Domoljub v ctublfani, 29. decembra 1939 ^ --- - ^ Četo 32 • Sieu.5-2 Za pravični mir Na sveti večer se je zbral v Vatikanu kardinalski zbor in čestital papežu Piju XII za božične praznike. Sv, Oče je imel ua kardinale nagovor, v katerem se je dotaknil tudi sedanje vojne in v prvi vrsti obsodil politiko sile, zlasti pa napad Rusije na Finsko. Sv. oče je govoril tudi o temeljih, na katerih bi se lahko po njegovem mnenju zgradil pravičen mednarodni mir. Svobode vsem narodom jL Zagotoviti Je treba pravico do življenj« in neodvisnosti vsem narodom. To je osnovna zahteva za pravičen in časten mir. Zelja do življenja, ki jo goji vsak narod, pa se ne sine opirati na smrtno obsodbo, izrečeno nad drugim narodom. Ce bi ta enakopravnost izginila, ali če bi bila ogrožena, potem »hleva pravni red popravilo, toda ne x mečem, temveč po pravilih pravice in vza-jamne pravičnosti. Duhovna in materijalna razorožitev 2. Da bi tako ustvarjen red mogel biti dolgotrajen, morajo biti narodi osvobojeni izpod suženjskega jarma, ki jih llači zaradi tekmovanja v oboroževanju. Prav tako morajo biti ti iiarodi prosti strahu pred materijalno silo, v kolikor se ta sila pojavlja kot tiranski rušitelj miru. Mirovni predlogi, ki ne bi upoštevali temeljnega pomena vzajemne razorožitve, ki bi bila tudi praktična, kar se tiče njenega duhovnega pomena, bi pokazal prej ali slej, da se ohraniti ne morejo. Potrebno so ustanovo, ki bodo jamčile za izvajanje pogodb 3. Pri preosnovi skupnega mednarodnega življenja bi morali na vseh straneh uvideti vrzeli in pomanjkljivosti iz preteklosti. Tudi pri obnovi mednarodnih ustanov bi morali upoštevati izkustva, kakršna so n8st-'-i kot posledice prejšnjih pobud. Ker pa je za človeško slabost težko, reči bi se dalo celo, da je nemogoče, da bi vse predvidela in vse zagotovila v mirovnih pogajanjih, takrat, ko se je težko sprostiti strasti in jeze, je treba ustanoviti pravne ustanove, ki bi zmogle jamčiti točno uveljavljanje dogovorov, ki so odločilnega pomena za častni sprejem mirovne pogodbe in bi se izognil tako svojevoljnemu ter enostranskemu tolmačenju pogojev teh pogodb. Pravice narodnim manjšinam 4. Ce se hoče zagotoviti Evropi boljša organizacija, potem je treba posvetiti posebno pozornost eni stvari, in upoštevati je treba potrebe in pravične zahteve vseh narodov, kakor tudi narodnostnih manjšin, a te zahteve ni zmerom dovolj, če temelje na jasnem pravu, ko pa so pogodbe, priznane in odobrene, še v veljavi, pa se temu protivijo. Te zahteve zmerom zaslužijo pravično razprav1« Ijanje, da bi se ustreglo pravičnim zahtevam na miroljuben način in če je to potrebno, tudi s pravično, modro in složno preureditvijo.pogodb. Številni povodi za uporabljanje sile bi se odstranili, če bi se uvedlo dejansko ravnotežje med narodi in obnovi temelj v zajem« nega zaupanja. Duh krščanske ljubezni naj prekvasi narode 8. Pa tudi boijše pogodbe bi bile nepopolne in obsojene na neuspeh, če bi tisti, ki vodijo narode ali pn narodi sami ne dopustili, da jih prekvasi tisti duh odgovornosti, ki odmerja človeške odnose po enostavnih in nespremenljivih odredbah božanskega prava, to je prekvasiti s tisto nravnostno pravico, to je s tisto vsesplošno ljubeznijo, ki gradi mostove do tistih, ki nimajo te sreče, da bi bili K naši Cerkvi. Pogled na notranjo politiko Zaradi hudih zunanjepolitičnih dogodkov, ki obračajo nase pozornost vsakega človeka, politično življenje v notranjosti države stopa precej v ozadje. Največji dogodek v letu, ki gre k zatonu, je v naši državi bil pač sporazum med Hrvati in Srbi, O tem je bilo povsod dovolj govorjenja in pisanja. Pa tudi ta veliki dogodek dobiva svoje pravo ozadje in svoj pomen prav ob zunanji politiki. Saj je prišlo do sporazuma v veliki meri iz strahu, kaj bi bilo iz enega in drugega naroda v naši državi, če bi državo razkrajal nadalje notranji spor. Kar pa je bilo notranjih političnih dogodkov, so se vsi razvijali okrog posledic sporazuma. Prva posledica je bila, da se je začelo govoriti o večji politični svobodi, svobodi shodov in sestankov ter o svobodnih novih volitvah. Zlasti hrvaški listi so napovedovali skozi več mesecev kmalu nove volitve po aovem volivnem redu. Brez dvoma smo Slovenci za drugačni volivni red kakor je bil dosedanji. Dosedanje volitve so bile javne in zato je mogel eden na drugega paziti, kako voli, in mogel tudi nanj pritiskati. Ker je manjkalo tajnosti, je manjkalo tudi svobode. Zelo nenaravno je bilo tudi to, da je bila večina tako zaščitena, da je dobila kar dve tretjini vseh poslancev, čeprav je morda dobila Ie navadno večino med vsemi strankami, ki so nastopile pri volitvah. Zato bomo mi z veseljem pozdravili nov volivni red, ki bo dal več svobode in ki bo pravičnejši. Vlada, ki bo nov volivni red prinesla, si bo stekla za državo velike zasluge. Nič pa ne verjamemo v nove volitve. Sedanji čas, poln zunanjih nevarnosti, ni pripraven za volitve. Zato mislimo, da v doglcd-nem času, dokler se ne pomiri evropska voina napetost, ne bo nikakih volitev. Vendar pa je pisanje listov o volitvah' vzbudilo mnogo želja. Marsikdo bi rad počaal prišel v političnem življenju do veljave in na vrh. V sedanjem času splošne napetosti in nezadovoljnosti so dvignili glavo tudi komunisti in razne njim podobne levičarske skupine. Naenkrat se je ustanovila v Zagrebu za Slovenijo Zveza delovnega ljudstva. Ti hočejo biti nova stranka za vse revne in uboge. Obetajo takoj raj na zemlji, samo da oni pridejo do veljave. Skrivajo se pod to zvezo komunisti in vlečejo za seboj tudi nekaj drugih nerazsodnih ljudi, ki hitro sedejo na vsake limanice. Ta nova stranka je dejansko stranka komunizma, pa četudi njeni očetje trdijo, da niso komunisti« Volk pač menja dlako, ne menja pa svoje narave. Ustanovila se je tudi druga mala strančl-ca, ki nosi naslov Kmečko-delavjka stranka. Njeni prvaki so nekdanji socialni demokrat dr. Lončar in ljubljanska odvetnika dr. Vavpotič in dr. Viktor Maček. Ta strančica hoče zbrati delavce in kmete, vendar pa se nekako skuta izogibati pravega komunizma. Da bi bila zmeda ie večja, sc se spomnili Štirje gospodje v Ljubljani, da bi Silo dobro ustanoviti znova nekdanjo Slovenko