začeti z večjimi deli, ki bodo, podobno kot pri melioraciji Mirne, trajala 20 let in stala okoli 2 milijardi 200 milijonov dinarjev. IZ TRŽAŠKIH GALERIJ Piero Lucano Piero Lucano bo gotovo nestor tržaških slikarjev, saj je moji ujn i dovršeno naslikal podobo njene babice že v dru. geni letu tekočega stoletja. Kako spretno pa je slikal kot mladostnik, nam kažeta na tej razstavi sličici: «Rotonda pri Fmetu» in «Obrežje« iz leta 1894. Od tedaj pa do danes je Lucano ostal zvest akademskemu pojmovanju likovne u-metnosti. Edino kar se je pri tem spreminjalo je njegova barvna lestvica, ki je z leti postajala postopoma vedno pestrejša, tako da je barvitost danes že skoro edini namen njegovega slikarskega hotenja kot takega ter se nam vsiljuje vprašanje, ali ni že prekoračil ponekod mero umetniškega ličinka barv. Da je postavil sliko aJezus med ribiči«, kjer prevladujejo temne barve, na najvidnejše mesto, gotovo »i zgolj naključje. Lucano je spreten risar in dober ilustrator v figuralnem smislu. Toda od njegovih znanih aktov mladenk, ki jih slika z vidnim dopadenjem, razstavlja sedaj le enega (ePo-čitek»). Vse ostalo so kotički kraških vasi, borjačev in ograd, nekaj cvetlic in trije portreti. Oni Bianche Lucano je iz starejše dobe; je tu kot v nekako primerjavo z barvo dobro modulirano podobo Ket. ty Daneove in prof. Roletta. V ozki galeriji Lučanove sli. ke ne pridejo do prave oelja-ve. Stlačene ena tik druge vplivajo skoro kričavo, ker jim manjka stranskega prostora, v katerem naj izzvene njih barvne simfonije, ki se sicer neugodno medsebojno mešajo, ko so že itak barvno prenapete. Verjetno se Lucano hote predaja tej barvni opojnosti, ker ga to, prijetno poživlja. V njegovih slikah bi bilo želeti več površinske obdelave, tako bi s pastoznejšo barvo v marsičem pridobile, zlasti tam, kjer se sicer v suoji prozornosti zde kot projekcije barvne svetlobe. Toda Lucano si ne pripravlja sam barv. Slika z aragimi kupljenimi barvami, zato jih tanko nanaša na belo podlago, kar i-ma vsekakor prednost, da bodo slike ostale še dolgo kot sveže in ne bodo potemnele. Občinstvu se razstava gotovo dopade, saj jo pridno posečajo mimoidoči meščani. MILKO BAMBIČ Lojze Spacal na poti V - v *S -m**-# ■»m-... «*. Naš znani tržaški slikar Lojze Spacal razstavlja te dni v Beogradu. Na sliki ga vidtmo neposredno pred odhodom na dolgo pot skupno s slikami kli so mi Martin — pa naj bo Martin. Tu ležim — pa nisem zabušant, samo prija mi nekoliko počitka. — Jaz sem Kobal — Silvij Kobal, sekretar podjetja Snaga. Na »Manevrih* je res zabavno. Zafrkavamo drug drugega. Mene kličejo »cesarica*, verjetno zaradi mojih prirojenih finih gest. Da povem odkrito, to mi ni posebno všeč, razumeli boste s to epidemijo ljudi, ki menjujejo spol... Pa vi? — Rado Nakrst, oprostite moral bi se predstaviti 2 imenom, ki so mi ga dali kolegi — Gregor — po poklicu sem pravnik. »Manevri*? Jaz bi le rad vedel ali so to manevri, kar pravijo, da so; ali so več ali manj? In če so sploh? In če niso, kar so — kaj so kar niso? In če povedo, kar bi ne smeli povedati, ker če niso, kar so, to kar so, dasi niso, so ... o zavozlana logika! — Jest sem Leli Nakrsto■ va, oskrbnica tega doma. Ali veste, kako smo ji zrekli? — Kobila! Pa veste zakaj? Ker vedno teka odpirat bolničarjem. — Tu je pač duoje djelo. Ja, kej be v’m rekla! Taku je: žalostno a resnično! Uod kr suo sezidale ta kulturne dom, sem Ijeti jen znam ka-ku se naše jegrauce trudejo jen štedirajo usekasuorte je-ger — vesjele jen žalostne. Stršnu je škuoda, de naše ledje huodejo taku malo glje-dat naše jegre. Povejte me, lube muj gospud, če nej tu za nas Slavence lete tu for-te žalustno?! Kdo pa je ta lepa gospodična? — Jaz sem Miranda Caha-rija ali Jerica, sem hčerka oskrbnice tega doma. Počasi se tu uvajam, da bom lahko tudi jaz sposobno o-pravljati ta težak a vabljiv poklic. Ja, poglej no, tudi vi ste tu. Kako je z vami slavni »šolski upravitelj* Benko! — Ne, ne, motite se, jaz sem Stane Raztresen. Ali niste vi .. . ah, oprostite, zamenjal sem vas — no pa še vi povejte kaj »Manevrih*. — Kaj naj povem? No, na take manevre bi vedno pri stal, kajti v kratkem bi privedli do popolne razorožitve Ravno toliko časa sem mel, da sem to napisal, ko vdreta na oder bolničarja, Prosim tovariš ... — Edo Martinuzzi — prvi bolničar. Ne morem vam nič povedati. Prvič, ker sem v aktivni službi in je tu vse strogo zaupno; drugič, ker nimam časa. Znositi moram sem še cel kup mrtvecev tretjič, ker bi vsaka izjava pomenila izdajo in s tem kazen! Zdravo! Pa vi? — Livio Bogateč — drugi bolničar. Sem premlad, da bi lahko karkoli izjavljal Na »Manevrih* sem prvič in da priznam odkrito se še nič kaj prida ne znajdem Komaj sta ta dva odkorakala z odra zarjovi nekdo v temnem parterju: »Rabim pianista!