š'ev. 283. T LJnbllanl, v ponedeljek, n. decembra 1911. Leto XXXIX. =5 /eija po pošti: s ia oelo leto naprij . K 26'— za pol leta „ . „ 13-— za četrt leta „ . „ 6*50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloietno „ 2B*— za ostalo Inozemstvo „ sv- lT LJubljani na dom: Za celo lelo naprej . S 24'— za pol leta „ . „ 12-— 6'— 2'- za četrt leta „ za en meseo „ V spravi prejeman mesečno K 1*80 • n • H Enostolpna petltrrsta(72 ma): ta enkrat . . . . po IS t za dvakrat ..... 13 M ■a trikrat .... n 10 . n večkrat primeren popust. Poslano tnrekL notice: uostolpna peUtvnta (Tla) 30 vlnirjev. 5 Izhaja: s nil dan, livsemil nedelji la prunlko, ob S. ari popoldni. KS" Uredništvo Ji v Kopitarjevi nllol ttev. B/m. Rokopisi si no vračajo; nefranklrana pisma si ni = sprejemajo. — Uredniškega telelona itn. 74. = Političen list za slovenski narod. Opnvnlitvo le t Kopltarjovl oUol itev. b. _. Avatr poStne hran. račnn it 24.797. Ogrske poitni liran. račnn št 2B.S11. — OpravnlSkega telelona it 188. Današnia številka obsega 6 strani. Socialno demokracija v lastni lafi. Če bi bil kdo recimo tako neumen, da bi verjel n. pr. »Zarji«, glasilu jugoslovanske socialne demokracije, bi moral priti nujno do prepričanja, da je socialna demokracija sedež vse modrosti. Socialna demokracija je edina pra/-va zastopnica delavstva, le ona ve pot, kako v Avstriji pravično rešiti narodno vprašanje in samo socialna demokracija razpolaga v nasprotju z vseskozi krivičnim kapitalistiškim družabnim redom s pravo kulturo . . . Ravnokar divja v avstrijski socialni demokraciji z vso silo boj med nemškimi in češkimi sodrugi. Češka socialna demokracija je namreč začela cepiti tudi dunajsko socialno demo-kraško organizacijo s tem, da češke delavce, ki so bili dozdaj v centralni st okovni organizaciji, posebič organi-zuje v takozvani separatistični. Krivo je tega nemško socialno demokratko vodstvo. Nemško socialno demokraško vodstvo na Dunaju je češko delavstvo v narodnem oziru zatiralo, protržiralo pri delovnem posredovanju Nemce, od Čehov zahtevalo, da se Nemcem asimilirajo in jim odrekalo celo pravico do lastnega šolstva. Ker pa češko delavstvo ni hotelo svojega narodnega^ stališča opustiti, je začela nemška socialna demokracija s terorizmom, v katerem je šla celo tako daleč, da je začela nemške podjetnike z vsemi sredstvi nagovarjati, naj ne sprejmo čeških delavcev na delo. To so navadno dosegli s pretnjo štrajka. Ni čuda, da se je češko delavstvo od svojih nemških »sodrugov« popolnoma ločilo. Zdaj pa je zavoljotega, seveda jok in stok v nemškem socialno demokra-škem taboru. Centralistične strokovne organizacije razpadajo, češki delavec nosi del svojega zaslužka rajši v lastno strokovno društvo, Adlerju in tovarišem je žal po svetlih kronicah, češki delavec se ne da več molzti! In zdaj bljuje »Arbeiterica« dan na dan ogenj in žveplo na češko socialno demokraško delavstvo, ki da se je »internacionalnemu programu izneverilo«. Češki sodrugi pa seveda odgovarjajo. Nedavno se je lotil nemškega socialno demokraškega vodstva sam Nemec, voditelj čeških socialistov v »Pr&vo Lidu«. Iz tega članka moramo LISTEK. Veliki poizkus. Spieal A. Conan Doyle. Iz angleščine pre vel J. M. (Dalje.) »Grom in strela!« je zavpil profesor jezno. »Kaj vraga pa je z vami? Sedaj sedite tukaj kakor kopa okamene-lih pujskov in zijate vame!« »Nepričakovana čast je,« je zajec-Ijal Spiegel, ki je bil stoloravnatelj. »Čast — neumnost!« je dejal profesor nevoljno. »Mar menite, da sem radi tega, ker sem ravno kazal magne-tično spanje čredi starih fosilij, prepo-nosen, da bi se družil z dragimi starimi prijatelji kakor ste vi? Doli z onega stola, Spiegel. kajti sedaj boni jaz stoloravnatelj. Piva ali vina ali žganja, fantje — na očite si, karkoli vam je drago, vse gre na moj račun.« Nikoli šc ni bilo tacega popoldneva v gostilni pri »Zelenem možu«. Veselo so krožili peneči se kozarci pristnega renca. Polagoma so dijaki izgubili svojo plašnost v navzočnosti svojega profesorja. Kar se njega liče, je vpil, prepevaj, rjovel, balanclral z dolgo pipo 7.u tobak na svoiemu no«m in je izlnvll, na vsak način posneti najznačilnejše stvari, ki jih češki socialni demokrat vodstvu nemške socialne demokracije na Dunaju očita: »Nemško socialno demokraško vodstvo je sprejelo v svoj program narodno asimilacijo manjših narodov, v to svrho je sklepalo pri zadnjih volitvah kompromise z nemškimi nacionalci, da dokaže, da so nemški socialni, demokrati najboljši in najzanesljivejši Nemci in da resno branijo nemški značaj države. Nazunaj pa hočejo ostati dobri, slojnozavedni marksisti, da si pridobe zaupanje delavstva in, kriti za ma ksizmom, omamijo tudi češko delavstvo, ki bi naj jim za dobro besedo in kak ficek ])odpore brez ugovora sledilo ... V »Arbeiterici« in vseh svojih strokovnih listih razglašajo, da je če-! ški marksistovski delavec, ki hoče sa-| mostojno organizacijo, hujši kot krščansko socialni, da hu,ši kot kapitalisti, vlada ali policija. Z vlado saj lahko sklepajo kompromise, s Češkim delavstvom pa ga ne morejo, zato ker češki delavci hočejo, da se socialno de-mokraška načela odločno varujejo, ker stoje na stališču, da je češki delavec enakop aven, in da ga podjetnik ne sme siliti, da bi mu poleg svoje delavne moči prodal tudi svojo narodnost in svojo pravico do vzgoje otrok . . . . Nemško socialno demokratično vodstvo pa hoče, da se Čehi germanizujejo (oni pravijo temu asimilirajo) in v to svrho pritiska celo na pod etniV^aoi zavednih socialno 'Herfiokraških delavcev ne sprejmo na delo . . . Adler-jev sin je imenoval v »Kampfu« češke delavce »manjvredne« . . . Nemška socialna demokracija si sramežljivo nadeva krinko ma ksizma ... To so pravzaprav nemški nacionaMsti . . . . Seveda, če bi se nemško socialno demokratično vodstvo zavzelo za češke delavce, bi izgubilo svoj kredit pri podjetnikih in vladi ... Od dr. Adlerja, Austerlitza in Karpelesa pa češko delavstvo ne bo več prejemalo ukazov!« Tako zaveden socialni demokrat o socialno demokraškem vodstvu na Dunaju! Mi čisto mirno čakamo, kako se bo ta spor razvil. Ne mi, ampak »Ar-beiter-Zeitung« sama pravi, da bo socialni demokraciji sploh zelo škodoval. Pa zaradi nas naj bo, kakor hoče. Mi samo konstatiramo, da meče češki socialno demokraški voditelj vodstvu in-ternacionale na Dunaju v obraz, da dela kompromise z vlado in Nemci, da mu marksizem služi le za krinko, da češko delavstvo bojkotira in preganja. To je tista centrala, iz katere se po celi Avstriji razliva luč prosvete, svobodomiselnosti in razredne proletarske zna-čajnosti, to so tisti Adlerji in Auster-litzi, ki naj jih vesoljno avstrijsko delavstvo moli kot svoje odrešenike! Kako brezmejno neumno je tisto delavstvo, ki jim še sledi !In med temi so tudi naši jugoslovanski sodrugi, ki so Šc pod dunajskim nemškim vodstvom in v nemški dunajski strokovni organizaciji, koder se stekajo krvavo zasluženi groši slovenskega in hrvaškega delavstva, da nemška socialno demokraška stranka v parlamentu lažje uganja nemško nacionalno politiko, svoje pristaše pa vara s tem, da uganja argentinski švindel! Naši jugoslovanski sodrugi k temu seveda molče, ker izhajajo le s podporo nemške centrale, zato pa trpe tudi na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem prepotenco nemških sodrugov. Zato se šopiri Schulverein v Šiški, na Jesenicah itd., zato ni pri ljubljanskih občinskih volitvah slovenski socialni demokrati dobil več kakor bore en mandat, ker je nemški sodrug nemške nacionalce volil, zato je slovenski delavec v obmejnih krajih izročen nemštvu na milost in nemilost in dobi le slabše delo. Naša »jugoslovanska« socialna demokracija je le ponižna dekla nemškega vodstva na Dunaju. Zato »Zarja« tudi tako globoko molči o bratomornem boju med socialno demoki-acijo. Njej je vendar le zato, da se ne spuntajo tudi rdeči jugoslovanski backi. i državnega železniškega sveta. Poročilo poslanca Fr. Povšeta. Dunaj, 9. decembra 1911. Danes je zboroval državni železniški svet in sklepal o predlogih posameznih članov, o katerih so odseki že razpravljali. Kot poročevalec o blagovnem prometu v III. odseku poročam o vsem, kar je važno za naše kmetijstvo in gospodarstvo. Predvsem je važna izjava železniškega ministra, ki je zagotovil, da bo dela za izdelavo železniške proge Novo mesto — Karlovec še ta mesec oddal, tako da se bo delo spomladi v celem obsegu začelo. Izjavil je tudi, da bo šla nadaljnja zveza te proge po Liki in da za trdno upa, da bo ogrska vlada svojo dogovorjeno doilžnost resno izvršila. Ker pa ogrska vlada doslej tega po navadi ni delala, niso zborovalci tem zatrdilom veliko verjeli in so v veliki večini pritrdili predlogom, stavljenim od dalmatinskih delegatov (Ilič, Borelli, Gjivrid in Medovič), da se naša vlada z vso eneržijo za to zavza* me, da se dalmatinske železnice izdelajo in spravijo v zvezo z avstrijskimi in l>osanskimi železniškimi progami. Železniški svet je nadalje soglasno pritrdil svoječasni predlogi, da naj j vpliva železn. ministrstvo na upra-! vo dolenjskih železnic, da napravi pri ljubljanski mestni klavnici odkla-dišče s posebnim tirom do istega in pa pri prelazu Poljanske ceste postajališče za osebni promet. Utemeljeval sem ta predlog že v odseku za tovorni promet s tem, da bi taka naprava zelo