ljudsko stranko, in so začeli očitati dr. Korošcu, da ne vodi dovolj slovenske politike. Dokazov za to seveda ne prinesejo nobenih. Nekaj razgretih glav, ki so našie zavetišče pri tako imenovanih krščanskih socialistih, je tudi izdalo svoje pozive, da se ustanovi nova slovenska stranka, ki naj bi bila edino prava. Rastejo torej nove strančice kot gobe po dežju. Vse to pa so samo poskusi, kako bi prišli, če bi jim bila sreča mila, posamezni veljaki do poslanskih mandatov. Ker ni izgleda, da bi bile kmalu kake volitve, bodo tudi ti poskusi klavrno zaspali. Ce pa bi prišlo do volitev, bi spet imeli kot včasih, celo vrsto volivnih skrinjic, ki pa bi ostale kot v prejšnjih letih na volivni dan prazne, na veliko žalost propalih kandidatov in začudenje in osramočenje čuvarjev skrinjic, ki bi zvečer ob volivnem zaključku videli praznoto skrinjic in praznoto svoje politike. Če govorimo o notranjepolitičnih dogod kih, bi bilo morda zaznamenovati razvoj mišljenja med Srbi, odkar je sprejet sporazum med Hrvati in Srbi. Vedno bolj se poudarja v srbskih političnih krogih, da je treba, da pride sedaj tudi do neke srbske in slovenske banovine. Srbi se boje, da bi se razvnelo gibanje za samostojne banovine kot Bosna, Črna gora in morda celo Vojvodina, pa bi tako vpliv srb-stva bil razdeljen in zmanjšan. Zato zahtevajo, da se prej ustanovi srbska in slovenska banovina s podobnim področjem kot je ustanovljena hrvatska, preden bi ili na kake nove volitve. Danes ni med Srbi nobene politične skupine, ki bi odrekala Slovencem pravico do slovenske banovine in tudi hrvaški politični veljaki iz dr. Mačkove skupine poudarjajo, da je ustanovitev slovenske banovine nekaj samo po sebi razumljivega. Bližamo se torej ustanovitvi slovenske banovine in prepričani smo, če ne pride kaj izrednega, da bomo v novem letu 1940 slovensko banovino že tudi organizirali. tike, da ne more odločno udariti proti raznim levičarskim škodljivcem narodne sloge. Rekli smo, da so notranjepolitični dogodki v veliki meri odvisni od zunanjepolitičnih in da stopajo notranjepolitični dogodki prav zaradi evropske vojskine napetosti zelo v oza-nje. Ni dvoma, da živimo zaradi vojske v hudih časih, pa za našo državo in za naš slovenski narod tudi zelo pomembnih časih. Vsak pameten človek ve, da je zlasti v hudih in odločilnih trenutkih povsod prva stvar sloga. Tudi naš narod bo mogel prav uravnati v teh velikih časih svoje korake v bodočnost le, če bo znal složno nastopati. Zato je tudi slovenskemu naroHu potrebno, da drži skupaj in da ne cepi nikjer svojih vrst. Iz tega je razvidno, kako otročje neumno delajo tisti, ki ustanavljajo strančice za kake poslanske mandate, ko gre ob velikih evropskih dogodkih morda za vso našo bodočnost in torej treba, da pogledamo tem dogodkom kot enoten in združen narod nasproti. Kakšen smisel naj bi imelo danes cepljenje narodnih vrst v nove strančice in kaj bi mogle prinesti te strančice narodu novega in dobrega. Ce je kdaj potreba zaupanja v vodstvo naroda, je to potrebno v takih pomembnih časih, kot so današnji. Naša želja ob novem letu je tedaj, da bi z božjo pomočjo šli pogumni in enotni nasproti boljši bodočnosti vsega slovenskega naroda in da bi vsak izmed nas storil svojo dolžnost do naroda v polni meri. Zobobol lahko odstrani VERAMON. Veramon s« nadalje uporablja pri glavobolu. jm> prere< ia¥iiWm llk0. hol". pri bolečinah ran In bolestni menstruaciji. Zavitki ■ t tabletama In « 1« ter 2» tabletami sc dob« T vseh lekarnah, VERAMON "•« P« "I"- »o«- pol. In Dar. »dr. 8 br. MM6, ». V. * Največjega pomena je, da je po sporazumu med Hrvati in Srbi centralizem dejansko smrtno zadet. Danes ga prav za prav ne upa nihče več zagovarjati. Kar smo dvajset let neprestano poudarjali kot državno potrebo, to se sedaj uveljavlja. Centralizem, proti kateremu smo se borili, bo mora! popolnoma izginiti. To je v naši notranji politiki v minulem letu največji dogodek. Želeli bi, da bi bila sedaj kmalu organizirana in res urejena hrvatska banovina. Zato je vsakemu dobremu državljanu tudi pri nas neprijetno, da slišimo, kako na Hrvaškem dviga glavo komunizem, kako meša nekatere glave nekdanja samostojna demokratska stranka in kako se zbirajo po mestih nezadovoljne« proti politiki podpredsednika vlade dr. Mačka, tako imenovani hrvaški ffankovci. Bog daj, da bi hrvaški voditelji znali pametno, pa z močno roko ukrotiti razne levičarske hujskače in da bi se znali oprostiti starih vez, s tisto stranko, ki je poprej govo-tda o jugoslovanskem nacionalizmu, dvigala na ščit največjega centralista Pribičeviča, ki pa seda, kot coklja leži pod vozom hrvaške poli- Kadar berem vojna poročila, mi večkrat pride na misel, kaj če bi vse bombe, granate in krogie zadele! Moj Bog, saj bi bilo že vse uničeno! Angleži bi ne imeli več brodovja, Nemci ne več letal, Finci pa ne več moštva. Hvala Bogu, da si takih topov in strojnic ven dar še niso izmislili, ki bi zmeraj kar narav nost v sredo zadevali! Tako gre mnogo stre lov mimo cilja. Naravnost v cilj je sploh težko zadeti. Se pri orožnih vajah se ti zlepa ne posreči, da bi ustrelil naravnost v črno piko. Dobro se spomnim iz svoje vojaške službe, kako sem meril in meril v tarčo, ki je pri miru stala in me tako rekoč čakala, pa še je izstrelek malokdaj obtičal ravno v sredini. Tudi takrat je šlo mnogo strelov mimo cilja, čeprav se je poročnik jezil, mi smo pa ostali brez tiste kolajne, s katero se kakšen kaplar tako ponaša. Pri nas, hvala Bogu, krvave vojne še nimamo. Zmeraj bolj pokonci pa dviga glavo naš največji sovražnik — komunizem. Proti njemu se bori tudi državna oblast, saj beremo v časopisih, kako mora zatirati razne hujskaške letake in stopati na prste raznim agitatorjem, posebno pa študentom po univerzah Vse to je lepo in prav, a samo tak način borbe proti komunizmu je streljanje mimo cilja. Preganjanje, zapiranje, prepovedovale in vsi drugi varnostni ukrepi nasprotnika dostikrat ne uničijo, marveč ga samo še bolj zakrknejo in razdražijo, da je potem še piko! Je P°meri,i nravnost v črno Dostikrat sem že slišal ne samo v cerkvi marveč tudi na različnih zborovanjih, da je danes pred vsem duhovna kriza; zato da e treba človeku ne samo kruha in denarja, mar Streli mimo cilja več poštenja in vere. Tega pa človeku n« bodo prinesla razna prisilna sredstva, marveč le dobra krhfanslca vzgoja. Semkaj bi bilo treba nameriti vso borbo proti komunizmu; to bi bili streli naravnost v sredo! 