* Posvetim z žepno svetilko, pa veste kdo je bil_ — režiser Jože Babič Brž mi šine ideja — piani-sta rabi za svoj film, to je prilika, da se uveljaviš! Tu sem! Javim se prostovoljno Samo prosim vas, povejte mi kaj o teh »Manevrih*. — Ti manevri so zelo koristni ! Sprostijo človeka, ga prisilijo k večji kreativnosti ter ga sproščajo šablon-skih konceptov. Imajo torej dvojno nalogo: vzgajati in zabavati. .. . oblekli so me v vojaško uniformo in naglo potisnili v »Manevre*. Gre le za igro, gre za res? To vam bom lahko pozneje povedal ADRIJAN RUSTJA De Santis v Jugoslaviji Italijanski filmski režiser Giuseppe De Santis, ki je pred leti režiral jugoslovanski film «Cesta dolga leto dni«, je v sredo zvečer prišel v Jugoslavijo. Njegov cilj je Beograd, kjer ima v načrtu stike z jugoslovanskimi filmskimi producenti. Z njim je pripotovala v domovino tudi jugoslovanska filmska igralka Gordana Miletič, ki se je prvič uveljavila v jugoslovanskem filmu «Zenica» in živi sedaj v Rimu, kjer je pred kratkim dokončala glavno žensko vlogo v De Santisovem filmu sGarsonje ra*. Dve novi mbrild fllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllUIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHtllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllHIIIIMIIIIIIMIIIIIIIHillllllllltlfllllllllHMIIIIIIIMIIIIII OVEN lod 21. 3. do 20. 4.) Na potovanje boste morali. Gre za poslovno zadevo, ki vam bo poleg materialne koristi prinesla tudi prijetno razvedrilo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Upoštevajte dobre namene tistih, ki bi vam radi pomagali, vendar se ne zanesite le na njih, ampak se pošteno lotite dela, iki ne bo lahko. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Niste si izbrali najboljših sodelavcev, zato boste morali sami in na naglo odločati. Zelo srečno naključje z velikimi čustvenimi zadoščenji. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Pozitiven dan. Cesar se boste . lotili, vse vam bo šlo prav in sicer, da je 1.118 ha zemlji- se končalo 7. odličnimi rezul- je po nevihti. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne skušajte ponovno uveljavi, ti svoje avtoritete nad tistimi, ki so že pridobili svojo neodvisnost. Kar se čustvenih zadev tiče, vse najbolje. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Skušajte pozabiti na stare spore in razlike, ki vas ločijo od ljudi, s katerimi bi sicer lahko zelo dobro vozili. Nove simpatije. .cm 1 1CA vod 23. ‘J. do 2.3. 10.) Dobra priložnost za u-spešne investicije. Oglasil se bo nekdo, ki ste ga dolgo iskali in s: njegove družbe želeli. Precejšen glavobol. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Evoje poklicne sposob. nosti boste uveljavili in prido. bili na slovesu. Z atiom. ki vam ugaja in vas zanima, boste želi velik uspeh. STRELEC letta» Namesto najavljenega filma smo v ponedeljek gledali manj znano Mascngnije-vo opero *Lodoletfa*, ki o-peva tragično ljubezen holandskega dekieta do slikar. ja Flammena. Zelo metodi«, no pisano Jelo je bito di*. kretno podano kljub nait» panju manj znanth pevcev. PRIMORSKI DNEVNIK 4 — 12. novembri M* fiorliko-bfneiki dnevnik Pečani imajo pogoste skrbi zaradi okvar na javni pipi Vodovod bodo napeljali v vas v enem letu Po skoraj dveh tednih so nekega vojaka, katerega po-v četrtek popravili motor, ki grešajo od polovice oktobra. poganja vodo v vodohram na Peči, ki se ga poslužujejo skoraj vsi vaščani. Popravila so se vsi zelo razveselili, ker jih ni treba hoditi po vodo na tuje vodnjake. Marsikdo se sprašuje, kako je