pospešila živinski promet in kupčijo. Navedel sem, koliko tisoč živine se pripelje na ljubljanske živinske sejme, koliko tisoč živine se pokol je v mestni klavnici in kako velikega pomena bi bilo za aprovizacijo ljubljanskega mesnega trga, če bi bila omogočena direktna zveza vagonov od raznih želez-ničnih prog (Dolenjska, južna) po zveznem tiru do klavnice. Na ta način bi so omogočilo, da bi se klavne živali tudi iz kužno - sumljivih krajev dovažale v klavnico, kjer bi bil pripravljen kon-tumačen oddelek in bi se dotične živali klale pod strogim nadzorovanjem veterinarjev. Od tega bi imeli tudi korist živinorejci, ki ne morejo sedaj, ako jo njihov okraj zaradi živinskih kužnih bolezni v kaki vasi zaprt, nikamor z živino, če tudi je že izpitana in za prodajo pripravljena.. Tako so na primer kontumačne naprave v S. Marxu na Dunaju, kamor vodijo posebni tiri iz raznih železničnih prog v velik pro-speh dunajske aprovizacije. Vladni zastopnik je nato podal izjavo, da ministrstvo potrebo take naprave povsem uvažuje in da je zato naročilo ravnateljstvu državnih železnic v Trstu, da izdela za to potrebne načrte ter dogovore z merodajnimi zastopi. Vsa naprava s postajališčem za osebni promet h kolodvorom dolenjske in južne železnice in navedenimi napravami pri klavnici bi stala 130 tisoč K. Ko bodo interesentje pokritje te jx>-trebščine dognali, bo ministrstvo skrbelo, da se (a naprava kmalu izvrši. K tej vladni izjavi pripomnim, da je sedaj stvar mestnega občinskega sveta in deželnega zastopa, da se ta namera uresniči. Postajališče za osebni promet bo tudi v korist ne le kupcem na živinskem trgu, ampak tudi prebivalcem mesta na Poljanah in drugim, ki hodijo na železnice iz celega ozemlja Do-brunjske občine. Važen je bil tudi za nas predlog, da teče sto metrov daleč proti vsakemu členu družbe. Natakar in točajka sta se zunaj pred vrati zgledovala vzpričo takega obnašanja kraljevega profesorja starodavnega vseučilišča v Nikjer-gradu. Še več prilike šepetati sta imela pozneje, ko je učenjak udaril natakarja po glavi in poljubil točajko za kuhinjskimi vrati. »Gospoda,« je rekel profesor, vstal, akoravno nekoliko negotovo, koncem mize in balanciral svojo visoko staromodno čašo v svoji koščeni roki, »sedaj vam pa moram raztolmačiti, kaj je vzrok temu praznovanju.« »Čujte! Čujte!« so rjoveli dijaki in tolkli s svojimi kozarci ob mizo. »Dejstvo je, prijatelji,« je rekel profesor in veselje mu je sijalo iz njegovih oči izza očal, »da se nadejam, da se prav kmalu poročim.« »Poročite!« je vzkliknil nek dijak, ki je bil nekoliko pogumnejši od ostalih. »Ali je gospa že umrla?« »Gospa keelo?« »No, gospa Baumgarten, naravno!« »Ha! Ha!« se je nasmejal profesor. »Kakor vidim, veste vse o mojili težko-čah. Ne, ona ni. mrtva, vendar imam vzrok misliti, cla se ne bo ustavljala moji ženitvi.« »To j® z®lo prijarn® ©a ».?<*.*• j« cmomnil eden izmed družbo. »V resnici,« je dejal profesor, »jaz upam seclaj celo, da bode pripravljena pomagati mi, cla dobim ženo. Ona in jaz se nisva nikdar posebno rada videla; sedaj pa upam, da se vse dobro konča in ko se poročim, pride k meni in ostane pri meni.« »Kako srečna, družina!« je vzkliknil nek šaljivec. »Da, v resnici; in jaz »e tudi nadejam, da pridete k moji poroki prav vsi, kolikor vas je. Nočem navajati imen, toda to-le čašo izpijmo na zdravje moje neveste!« in profesor je sukal svoj kozarec po zraku. »To-le čašo na zdravje njegove neveste!« so rjoveli veseli pivski bratci in se na vse grlo smejali. »Na njeno zdravje!« In vsakdo izmed mladih fantov je sledil profesorjevemu zgledu ter napil dekletu njegovega srca. »Pri zelenem možu« sc; je vršilo to pra.znovanje, nekje drugje pa sc je vršil popolnoma drug prizor. Mladi Fric. Hartmann je slovesnega obraza iu umerjenega obnašanja po poizkusu pogledal in uravnal nekoliko matematičnih orodij, nato pa je izpregovoril nekoliko odločnih besedi z vratarjem in služabniki, odšel na ulico in ob nil svojo pot počasi v smeri proti profesor-finvi hiši. M®4 p#t-a* Je ravno pr®« bo? ugledni Althnnso, profesorja nna- tomije, in pospešil že svoje korake, da ga dohiti. »Čujte, Althaus,« je zaklical ter ga prijel za rokav, »pred krai.kim ste me vprašali po neki informaciji glecle srednje kožice cerebralnih arterij. No, seclaj —« »Kaj vraga!« je zavpil Althau«, ki je bil godrnjav starec. »Kaj zlodja mislite s svojo nesramno drznostjo! Pred akaclemični senat vas bom tiral radi tega, gospod,« in s to grožnjo so je zasukal na svoji poti ter odhitel. Hartmann jc bil močno iznenaden vzpričo tega sprejema. »Izjalovil se je moj poizkus in odtod tak pozdrav,« je dejal sam pri sebi in slabovoljno nadaljeval svojo pot. Vendar so ga čakala še nova presenečenja. Med potoma, sta ga prehitela dva dijaka. Ta dva mladiča sta, mesto cla hi privzdignila svoje, čepice ali pokazala kako drugo znamenje spoštovanja, začela divjeveselo vpiti v tem tremi iku, ko sta ga ugledala; pohitela sta k njemu, ga prijela vsak za eno roko ter ga. začela vleči seboj. »Za Božjo voljo!« je vpil llartmann. »Kaj pa pomeni ta nezaslišana žalitev? Kam pa me peljeta?« »No, na stoklenico vina,« sta dejala dijaka. »Le pojdi z nama! Tnfcega povabila nisi nikoli zavrnil,« stavljen od vit. Hohenbluma. da državni železniški svet ugovarja 7 odstotnemu povišku tarifov pa južni železnici. Dotični odsek, ki je imel razpravljati o tem predlogu, je z ozirom | na potrebo finančne asanacijo južne železnice ta predlog zavrnil, a v današnjem zboru pa jo bil ta predlog, ko sem ga poleg Holienbluirta z vso odločnostjo zagovarjal, sklicuje sc na soglasni sklep, katerega je sklonil lansko loto v tem oziru železniški svet, sprejet. Južna železnica, ki ima itak najvišje tarifo za blagovni in tudi osebni promet, bi smela pač imeti več smisla za našo revne dežele! V tej seji se je sprejel tudi moj predlog proti odklonitvi moje zahteve, da uvodi južna žcleznica v popoldanskih urah (5.-6.) na progi Zidan most —Ljubljana osebni vlak, ker ne morejo sedaj trgovci in potniki na postajali Sava, Kresnice, Laze in Zalog priti v Ljubljano, ako zamude poštni vlak. ki vozi opoldne v Ljubljano. Ako l>i večerni brzovlak na teh postajali postajal, bi bilo temu odpo-magano. A ker pravijo, da bi s tem brzovlak preveč zamudil, četudi sc ustavlja drugod na manjših postajah, kot so to, naj bi južna železnica, vpeljala vlak, na primer iz Zagorja do Ljubljane, ki bi ob 5. uri ali vsaj proti 6. uri zvečer prihajal v Ljubljano. Sprejet je bil tudi moj nasvet, da naj prihaja predpoldanski osebni vlak iz Maribora v Ljubljano, za ono uro poprej; sedaj prihaja 2 minuti pred deseto uro, tako, da ima oni. ki mora ob 9. uri dopoldne dospeti na primer v urade sod-nije, pa tudi v kupčijskih zadevah, težave; če bi prihajal vlak ob 9. uri, bi bilo mnogim ustreženo, posebno onim, ki se vozijo na Gorenjsko. Ali pa bo južna železnica tem željam ugodila, je drugo vprašanje: skušnja nas uči, da se na malo 1 j u-d i malo ozirajo. O važnih sklepih, ki se tičejo pospešitve blagovnega prometa, prihodnjič. Volitev v obrino in trgovsko zbornico v Gradcu. S Štajerskega, 7. dec. 1911. V torek, dne 5. decembra, so se vršile nadomestne volitve za obrtno in trgovsko zbornico v Gradcu. Za razvoj trgovstva in obrtništva je ta korporacija neoporekljivo velikega pomena. Dosedai je ta komora delovala samo tako, kot bi bila institucija samo za Srednji in Gornji Štajer; le sem-patje pade tudi kaka drobtinica z bogato obložene mize na tla, katero smejo potem pobrati nemški in renegatski trgovci in obrtniki na Spodnjem Štajerskem. Da bi se gospodje, ki sede v komori, brigali tudi za oni del trgovstva in obrtništva, ki se jim pravi Slovenci, o tem seveda ni govora. Dosedaj so se te volitve vršile nemoteno. Nemci so slepo volili može, ki so jih diktirali v Gradcu. Pri letošnji volitvi so se pa glasovi začeli cepiti. Pristaši Malika, Vsenemci, so postavili v nekaterih skupinah svoje kandidate, a prodrla je oficielna lista komore. Mi bi na te volitve javnosti sploh ne opozorili, ako nas ne bi opozorilo dvoje dejstev, da se naj pri bodočih volitvah drugače postopa. 1. Zakaj se slovensko tr-/govstvo in obrtništvo ni ude- ležilo volitev v trgovsko in obrtno komoro? 