2alibog pa se ravno tu ne stori dovolj. Ne poznam toliko mestnih razr ■, a čudno se mi zdi, da se tam tudi dob kmečki fanlje dostikrat izgubijo. Od doma imajo dobro vzgojo, v šole jih dajemo, da bi še boljši postali, pa žal prihajajo nazaj čisto drugačni. Sam imam fanta v ljubljanskih šolah, pa te ga kar bojim, ko pride domov na počitnice. Nobena reč mu ni več sveta, na to, kar smo ga doma učili, nič več ne da. Ne vem, kaj delajo v šoli z njim, da je tak. Priznam, da veliko ve, a srce ima prazno. Ni mu ga samo šola izpraznila, saj lam, kakor mi satn potoži, ga kar dobro drže, ampak druge stvari: knjige, kino, družba, in kaj vem, kuj še vse! Saj res ni čudno, da je fantd ves zmešan! Kdo naj mu pomaga, kdo pokaže pravo polt Kar naravnost bom poveda!, kakor mislim, dobra verska vzgoja! Pa vesle, kaj mi je fant pred kratkim povedal: »Po boiiiu menda ne bomo imeli vel verouka v gimnaziji. Veroučitelji ie 3 mesec« učijo zastonj in zdaj so kakor sliiimo, prosili ikofa, naj jih odpoklilejo iz lole in poiljejo kam drugam.« Nisem mogel verjeti, da je kaj resnice na tem fantovem pisanju. Ono nedeljo pa sem dobil v roke stare >Slovence<. No, in tam sem braz z velikimi črkami natiskano: Verouk na ljubljanskih gimnazijah v nevarnoslil Ker imam sam fanta v gimnaziji, sem z zanimanjem prebral tisto poročilo. ^Nadaljevanje na 3. strani «p<*W) KAJ JE NOVEGA OSEBNE VESTI o 85 letnik jc postal 21. decembra požrtvovalni, plemeniti in visoko izobraženi gospod kanonik Ivan Sušnki v Ljubljani. Iskreno: Na mnoga leta! o Zlato sv. mašo je daroval te dni p. Ana-nija v ljubljanskem frančiškanskem samostanu. Se mnogo blagoslovljenih let! o 100 let bi bil dopolnil 21. dec. 1939 pokojni biseroinašnik in zaslužni kulturni delavec g. Tomo Zupan. Naj počiva v mirul o Sedem križev ima na hrbtu Ivan Kalin, oče naših dveh kiparjev; Borisa in Zdenka. 8e veliko blagoslovljenih let! DOMAČE NOVICE d Enotna eena za petrolej. V duhu napodil vlade je uprava državnih monopolov uredila to vprašanje tako, da je znižala cene petroleja in izenačila za vso državo. Cena je določena na 7 din za liter. Kdor bo dražje prodajal, bo najstrožje kaznovan po § 102 zakona o državnih monopolih. Prodajalci na drobno so dolžni tako prodajati petrolej od 22. t. m. po enakih cenah v vsej državi. d Tako je prav. Na številna vprašanja naznanja Klub absolviranih trgovskih akademikov v Ljubljani, da je sicer nameraval tudi letos prirediti trgovski plas, kakor ga je z velikim uspehom prirejal v minulih dveh letih, vendar je to namero za letos opustiL ker Rmatra sedanji čas za preveč resen, da bi prirejal ples, čeprav izgubi s tem znaten vir dohodkov, določenih izrečno le v socialne na- Torej je le res! Sedem ljubljanskih gimnazijskih veroučiteljev mora poučevati zastonj 156 ur! Nastaviti jih ne marajo, služijo kot dninarji iz dneva v dan, pa če za tiste ure niso plačani! Na en način jim dam kar prav, če bodo res prenehali; zato namreč, ker vem da je za vse drugo dovolj denarja, samo za verouk ga je zmanjkalo! To ni prav! Trdno verujem, da bi duhovniki tudi zastonj radi učili, ko bi drugače ne bilo več mogoče, a zdaj menda v Jugoslaviji še nismo tako daleč prišli! Ne vem, po čigavi krivdi se ravno verouk tako zapostavlja na naših srednjih Šolah; v imenu vernih kmečkih očetov, ki smo dali svoje sinove v šole zato, da bodo dobro in verni ostali, pa izjavljam, da kaj takega ne pustimo! S težavo in lastnim pritrgova-njem vzdržujemo svoje otroke v mestu, zato ne moremo mirno gledati, če grozi vzgoji nagih otrok nova nevarnost! Zahtevamo, da se verouku tudi dejansko vrne tisto mesto kot ca ima na spričevalih, kjer je natisnjen na prvem mestu! S svojimi glasovi smo podprli sedanje vladne može, z istimi svojimi glasovi jim sedaj kličemo, naj poskrbe, da bo na gimnazije postavljenih dovolj veroučiteljev, da bo naša mladina versko dobro vzgojena Ce bomo imeli verno mladino, se nam ni bati nobenega sovražnika, pa naj bo oborožen s puškami in kanoni ali pa z lepimi obljubami in hujskaškimi gesli! Vsi drugi koraki so pa v veliki meri samo streli mimo ciljal M. B., notranjski kmet. mene. Trgovskega plesa v letošnjem predpu-stu torej ne bo. d Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani je kupila v Zagrebu palačo na Zrinjevcu, v kateri je kavarna »Zagreb«, za vsoto 5,315.000 din. Kavarna bo obratovala še nadalje, nekatera stanovanja ba bodo preurejena v poslovne prostore zavarovalnice. d Blejski kraljevski gradič »Suvobor« so podrli, kakor poroča belgrajska »Politika«, Gradič je star že 55 let in je njegova notranjščina starinsko urejena. Gradič je zgradil knez WindischgrStz, po vojni pa je slovenska vlada podarila gradič regentu Aleksandru, ko je prvikrat obiskal Bled. Računajo, da bodo spomladi začeli graditi nov dvorec, ki bo zgrajen v alpskem slogu, zraven pa bodo zgrajene še nove shrambe za avtomobile. d Protiilraginjsko zborovanje za državne in samoupravne uslužbence, železničarje in vse upokojence ter njihove svojce je bilo v Celju. Na zborovanju je bilo veliko število uslužbencev iz Celja in okolice kakor tudi iz Savinjske doline. Sprejeta je bila zahteva, naj se plače sedanjim potrebam primerno in nujno urede tako, da si bodo uslužbenci mogli nabaviti vsaj najpotrebnejše stvari. VINA Za težko delo je močno vino I Dobite ga najlažje v __________Centralni vlnsrnl v L|ubl]anl d Nesreče. Križ si je nalomil pri padcu v Grajski vasi pri Gomilskem 50 letni posestnik Ivan Gobec. V Celju je padel in si hudo poškodoval obe nogi 34 letni delavec Kalist Vaga. — V Prekorjih pri Skofji vasi je padel pri smučanju in si zlomil levo nogo v členku 11 letni posestniški sin Arnšek Anton. V Prekopih pri Vranskem si je pri delu zlomil levo roko v ramenu 79 letni Vranič Matija. d Božično darilo mestne občine uslužbcn-stvu. Na ljubljanskem mestnem magistratu je zavladalo med uslužbenstvom pravo božično razpoloženje, kajti vsak uslužbenec je prejel kuverto, v kateri je bilo božično darilo mestne občine ljubljanske. Mestna občina je razdelila med vse svoje uslužbence kot božično darilo 700.000 din. Obdarovano je bilo tudi uslužbenstvo pri mestnih podjetjih. Tudi maloželezniška družba bo poskrbela za božične nagrade svojim uslužbencem, prav tako tudi' Mestna hranilnica. Mestna blagajna pa bo izplačala vsoto 100.000 din za božično na« grado tudi želtizniškemu, poštnemu iu policij.