mogoče, da se črpalka tako pogosto kvari. Tudi nas je zanimalo, kako je to mogoče, pa so nam vaščani sami povedali, da je zelo obremenjena, ker se javne pipe poslužujejo skoraj vsi, ali večji del vaščanov, ker je zelo malo hiš, ki imajo svoje vodnjake. Pečani z velikim zanimanjem spremljajo dogodke o-koli napeljave vodovoda. Kakor se govori, bi ga morali po občini napeljati do konca prihodnjega leta, ker so bili napravljeni vsi potrebni koraki, da se to nadvse pomembno javno delo uresniči. Kadar bo pritekla pitina voda, bo rešeno še eno važno vprašanje, ki se tiče peric. V Vipavi se namreč ne da več prati, odkar spuščata odpadne vode v reko usnjama iz Mirna in kartonažna tovarna iz Rupe. V takšni vodi postane perilo umazano, pa tudi ne. prijetno zaudarja. Ni treba še posebej poudarjati, da takšne vode ne pije živina in da se zaradi vseh teh razlogov v vasi težko pričakuje dan, ko bo pritekla pitna voda. V četrtek so nekateri oficirji vojske odšli v mrtvašnico na glavnem pokopališču z upanjem, da bi spoznali utopljenca, vendar ne starost in ne postava nista ustrezali podatkom pogrešanega vojaka. Policija, ki nadaljuje s preiskavo, je mnenja, da je utap. ljenec jugoslovanski državljan, zato je odposlala jugoslovanski policiji točne podatke o njem ««-------- Cesta Oslavje-Števerjan za vsa vozila zaprta Pokrajinska uprava Je odredila, da se prepove na odseku pokrajinske ceste Gorica-Oslav-je-Steverjan, kjer se je že v septembru začela cesta udajati, promet s kakršnimikoli vozili. Dovoljen je samo prehod pešcev. Doslej je prepoved veljala samo za avtobuse in tovornike. Neznanega utopljenca so včeraj pokopali Na glavnem pokopališču so včeraj pokopali truplo utopljenca. katerega so pretekli ponedeljek našli na grobljah pri Stražicah. Truplo je bilo do četrtka na razpolago sodnim oblastem tudi zato, ker je nastal dvom, da gre za Nesreča lovca na Kalvariji Uslužbenci Zelenega križa so se morali včeraj popoldne povzpeti na pobočje Kalvarije, da so nudili pomoč 65-letnemu Giuseppu Gullinu iz Ul. Gelsi št. 16. Mož je včeraj odšel skupno s prijatelji na lov v Grojno. Ko je tako stikal po gozdu za divjadjo, se mu je zdrsnilo in je padel v neko luknjo. U-službenci ZK so ga po blatnem pobočju prenesli do rešilnega avtomobila in ga prepeljali v civilno bolnišnico. Zdravniki so lovcu ugotovili zlom piščali desne noge. Ce ne bodo nastopile komplikacije, bo ozdravel v 40 dneh. žena lahko nico. zapustila bolniš- O Občinska podjetja sporoča-j , da bodo Ulice Coronini, An-drona della Pergola, Drevored XX. septembra (prvi del) ter prvi del Ulice Brigata Pavia jutri, 13. novembra od 8 lo 10.30 brez električnega toka zaradi nujnih del na liniji visoke napetosti. Vpisovanje za izlet Števerjancev v Postojnsko jamo Za izlet, ki ga Steverjanci pripravljajo 11. decembra v bolnišnico «Franja» in v Postojnsko jamo, vpisujejo naslednji poverjeniki: Franc Gravner — gčedno, Ferdinand Komjanc — Britof, Jože Stanič (pri Rejevih), Bruno Ste-kar — Valerišče in Miljan Maraž z Bukovja. Vpisovanje bo trajalo do 28. novembra. Osebe pod 21. letom bodo plačale za skupni potni list, vizum ter vožnjo 1.300 lir, osebe nad 21. letom starosti pa 1.400 lir. Italijansko prvenstvo A lige Nedelja brez nevarnosti za vodilne Samo Fiorentina pred težko nalogo v vročem Neaplju IIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Tatvina v podgorski tekstilni tovarni Padec ni povzročil zloma roke V civilno bolnišnico so včeraj zjutraj prepeljali 72-letno Angelo Concina iz Moše. Zena je v četrtek padla na dvorišču pred hišo. Ker se je močno udarila v zapestje leve roke, so domači poklicali rešilni avto, ker so se zbali, da si je zlomila zapestje. Po zdravniškem pregledu pa je •iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Kino v Gorici CORSO. 16.30: «Drama v ogledalu«, O. Welles, J. Greco. VERDI. 18.30: «Whisky in slava«, A. Guinnes, J. Molls. VITTORIA. 16.30: «Vroča roka«, J. Carrier, F. Bettoia, mladini do 16. leta vstop prepovedan. CENTRALE. 17.00: «Pokol Co-ten Hafena«, S. Ziemann, C. Hagen. MODERNO. 