2. Naša bodoča, a odločna zahteva bodi: Slovenskemu Štajer u lastno trgovsko in obrt r. o zbornico! Na Slovenskem se sploh za trgovstvo in obrtništvo vse premalo briga. Nastopiti moramo nova pota, da tudi tukaj dosežemo naše cilje. Ko sem danes pregledoval rezultat torkovih volitev, sem prišel do prepričanja, da bi Slovenci lahko dosegli velik, vsaj moralen uspeh, če bi se volitev udeležili in se pobrigali za podrobno agitacijo. Liberalci, posebno pri nas na Štajerskem, si prisvajajo nekako vodstvo nad trgov-stvom in obrtništvom. Mladini, starini in slogaši so polni sladkih besed o teh dveh stanovih, a da bi liberalci skušali slovenskemu trgovstvu tudi v javnosti kaj pridobiti, o tem seveda ni govora. Imamo na Spodnjem Štajerskem nekaj slovenskih trgovsko - obrtniških organizacij, v katerih pa — saj smemo to tudi javno povedati — si laste glavno besedo celo liberalni advokati in njih vsakojaki trabanti. Slišalo se je nekaj dni pred volitvami, da se te organizacije mislijo udeležiti volitev . Radi tega menda tudi S. L. S .ni posegla v volivno borbo, kar pa je prvotno nameravala, dokler se ni vedeio za sklep trgovsko-obrtnih organizacij. Da se S. L. S. ne bi moglo očitati, da dela razdor, ali postopa samostojno, je S, L. S. prepustila izvršitev volilne agitacije omenjenim organizacijam. S. L. S. je svoje pristaše v »Straži« pozvala, naj sledijo pri volitvah v trgovsko zbornico omenjenim korporacijam. Naši ljudje so zbirali legitimacije in glasovnice, a reklo se je, da so se slovenska trgovska in obrtna društva izjavila, da se ne udeležijo volitev. Nočemo nikogar napadati, ampak povdarja-mo samo, da čc bi se slovenski trgovci in obrtniki udeležili volitev in dosegli častno število glasov, bi bil to korak do uresničenja naše zahteve: Za Spodnji Štajer lastno trgovsko in obrtno komoro! Ako zahtevamo, da se naj glede kmetijske družbe in drugih gospodarskih za-dač ločimo od Gradca, ako zahtevamo, da bi Slovenci svoje šolstvo sami upravljali, ne smemo pozabiti reševati tudi naše trgovstvo iz krempljev zagrizenega nemško-nacionalnega zmaja. ANGLEŽI NAMERAVALI O BOŽIČU POGNATI V ZRAK NEMŠKO TRDNJAVO WILHELMSHAVEN. »Rheinische westfalisehe Zeitung« poroča: Ko so zasledovale oblasti vohunsko zadevo, so dognale, da nameravajo Angleži o Božiču pognati v zrak utrdbe Wilhelmshavna. Pred nekaj clnevi so zaprli v Wilhelmshavnu radi tatvino tri policijske stražnike. Med njimi je dobil eden vrednostno pismo. Ko so ga uradno od^rii so našli v njem 75.000 mark, ki so bile poslane z Angleškega in določene za vohunstvo. Ko so pri zaprtem policistu izvršili hišno preiskavo, so našli načrte, kako da so se nameravale razstreliti utrdbe. Poročilo navedenega lista šo ni potrjeno, a demontirano tudi ne. Slovenske občine in gospodarska društva — spominjajte se v svojih proračunih „Slovenske Straže". Sedanji položaj pred Tripolisom. STRAŠNA NESREČA V RUDNIKU KNOXVILLE. Ponesrečilo do 2C0 rudarjev. — Iz jame šviga plamen. — Ponesrečeni naj-brže tudi Slovenci. Knoxville, 11. decembra. (Brzojavna poročila »Slovencu.) Ker je dve milji, od vhoda v premogokop eksplodiral premogov prah, je zasutih 200 rudarjev. Boje se za njih življenje. Rešilna akcija se je pričela. Knoicville, 11. decembra. Ker šviga iz rova plamen, ni upati, da reSijo zasute rudarje. Berolin, 11. decern' -"v »Bevliner Tageblatt« objavlja o strašni nesreči pri Knoxvilleju sledeče podrobnosti: Vsled eksplozije se je rušilo v rudniku skalovje in zemlja, ki jc zasula izhod iz rova rudarjem, ki so delali oddaljeni približno dve milji od vhoda. Eksplozija je povzročila v jami požar, ki se razširja v rovu. Rudarji, ki jim je bil izhod zaprt, so se morali ali zadušiti ali pa zgoreti. Iz rova šviga plamen in gost dim. Rešilno moštvo zato ne more v rov, da reši rudarje v rovu. Z največjim naporom so zabranili ženam tistih rudarjev, ki se nahajajo v rovu, da niso poskakale v goreči rov. Eksplozija je bila tako silna, da se je daleč okoli tresla zemlja. Ob vsaki eksploziji je švigal plamen iz jame. V rudniku, kjer se je nrinetila nesreča, konlioio premog že 20 let. V sosednem rudniku Fraterville je ob eksploziji leta 1902 tudi ponesrečilo do 200 rudarjev. XXX Prijatelj našega lista, ki je bival dolgo časa v Ameriki, nam poroča: »Bati se je, da so med ponesrečenci zopet, Slovenci žrtve. Za svojega bivanja v Ameriki sem nabiral podatke o bivališčih naših rojakov in načinu njihovega dela v dotičnih krajih. Med njimi jc tudi Ivnoxville, država Tenesse, skoraj edini kraj v tej državi, kjer bivajo rojaki in delajo v preinogokopu. Slovenski vesinik. si Nikola Kristič umrl. Iz Bebrrada poročajo, da jo ondi umrl srbski politik Nikola Kristič. si Stavka bulgarskih železničarji Bulgarski železničarji so imeli pred dnevi v Sofiji svoje letno zborovanje! po katerem je šla deputacija k trgovini skemu ministru Franyie, da mu izrofl sklepe železničarjev. V teh sklepih zal htevajo bulgarski železničarji, naj J uredi službena pragmatlka in jim povil ša plačo, oziroma, da se jih razvrsti pd plačilnih razredih, kakor ostale državi ne uradnike. Minister pa deputadji niti sprejeti ni hotel, vsled česar so vq zbrani železničarji nriredili demoni strativen obhod po mostu, na kar so s/ razšli. Med tem se je odtrgala železni! čarjem za oni čas, ko so bili v Sofiji naf zborovanju, od plače gotova vsota. T<) je vznemirilo duhove in bodo priredili v kratkem železničarji v Sofiji velik shod, na katerem bodo proglasili stavJ ko, ako vlaxla ne bo ugodila njihovimi zahtevam. Okrajna bolniška blagajna brez zdrav-l nikov. Iz Prage se poroča, da so zdravniki okrajni bolniški blagajni v praškem Noveml mestu odpovedali. Zdravniki so zahtevali! zboljšanje plač, a blagajna, ki je v rokah| socialnih demokratov, je zavlačevala pogajanja nad pol leta in končno odkloni/ai zahtev.e zdravnikov, ki so 1. t. m. vsi slui-1 be zapustili. Ker ni v celem okraju robe-J nega zdravnika stavkokaza, nima blagajna! nobenega zdravnika v službi. Člani bla-l gajne plačajo zdaj sami zdravnikom hono-| rarje, katere jim pa mora blagajna po-l vrniti. j Srbski državni proračun za leto 1912.1 izkazuje skupaj 129,990.980 dinarjev izdat-l kov, in sicer za: državno osrednjo upravo! 40,132.410, justično ministrstvo 3,070.457,1 naučno 9,206.884, notranje 5.3U2.192, zu-| nanje 5,302.192, finančno 13,829.558, vojno| 29,666.312, gradbeno 19,399.706 in na-rodno-gospodarsko ministrstvo 5,382.8271 dinarjev; skupaj krog 130 milijonov dinarjev stroškov. Dohodki so proračunanii I Davki 94,171.068, državni dohodki 28 milijonov 840.781, razni 2,703.868 in izredni dohodki 4,274.633 dinarjev. Proračun je| sedaj v razpravi v skupščini, ki bo po mnenju mnogih takoj razpuščena, kakor hitro I reši to stvar in bodo po novem letu zopet] volitve. si Most med Petrovaradinom in Novim ' Sadom se gotovo zgradi, ker je ogrska »V celem svojem življenju nisem videl tolike nesramnosti!« je zavpil Hartmann. »Izpustite moji roki! Prav gotovo vas dam kaznovati radi tega. Izpustita me, pravim!« in divje je začel biti po svojih vsiljivih znancih. »Oho, ako se ti zljubi biti slabe volje, le pojdi, kamor ti je drago,« sta rekla dijaka ter ga izpustila. »Tudi brez tebe se bova dobro zabavala.« »Poznam vaju. Žo dobita svoje plačilo,« je rokel Hartmann srdito in nadaljeval svojo pot. v smeri, kjer je mislil, da se nahaja njegov dom, zelo vzlovoljen vsled teh dogodkov, ki sta se mu na poti ravnokar pripetila. Gospa Baumgarten, ki je gledala skozi okno in se čudila, kako to, da njenega moža tako dolgo ni h kosilu, se je močno začudila, ko je ugledala mladega dijaka prihajati po ulici. Kakor že omenjeno, je imela veliko antipatijo do njega, in ako se je drznil priti v njeno hišo, so je zgodilo le pod protekcijo profesorjevo. Radi tega se jo šo bolj začudila, ko ga je videla odpreti vrata ograje in korakati po vrtni stezi in se tako obnašati, kakor da bi bil gospodar v hiši. Skoro ni mogla verjeti svojim očem in je pohitela k vratam z vsemi svojimi materinskimi nagoni v zalogi. Z gorenjih oken je tudi lepa Eliza opazila ta drzni korak svojega dragega in njeno srce je hitro utripalo ponosa in strahu. Ljudski oder. Silvin Sardenko, »Mati svetega veselja«. Skrivnost vstajenja v petih dramatikih slikah. 8. in 10. decembra 1911. »Ljudski oder« nam jo nudil doslej vsakovrstnih predstav; poleg narodnih iger — veseloigre, poleg resne drame — efektne ljudske igre. Sedaj je izpolnil še eno svojo važno nalogo — uprizoril je religiozno delo, in lahko rečemo uprizorili z lepim uspehom. Tisti časi, ko je pel pesnik v jutru mehke in božajoče, a nikdar ne sentimentalne pesmi, so zopet zaživeli v nas, ko smo čuli raz oder Sardenkove mehke in ljubke verze, ki zvene kot simfonija lirika v polumračnem gozdu. Sardenko ni hotel napisati drame, saj imenuje svoje delo sam »misterij« v »dramatskih slikah«. Misterij vstajenja! Skrivnost! Poglavje žive vere iz naše religije! Ljudje in osebe, ki lia-stopajo, niso navadni ljudje, — iz njih dejanj in besedi veje skrivnost sreče, da so živele ob času velikih skrivnosti. »Skrivnost«, — ta beseda pove vse! Pet. krasnih slik sc vrsti pred nami, vse povzete s podantično natančnostjo iz prvega vira iz biblije. Poglavja, ki govore o vstajenju, so prenesena v lepe besede, koncentrirana na eno osebo, na mater svetega veselja in povedana v obliki zahtev, ki jih stavi oder — tO je Sardenkovo delo! To nam je povedal in s toga stališča imamo soditi in presojati njegovo delo. Le zamislimo se nazaj v tisto velikonočno hrepenenje, ko se vzbudi narava, ko vro iz srca želje in sreča, uteha in bolest, zamislimo se v mračno cerkev, kjer stoji božji grob in šepeče množica molitve ob Izveličarjevi smrti zatopimo se v skrivnost svetih resnic, ki nam kipe tisto dni iz src tja pred Kri-žanega in obudimo v sebi tisti klic in tisto radost, ki preveva na velikonočno soboto in nedeljo naša srca — mar ni Sardenko teh naših misli in čuvstev zbral v podobo, ki ni samo za srro in razum — ampak tudi za, naše oko? .Te, in sicer je storil to na umetniški način, z dušo lirika, ki ga označuje pripro-stost besede, monumentalnoisl prepri-čevalnosti, prosto vsega hombasta in brez vsakega patosa. In tehnično formalna stran igre? Uspeli na odru je govoril več kot jasno! Čudim se liriku, ki je v svojoni pesniškem bistvu tako silno priprost kot mora biti pravi lirik, da jo znal tako efektno napisati III. sliko. Razvrstil