« skemu uslužbenstvu, ki podpira prizadevanja občine. Kljub nemirnim in težkim časom, ki za zaščito prebivalstva zahtevajo ogromne vsote, je ljubljanska mestna uprava tako daleč uredila svoje finance, da težke rezmere svojega in drugega uslužbenstva vsaj za božične praznike nekoliko olajša ter se mu izkaže hvaležna za pridno in vestno delo v korist vse Ljubljane. Zahvala. Podpirana Andrej in Marija Dogša, Obrež st 83 pri Središču ob Dravi se upravi Domoljuba naj* iskrenejie zahvaljujeva za požarno podporo v znesku 1000'- dinarjev kateri znesek nama je uprara Domoljuba blago* hotno nakazala zaradi požarne nezgode, ki jc uničila hišo in gospodarska poslopja. Uprara Domoljuba nama ]e priskočila takoj po požarni nezgodi prva na pomoč in se s tem skoraj uresničil narodni pregovor ki pravi: Kdor v sili hitro da, on dvakrat da. In to smo najbolj občutili v prvih dneh po nesrečnem požaru, ko sva prejela požarno podporo 1C00 — dinarjev. Zato tem potom prav toplo priporočava vsakomur, da postane naročnik Domoltuba ter plača pravočasno celoletno naročnino, ker Domoljub nt le naš prijatelj, svetovalec in vodnik, temvei t slučaju požarne nezgode tudi velik dobrotnik. Obrež pri Središču ob Dravi, dne 20. XII. 1939. Dogia Andrej in Narl|a. d Prosvetni minister je izdal naredbo, s katero so ustavljene vse premestitve na-stavnikov vseh vrst šol. Ce je ta naredba za vsak primer koirstna, je seveda drugo vpra* šanje. d Draginja na ljubljanskem živilskem trgu se je zlasti poznala pri onih živilih, ki so jih ljubljanske gospodinje kupovale za pra« znike. Od vseh teh potrebščine se niso po« dražili edino orehi, čeprav je bila letos le« tina za orehe nekoliko slabša kakor lanska leto. Največ orehov pride na trg iz Bele Krajine. Belokranjske kmetice so jih prodajale po 22 din kg, dočim so bili pri branjevkah za dinar ali dva dražji. Dosti se ni podražil tudi med, ki ga je kljub temu, da letošnje leto za med ni bilo dokaj ugodno, dovolj na trgu po 18—22 din kg. Pač pa je bilo drago presno maslo in sploh mlečni izdelki. Boljše presno maslo so prodajali na trgu po 40 din kilogram, dočim je po ljubljanskih trgovinah doseglo ceno 44 din kg. Slabše presno maslo Nič straha, čeprav so oblaki črni .« i. i „ s ~ T« itaISo mrtrn llt.rd Pod naslovom >Za obrambo miru« prinaša glasilo slovenskih trgovcev zanimiv članek. Ker je danes med nami toliko plačanih in neplačanih brezvestnih agitatorjev, ki plašijo ljudi z vojno, naj navedemo iz >Trg. lista« nekaj stavkov: Prav nič se ni treba bati pogleda v bodočnost in naj bi bili oblaki še tako črni. Bati se je lastne malodušuosti, lastnega strahu in lastne neodločnosti. Te napake podirajo obrambo miru. Ze celo pa se ni treba bati pogleda v bodočnost našemu narodu, ki vidi v svoji preteklosti tako blesteče zglede lastne sile. V volji, da vsi skupno in vsak zase krepimo svojo obrambo miru, moramo leto« preživeti božične praznike, da si s tem zagotovimo, da jih bomo enako v miru doživeli tudi prihodnje leto. Ta volja mora utrditi naša slogo, mora okrepiti naše gospodarstvo, mora dvigniti našo obrambno moč in mora podrediti vse sile vzvišeni misli: obrambi miru. Tudi samo z lastnimi silami moremo in tudi moramo izvesti to brambo in da bomo to dosegli, je odvisno le od nas in naše zavednosti ter požrtvovalnosti. Prebredli smo ža celo vrsto nevarnih trenutkov, prebredli bo-mo tudi nove nevarnosti, če bomo zvesti sa* mim sebi in svoji narodni misli. Z dobrogled-stvom in vero v svoj narod praznujmo božične praznike in svoji deželi bomo mir obrarovall tudi v bodoče. To dobrogledstvo je tudi utemeljeno na krepkih podlagah, na močni aw madi in na dobrih odnošajih s sosedu Mali kmetje bodo oproščeni zemljarine Te dni je bila seja ministrskega sveta pod predsedništvoin predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča. Seji so prisostvovali vsi člani vlade s podpredsednikom dr. Vladkom Mačkom. Po končani seji je minister dr. Konstantino-vič prebral časnikarjem tole sporočilo: Posamezni ministri so poročali v poslih svojih ministrstev. Drugi del seje je bil v glavnem posvečen razpravi in sklepanju o nizu načrtov finančne narave. V prvi vrsti je bilo sprejetih več uredb finančnega značaja, s katerimi ee menjajo naši finančni zakoni. Dredbe bodo objavljene. Spremenjen je bil tudi zakon o neposrednih davkih. Tako bodo oproSčeni plačevanja zemljarine vsi kmetje, katerih čisti letni dohodki »o manjši od tisoč dinarjev. To pomeni, da bo blizu 3 milijone kmetov oproščenih zemljarine. Važna je tudi uredba, da se obrtnikom davek odmerja pavšalno, tako da bodo plačali mnogo manj nego do sedaj. V tem oziru so bili sprejeti v glavnem predlogi obrtnih zbornic. Spremenjene so bile tudi gotove določbe o taksah. Kar se tiče drugih vprašnj gospodarske narave, je treba nagla-siti, da je bilo v načelu sklenjeno sprejeti uredbo o nadzorstvu cen, kakor je to ie predvideno v uredbi o pobijanju draginje. Dalje so na seji ministrskega sveta razpravljali o vprašanju spremembe železniških cen, posebno glede prevoza žita, da bi se žito lahko v oddaljenejših in pasivnih krajih prodajalo po isti ceni kakor v ostalih krajih. Izšla bo tudi posebna uredba o odpisu zaostankov na koncu L 1939. na davkih, taksah in kaznih za davčne in taksne prekrške. Po tej uredbi je finančni minister pooblaščen, da lahko na prošnjo zainteresiranih oseb odpiše zaostanke, ki so bili izkazani na koncu leta 1937. na davkih, davčnih taksah in kaznih za davčna in taksna kazniva dejanja, v kolikor bi izterjevnje teh zaostankov pomenilo gospodarski propad dolžnika. za kuhanje je bilo po 36—38 din kg. Zelo draga so bila jajca, ki jih ni bilo bogvekaj na prodaj. Med njimi pa je bik) zelo težko dobiti povsem sveža