17.00: «Cas letovišča«. Sodelavcu je ukradel denar v slačilnici Tata so še isti dan prijeli Včeraj so aretirali in prijavili sodišču 40-letnega Maria Giovanninija, rojenega v Puli in stanujočega v Ul. Piave 11. Popoldne se je zglasil na kvesturi Ferruccio Pelizon in prijavil tatvino 19.500 lir, ki so mu skupno z listnico zmanjkale v slačilnici v podgorski tekstilni tovarni, kjer je zaposlen. Denar je imel v listnici v zadnjem hlačnem žepu, obleko pa v nezaklenjeni omarici. Po krajši preiskavi in zasliševanjih so ugotovili, da ni mogel biti tat nihče drug kot Giovannini. Isto popoldne okoli 18. ure so ga izsledili v mestu in ga odpeljali zaslišat na kvesturo. Najprej je tajil, da bi ukradel denar, potem pa je vse od kraja priznal. Povedal je, da je denar ukradel ob 6. uri, ko je končal nočno izmeno. V baru Tomadin na Korzu je listnico odvrgel na hodniku, denar pa je vtaknil v žep. S skuterjem se je odpravil v Trst obiskat ženo, ki je v bolnišnici. Popoldne se je vrnil v Gorico, kjer je neki ženski dal 10.000 lir, in sicer 1000 lir za dolg, ki ga je napravil pri njej, ostalih 9.000 lir pa jo je zaprosil, naj jih izroči tašči, da jih bo porabila za družino. Ftolicija je takoj obiskala omenjeno družino, kjer je denar pobrala, mimo tega pa je preiskala tudi bar Toma- 1 m »sli m •§ i V Gorici se je zaključil gospodinjski tečaj, ki ga Je vodila strokovna učiteljica Vilma Bregant. Obiskovalo ga je precej mladenk in žena iz mesta, ki so se v petih mesecih naučile veliko koristnega o risanju krojev, kuhanja, ročnem delu, šivanju itd. Na sliki vidimo voditeljico tečaja z mladenkama, ki ee učita, kako se morajo jemati mere za obleko din, kjer je našla listnico z dokumenti. Vse skupaj je vrnila oškodovancu skupno s 5.305 lirami, ki so jih dobili pri Giovanniniju. Ker je mož zadobil rane pri nekem delu, so ga najprej odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti 7 dni, potem pa bo odšel v sodne zapore. DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Pontoni - Bassi, Raštel št. 26, tel. 33-49. «»----- TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 13,4 stopinje ob 13.30, najnižja 1 stopinja nad ničlo ob 6. uri. Vlage 87 odstotkov. Enajstorice velikih v A lipi se tokrat ne bodo klale med -eboj. Po nedeljskem razburljivem in napetem srečanju med Juventusom in Milanom, sta se moštvi razšli in to nedeljo ;u čakata več ali manj težavni tekmi. Milan bo igral na domačih tleh in bo sprejel v goste videmsko moštvo. V preteklosti so Videmčaai grenili življenje na traveatem igrišču Milanu, letos pa menimo, da se kaj takega ne bo pripetilo. In to iz dveh razla-gov: prvič, ker so domačini močnejši kot ponavadi in drugič, ker je Udinese v primerjavi s preteklim prvenstvom slabša in nikakor ne more najti prave poti za dobro in predvsem uspešno igro. Juventus pa bo gostoval. Sicer mu ne bo treba iti daleč, ker bo gost Torina. V Turinu bodo tako imeli derby, ki bi se moral končati z zmago boljših in bolj vigranih gostov, pa čeprav se ne bodo mogli po- Totocalcio št. 8 Atalanta-Bari 1 Bologna-Spal 1 Catania-Lanerossi 1 Lazio-Roma 2 X Lecco-Sampdoria 1X2 Milan-Udinese 1 Napoli-Fiorentina 1X2 Padova-Inter 1 2 Torino-Juventus 2 Messina-Catanzaro 1 Verona-Brescia 1 X Sanremese-Casale 1 2 Arezzo-Lucchese X Pro Patria-Venezia 1 X Croione-Siracusa 1 tiiriiiimmiiimiiiiiiiiumiiiiimiitiimmiimiiiiiiiiimiiitiiiiiiittiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiii Končno prebit led Tržaški boksarji v soboto v Ljubljani Nastopili bodo proti naj‘boljšim slovenskim boksarjem iz Ljubljane in Maribora LJUBLJANA, 11. — V loiek zvečer je imel izvršni odbor Boksarske zveze Slovenije izredno sejo, na kateri je razpravljal o bližnjem in bodočem sporedu. Iz Trsta so namreč dokončno brzojavno sporočili, da bo njihova boksarska reprezentanca to soboto resnično (upajmo da bo držalo!) gost ljub-1 lanske reprezentance, s katero se bo spoprijela v veliki dvorani Gospodarskega razstavišča. Seveda «e je morala BZS glede tega nastopa zavarovati s tem, da je zahtevala od tržaških gostov plačilo penalov, če ekipa ne bi nastopila, na kar je prejela brzojavni pristanek. Tako bodo prijatelji boksa vendarle — prvič v slovenski boksarski zgodovini — lahko gledali v ringu mnoge odlične