je volike ensemblenske prizore prav v pričetek, na sredo in konec dela. Drugi prizori so izpolnjeni s solisti in šaržami. In te saržno scene! Po deset besedi govori en vojak in vendar je v teli par besedah tako krepko orisan cel značaj, kot bi stal živ pred nami! Vsaka uloga je res uloga! Te preciznosti v risanju značajev, tudi v najne-znatnejših ulogah, se ne najde povsod. Tehnično jc delo prav dobro, vseskozi efektno, a nikjer teatralno. Nikjer nič prisiljenega, vso se vrši naravno, brez skokov. Igralo se je prav dobro. Marija je stopila to pot iz okvira diletantizma v krog umetnosti in vsi ostali so se ji približavali, ta bolj, oni manj, a velika večina ji je stala blizu. Njen izgovor je jasen, mestoma pretili, a vsekdar čist, kretnje docela umirjene, mimika prav dobra, poglobljenje v vlogo popolno! — Marija Magdalena je igrala prav globoko občutno, iz cele duše; malo me-lanhdlično sicer, a ne solzavo je kre- I irala s svojim glasom vlogo ljubeče | spokornice tako lepo in dobro, v pro-nuncijaciji čisto, v kretnjah dovršeno, 1 da smo je bili veseli. Nežnega Janeza jo igrala dama, ki je imela izborno masko in rešila svojo nalogo v polno za-dovoljnost. Če se ne motimo, smo jo videli v »Učenjaku«. Napredek je očiten. Splošna hvala njenega igranja je povsem opravičena. — Šaloma in Jakobova sta bili prav dobri. Prva resna in zamišljena, imposantna postava z umerjenim igranjem, druga vesela in besedifna, t živahno govorico in igro.} Šaloma jc menda na »Liud« vlada obljubila državno podporo. Zgradbo oskrbi novosadsk;. mestna občina, prispeva pa tudi Pelrovaradin in Hrvaška. . ^ ^ir nov ce. • -f Zmag ^ S. L. S. Pri občnskih volitvah v doslej liberalni občini I š k a Loka je zmagala S. L. S. Naših somišljenikov je v občinskem odboru 8, naspro nikov samo 4. -f Videm na Dolensjkem. Za župana je izvoljen pristaš S. L. S. gosp. Jakob P r e 1 e s n i k. + Popolnoma zbrgani so libe alci v sedanjem političnem položaju. »Jutro« člankari stvari, ki nimajo ne glave ne repa. Na eni strani odobrava stališče našega kluba, češ, »stališče Šuster-šičevega kluba je popolnoma pravilno, ker Slovenci so proti vladi, ki sdi v nji in v nji zavzema tako važen port-felj kot je justični minister, mož s tako preteklostjo kakor je Hochenburger!« na drugi strani p avi, da je bil govor poslanca Vrstovšeka proti Hochenburger ju »plitev« in oporeka opozicional-no stališče naših poslancev, češ, da bi bili morali zavzeti tako stališče že napram Bienerthu. In vendar vsak človek ve, da je naš klub ravno proti Bienerthu zavzemal najopozicionalnejše stališče, da, celo obstruirali so takrat naši poslanci v odsekih! Če smo pa glasovali za vojaške kredite, jih nismo votirali takratni vladi, ampak državi, kar je velika razlika. »Jutro« potem graja dr. Ravniharja, ker se je podal z mladočehi v vladno večino, češ, da je »vlada, ki se ne upa žrtvovati Hochen-burgerja, velik črn madež«, vendar pa obenem isto vlado hvali, češ, da je »pod Stiirgkhovo vlado perspektiva za Slovane precej jasnejša«. In kljub temu zopet Čehe in Ravniharja napada in očita slovenski napredni javnosti, da »blagoslovlja danes mladočeško politiko«, ki da hočejo po zgleduPoljakov »z vladi zvesto hlapčevsko politiko na škodo drugih Slovanov vse to pridobiti, kar žele«, to je par sto milijonov za vodne ceste na Češkem. — Kakšno stališče je to? Liberalci okoli »Jutra« morajo na eni strani priznati, da je Ravnihar kljub svojemu gromenju zoper Hochenburger j a vendarle pod njegov klobuk zlezel in da kljub krivicam, ki jih Sturghkova vlada Slovencem prizadeva, za to vlado glasuje, na drugi pa bi radi Ravniharja vendarle neJcoliko opravičili. To je sicer zelo lepo, ni pa dosledno. Liberalci so popolnoma zmešani in upati je, da bodo še bolj. Sicer so pa bili liberalci vedno Bmešani in je čisto dtosledno, če so tudi zdaj. Naj se pa tudi ne tolažijo s tem, da so »klerikalci slabe volje, ker je Ravnihar s Čehi odkorakal v vladno večino« in tako »klerikalce prehitel«. To je zelo otročje miši jemo. Zakaj naš klub se v svoji sedanji poziciji izborno počuti in je tako dobro volje, kakor nikoli tako. Take pisane nesolidne in nekompaktne večine namreč še ni bilo, kakor je sedanja in vlada gre Ie popolnemu bankerotu nasproti, ako bo luknje v tej večini res hotela z obljubljenimi milijoni zamašiti. Tej »večini« bo sledil grozovit maček in naš klub mirno čaika pustne srede najnovejše večine. Da tej družbi ne bomo šli na roko, se seveda samo po sebi razume. Ravniharja bo od te »večine« še zelo glava bolela. skem odru« prvič nastopila, a je rešila prav dobro svojo vlogo, Jakobova pa bo še vrla moč za vesele vloge. — Ivana nam ni ugajala. Igrala je diletant-sko, brez občutka in pokazala premalo duše. — Tudi eksiterieur in hoja nista spadala v okvir ostalih. — Angel j je bil kot nalašč za to vlogo! Šc danes mi zveni njen ljubek pozdrav »Kraljica angelov, češčena!« Miloba glasu se ji je podala kaj dobro in mehki toni so našli pot do občinstva. — Juda in Peter sta bila docela v okviru celega vzornega igranja. Judov obup in Petrova žalost — oboje prav dobro, vse pa globoko zamišljeno in do zadnjo nuance preštudirano. — Kristus je imel dobro masko in lepo postavo. Tudi vse druge manjše vloge so bile dobro zasedene. Naj velja ta hvala, vsem brez izjeme, za reprizo še bolj, kot za premi-jero, posebno vojakom in farizejem. Komparzerija bi pa imela biti bolj živahna. Premrlove kompozicije so lahke in meilodijoznie; ženski zbor »Ljubljane« jih je s hvalevredno požrtvovalnostjo nažtudiral in proizvajal v splošno za-dovoljnost. Pesniku sla bila pri premijeri po-klonjena dva krasna venca ob navzočnosti igralk in igralcev. Delo sc ponovi na sv. Štefana dan in na dan Svetih treh kraljev, obakrat ob pol 5. uri. Vstopnice ie dobiti v Ka« Aoližki bukvami. I Novoimenovani kardinali pri zadnjem konzistoriju v Vatikanu. + Iz BlagovJce. V nedeljo dopoldne je imel v ljudi popolnoma nabitem no. em domu poslanec dr. Krek političen shod, ki je dokazal, kako globoke so korenine naše stranke v jedru Črnega grabna. — Popoldne je imel zopet mnogo poslušalcev, ko je predaval o zgodovini kmečkega stanu. Zaupanje do stranke in do njenih poslancev se je v našem ljudstvu z govoroma našega zastopnika silno utrdilo. + Iz deželnega odbora. V z d r a v -stveni zastop b r d s k i jc imenovan od deželnega odbora Jakob Urba-nija, posestnik na G~~'ci. — Poučni tečaj za pomoč vsili in porodništvo pri živini priredi deželni odbor na Vrhniki. Tečaj bo trajal tri mesece in se začne z 2. januarjem bodočega leta. — Pouk v kmetijstvu pri vojakih se vpelje letos v Ljubljani. Oglasilo se je 36 domobrancev, ki žele v prostem času kmetijskega pouka. C. kr. vojno ministrstvo je določilo 50 ur za ta pouk, ki bo združen tudi s poučnimi izleti. — Dežela je pridobila na novo zakup užit-nine v petih okrajih. Ustanove se bolet-ni uradi, in sprejme 21 užitninskih uslužbencev. -f Na pomoč obmejnim SolvencemI »Slovenski Straži« so darovali: V veseli družbi pri g. Karolu lic v Go.iči vasi, nabrano kot. kazen za ncubogljivost pri petju 4 K. — Josip Štangl, mlinar na Olšenici pri Velikovcu, 1 K. — Dar svatov na gostiji Bratanič - Strgar v Brežicah, 7 K. — Nabral č. g. Ivan Jane v čolu pri Vipavi, v prijateljski družbi, 8 K 40 v..— Nabrano ob priliki veselice, katoliškega izobraževalnega društva v Vojniku, 8 K 40 v. Nabrano na gostiji Mihaela Brezner in Marije Kokol v Ba-hovi pri Hočah, 8 K 70 v. — Omizje v Šmarjeti 14 K. — Darovali ob pogrebu nepozabne gospe Mare Zvvitter, ,v Št. Jakobu v Rožu: rodbina Z\vitter, 10 K; rodbina Janšig 12 K; g. Liza Wigele, 1 K g. Lucija Kanduc, 1 K in g. Magda Zvvitter 1 K. — G. Jakob lvoch, Vrata, 1 K. — Č. g. J. Mihi, župnik, Žihpolje 5 K. — Č. g. Fran Lom, župnik, Sv. Peter na Kronski gori, 5 Iv. — Po g. Mih. Gobec, Mislinje, pri izposlovanju neke kazenske poravnave 8 K. — Hvala iskrena. »Slovenski Straži« se posebno sedaj o Božiču množc dolžnosti. Naj bi se sedaj o dneh okolu Božiča vsak Slovenec po »Slovenski Straži« spomnil naših obmejnih bratov. »Slovenska S t r a ž a« p o t r e b u j e nujno večje pomoči! Naročajte v 'še slovenske razglednice za in — '-*oI »Slovenska Straža« v Ljubljani prične v kratkem z raz^ Hi jem novih umetniških, božičnih in novoletnih razglednic. Posamezne stanejo 10 vinarjev. Zavedni Slovenci! Portn,-!e »Slovensko Stražo« s tem, da razoošiljate o Božiču in Novem letu to razglednice svojim sorodnikom znancem! Ne pozabite tudi pri tem na kolekC; ki jili je založila »Slovenska Straža«! — Slovenski trgovci, ki so ros na-rodno-zavedni, si bodo prizadeli, da prodajo čim več božičnih in novoletnih razglednic, ki jih jo založila »Slovenska Straža«, ker vedo, da podpirajo s torn rodne brate — obmejne Slovence. G? trgovcem se dovoli precejšen ropu:;'' pri naročilih, ki jih je nasloviti na »Sl. Stražo« v Ljubljani, Dunajska cesta 32. Sodba liberalcev o učileljskih plačala, Iz Leskovca: Leskovški na-prednjak Marolt Jože je pri zadnji obč. seji v Krškem, dne 7. decembra 1911, izustil tele krilate besede: »Čemu pa naj bodo pri šolah vrtovi. Damo jih v št ant. S a j učitelji i m a j o tako d o -b r o plač o«. Mogoče izvira Maroltova ljubezen do učitcljslva iz tega, ker je leskovško in podloško uči'e1js vo godalo uradno .izjavo da kni '" • .v Kopitar ni nikdar -s il «n» ura kril. nauki', na ljudskih šolah v Lcskovcu in Podlogu Velikem, česar so ga dol-žili leskovški liberalci. In znano je, da so učitelji obeh šol kaj »gorki« prijatelji Kopitarjevi. Seveda jc hudo ako liberalec liberalne trditve podere. — Iz J-ahoviS, T»< nas sc bližajo občinske voi;' Lahovčani, prihodnjo soboto si bo treba izbrati nov občinski odbor. Vsak pameten človek lahko sprevidi da nikamor ne pridemo naprej, če bo še vladni lahovško občino stari sršenovec in Ju - -c Mat ia Bobnar. Izmed njegov"' '-••':ih grehov pribijemo lc enega. Naša pota so v skrajno slabem stanu; menda že od zadnje francoske vejske niso bi'a naduta. To jc nekako ravno tako dolge odkar jeMatija župan. Če pa kdo k njemu pride in zahteva, da naj se nasuje-jo (denar zato je že davno tukaj, pa ga je porinil naš Mati'a v hranilnico, da se nabira za boljše čase), se po izgovarja in tolaži: Počakajmo, da bo pesek cenejši. Ni čuda, da gazimo skoraj do vratu v blatu, zlasti po vasi, in da se nam pota sama vedno bolj znižujejo, in če bo Matija še nekaj časa županil, bomo kmalu devet milj pod morjem. Kaj pa potem? Potem bomo pa na pola vodo napeljali, da bo v Lahovičah kakor v Benetkah. Matija pa nam bo kupil Noetovo barko (on kupuje namreč najrajši stare reči, ker so najbolj poceni) in v barko vprože dva podkovana karpa, pa se bomo vozili! Volilci! Volite s Slovensko Ljudsko Stranko, Matija Bobnarja, pa med s+aro šaro tako dolgo, da bo pesek »boljši kup«. Matija ima doma v »ta novem pruštofu« še cel kup izkaznic. Opozarjamo na to c. kr. okrajno glavarstvo v Kamniku. — Naš četrti drer.dnought. Naš četrti dreadnought tipa ladje »Viribus Unitis« prično graditi meseca januarja v Danubijevi ladjedelnici v Reki. — Umrl je. v Trstu, zadet od kapi, g. Anton Ž i t k o , trgovec in posestnik. — Na lovu je umrl 35 let stari lastnik gostilne »Ali' Alba« pri Sv. Ani v tržaški okolici g. Karol Podobnik. Zadela ga je kap. — Pasivnega odpora 'železničarjev nc bo. Voditelji velikih • "ganizacij železničarjev izjavljajo, da poročilo o pasivni resistenci železničarjev, ki naj bi so pričela 10. decembra, ni resnično. Voditelji velikih organizacij zavzemajo stališče, da naj so reši želczničarsko vprašanje po parlamentu. Državno društvo avstrijskih železničarjev, ki je poročalo o pasivni resistenci, šteje zgolj 400 članov in ne more zato izvesti kake velike akcije. — Pasivna rezis'enca v poštni službi. V petek so zborovali na Dunaju zaupniki poštnih adjunklov in ofici-jantov, ki so se pečali z izjavo, ki jo je podala "oštno um-avp "-'ede zahtev stavljenih od poštnih oficijantov. Zborovalo so je nad vse burno in se je moralo zborovanje pr--1" ~-.o prekiniti. Vzrok razbm^eoia io bilo povsem od-klonljivo stališče poštne uprave v pododboru odseka za d žavne uslužbence. Začetkom tega tedna se še enkrat vrši zborcvon,o nosnih oficijantov ka-tovn-v <:o «-i-o"o ""1'ivi nrotrlasi pasivna rezistenca. Sedaj je poštnih oficijantov 7000 oseb. — Tiho anec streljal na finančnega paznika. V Trstu pri Sv. Soboti je predvčeraj ponoči ob pol 2. finančni paznik Milovac ustavil nekega, tihotapca. Ta pa je potegnil iz žepa revolver ter ustrelil na paznika. Ranjen je paznik na nogi in roki. Tihotapec je pobegnil, paznik jc v bolnišnici. — Celovška občina :'n prodaja premoga. Celovška občina je dobila 27.000 kilogramov premoga, katerega bo prodajala občinstvu v množini 50 do 500 kllogiTiv iv vrt cono 2 K 70 vinarjev za V 0 k rr — Širita Je ubila v Trebfnju v Bosni 21 let stara deklica Gosnera. 701etni stric je deklico udaril. To jc deklico tako razjezilo, da jo strica ubila, nato jo pa poizkušala usmrtiti tudi samo sebe, a so jo rešili. — Nova peš.na nabiraln'ca jo začela poslovati na Samcu in bo imela poštno zvezo na oni strani z Novo vasjo pri Rakeku pri Blokah in na drugi strani s poštnini uradom v Velikih Laščah. (Minske veliivB v Melli. V par dneh so občinske volitve v Metliki. Liberalci se pote za žive in mrtve, da bi ohranili na Belokranjskem, kjer jih \se zapušča, vsaj še to občino. Dolgo vrsto let so imeli mesto v svojih rokah, imeli so veliko priložnosti za napravo kakih obče koristnih podjetij, a čas je minil in storili niso prav ničesar. Naš liberalni občinski odbor bi človek lahko primerjal tisti nerodovitni svetopisemski figi, ki ni nobenih sadov pokazala. Zato je najbolje, da to drevo letos odsekamo. Glejmo, da pridemo na volišče vsi kot en mož in volimo Slovensko Ljudsko Stranko. Za Belokra-jino se ni brigal živ krst, dokler ni prišla v deželi S. L. S. na krmilo. Vse, kar se je naredilo za naše kraje, je delo S. L. S. Dr. Tavčar je naš poslanec in je bil od leta 1895. pa do leta 1907, nekak gospodar cele kranjske dežele, ki je delil svoje milosti: ali te milosti ni bilo naše mesto nikdar deležno. Prosimo vas, kaj pa imamo mi od liberalne stranke? Dr. Tavčar je prišel parkrat dol k nam zabavljat črez mežnarje in duhovne, to je vse! S. L. S. pa je šele tri leta v deželni hiši, in že imamo nove ceste, vodovode, dobili smo že obilo denarne podpore, spomladi dobimo železnico; pa ne samo to. Liberalcem se ni niti vredno zdelo, da bi stopili doli med nas, le malokdo se je kdaj pri nas prikazal, dočim so poslanci S. L. S. skoro vedno med nami, da se z nami o našem napredku posvetujejo. To je tudi mnogoletni župan metliški gosp. Jutraž sam sprevidel in je dal zato slovo liberalni stranki, kateri je skozi dolgo vrsto let pripadal. On dobro ve, odkod smemo pričakovati pomoči. Če je liberalni tabor na stara leta zapustil, mora imeti za to tudi vzroke. Če je prišel do prepričanja, da je mogoče pametno gospodarstvo samo ob strani S. L. S., mu mora biti vsak meščan, če je tudi liberalen, za to hvaležen. Namesto tega pa ga je tik pred volitvijo nek liberalec grdo napadel v »Slovenskem Narodu«, češ če ta kanon tik pred volitvijo sprožimo, bo gotovo držalo. Očitajo mu nevednost in neznanje občinskih poslov, nered v denarnem poslovanju in druge stvari. Najbrže bo vse to samo kleveta in zavijanje. Ko bomo imeli podatke v rokah, bomo že vso zadevo pojasnili. Že zdaj pa lahko rečemo: če je res, kar pišete v »Narodu«, zakaj pa niste prišli s to stvarjo preje na dan? Če je res to, kar pišete glede občinskega gospodarstva v Metliki, potem ne pade nobena krivda na S. L. S., ampak na dosedanji liberalni občinski odbor. Zato proč ž njim! Volite delavno Slovensko Ljudsko Stranko. Upamo, da bodo metliški volivci na dan volitve tudi teh misli! Slajersie novice. š Novo Siidmarkino podjetje. Pod okriljem »Sudnw„..x se je osnovala v Gradcu južnoštajerska zadruga z o. j. za vnovčenje zelenjave in sadja ter ob-delavanje vrtov, ki bo imela v Pragar-skem svoja skladišča in sčasoma tudi tovarno za konserve. Naloga tc zadruge je tudi po pravilih, naseljevati nemške vrtnarje ter tem preskrbovati za vrtnarstvo primerna zemliišča. Član zadruge more biti samo Nemec. š Madenišlu telovadni tečaj v Celju. Kakor srno že poročali, se vrši v dneh od 27. do 31. decembra t. 1. v Celju mladeniški telovadni tečaj za štajersko podzvezo Orlov. Opozarjamo na to, da jc ta teden zadnji za priglasitev. š C. kr. okrajno glavarstvo v Slo« venjegračeu opozarjamo, da se poučujejo otroci nemške šole v Vuzenici začasno v zasebni hiši, kjer se nahaja tudi gostilna. Ali ne zahteva postava kalavdacije od strani c. kr. politične oblasti tudi za lake prcs'ore? š Razpisani nH'eM«M mesti. Razpisano je: na dvorazrednici v Olimuju mesto nadučitelja, na šestrazrednici pri Sv. Tomažu nad Ormožem mesto def. učitelja. Rok do 30. decembra. š Iz poštne službe. Prestavljen je poštni oficijant, Franc Klasinc iz Maribora v Poreče na Koroškem. š Žalosten konec. Iz Radgone se nam poroča: Tukaj se je zgodil zelo tragičen slučaj. Edvin Bouvier, eden treh sinov šampanjskega tovarnarja Otokarja Bouvierja, se jc zadnjo nedeljo vračal pozno ponoči iz neke družbe domov. Pred poslopjem radgonske hranilnice ga je napadel nek strojarski pomočnik ter mu zadal več sunkov z nožem. Enkrat ga jo sunil tudi v glavo ter ga smrtno ranil. Težko ranjen so je privlekel še do domače hiše v Zgornji Radgoni, kjer je klical na pomoč. Ko so ga domači spravili v hišo, so takoj poklicali zdravniško pomoč. Drugi dan so ga prepeljali v bolnico, kjer je v petek umrl. š Ponarejena poštno-hranilnična knjižica. Pred kratkim je prišel k poštnemu uradu v Gornjemgradu mož, ki je hotel s hranilno knjižico, glasečo se na ime Valentin Puc in jo skazovala 400 K vlog, 40 K dvigniti. Hranilna knjižica pa je bila od poštnega predstojnika spoznana kot ponarejena in je v začetku izkazovala 4 K vloge, 400 K je bilo ponarejenih. Ko je ponarejevalec videl, da se mu goljufija ni posrečila, jo je odkuril. š Tatvine. V soboto ponoči jc ukradel hlapec Florijan Deučman iz Šmarja posestniku Antonu Šunku v Sp. Bogu znesek 4086 K. Šunko je imel svoj denar skrit v drvarnici. Pri Sv. Ruper-tu je vlomil nekdo pri posestniku Janezu Gračnerju in mu ukradel 100 K. Vlomilca pa so dobili, a ko so ga hoteli prijetti, je grozil z nožem in revolverjem in pobegnil. Ta mož je neki Vin-cenc Lesko, ki je obdolžen že tatvin pri posestniku Gučku poleg Laškega trga in neke tatvine v Vojniku. š Smrtna kosa. V Ptuju je umrl vpokojeni davčni kontrolor Leopold Hochsmann v 82. letu starosti. — V Ploderšniku nad Mariborom je umrl občinski odbornik in blagajnik Nikl. š Pobegli kuhar. Poroča sc nam: V Trbovljah je bil zaposlen kot kuhar Anton Rauch oz. Sporič, pri stavbeni tvrdki Anton Šuligoj. Sporič je moral kuhati za 60 delavcev. Denar za. nakupovanje različnega blaga jc kasiraj vsak mesec pri delavcih. Meseca novembra pa je izredno veliko kupoval in pobiral za jedi od delavcev. Dal si jc plačati tudi precej predujemov za mesec december. Prodajalki, pri kateri jc kupoval, ni nič plačal in jo tako oškodoval za, 800 K. Sumi se, da jc pobegnil na Hrvaško. š Transmisija jo je zgrabila. Iz Celja se nam poroča : 5. 