kajti skoraj vsa so k lopo tala. Cena se je gibala med 1.25—1.50 din za komad. — Pri neredni stolici, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »FranznJoscfova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih V zdravniški praksi se uporablja »Frans-Joselosa« voda b polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih. Ecc- po min. m. pol. la oar. sdr. 8 br 1S48S, % V. B. d Slovenska straža« za —■ 6everno mejo. »Slovenska straža« je zbrala za božično obdarovanje lepo vsoto 80.000 din; za ta denar je zelo ugodno nakupila raznega blaga za obleke in čevlje ter druge potrebščine, S temi predmeti je obdarila za letošnji božič mnogo Šolarjev na 32 obmejnih Šolah. Pokrila je 80% želj za obleke dečkov, 100% želj za obleke deklic ter 50% povpraševanj za obutvijo. Za prvo skupino šol, ki so obdarovane, je pripravila za dečke 100 psrov okovanih čevljev 100 parov toplih nogavic, 275 oblek, 320 parov spodnjega perila; za deklice: 100 parov čevljev in nogavic, 230 obiek in 200 kosov perila. Poleg tega pa je »Slovenska straža« pripravila denar in blago tudi za revne otroke na Šolah v Prekmurju in v Halozah. d Splitski delodajalci so zvišali svojim nameščencem plače za 25% ter jim dali tudi 13. plačo. Nazadnje bo imela samo še državna uprava za svoje nameščence — zadrgnjen moš-njiček. d Podpora družinam b vojakom poklicanih obveznikov. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je izdal tolmačenje čl. 1. v zvezi s čl. 12. o podpori družinam k vojakom poklicanih obveznikov. Tolmačenje se glasi: Uredbe o podpori družinam k vojakom vpoklicanih obveznikov se lahko uveljavijo najprej začenši s 1. julijem 1939, tako da se podpore lahko izplačajo tudi v primerih, ko so pristojne občine poslale obveznike-red-nike k vojakom po 30. juniju 1939. V kolikor bodo te do vštetega 20. decembra 1939 že podeljene izplačane podpore obveznikom, ki so jih poslale pristojne občine k vojakom pred 1. julijem 1939, bodo izplačane podpore v celoti. Družine vojnih obveznikov-rednikov, ki so bili poslani k vojakom pred 1. jui. 1939 pa jim podpore do 20. decembra niso bile podeljene, nimajo pravice po tej uredbi zahtevati podpore. d Vso imovino svoječasnega med svetovno vojno delujočega Jugoslovanskega odbora v Londonu je te dni dobila v shrambo in razpolaganje zagrebška Akademija znanosti in umetnosti. Jugoslovanski odbor je sklenil na svoji zadnji seji 2. junija 1919 v Londonu, da se vse imetje in listine izroče v upravo predsedniku dr. Anti Trumbiču. Dr. Trumbič pa je lani pred svojo smrtjo naredil oporoko, s katero je določil kot dediča Jugoslovanskega odbora zagrebško Akademijo. Tako je prevzela sedaj Akademija poleg vseh listin tudi denarno imetje za 1,284.000 din. d 10.S13.000.000 din je znašala vsota vseh hranilnih vlog v jugoslovanskih denarnih zavodih. d 8 milijonov za bošjo cesto Ljubljana— Jeiica. Finančni minister dr. Šutej je podpisal odlok, s katerim je dovoljeno ljubljanski mestni občini iz kaldrminskega sklada posojilo 8 milij. din za modernizacijo ceste Ljub-ljana-Ježica do meje ljubljanske občine. d Da bi le res bilo. V zvezi s skorajšnjim sprejetjem uredbe o nadzorstvu nad cenami poučeni krogi zatrjujejo, da bodo po tej uredbi določene najvišje dovoljene cene najvažnejšim življenjskim potrebščinam. d Zdravilo proti plešavosti je sestavil profesor belgrajske medicinske fakultete dr. Miiutin Neškovič. Mož se je skoro dvajset |ej zanimal za lako zdravilo, ker so pri njen u-čeli izpadati lasje, ko je še Študiral. Najprej j« znastveno poizkusil vsa do sedaj znana zdrs-vila, nato pa preizkušal spet druga. Kočno s« mu je posrečilo narediti posebno mažo, kv tere glavna sestavina je raztopljeno žvepla S to mažo se odstrani preobilno lojenj« i«, kar je pravi vzrok, da korenine las umro, Posledica je izpadanje las. Dr. Neškovič j« svojo niažo preizkusil na dve sto bolnikih, ob. enem pa jo je dal v uporabo tudi svojemu prijatelju zdravniku, ki jo je prav takoi uspehom uporabil. Vsega je do sedaj okrog 200 ljudem preprečil izpadanje las. Seved« pa zdravilo prav nič ne pomaga takim, ki ta popolnoma plešasti. Za take ni več pomoči, ker je laslšče že popolnoma zamrlo. Cim bo izvedel zadostno Število poizkusov, bo svoj« dognanje objavil. d Novo šob m blagoslovili 17. decembri v SenožeMh pri Dolskem. Velike zaslug« u lepo sodobno zgradijo ima tudi vzorna učita. Ijica-upraviteljica gdč. Dolingkova. d Na naslov policije. Ze večkrat smo pro jeli pritožbe od obiskovalcev dveh ljubljanskih kinematografov, v katerih so se pritoževali, kako neprimerni in nezadostni so vhodi, izhodi in čakalnice teh dveh kinov. Posebno pa so močne pritožbe proti ureditvi straniščnih prostorov. Zato smatramo za svojo dolžnost, da opozorimo policijsko oblast na navedene nedostatke. d Očitna tajitev Boga. V »Jutru« St. 50 od 18. decembra piše v podlistku »Južne noči« Ferdinand Godina sledeče: »Zdaj pa |« (človek) ves prepojen z ono tajinstveno silo, katere sploh nL Ko posije sonce, te mine vse. SmejiS se Se samemu sebi in ne veruješ v nič. Še o bogii dvomiš, o tistem bogu, ki ji ustvari! vesoljstvo, ki je ustvaril zvezde in zemljo, na kateri je pač v neredu vse. kar js mogoče postaviti na glavo«. Ime dobrega Boga se piše z malim b in celi stavek je napad na vero in Boga. d Zbirka slovenskega trgorstva sa obmejno šolstvo je dala 82.333 din. Darovala pa so združenja: Brežice 500 din, Celje-mesto 4000 din, Celje okraj 1000 din, Črnomelj 1000 din, Dol Lendava 1905. din, Kamnik 2200 din, Kranj 5500 din, Krško 120 din, Laško 4200 din, Litija 200 din, Ljubljana 17.000 din, Ljutomer 7600 din, Logatec 500 din, Maribor 13.250 din, Murska Sobota 8000 din, Novo mesto 2509 din, Ormož 200 din, Ptuj-mesto 1000 din, Ptuj-okolica 1580 din, Radovljica 1000 din. Slov. Bistrica 1000 din, Slovenj Gradec 1969 din, Sv. Lenart 5000 din, Skofja Loka 500 din. d Višjo mezde v Združenih papirniesk Vevče, Goričane in Medvode. V obratih Zdni-ženih papirnic Vevče, Goričane in Medvod« Draginja in zvišanje plač Zadnje dni so se tudi povsod v državi začela živahna prizadevanja za zvišanje plač nameščencev. Mnogo podjetij je tudi že plače zvišalo. Kakor vedno, tako pa se opaža tudi