italijanske boksarje. Med njimi naj omenimo samo nekaj imen: dr. reprezentanta Carbija in Benvegnuja, brata olimpijskega zmagovalca Benvenuttija, Caligarisa, Zarra, Petrozzija, Romana, Batistuto, pignolla in Pizzalija, ki v glavnem sestavljajo reprezentanco Julijske krajine. Njim se bodo postavili po robu Ljubljančani: Kovač, Vuk I m II, Djordjevič, Balič, Slavič, Novak, Prešeren, Bitenc in Jak-hel, ki bodo okrepljeni z znanima Mariborčanoma Zurma-rom in Drofenikom. Organizatorji dvoboja so *e začeli pripravljati ta veliki nastop in so si oskrbeli dvorano na GR. Poskrbeli pa bodo tudi za nekaj tehničnih dopolnitev, tako, da bo ta dvoboj res lahko na višini dobrega mednarodnega nastopa. Kot je znano je bil dvoboj že najavljen pred, tedni, a je bil v zadnjem trenutku iz neznanih razlogov odložen. služiti Sivorija, ki bo že drugič v tem prvenstvu morai slediti igri tovarišev s tribun. Zanimiv derby bo tudi v Rimu med Laziom in Romo. Obe enajštorici sta se letos precej ojačili, vendar ni izključeno, da bo šla zmaga igralcem v rumeno-rdečih majicah še posebno, če bo Manfredini le našel kako špranjo, po kateri po-s) ati žogo po njegovi stari navedi v nasprotnikovo mrežo. Fiorentina pa bo morala v daljni jug in sicer v vroči Nea-pelj, kjer jo čaka zelo težka naloga. Domačini verjetno ne bodo kar brez borbe klonili, Pa čeprav bodo imeli pred seboj enajstorice, ki vzbuja ne samo spoštovanje, temveč tudi strah. Sicer bo že Lauro preskrbel za presenečenje, ker ni izključeno, da bo še enkrat obljubil svojim igralcem poj milijona lir nagrade. Ce «e bo to zgodilo, tedaj je Fiorentina res v nevarnosti, ker so Neapelj-čani ko gre za denar res vsega zmožni. Tudi zmagati na lastnem igrišču, kar se dogaja le redko. Ce je Lecco ustavil Inter na njegovem igrišču, tedaj bi morala Padova zmagati proti Her-rerovi enajstorici. Takoj so -komentarji nekaterih in še posebno Vianija, kateremu je Milan zelo pri srcu. Ta upa, da bo njegov prijatelj Rocco v nedeljo le spravil Hererovo moštvo v zagato. Sicer je res, da so Padovanci nasuli preteklo nedeljo v mrežo Torina pet golov, toda res je tudi, da Inter ni turinsko moštvo. Naj bo kakorkoli, dejstvo pa je, da bo v nedeljo v Padovi precej vroče. Za eno in drugo moštvo. Za »stal« tekme je težko predvidevati rezultate. Na papirju so prognoze v prid domačinov, zaradi česar bi moraia Bologna odpraviti Spal, Atalan-t'. se ne bi bilo treba truditi z Barijem in Catania bi morala iziti iz srečanja z enajsto-rico Lanerossi iz Vicenze z dvema novima točkama v žepu. Bolj enakovredna bo borba ne samo za točke, temveč tudi za prestiž, med Leccom in Sampdorio. Lecco je trenutno v izredni formi, toda tudi Bampdoria še ni za smeti. .................................. minil mi.................... Tenis za c Kraljev po kal» Nemčija-ltalija 2:0 V prvem dnevu tekmovanja sta morala Italijana Merlo in Pino prepustiti obe zmagi Nemcema KOELN, 11. Po prvem dnevu teniškega tekmovanja za (.Kraljev pokal« med Nemčijo in Italijo, so domačini v vod-sivu z 2:0. Srečanje se je začelo danes na pokritih igrišč h društva «Rot Weiss» v prisotnosti 2.000 gledalcev. Prvo zmago je svojim barvam priboril 21-letni Wilhelm Burgert, ki je odpravil Beppe-ja Merla s 3:6, 6:4, 6:4, 6:3. V začetku -se je Nemec znašel v zadregi in je komaj odbijal počasne toda rezane žoge Italijana Kasneje pa ko se je razgrel, je postal napadalen n je večkrat ob mreži odbijal napad nasprotnika in ga je tudi prisilil, da je klonil. Tudi druga igra med Petrom Scholloom in Michelom Pirrem se je končala v korist Nemca, ki je tako povedel svojo ekipo v vodstvo z 2:0. Tretji set so morali zaradi poškodbe Italijana prekiniti, vendar je bilo ze prej stanje gosta skoraj brezupno. Nemec je namreč že vodil s 6:3, 6:0, medtem ko mu je zadnji set pripadel z 1:0. Branko Stankovič trener Iraka SARAJEVO. 