1. m. je žena posestnika. mlina Frančiška Jug v Šibe-niku pri Št. Jurju mlin pometala. Pri tem je bila tako neprevidna, da jo je egrabila transmisija in jo parkrat zavrtela naokoli. lv sreči je bil v mlinu ta-čas njen mož, ki je slišal njene klice ter ji prihitel na pomoč. Ustavil je takoj vodno kolo in jo rešil iz nevarnega položaja. Rešil jo je tako strašne smrti. Vendar pa je zadohila težke poškodbe ln si zlomila tudi par kosti. Prepeljali 50 jo v celjsko bolnišnico. š Zaradi nevarne grožnje in zlobnega poškodovanja tuje lastnine je bil obsojen pred celjskim okrožnim sodiščem rudar Anion Sivanec iz Trbovelj na 13 mesecev težke ječe. Dne 13. novembra je bil v gostilni Ane Rancin-ger v Retju pri Trbovljah. Tukaj je smerjal druge gostilniške goste in hotel izzvati pretep. Zato so ga postavili pod kap in vrata za njim zaklenili. To je Sivaneca tako ra,ziezilo, da je vrgel neko steklenico v vrata, vzel nož ter ž njim grozil gostilničarki. Nobeden od gostov si ni unal iz gostilne. Nato je šel na vrt in tam razdejal več cvetličnih gred in napravil 36 kron škode. Da bi zabranili nadaljnje ekscese, so ga orožniki aretovali. RUSKI ULTIMAT TURČIJI — ANARHIJA V EVROPI. Iz Carigrada se poroča, da je vro-Sil ruski poslanik Turčiji noto. ki zahteva za ruske ladje prosi prehod sko-ii Dardanele. Nota je s'avljena v obliki ultimata. Turški politični krogi so radi odločnega ruskega nastopa presenečeni. V pariškem »Gauldisu« objavlja neki diplomat članek o evropski anarhiji. Sedanja politika, ki onemogočuje nadvlado kakega naroda, je dovedla do anarhističnih razmer. Niti zvezne države ena drugi ničesar več ne zaupajo. Ljubljanske novice. prostora — je glavni voditelj veleč. g. Janez Kalan govoril o pomenu Marijinih družb. Slovesne pele litauije so zaključile lepo slavnost. Ljubljana bili pod Marijino zastavo. Po opravljeni slovesnosti se je ponov-" > pred razprodano dvorano v Ljudskem domu »Mati svetega vesolja«. lj Nabiranje za laške vojake v Tripolisu v Liuhl"ani. Plesni učitelj Giulio Morterra je pričel nabirati prispevke za laške vojake v Trinolisu med tukajšnjimi Italijani in nabral okoli 200 K. Kakor sc govori, se bo Morterra odpeljal v Tripolis, da navadi laške vojake bolje plesati, kot so doslej plesali na bojišču. Ali je tako pobiranje dovoljeno? lj Roparski napad na Dolenjski cesti. Ko se jo sinoči vračal 661etni Žagar Jožef Erbežnik proti domu, ga je na Dolenjski cesti v bližini nakovnika napadel nek Hrvat, ki je najbrže zaposlen v Gruberjevem kanalu. Udaril ga j c brez vzroka s kolom po desni roki in zahteval od njega denar. Erbežnik mu ga je seveda v strahu izročil. O nočne mnapadalcu ni nobenega sledu. lj Promoviran. Za doktorja prava je bil na dunajskem vseučilišču promoviran g. Heribert baron VVurzbach, sin Alfonza barona Wurzbacha. lj Umrli so v Lfubliani. Avgust Pečar, pisarniški sluga. 60 let. — Janez Kocmur, poljski delavec, 57 let. --- Ivan Jenko, kočar, 69 let. •— Terezija Man-freda, zasebnica, 80 let. — Marija Kropf, užlitkarica, 84 let. — Uršula Sta-novnik, delavka, 61 let. — Zdenka Pod-bregar, juž. žel. pristava hči, 2 leti. — Fran j a Podlogar, posestnikova žena, 51 let. — Antonija Tilinger. posestnica, 34 let. — Marija Moravcc, žena trgovskega poslovodij e, 31 let. lj Nepoštena Meseca ok- tobraje vstopila 191etna služkinja Marija Češark iz Ribnice v službo k neki družini na Blehveisovi cesti. Kmalu po vstopu je gospodinja opazila, cla ji manjka več perila, nekaj knjig in dragocenosti. Policija i<> ''"gnala, da ima Češarkova še sopomočnico, katero je sedaj v osebi 171otne Angele Naratove izsledila in aretova,1«. lj Iz gledališke pisarne. Jutri, v torek se poje prvič v tej sezoni Leharjeva opereta »Grof Luksemburški«. Opozarjamo. da dirigira ono''e izn^nln f-ahe tudi iz utrjenih mest ob Atriji to je iz Albanije. Če je to poročilo točno, se bo konflikt med Turčijo in Italijo še bolj' poostril. TURKI IZGANJAJA LAHE. Carigrad. 11. decembra. Listi poročajo, cla je, dovolila turška vlada Lahom tridnevni rok, da odpotujejo. Brezposelnim laškim delavcem se je tucli ukazalo, cla morajo zapustiti mesto do 16. t. m. V Smirni prebiva do 8000 Lahov, vštevši žene in otroke. — Nemški konzulat je prosil, da naj se Lahom podaljša rok. BOMBNI NAPAD V SKOFLJAH. Milan, 11. decemb:a. »Corriere del-la Seru« poroča, cla jc bilo umorjenih v Skopijah ob bombnem napadu 40 Bolgarov, ki so jih morili tucli turški orožniki. V skopljskem vilajetu vlada velika panika. Veliko ljudi je pobegnilo čez mejo. Turki pripravljajo novo klanje Bolgarov. »Corriere della Sera« trdi, cla so Turki sami razstrelili mo-šejo zato, da še poostre sedanji položaj in da po ovinkih prevale odgovornost Italiji. NEMČIJA SE OBOROŽITJE. Berolin, 11. decembra. Nemška, vlada bo novemu parlamentu, ki se zbere začetkom prihodnjega leta, predložila novo vojaško predlogo, ki bo zahtevala 00 do 70 miljonov mark izdatkov. RUDNIŠKA NESREČA V SEVERNI AMERIKI. New York, 11. decembra. Od 207 rudarjev, ki so se nahajali v rovih rudnika v Knoxvillu, koder se je zgodila eksplozija, so rešili le tri delavce, o ostalih je gotovo, da so se zadušili. POŽAR NA RFKI. Reka, 11. decembra. V oljarni ogrske rafinerijske akcijske družbe »Hun-garia« je nastal velik požar. Mnogo sodov olja je zgorelo. Škoda znaša nad 600.000 K. ŽELEZNIŠKA NESREČA NA FRANCOSE^M. Pariz, 11. decembra. Včeraj jc blizu Severnega kolodvora skočil osebni vlak s tira. 5 oseb je ubitih, 8 težko ranjenih, med njimi en Nemec, Theodor Schvvab z otroci. EKSPLOZIJA V KINEMATOGRAFU. Litttich, 11. decembra. V tukajšnjem kinematografu, je eksplodirala bomba. Med gledalci, ki jih je bulo nad tisoč, je nastala vsled tega divja panika. 27 oseb je bilo več ali menj težko ranjenih. Hon zadeva. Poljski narod je v nemirnem pričakovanju. Udarec za udarcem deli mu ruska birokracija, nesreča za nesrečo ga zadeva, toda morda še noben udarec ni zadel res tako v dušo celega poljskega naroda, kakor ta, ki se pripravlja sedaj. Celo zloglasna postava o prisilnem razvlaščenju na Poznanjskem ni zadela Poljake tako bolestno, kakor ta, ki se pripravlja sedaj — namreč postava o odde-fitvi holmskega kraja od poljskega kraljestva. Da bodo čitatelji razumeli, kaj to pomeni, moram nekoliko razložiti. Takozvano »novoslovansko gibanje «, katero je sprožil gospod Kramar, je imelo za Poljake jako žalostne posledice. Poljaki so takoj verjeli lepim besedam in se navdušili za spravo in zvezo med slovanskimi narodi. Toda vkljub temu se nasprotja med Rusi in Poljaki niso ublažila, ampak 5e poostrila. Ruska vlada je pričela meriti Poljakom udarec za udarcem in pri tem se je še sklicevala, kakor da bi se hotela norčevati, na takozvani »novoslavizem«. Tudi postavo o ustanovitvi holmske gu-bernije, ki je zadela Poljake tako bolestno, je od začetka opravičevala ruska vlada z izgovorom, da stoji to v »novoslovanskem« programu, češ, da je treba ločiti oba naroda, ruskega in poljskega, drugega od drugega in potem bo zavladala med njima sloga. Oglejmo si torej, kaj pomenja ta razdelitev: Takozvana holmska dežela se nahaja v vzhodnjem delu poljskega kraljestva in tvori sedaj del dveh poljskih gubernij ali pokrajin: lublinske in sedlecke. Prebivalstvo govori nek jezik, ki je nekako v sredi med poljščino in med ruščino, tako, da ga ne moremo lahko prištevati niti enemu, niti drugemu. Najbližje stoje še Rusinom, od Rusov se pa ločijo veliko bolj kot od Poljakov. Po veri so večinoma katoličani, manjši del je pa ruske vere, toda ti so prestopili šele v drugi polovici preteklega stoletja k ruski veri, prisiljeni od ruske vlade. Tudi se drže ruske vere le na videz, ker jim vlada ne dovoli prestopiti nazaj k veri svojih očetov. Do druge polovice preteklega stoletja je bilo to prebivalstvo katoliške vere. Deloma so bili latinskega obreda, to je služba božja se je vršila v latinskem jeziku, kakor pri nas, deloma so pa bili »zedinjeni«, to je, imeli so mašo v staro-slovanskem jeziku, verovali so pa vse isto, kakor drugi katoličani. Ne enkrat je pa ruska vlada sklenila, da morajo vsi ti »zedinjenci« prestopiti k ruski razkolniški veri. Ko je umrl katoliški škof, je kar sama imenovala nekega nevrednega človeka za škofa, potem je zahtevala od vseh duhovnikov, da morajo podpisati, da prestopijo k ruski veri. Duhovniki niso marali tega storiti in zato jim je vlada pobrala vse, ter jih zapodila prazne v svet. Poleg tega je še zapovedala, da jih ne sme nikdo sprejeti in nikdo jim dati nobene službe, s katero bi se preživljali. Namesto pregnanih duhovnikov je nastavila ruske pope. Toda ljudstvo jih ni maralo in ni maralo zahajati v njihove cerkve in sprejemati svetih zakramentov od njihovih rok. Otroke so krstili sami doma, poročat so se hodili, kdor