sedaj, da zvišanje plač ne more prinesti nameščencem pravega uspeha, ker rastejo cene hitreje kakor pa plače. Boj proti draginji samo s policijskimi odredbami ne more imeti uspeha. Vzroki draginje so številni in proti pravim razlogom draginje je treba nastopiti z drugimi sredstvi ko le s policijskimi. Vojna zahtev ne samo od vojskujočih se držav, temveč tudi od nevtralnih, da prilagode svoje gospodarstvo novim zahtevam in potrebam. Treba je več delati, več proizvajati in več varčevati ter z obilico blaga zatreti draginja Treba pa rešiti tudi veliko vprašanje, da zvišanje plač ne bo povzročilo razvrednotenja denarja. Sedanji čas postavlja velikanska vprašanja, ki se morejo rešiti le s sodelovanjem države z vodilnimi zasebnimi gospod"*' j ski ljudmi. (»Trg. list«.) d. d. so bila te dni zavrSena mezdna pogajanja glede prilagoditve delavskih zaslužkov naraščajoči draginji. Podjetje je priznalo k dosedanjim mezdam izredne draginjske do-klade v iznosu 4 din za vsako delovno osebo in delovni dan, odnosno v iznosu 2 din za vsakega vajenca in delovni dan. Draginjske doklade so izplačljive od 1. decembra naprej, razen tega se je zagotovila od novega leta dalje okroglo 160 delavcem in delavkam uvrstitev v skupine z višjo urno mezdo. d Dovoljenje sa postavitev še ene visoke peči za surovo železo je dobila Kranjska industrijska družba. Nova peč bo gotova v šestih mesecih. d Petnajsto kinogledallšfe je bilo te dni otvorjeno v Zagrebu. d Pri saprtju ali pri motnjah t prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec naravne »Prans-Josef« vode. d Soli 5e vedno manjka. Trgovec piše: Časopisi naznanjajo, da soli ne bo zmanjkalo. Navajajo tudi, koliko soli pridobimo doma, koliko je dobimo iz tujine in kolko je potrosimo. Iz vseh teh podatkov pa sledi, da imamo soli dovolj. Prav lepo se berejo ta zagotovila, toda nam trgovcem na deželi ni s temi zagotovili nič pomagano, ker je dejstvo, da soli primanjkuje. Kaj pomaga, če se nam zatrjuje, da je soli zadosti, ko pa pošljemo voznika po sol, pa pride prazen nazaj, ker soli ni. Tako se je meni dogodilo, tako se je zgodilo tudi drugim, ki so poslali po sol v Radovljico. Pomanjkanje soli zadene zlasti sedaj prešiče in zato nujno potrebujejo sol. Mi trgovci pa jim ne moremo dati niti toliko soli. da bi je imeli dovolj za jed. Ne pišite, da je dovolj soli, temveč dajte jo nami d) Dve, tri ii Slovenske Krajine. Nedavno je bil obsojen krčmar Ludvik iz Sela na dva meseca zapora in 300 din globe, ker je službenega organa pri opravljanju službe vrgel skozi vrata ter strgal uradni odlok. — Pogorelci v Zitkovcih so dobili 20.000 din ba-novinske podpore. 12 DOMAČE POLITIKE p Bog in hrvatski narod. »Seljački dom« prinaša Mačkovo božično sporočilo hrvatskemu narodu, kjer predsednik HSS med drugim takole pravi: »Tudi ob rojstvu mile nam domovine Hrvatske so zatrepetali razni Herodi ali — kakor jim ponekod v hrvatskih krajih hrvatski narod tudi pravi — Herodeži, ki si prizadevajo z vsemi silami udušiti mlado bilko hrvatske svobode. Ni se posrečilo staremu Herodu ubiti otročička Jezusa, pa se tudi novim Herodežem ne bo posrečilo uničiti mamico Hrvatsko. Otročička Jezuščka je varoval Bog, našo mamico Hrvatsko pa bo varoval Bog in hrvatski narod...« p »Hivatski dnevnik« se pnteluje, da so uradne »Službene novlne« prinesle nekaj učiteljskih prestavitev iz prosvetnega ministrstva, kjer se še vedno govori o Savski banovini. Ust na koncu naglaša: »Tukaj sta dve nepravilnosti. Najprej prosvetni minister ne more premeščati učitelje v banovino Hrvatsko, marveč jih more sprejeti v službo le ban Hrvatske, ko jim je dal razrešm«) prosvetni minister, v kolikor so premeščeni iz okrajev zunaj Hrvatske. V drugi vrsti pa po 26. avgustu dalje ni več sa-ske banovine.« — V prosvetnem ministrstvu in njegovih odtenkih po državi je še marsikaj narobe. Haloze — neobdelano polje Še v jeseni bi bil {lovek podvomil, da to to res on« Haloz« pomanjkanja. Lepi vinski predeli varajo nale oko in skoraj bi pozabili, da prida za jesenjo zima — dolga z k« a v Halozah. Minilo j« Sel« nekaj tednov, kar se j« končala tam sacialno-higienska akcija. Organiziral jo j« Higienski zavod v Ljubljani in poslal tjakaj dve skupini po dv« zaičitni sestri, ki sta potovali po določenih krajih in s pomočjo razstave, predavanj, kinopredstav prinesli v marsikateri kraj Haloz morda šele prv« pojme o higieni in čuvanju zdravja. To j« naloga Higienskega zavoda. Kako i« ta zavod z veseljem pozdravil pripravljenost druStva »Prijateljev Slovenskih goric«, pomagati potrebnim družinam in materam z dojenčki v Halozahl To plemenito delo je prevzela gospa Klara M a j c n o-v a, soproga podbana in podpredsednica društva. Šele s tem je bila akcija popolna in delo v Halozah lažje. Ravnih ni bilo treba iskati , zbrani material je zginjal, in če ne bi poznali vpijočih razmer, bi mislili, da so Haloze nenasitne. Bali smo s«, da bo tam v Ljubljani zmanjkalo, da bo naša d) Socialno-politični odbor za socialno skrbstvo mesta Celje je imel oni torek zvečer tri ure trajajočo sejo, na kateri je reševal razne podpore. Na programu je bilo rešenje okrog 200 podpor. Ker zahaja v dekliško šolo šolskih sester v Celju največ otrok iz delavskih naselbin, kjer otroci mnogih, v tovarnah zaposlenih staršev, nimajo zlasti za mladino najbolj potrebnega zajtrka, je socialni odbor nakazal tej šoli 6000 din za mleko, ki ga bodo otroci prejemali vsak dan. d) Po 1300 poštnih paketov na dan iz Maribora v Nemčijo. Na mariborski kolodvorski pošti se odda na dan 200—300 poštnih paketov za Nemčijo. Skoraj v vseh paketih so jestvine ter milo, ki ga v Nemčiji zelo primanjkuje. Za vsak paket mora plačati odpo-šiljatelj carinarnici in pošti 51.25 din. Oči-vidno pa imajo ljudje dosti denarja, ker niti te visoke pristojbine niso niti najmanj omejile velikanskega števila paketov, ki gredo dan na dan v Nemčijo. Silno veliko pa prihaja v Maribor poštnih paketov za Nemčijo tudi iz Zagreba in Belgrada. Povprečno gre vsak dan nad 1300 poštnih paketov iz Maribora v Nemčijo. Za vse to blago večinoma ne dobe naši ljudje nobene protivrednosti, temveč še sami plačajo stroške na carinarnici in pošti. i m jt