11. — Bivši državni nogometni reprezentant Branko Stankovič, ki letos z velikim uspehom trenira sarajevskega Zeljezničarja, je te dni podpisal trenersko pogodbo z iraško nogometno federacijo za dve leti. Stankovič bo v tem času pripravljal državno moštvo. Konec kariere Ladislava Kubale? BARCELONA, 11. — Vodja napada Barcelone Ladislav Kubala je bil te dni operiran, zaradi česar se ne bo pojavil na nogometnih travnikih najmanj 10 mesecev. Kubala sam meni, da po tej težki operaciji verjetno sploh ne bo več mogel tekati za okroglim usnjem. T0 TIP st. 46 1. prvi drugi 2- prvi drugi 3. prvi drugi 4. prvi drugi 5. prvi drugi «. prvi drugi 1 X 2 1 1 2 1 1 1 X 2 X 1 X 1 2 2 1 1 2 2 1 m m uji milimi n imuni! Borba pod koši Je vedno živahnejša. V nedeljo * prijela tudi dekleta nimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiifaNiHiiiiiiiiiiiiinimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM***11111 V polnem razmahu italijansko košarkarsko prvenstvo Poleg moških tudi ženske na prizorišču pod koši Od nedelje dalje prvenstvo ženskih ekip A lige Moške ekipe prve košarkarske ;ige so že Igrale po tri kola. Kljub temu se košarkarska sezona začenja pravzaprav sedaj, oziroma v nedeljo, ko bodo šle na igrišče tudi ženske in se bo začelo tudi moško pivenstvo A lige. S tem bo košarkarsko življenje v popčlnem razmahu in preostale bodo ie še tekme za prvenstvo B lige in razni pokrajinski turnirji. Tržačani so kar se tiče te panoge precejšnji sladokusci. Te navijače je domača moška pe-torica mnogokrat razočarala, medtem ko je ženska ekipa navduševala občinstvo, ker se je s svojo kvaliteto vedno v zadnjih letih potegovala za naslov. Začetne poteze letošnjega prvenstva ne bodo tako zanimive kot so bile dosedaj. To predvsem ker je tipično za itali-anski šport, da ni mogoče najti deklet za udejstvovanje v eni ali drugi panogi. Zanimivo je, da je v Italiji razen tistih, ki so zastopani v najvišji kategoriji, prav malo društev, ki se bavijo z žensko košarko. Prav zaradi tega so prireditelji prišli do sklepa, da nima smisla vztrajati pri stari obliki ženskega prvenstva, za-radi katere je bilo precej stroškov in so morali zato tudi seči v žep za večje ali manjše denarne podpore. Zato je zveza sklenila razdeliti vsa dr )-štva v štiri skupine, ne glede r.a moč posameznih klubov. Menimo, da to ni najboljša odločitev, ker z njo ne bo mogoče rešiti krize, v katero je zenska košarka zašla. Trenutno so le redka društva, ki vzgajajo dekleta v tej panogi, odslej pa bo ustanovitev rovih ekip še težje naloga, ker bodo morali novinci nastopati in tekmovati v skupini z že znanimi in močnimi petorka-mi, kot so na primer Udinese, Ginnastica Triestina, Standa itd. Marsikateremu društvu se torej ne bo niti splačalo iti v brezupno borbo za točke s posledicami, da bo marsikatera igralka izgubila sleherno veselje tega športa. Dokaz imamo že v dejstvu, da se je od 36 klubov, ki so imeli pravico do nastopa na ženskem vsedržavnem turnirju prijavilo samo 26 ekip: več kot 30 odstotkov se je torej odpovedalo udeležbi. Nas oo morda najbolj zanimala C-skupina, v kateri nastopajo tržaške ekipe. Gina'tiča Triestina, Julia, Haustbrandt in ekipa krožka trgovske mornarice. V jst; skupini bodo nastopale še videmska Ginastica, UCSI iz Benetk in Portorico iz Vicenze. V tej skupini imata največ možnosti za končno zmago Udi-r.ese in Triestina, medtem ko se bodo morale ostale ekipe zadovoljiti z manjšimi vlogami in ni izključeno, da se bo s prvim delom prvenstvo zanje tudi zaključilo. Prvo in diugo plasirana ekipa vsake skupine bosta v polfinalu igrali proti prvim dvem druge skupine po dve tekmi jn če oo to potrebno še tretjo na nev- se ji Prvi pomisleki 5°’ r.jf]» • ___itu koj po obrazložitvi , ,sejH in tam pojavili. . -.se*P tu emu 5c nekateri sprašuje)0’ . jio- ča društvom sestavi^ ekipe ,n vabiti z ra:‘ (j s? stvi, kar seveda Pr Tnih ^ najboljše igralke jz gib mest. Tu -TnlsliDl°t|(i(i na Udinese, ki Pr3,;■ ansk° 'j stavlja celotno p rezentanco. Se SP‘ ralke’ , vzdrževati vse ’ a[,iirt jih lahko smotrno P° mo v finalnem lfi % to se pravi kvečle tri& Vsak pošten člove ^ n mi smisla. jg t® Del najboljših nu3til ta špor. lv ^ P; žnvna reprezenta0* niante je že »‘or;‘!lo °'s'j rak). Ekipe bodo KoSs z rezultatom, d® t0. zašla v Je večjo V prvem kol« venstva bo |o Triestina — cir jflO1 ne ekipe bodo na|0 ' jai d*’ 4 r.a turnirju, ki bo ,e tč ali tri dni, na kate^temkA ao po italijanskem ^‘ čale vsaka z vsako. ni ekipi bo tako šel ^ zavnegg prvaka. i ‘tič Mercar.nie , Hausbrandt — J Udinese — vCS[ pr^' Spored moškeff® I. lige pa je sl Si Siella Azzurra Vi" Biella — Idro litina Triestina — I*nf,aO{0 Gira Lovari "" ..rti1? Livorno — S s H, i *» m- «t* *«.