je imel toliko denarja, čez mejo v našo državo. Vlada je hotela pa z vsemi silami primorati kmete, da bi zatajili svojo vero. Žandarji so hodili po hišah in s silo jemali staršem otroke ter jih nosili krstit k popu. Poleg vsake katoliške spovednice je stal žandar in, kdor je hotel k spovedi, je moral najprej od njega imeti dovoljenje. Ljudi, ki so bili katoliško poročeni, so razdelili in pregnali moža v en kraj ruske države, ženo pa v drugega. Ljudem so nalagali velike denarne kazni za njihovo upornost, ker niso marali zatajiti svoje vere. V tako vas so naprimer poslali oddelek vojakov, katere so ljudje morali preživljati in poleg tega so vojaki lahko ro- Eali in kradli in počenjali z ljudmi, kar so oteli. Zgodilo se je na primer, da so vojaki v najhujši zimi izgnali vse ljudi iz vasi ven na polje, potem pa obdali celo vas in niso pustili nikogar nazaj. Zunaj so ljudje zmrzovali dni in noči, v hlevih je pa živina mukala, ker je bila lačna. »Ako podpišete, da prestopite k naši veri,« rekel je uradnik, »se bodo vojaki umaknili, da boste mogli nazaj v hiše se ogret in nakrmit živino«. Toda ljudje so raje pretrpeli vse, kakor pa, da bi zatajili svojo vero. Ko je po znani ruski revoluciji vlada oglasila svobodo vere, so vsi ti ljudje, ki so bili posili zapisani za razkolnike, javno prestopili v katoliško cerkev. Tako se jih je v kratkem času dalo prepisati čez 400.000 duš, to je približno toliko, kot je prebivalcev v celi kranjski deželi. Ruska vlada bi pa sedaj rada te ljudi spravila nazaj v rusko cerkev, s silo, ako ne gre zlepa. Raditega je ruska vlada izdelala načrt postave, da bi se dotični kosi Holmske dežele, kjer prebivajo takozvani »uporniki«, to je ljudje, katere bi vlada rada prisilila k ruski veri, a sami tega ne marajo, oddelili od drugih poljskih dežel in bi se zanje ustanovila neka posebna dežela. Za to deželo bi ne veljale take po- stave, kakor za druge sosednje Kraje, ampak čisto posebne. Tako naprimer nc bo smel po tej postavi noben katoličan kupiti koščeka zemlje ali ga prodati ali v oporoki zapisati drugemu katoličanu. Nobeden katoličan ne bo smel zavzemati no-i bene javne službe, poljske šole, tudi zasebne, bodo prepovedane, knjige in časniki poljski ne bodo smeli prihajati med ljudstvo, v cerkvi se bo smelo pridigovati samo v ruskem jeziku, katerega pa ljudstvo ne razume itd., itd. Z eno besedo: za holmsko deželo se bližajo časi še hujšega preganjanja, kakor so ga nedavno prestali. Mi zamoremo samo želeti, da bi to dobro ljudstvo tudi ta novi vihar vzdržalo z isto stanovitnostjo, kakor je prejšnjega. Somišljeniki! Podpirajte — Ljudski sklad! Prispevke sprejema tajništvo S. L. S., Miklošičeva cesta št. 6. 348'J CERKVENIM ZBOROM ZA BOŽIČNI ČAS: Hribar p. Angelik, adventne in božične pesmi za mešani zbor z orglami; part. 2 K 40 vin., glasovi po 60 vin. Ange-likove pesmi našemu ljudstvo najbolj ugajajo, zato iste vsem cerkvenim zborom prav toplo priporočamo. Grum Ant. Pet božičnih pesmi za mešani zbor; part. 60 vin. Lahke in vseskozi lepe božične pesmice. Chlondowski Ant., dr., Božične pesmi za mešani zbor in orgle; part. 1 K 30 vin. Poleg dveh slovenskih nahajata se tudi dva krasna latinska božična na-peva (adeste fideles in hac noete cum natus est Jesus), ki sta posebno pripravna kot vložek po recitiranem ofer-toriju. Kimovec Franc Rihar renatus. Zbirka Ri-harjevih pesmi za mešani zbor; part. 3 K, glasovi po 40 vin. Med temi na-pevi nahajata se tudi dva božična. Mihelčič Alojzij, božične pesmi za soli, mešani zbor in orgle; part 1 K 20 vin. V lahkem in melodijoznem slogu prirejeni božični napevi. Hladnik Ig., četvero božičnih pesmi za solospeve, mešani zbor in orgle; part. 80 vin. Ljubki in lepi božični napevi. PRED- IN POIGRE ZA BOŽIČNI ČAS: Pazdirek L. 20 Pastoralpraludien, 1 K 70 v. Pihert I. 23 Neue Pastoralpraludien, 1 K 70 vin. Fiihrer R. 6 Pastoralstiicke fiir dle Weih- nachtszeit, 1 K 80 vin. Klee A. 78 kurze Vor- und Nachspiele fiir die Weihnachtszeit. Giittler J. 12 Pastoralpraludien fiir die hI Weihnachtszeit, 3 K. Hansmann I. 100 Pastoralvorspiele, 2 K. ZangI A. 12 leichte Pastoralpraludien, 1 K 80 vin. Vse te skladbe se dobivajo in naročajo v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. * Narodna igra »Dimež«, ki se jc igrala na »Ljudskem odru«, je izšla kot 17. zvezek »Zbirke ljudskih iger«. Po leg »Dimeža« obsega ta zvezek tudi še burko »Oh ta Polona« za ženske vloge, in pa veseloigro »Prisiljen stan je zaničevan«, ki je prirejena tudi za ženske vloge. Cena 80 h. Založila je zvezek kakor tudi prejšnje »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Katoliška Bukvama v Ljubljani je založila več slovenskih mladinskih knjig s podobami, ki so po ceni, imajo lepe za otroški okus prirejene slike zraven pa kratko besedilo, oziroma po-vestice, ki so najskrbneje od veščakov poznavalcev otroške duše, sestavljene mične, lahko umljive in poučne. Kdor hoče torej svoje otroke razveseliti, naj za mal denar nabavi raznovrstne knji ge s podobami za otroke, ki so vrhtega tudi trpežne. | Ako še niste, I g pošljite naročnino! { Poznavalce čaja opozorimo na Mess-mer-jev letošnji cesarski čaj. Ta čaj ruske vrste je najboljši te sezone in njegova cena pol kg za 10 kron (100 g za 2 K) je sorazmerno nizka. 3118 Zahvala. Za mnogo dokar.e iskrenega sočutja med boleznijo in o smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega sina, oziroma brata, gospddu Ludovika Stricel ml. stavbnega uradnika kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo k zadnjemu počitku ter darovalcem prekrasnih vencev in šopkov, izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. Osobito smo dolžni zahvalo ..Zvezi prostovoljnih gasilnih društev Kranjske", ljubljanskemu prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu, daljo gasilcem iz c. kr. tobačno tovarne, z Brezovico, Ježice, iz Most, Dolenjevasi, Škofljice in iz Postojne, ki so predragega ranjkega tovariša v tako ogromnem številu spremili k zadnjemu počitku. Dalje se zahvaljujemo g. načelniku Mftrkežu in g. hotelirju Rauhekarju iz Bohinjske Bistrice, vsem ostalim gasilskim korporacijam, ki so svojo udeležbo oprostili in sočustvovali pismenim in brzojavnim potom, Slovenskemu delavskemu pevskemu društvu »Slavec" za tolažljive, preganljive ža-lostinke. Vsem tem se na tem mestu presrčno zahvalujemo. Vsem bodi presrčna hvala! Bog plačaj! Sv. maša zadušnica se bode služila v torek dne 12. decembra ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi Sv. Botra. Ljubljana, dne 11. decembra 1911. Odda se v najem radi družinskih razmer stara gostilna na Gorenjskem, tik glavne ceste, na mirnem lepem solnčnem kraju, pripravna za vpoko-jenca, trgovca, vsakojakega obrtnika, voznika, z obsežnim gospodarskim poslopjem. Naslov pove uprava »SLOVENCA". 3501 Kontorist star 28 let, neožonjen, popolnoma vešč v govoru ln pisavi slovenskega in nemškega jezika h petletuo prakso išče primerne službe. Nastop januarja! 1912. Cenjene ponudbe pod »Kontorist«, postno ležeče, Jesenice, Gorenjsko. 3657 Za trgovino mešanoga blaga se sprejme takoj = učenka ~ dobrih krščanskih stariSev s primerno šolsko izobrazbo. Deklica ostane z vso oskrbe v liiši, in po t dobrim nadzorstvom. 3(i.">8 F. Bernard, Polzela, Sav. dolina. pripravna 3655 Žalujoči ostali. Za manufakturno stroko se sprejme poštena uMa krščanskih starišev, z dobrimi spričevali. Deklica ostane z vso oskrbo v hiši in pod strogim M nadzorstvom. Kje, pove iz pri- se oddasta. Poizve so pri hišnem gospodarju Ivanu KoŠenma, Kolodvorska ulica št. 6. Manjša hiša s splošno 3574 znano gostilno v Vodmatu se proda pod pogoji, zelo ugodnimi za kupca. Pojasnila v pisarni Peter Matelič, Ljubljana, Škofja ulica 10. Telefon 155. jaznosti upravn. „Slo venca". s 8 ZELEZNE PECI vsake vrste, posebno prave Musgrave-jeve izvirno irske trajno grelne peči, Štedilnike, ognjišča za velike kuhinje za vzidavanje kakor tudi njih posamne dele dobavlja po najnižjih cenah trgovina z železnino ŠTEFAN NAGY, LJUBLJANA. 3433 Zlatu svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd.^/7 TZa/bolj. kesm. Zobo-čistil, sredstvo IzdetovateJj Ljubljani, Stritarjevi ulica 1 gm Rarof S* urm \A 3660 poroc Ljubljana, 11. beccmbra 1011, 3659 Globoko potrta vsled nenadomestne izgube naznanjam v svojem in v imenu svoje hčerke Dragice vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je moj soprog, gospod Josip Smid pivovarnar ln posestnik danes ob 12. uri opoldne, previden s poslednjimi tolažili, v 33. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika se vrši v torek, 12. decembra ob treh popoldne iz hiše žalosti Spodnji trg št. 80/81 na mestno pokopališče. . . Maše zadušnice se bodo darovale v mestni župni cerkvi. Blagega in nepozabnega pokojnika priporočam v molitev in trajen spomin. Škofja Loka, 10. decembra 1911. , Ana Smid, soproga. 2846 Izvirni pisalni stroj iz aluminija za pisarno in dom »Standard Folding" Jamstvo za funkcijo. Dvobarvni trak. Slovenska tastatura. Razkazovanje neobvezno. The Rex Co9 Ljubljana, SgiBnburgova ul. 7. Lepa, moderna, enonadstropna uila z razkošno urejenim velikim vrtom na zračnem kraju v Ljubljani se vsled izselitve takoj proda. 