t d Požar v Hutterjevi predilnici. Te dni na vse zgodaj so biU klicani gasilci v Hutter-jevo tovarno v Mariboru. Požar je nastal v čistilnici bombaža. Zanetila ga je iskra, ki je priletela iz stroja, ogenj je tlel pod bombažem, ni pa mogel na dan, ker ni imel zraka. Zjutraj pa je smrdelo po dimu in so delavci, ki so prišli ob 5 v tovarno, razkopali kup bombaža, iz katerega se je kadilo. Ogenj je butnil z vso silo na prosto. Požar so takoj pogasili s pomočjo mariborskih gasilcev. Nastala škoda znaša okoli 50.000 din. d) Svinjska kugft razsaja posebno v vasi Apače na Dravskem polju. Prinešena je bila bolezen najbrž s Hrvatskega. d) Prvo električno centralo pod zemljo gradi mežiška svinčena rudniška družba. Do sedaj je dobival rudnik električni tok iz Vel6d ^ Lepa in koristna »amisel. Pred kratkim smo poročali o drenažanju zamočvirjenih zemljišč v St. Juriju pri Celju in pripomnili, da bi bilo potrebno, da bi s tem tudi pričeli' posetniki v celjski okolici, na Uv,, ^ž- | niči, Dobravi in Babnem, kjer je okoli 100 ha dobrotnica omagala — pa j« vedno znova prihajal material v zabojih, vet nov in mikaven. Po predavanjih ao prihajali a prošnjami. Starka je jokala, da ao ji roke in nog« slabe, umreti pa 4« n« more —, žena, da si jo otroci bosi in ne« oblečeni — za obleko nima, ie za tivež bo zmamj« kalo —, šolar, le napol oblečen, z bledimi lici, ši« rokim klobukom na glavi, z radovednimi palci v. raztrganih čevljih, brez staršev in premoženja, spo« tik® vsem, — nazadnje ie oče veliki družini..a vrstijo se, kdo bi jim odrekel, kdo pomišljat, njim je namenjeno in potrebni so. Matere so začudene — nove plenice in ne veS raztrgane cunj«, nepremočljivo platno, posipalo, srajčke — česar vsega si same ne morejo kupiti* Brisač«, obleka, milo, nogavice, perilo, čevlji, po« soda — vse novo. »Bog plačajl« in solze so od« govori. O priliki te akcije se je videlo, da so Haloz« še veliko neobdelano polje, ki bi s« mu bilo treba čimprej posvetiti. zamočvirjenih travnikov in njiv. Sedaj smo zvedeli, da bo mestno poglavrstvo po prazni« kih sklicalo okoli 120 posestnikov na sesta« nek, na katerem se bodo pogovorili o potreb« nem izsuševanju. a dela bo sigurno prispe« vala banovina in celjska mestna občina. d Dijaška zveza v Celju je priredila T dvorani Slomškovega doma pri šolskih se« strah božično obdarovanje za dijake in dija« kinje. Prireditev se je začela z deklamacijo, nakar so dijaki pod vodstvom prof. Knapa zapeli nekaj božičnih pesmi. Po zborni dekla« maciji je spregovoril prof. Bračko Ivan in sa zahvalil vsem darovalcem, predvsem celjskim gospem, ki so nabrale okoli 40.000 diai za obdarovanje članov in članic DZ. Obdaro« vanih je bilo okoli 400 dijakov in dijakinj. d) Mešanica bencina bo odslej sestavljena takole .v oklepajih prejšnji odstotki): bencina 78.8 (79.4), špirita 20 (20) in metilalko* hola 1.2 (0.6)%. d) 80 revnih otrok je obdarovala Marina kongregacija maler na svoji božičnici, ki se je vršila v nedeljo 17. t. m. Kongregaciji so blagi dobrotniki pripomogli, da je lahka obdarovala v takem obsegu. d) Po nesreči ustrelil 12 letnega dečka« V Jankovem gozdu blizu Solčave se je odigrala oni ponedeljek popoldne žaloigra, ka« kršne ne pomni Gornja Savinjska dolina. Kot žrtev lovske strasti je padel pod strelom lovca, 28 letnega posestnika Urbana Plesnika is Solčave, 12 letni posestniški sin Rok Glojek, Urban Plesnik je šel okrog 2 popoldne po nekem opravku iz Solčave na dom Roka Glo-jeka. V gozdu je med potjo opazil na drevju kuni. Kot vnet lovec je takoj tekel k Glo-jeku in pregovoril očeta in njegovega sina Bernarda, da mu gresta v gozd pomagat preganjat s smrek kuni. Glojek in njegov sin Bernard sta izpolnila njegovo željo in vsi so se podali v gozd. Prežali so nekaj metrov od smreke z gostim vejevjem, med katerim sta se skrili in ždeli kuni. Da bi ju prepodil, je splezal 12 letni sin Rok Glojek na smreko, tedaj pa sta kuni skočili iz vejevja in zbežali. Plesnik je sprožil svojo dvocevko. Nesrečno naključje pa je hotelo, da so šibre zadele fanta, ki se je zvalil z drevesa ter treščil na tla. - Plesnik je skoraj omedlel, ko je videl, kaj je storil. Fantek je čez dve minuti izdihnil in so ga mrtvega odnesli na dom. Plesnik se je sam javil orožnikvin. ^ RAZGLED Šmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmrnmmmmm Novice V zraku sta bili dve pomembnejši bitki, sicer ena nad nemškimi otoki Helgoland in Borkum, ki ao jih napadli angleški letalci. Pri tem »o Angleži izgubili 7 letal, Nemci pa 12. Druga bitka je bila nad angleško obalo, kjer so nemška letlaa potopila 4 angleške ribiške ladje. Razen tega so bile na suhozenitki fronti običaju e praske. Na morju ao bili sa Nemčijo črni dnevi. Velika nemška oklopnica »Admiral Graf v. Speec. ki se je je po bitki z angleškimi vojnimi ladjami zatekla v urugvajsko pristanišče Montevideo, se je v ponedeljek sama potopila, da ne bi padla v nasprotnikove roke. Nadalje so Nemci sami potopili veliko čezmorsko nemško potniško ladjo Columbusc pred ameriško obalo, zato, da je ne bi zajeli Angleži. Nadalje je ena angleška podmornica potopila veliko nemško podmornico in s torpedi poškodovala dve nemški kri žarki, med njimi »BlOeherja«, druga angleška podmornica pa je v ustju reke Labe torpedirala nemško križarko »K51n«. Končno je ena francoska podmornica potopila dve nemški podmornici. Nasprotno pa je bilo v preteklem tednu potopljenih nekaj angleških in nevtralnih trgovinskih ladij po nemških podmornicah ali po nemških minah. ITALIJA s Italijanska kralj, tivojiea je tik pred božičnimi prazniki z velikim spremstvom obiskala papeža Pija XII. Sprejem kraljevske dvojice je bil zelo slovesen. Papež je v svojem govoru zlasti naglasi) zasluge italijanskega kralja in cesarja za mir ter ta vero. Blagoslovil je kralja in kraljico v Želji, da bi še nadalje mogla obvarovati svojemu narodu notranji in zunanji mir. Svečani obisk italijanske kraljevske dvojice je napravil tako v Italiji kakor tudi v inozemstvu sploh zelo močan vtis. NEMČIJA s Zopet dre železniški nesreči. V noči od četrtka na petek je trčil na železniški postaji Genthing brzovlak Berlin-Neukirchen z vso brzino v brzovlak