•«* tralnem igrišču. Štiri zmagoval-J Fonte Leviš*-" I I I I I I I PAVLE ZIDAR; IP E S IM n K (fantastična pravljica) I I I i i i i i i i i i i i i i i i m i i Pesnik zveni danes kot dolgočasnež, človek vetra, ali pa revež. To so metulji našega življenja, vseh barv mogoči. A kaj, ko je oko edino tntje, ki se trudi z njimi. Oko pa je tako krivično in brez okusa, da mu zlahka zaupamo vsakega pesnika. Samo toliko, da razveselimo občutljive veke, se zavzemimo zanje! Nič več. Pesniki so lovci naših duš. Nastavijo ti past, kakršne se še ni domislila pamet — besedo, polno tajinstvenih zv''ko v, resnic in bodočnosti. In ker je naša kri utrip ali ritem, nevede stakne kaj pesniškega. Zato je na svetu toliko hudega. Spominjam se takega lovca duš. Moji prsti in moje oči so gotovo pustile neka znamenja na njem. Kot šelesteči papir je bil, na videe mrtev. Vse je pisalo svoje nerazumljive misli nanj, on’ pa je bil zmerom čist, da sem bil začuden do bolečine. Go voril sem mu: «Kako moreš to, kako?« A ni z nikomer čutil solz ne miru. Le sam s sabo je govoril. In pota so se daljšala in krajšala, kolikor si je imel povedati. Včasih do jutra, včasih za hip. Zato jih je od vsega imel najraje. Pred nikomer se niso razgrinjala tako. Vabila so ga k izvirom svoje sreče in nesreče. Vedel je za tisoč smrti in za tisoč dobrot. Z nevarnega roba je včasih ogovarjal obraze, ki so šepetali o smrti. «Vr-nem se!« jih je dražil. Blede roke pa so se zahvaljevale in mu obljubljale pokoj. V njegovih besedah je bilo toliko svetlobe, da Je celo smrt skušala za njim. Kadar so mu bile roke jasne, Je imel vsega: prijateljev in kruha. Zanj se je vlekel svet, dokler ni ust preorala bolečina. Takrat pa bi bil skoro umrl. Nesrečniki strašno smrde, zato Jih zapuščamo. Tudi njega so merila človeška srca mrzlo. «Joj!» »o govorila, «kako more biti človek tako poln gorja!« Vse ga je zapustilo, zapustilo iz usmiljenja. Pa se je pobral. Ne, dvignilo ga je neskončno utripanje korakov, in šel je kakor drugi. Od tedaj ga ni več zadelo usmiljenje. S kom je delil svOje sol- ze, ve malokdo, od ljudi pa zagotovo nobeden. V njegovem glasu pa je še dalje bedela neizrekljiva svetloba. «Vsi boste občutili sramoto usmiljenja!« si je moral govoriti. Ljudje so bili trdi od strahu, ko so ga srečavali. Doma so menili, da ne bo dolgo, ko bo katerega ubil. Stregli so po njegovih slabostih, razpihovali čenče in ga sovražili. Niso vedeli, da je v sovraštvu moč. Dolgo so živeli tako drug mimo drugega. Neke jeseni pa je vse to zgubilo svojo glavo. Ljudje so našli v svojem kupu laži, tudi kar je bilo res. «Slab je,» so česnali, «ubijal pa ne bo nikoli!« In do spomladi je bilo pozabljeno, kar so mu želeli hudega. Tudi on jih je gledal lepše. Ce jim je želel sonca, ga je bilo. Ni pa zatajil, da veliko ljudi, veliko pozabi, eden pa premalo. Jasno je bilo, kje je nesreča. In trpljenje za trpljenjem je udarjalo kakor grom. Potresale so se krhke in majave postave. Tega je lomila žalost, onega smeh. Družnega srca je bilo zmerom manj. Ce so divjali otroci, je mati s silo branila posest miru. Ognjišča so se drobila v drobne in varljive luči ter zavajala pozne potnike. Sejali so svoje žito in pasli svoje goved v Osradili so si zemljo — pomislite, zemljo — ki je tako rada dajala kruh. Zemlja se je puntala, pa so jo prekleli do smrti. Druga za drugo so poginjale zemlje. O, ko bi slišali te nepomirljive krike! Kadar zemlja umira, ubija vse sproti! Z neba je popadalo milijone ptic. Samo roparji so se rešili, kanje in ujede. Trave so se sušile, grmi pa ugrezali od žalosti. Kar Je ostalo še žive zemlje, je bila tako prazna kali, da človek ni mogel živeti ne umreti. Z goljufijo in besedo so jo nazadnje le ugnali. Z vodo je bilo isto. Studenci so dobili ključavnice na srebrno čista usta. Voda pa je presvobodna. Nihče ji ni še ukazoval, kaj sme in česa ne. Odgovarjala je s takšno jezo in močjo, da jih je postalo sram. Pa sram bi še prenesli, bali so se je. Raje so umirali v blatu kot v boju s prečisto vodo. Speljali so ji bili snažna pota in reveži so jo smeli piti do sitega. Njim pa je padlo v usta zasramovanje. Govorili so: «Voda še v čevlju ni dobra!