3573 Pojasnila v prometni pisarni Peter Matelič, Ljubljana, škofja ulica 10. Telefon 155. Priporočamo MM iz drožarne Josipa Kosmerl Ljubljana, Frančišk. ulica št. 8. Izborno blago! Točna postrežba. Zahtevajte drožc v prid -Slov. Straže!« Službe za 3632 poznim lili hišniku — ali kaj podobnega išče mož, srednje starosti, vešč slovenščine in nemščine v govoru in pisavi. Ponudbe pod št. 3 na upravo lista. DUNAJ LONDON PARIŠ RIM 3380 mr iviasti n ki se dobiva pri vsakem trgovcu. Svetovnozuani doktorja pl. TrnkoczyJa kranjski redilni in varstveni prašek za živino. Na razstavah je dobil prve medajlc, od živinorejcev na tisoče zahvalnih pisem. Dobiva se po posti, najmanj pet zavojev za 2 K 70 v. niimniia t VPITI U brez ma2e°be> lepotilo prve vrste, je najboljše in najuspešnejše UUlU|M|a IVI OlUa sredstvo za odstranjenje vsakovrstnih kožnih napak, kakor so pege, izpuščaji, lišaji, mozoli itd. Mali lonček K 1-20, veliki lonček K 2 —. niimniio niifinr rožnat, bel in creme, daje licu svežo in posebno sijajno mladostno UlMlplJd pUUCl polt, in je popolnoma neškodljiv. Škafulja 1 K 50 v. Pomada za rast las krcPi lasišče in zabranjuje izpadanje las. Lonček 1 K 20 v. Osipalo Prašok za otroke in odrasle, vojake, turiste. — Karton 30 vin. Mazilo zoper ozetrtne. ™bVme- ~ Loueok 11 navodom °ra,)i Otroško mazilo je za otroke z ožuljenimi mesti, tucat 4 K. Lonček z navodilom 40 vinarjev, Lekarna Trnk6czy, zraven rotovža, v Ljubljani Razpošiljanje po pošti. — Prva največja eksportna tvrdka. — Preizkušeno lekarniško bi; Drogerijske cene. — MasUm za živinorejce. — Telefon 190. blago 348t Št. 40100. Vabilo Že mnogo let se oproščajo blagotvoritelji čestitanja ob novem letu in ob godovih s tem, da si jemlje oprostne listke na korist mestnemu ubožnemu zakladu. Na to hvalevredno navado usoja se mestni magistrat tudi letos slavno občinstvo opozarjati z dostavkom, da so razpečavanje oprostnih listkov drage volje prevzeli gospodje trgovci C J. Haman, Mestni trg št. 8; Vaso Petričič nasl. J. Samec, Mestni trg št. 21 in L. Schwentner, Prešernova ulica št. S. Vrhutega bode v zmislu ukrepa mestnega magistrata raznašal mestni uradni sluga tudi letos oprostne listke po hišah. Za vsak oprostni listek, bodisi za novo leto ali za god, je kakor doslej položiti eno krono in na vpisalni poli poleg imena pristaviti tudi število vzetih listkov. Velikodušnosti niso stavljene meje. Pismenim pošiljatvam bodi pridejan tudi razločni naslov pošiljatelja. Imena blagotvoriteljev se bodo sproti zglašala po novinah. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 1. decembra 1911. 3604 Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik: Laschan 1. r. mu „Ceial" Si. Petra nasip» Danes in vsak dan KONCERT slovitega tamburaškega zbora :,,Javor" iz Zagreba, obstoječ Iz 4 dam In 2 gospodov Bogati vspored sestoji iz narodnih slovanskih popevev in tamburaških glasbenih umotvorov, Posebnost: Krasni ženski žetverospov. ki jc povsod vzbujal navdušeno priznanje. Kavarna vso noi odprta. Začetek ob 8 ari zvečer. — Vstop prosi K obilni udeležbi vabi z velepoštovanjem 3633 Štefan Mlholtt, kavarnar. Išče se pridna, dobro izučena prodajalka manuiakturne stroke v krščansko trgovino v manjše mesto na Gorenjskem. Vsa oskrba v hiši. Več pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenca". 3027 Najnovejše acetilcnske svetilke kolessrje motoriste aitomobiiiste raziskovalce jam osnjegasGs no ne paznike SlOiMCS mffiBHS" v Trpežne in solidno izdelan?. Varne proti vetrn in okajenju. — Vsaka nov j i-io.it izključena. — V zalogi pri: 3621 Kari Čamernik, spectfalna trgovina s kolesi ln posa-□ mezntmt deli □ Ljubljana, Dunajska cesta št- 9. Ravnokar izšlo: Gospodinjstvo. Šolam in gospodinjam sestavila S. M. Lidvina Purgaj, voditeljica Gospodinjske šole v Ljubljani. - Cena za vezano knjigo K 2"80. Več v posebnem oglasu. Leposlovje. Sienkitswicz, Quo vadiš? Roman iz Neronove dobe, vez. K 5 50. Slenkievvicz. Mali vitez. Zgodovinski roman, K 7'—, vez. K 8 40. Sienkietvicz, Rodbina PolaneSkih. Roman K 10—, vez. K 12--. Sienkievvicz, Potop. Zgodovinski roman v dveh delih, K 6-40, vez. K 8 40. Sienkievvicz, Z ognjem in mečem. Zgodovinski roman, K 4-50, vez. K 6 50. Sienkievvicz, Brez dogme. Roma« K 3-— vez. K 4-50. VVallace, Ben-Hur. Roman iz Kristusovih časov. vez. K 4 50. Beneš-Trčbižskv, Kraljica Dagmar. Zgodovinski roman, K 3 20, vez. K 4 30. Verne. Kapitan Hatteras, ali Angleži na severnem tečaju, K 4-40. Dostojevski. Zločin in kazen. Roman. K 10-50. vez. K 13-. Leposlovna knjižnica: Bourget, Razporoka. Roman. K 2'—, vez. K 3-—. Turgcnjev, Stepnl kralj Lear. Povest. Stepnjak. Hiša ob Volgi. K 120, vez. K 3-20. Hrus, Straža. Povest. K 2 40, vez. K 3 40. Dostojevski, Ponižani In razžaljeni. Roman. K 3'—, vez. K 4-20. Sevčenko, Kobzar. K 2*40, vez. K o-—. Champol, Mož Simone. K 190, vez. K 3-—. Sevčenko. Hajdamakl. K P50. Seehan, Dolina krvi. Povest iz irskega življenja, K 4'20. vez. K 5 80. Dickens, Povest o dveh mestih. K 5-60. vez. K 6 50. Ljudska knjižnica. Doyle, Znamenje štirih. Londonska povest. K —-BO. Dostal, Darovana. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K —-60. Sienkievvicz, Jernač-Zmagovač. Povesi. Achleitner, Med plazovi. Povest tirolskega župnika K — 60. Finžgar, Gozdarjev sin. Povest K —-20. Detela, Malo živl;enje. Povest K 1-—, vez, K 1'90. Šenov«, Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz leta 1573, K 160 vez. K 2 60. Detela, Prihajač. Povest. K —90, vez. K 1-70. Jirovšek. PasjeglavcL Zgodovinska povest. — Lagerlof, Kristusove legende. K 2*20, vez. K 3-20. V Nadalje priporočamo še naslednje knjige: Pesnitve. Medved, Poezije, I. zvezek. K 3 80, vez. K 5-—. „ „ 11. zvezek, K 4-—, voz. K 5 40. Sardenko, Roma, Poezij«. K 2'—, vez. K 3'20. Prešeren, Poezije. Uredil Pintar. K 1'—, vez. K 1*40. Gregorčič, Poezije. (Ljudska izdaja). K 1*60, vez. K 3 —. „ Job in psaiem 118, voz. K 230. Pregelj, Romantika, K 1-50. Vesel, Psalmi, K 2 -. Zupančič, Pisanice. Pesmi za mladino, vez. K —'80. Dramatični spisi: Za mešane vloge: Jurčič - Cesnik, Domen. Narodna igra s petjem v 5 dejanjih, K --80. Anzengruber, Krivoprlsuznik. Narodna igra v 3 dejanjih in 7 slikah. K — 80. Medved: Kacijanar. Tragedija v 5 dejanjih, K t'40, vez, K 2-40. Rlhar, Andrej Hofer. Ljudska igra v 5 dejanjih, K —-80, 10 izvodov K 5-—. Krek, Turški križ. — Tri sestre. K 1 —. 10 izvodov ali več po K —'80. Meško, Na smrt obsojeni K l*—. Jurčič-Govekar, Rokovnjači. K — 80. Stoka, Ne kjlčl vraga! Burka. K --60. ., Mutastl muzikant. Burka. K —-60. „ Trije tlčkl. Burka. K - 70. „ Moč uniforme. Burka. K —-80. Finžgar, Divji loves. K 140. Igrokazi po K —-30: Berite novice. — DeboraTt. — Donna Dianna. — Dragocena ovratnica. — Dva zeta. — Ena se joče, druga se smeje. — Ena se mora orno* žiti. — Gospa, ki je bila v Parizu. — Igralka. — Izbi-ralka. — Kdor se poslednji smeje. — Kovarstvo in ljubezen. — Kozarec vode. — Na kosilu bom pri svoji materi. — Na Osojali. — Nič otrok. — Ogenj ni igrača. ~ Pesek v oči. — Precijoza. — Prijetno iznenadenje. — Revizor. — Same zapreke. — Stara mesto mlade. — Tri vile. — Umetnost in narava. — Urb, celjski grof (Teharski plemiči). — Uskok. — V spanji. — Vdova in vdovec. — Voronika Deseniška. — Zabavljica. — Zapirajte vrata. — Zapravljivec. — Ženska borba. — Ženski jok. — Žils. Razne povesti za ljudstvo: Vsak zvezek po K —-30: V gorskem zakotju. — Krvna osveta. — Za kruhom. — Berač, — Elizabeta. — Boj s prirodo. — Treskova Uršika. — Solnce in senca. — Svitoslav. — Zaroka o polnoči. — V znamenju miru. — Mladi samotar. Vsak zvezok po K —'40: Lažnjivi kljukec. — Pri Vrhčevem Grogi. — Eri. — Šopek lepih pravljic. — Maksimilijan I. — Nezgoda na Palavanu. — Najdenček. — Repoštev. — M rko Po-štenjakovič. — Prst božji I/TI. _ Avstri ska ckspedicija. — Vrtomirjev prstan. — Jama nad Dobrušo. — Doma in na tujem. — S prestola na morišče. — Eno leto med Indijanci. — Nar. pripovedke II. zvezek. — Naselnikova hči. — Izdajalca domovine. — Krištof Kolumb. — Hubad, Pripovedko L — Srce, 4 zvezki. — Zlata vas. — Potovanje v Liliput. — Nedolžnost preganjana in poveli-čana. — Timotej in Filemon. — Genovefa. — Tiun Ling. — Nikolaj Zrinski. — Močni baron Ravbar. — Zbirka nar. pripovedk I,—II. — Pod turškim jarmom. — Fran baron Trenk. — Car in tesar. — Črni bratje. — Hildegarda. — Knez Črni Jurij. Vsak zvozek po K —-48: Naseljenci. — Narodne pripovedke za mladino I., in. — Poslednji Mehikanec. — Na preriji. — Strelec. ~ Stezosledec. Vsak zvezek po K —'60: Andrej Hofer. — V delu je rešitev. — Narodne pripovedke IV. — Bitka pri Visu. — Devica Orleanska. — Elizabeta. — Baron Tegetthof. — Princ Eugen Savoj-ski. — Mali vseznalec. — Marjetice. — Deteljica. — Pripovedke iz avstrijsko zgodovine. — Kartonica. — Ogljenioa. — Nesrečnica. — General Lavdon. Vsak zvezek po K —'80: Fabijola. — Miklova Zala. — Perpetua. — Robinzon. — Mlinarjev Janez. — Šmid 100 malih pripovedk. — Peter Prostak. — Kar Bog stori, vse prav stori. — Bog pomaga. — K»ko vzitaja usoda. — Na rakovo nogo. — Medvedji lov in čukova gostija. Vsak zvezek po K 1'— : Andersenove pravnice. — Saljivcc iz Podravja. — Zmaj iz Bosne. Vsak zvezek po K l-20: Marjetica. — Odiseja. — Dež in solnce. — Kapitan Žar. — Povesti s potovanja. — Korotanskc povesti. — Babica. Katoliška Bukvama v Ljubljani. S5S5ESS Izdaja konzorcij »Slovenca«, Tisk: »KatoliSke Tiskarne«. Odgovorni urednik: Miha Moškerc.