« Pili so omame, vodi pa odkazali najnižja dela. Prala je umazane roke, telesa, cunje in izplakovala jame. Postala je dekla. In bila je raje kakor princesa s ključavnico na ustih. Zaželeli so si tudi svojih živali. Te so se reševale v gmajno, luknje in druga skrivališča. Večina jih je pobesnela in so nevarne človeku. «Ne boste nas!« so rjovele z visokih Dolgo so se pregovarjali, metali so j*m r- • ■ vzvišene cilje. Živali pa so zgubile sluh za te glasove. V njih je spregovoril nos, ki ne išče samo hrane. Zato so besnele, besnele! Odnašale so človekovo posest po pravici. Malo, zelo malo jih je upognilo svoje navade. Med velikimi sta edino konj in vol. In še te omami domotožje. Tiho kakor kladivce udarja v močnem telesu ta klic; ko pa jih osvesti, postanejo živali tope. Umreti ne znajo, ker so zdrave, sled do lastnega doma pa je prekril človek. Z dolgimi klici se včasih obračajo nanj. «Ubilo me bo!« je šepetal. Zvezde pa »o se mu utrinjale v mlako pred i st» «GI«j, kam pada denar!« Je kazal ženi. Vso n<^ine®1® pd nila o soncu, ki ga je rezalo v sanjah. Pa je ‘e_ ).s 1 «Kaj pa se dereš, šema volasta?« ji odgovarja človek, žival pa umira v sami sebi, zapušča jo moč in pamet. Pobesni. Razbije svojo tesnobo, diha z dušo in se brani, brani nazaj. A spregleda: ni kam. Pred njo je sama negotovost, hujša od človeka. V njej si živ in mrtev. Nikoli ne veš, kdaj te bo zares umorila. Ko se vzdiguje nad tabo že ves svet in je bodočnost ena sama rdeča plahta, skrčena v svoj zvok, spregovore nenadoma noge. Spet se dvigne na pol tiho telo, spet ješ in spiš. Človek pa te ubije samo enkrat. Nikoli se ne dvigneš, ni ti treba jesti in spet zapirati trudnih oči Zato že po prvih korakih ohromi živali kes. Iz žalosti in poštenega sramu ubirajo pot, ki jim je tuja in mrzla. Iz ponosa, ki ga taje svojim očem. Človek pa jih gleda izza svoje moči. Prosile ga bodo usmiljenja, osramočene do smrti Dobile bodo hvaležne oči in ne bodo se hotele spominjati svojega edinega dne, ki bi ljudi, rešil ljudi. Pradavni klic jih povsem zapusti. Njeno silo bodo spet ukanili s tanko vrvico; kako prav je, da ubijamo take živali! Človek je pomočil prst tudi v nebo. Sinje, zlatosive širjave so poglobile njegovo lakoto. Večer za večerom je nastavljal svoj boren pogled kvišku. «Ko bi ga mogel človek ustreliti, a?« je mislil tako tiho, da se je le težko zaznaval Grenko je tešil svojo lakoto z ukano za ukano. Sanjalo se mu je, da se Je spustil nebes k hišnemu pragu. Žena in otroci so ga držali na osmih koncih. Nenadoma se je napel po sredini in vseh osem ponesel do sonca, ki jih je speklo in požrlo. Njega je hrustalo posebno dolgo. Občutil je vsako bolečino, ki jo je zadala vroča čeljust. Nato se je zasmejalo nebo proti zemlji: «Tako bo z vsemi!« In še: «Poznam pa še lepše igrice. Ha ha, hahaha!« Tu se je zbudil tako zbit, kot bi se celo življenje umikal razbeljenemu likalniku. Počitek se mu je umikal vso do jutra. Mračen ‘e ctrpcM jn noslušal strah še ves dan. Zvečer je "* le reža’« |rnV.-«• be#>cn m, i— i gu irwuo v sajijan. c a jc et«ii j' svoje. Strah se je z njim vred udrl v slamo človešk-. spanec Ponoči ’e še večkrat odeanjal z , J*,' Ur fZ hom. Doklica.1 je že" toliko nemira v njene ziJe'Nnot •. spanec Ponoči je še večkrat odganjal z ^p — ‘Strino sonca. Neba se m zna! rešiti. H'»e‘ diiiJL' jati z zlatom. Mrk je hodil k mrtvi zemlji in je hom Doklie.n.1 i p v P t/llilrn n«-in',ro 17 iluni rilB. A ne in .unči ga, je, ueues! »rečen je noan aomov. roi, jr- ■-se i konca. Luči so se stisnile v temo, ko je klicni. Gia5 gfisi:1 / že nad njim in kot drobne kapljice padal predenj.-^ se ^ -----------..J---- ... „w jj/IVUlfl J/.- - $6 je v prsih *r, stresel se je ko veja. Obličje neba P cji žalo vanj: «Nažrt se me, lakot nesramna! Jej me v v c*xij . »iiaoi i ne lile, infiUI ilT-ol clilllid; uuj * sej se varne, drek!« Človek pa ie bil prepoln hU t. niirv, ir, ip i. |5 l/