berlin-K51n, ki se je pripravljal za odhod c postaje. S tira je skočila lokomotiva in 6 vagonov prvega vlaka in 4 vagoni drugega. Ker sta bila oba vlaka poina potnikov je število mrtvih in ranjenih veliko. Po zadnjih podatkih znaša število mrtvih 132, ranjenih pa 109. Po neuradnih poročilih je bilo pri nesreči čez 200 mrtvih in blizu 400 ranjenih. Do druge hude nesreče je prišlo ob trčenju dveh potniških vlakov pri Karlsruheu. Pri tem je bilo 30 mrtvih in nad 40 ranjenih. ANGLIJA s Poljski major Ilinski je imel predavanje v Londonu o prizadevanjih poljske vlade, da zbere svojo lastno armado v borbi proti Nemčiji. Povedal je, da ima Poljska majhno vojno brodovje, sestoječe iz treh rušilcev in dveh podmornic, ki je dodeljeno angleškemu voj- * DOMOLJUB«, dne 29. decembra 1989. PO SVETU ■ •• w v z bofisc Na finskem bojišču pa so boji trajali ve« teden z veliko srditostjo. V začetku tedna so Sovjeti, ki »o napadli na treh frontah, in sicer od juga navzgor, od vzhodne meje proti morju in od severne obale proti jugu, hitro napredovali na severu, kjer so že 200 km globoko vdrli v finsko ozemlje. Velikanski naval ao napravili na vzhodni fronti, kjer je bila že nevarnost, da prederejo finsko obrambo. Sredi tedna pa je padla odločitev na vzhodni fronti, kjer so Finci Sovjete strašno namlatili ter jim zdrobili dve diviziji. Sovjeti so imeli v tej bitki pri Salli 30.000 mrtvih, ranjenih ia ujetih. Pustili so na bojišču skoraj vse topove in tanke. V petek se je sovjetsko napredovanje na severu spremenilo v divji beg. Finci so Sovjete potisnili nazaj, uničili 6000 mož sovjetske vojske in prodirajo sedaj nazaj proti Petsamo. Na južnem bojišču pa se Sovjeti zaman zaletavalo v Mannerheimovo obrambno črlo, ki je ne morejo prebiti. Ves teden »o sovjetska letala letela nad južno Finsko Bombardirala no odprta mesta in s strojnicami obstreljavala civilne vlake. Na Finsko prihaja čedalje več orožja Iz inozemstva in čedalje več prostovoljcev. Po zadnjih vesteh so Finci prodrli že 50 km na rusko o*emlje v smeri železniške proge Ljeniagrad-Murmansk. nemn brodovju. Poljsko letalstvo je na tem, da se organizira. Kopenska armada pa vidno raste. Mnogim poljskim vojakom se je posrečilo priti iz zasedene Poljske na francoska tla. Nadalje pa ima Poljska veliko izseljencev, ki jih je poklicala pod orožje. V Združenih državah Severne Amerike je 4 milijone Poljakov, v južni Ameriki jih je pol milijona, v Kanadi 150.000, na Francoskem 600.000. Iz vseh teh virov se zbira kopenska vojska, y bo mogla nekega dne odločilno pose<;i v bo,, bo ta osvoboditev domovine, je zaključil m*, jor Ilinski. s BoSična poslanica angleškega kralja vsebuje tudi sledeče lepe stavke: Prihaja po-vo leto. Ne moremo reči, kaj nam bo to leto prineslo. Kako bomo is globočine duše hv». ležni, če bi nam prineslo mirt Ce pa nam bo prineslo nadaljevanje borbe, bomo stali ne-zlomljivi. Naj se zgodi karkoli, čutim, da bodo vse nas obrabriie besede, ki vam jih žetim prečitati ob koncu tvoje poslanice, besede o možu, ki stoji na pragu novega leta in ki govori: Prižgile luč, da bi mogel varno iti v temo! Njemu pa je bito odgovorjeno: Pojdi v temo in se izroči v roke Gospodove! Izročiti se v roke Gospodove je za nas bolje, kakor katerakoli najmočnejša luč; to je m nas v ar-nejše, kakor more biti kakršnakoli začrtana pot. Naj nas vodi in brani vsemogočna roka Gospodoval DROBNE NOVICE Ves obmejni premet med Nemčije in lic landijo, razen ekspresnih vlakov, je ustavljen. Za 12% so sviiali aradaiške plače na Ma* džarskem. Češki naroda! odbor v Fmuaciji je angleška vlada uradno priznala. K to« boitfnih daril, največ tople obleke, je poslala švedska na Finsko. V sad nji h 7 letih je nemško mesto Hamburg padlo s prvega mesta na tretje mesto. Sovjetski poslanik Goreljkin v Rimu je odpotoval z vso družino v Moskvo. 3570 vojnih letal sta naročili do sedaj Anglija in Francija v Amer. združ. državah. Za 200 odstotkov je zraste) italijanski pomorski promet v prvih, treh mesecih vojne. Nemške oblasti v Krakom so vse boljšo trgovine vsele Poljakom in jih dale v oskrbo Nemcem. Podrobnosti o finski vojski i Maršal Mannerheim, zmagovalec boljševikov, ie vedno ostal in je še danes duš« finske oborožene sile. On je predsednik Vrhovnega brambaega sveta in vrhovni poveljnik vse vojske. K vojski še spadajo: vojni minister, generalni poveljnik oborožene sile, šef generalnega štaba, poveljnik civilne straže, dva generala, ki ju imenuje predsednik republike za dobo 3 let, na predlog vojnega ministra. Prostovoljna domovinska brarnba je zelo stara polvojaška organizacija in ie štela pred izbruhom sovražnosti okrog 100.000 mož. Poveljnik je generalni poročnik Malberg. Domovinska bramba ima močno oporo v ženski vojaški organizaciji »Lotta Sward« (po imenu junaške žene), ki je v vrini od 1. 1788—1790 zdravila vojake na fronti. Opeva jo narodni pesnik Runebcrg in šteje okrog 90.000 članic. Njihova uniforma je navadna siva srajca, z belim ovratnikom m zapestnicami. Prava finska vojska je bila v mirni dobi mnogo manjša, kakor zgoraj omenjeni organizaciji. — 28.000 mož (2100 častnikov, ostali podčastniki in vojaki) se deli: v 27 brigad pehote (finska brigada je sestavljena iz dveh bataljonov); 3 brigade kolesarjev; 4 divizije poljskega topništva: 3 divizije obalnega topništva; 1 divizija težkega topništva; 8 konjeniških eskadronov; 1 brigada oklojinih avtomobilov; I brigado oklopnih vlakov ia večie število težkih in lahkih tankov. _ Vojna obveznost traja od 17. do (SO. leta. brez izjeme za vse državljane. Vojaški rok mora služiti vsak, čim dopolni 21. leto in služi 350 dni. Častniška in podčastniška šola pa traja 440 dni. Letalstvo, ki je prej štelo okrog 400 različnih strojev, je sedaj močno pojačeno z italijanskimi, *n$ieškimi ia drugimi najmodernejšimi bombnik!. Vojaških pilotov so imeli Finci pred začetkom oe-enake vojne, blizu 500. Vojna mornarica pa obsegajo: 3 obalne oklop-nice: •VKinamSinen« (zgr. L 1932), »Ilmarinen« (193®), ime tretje ni znano. Te ladje imajo po 4000 los vsaka; 4 topove po 254 mm, 8 po 105mm, 4 po 40 mm, 2 protiletealski strojnici po 20 mm in morejo polagati tudi mine. Brzina 25 milj m uro. 6 podmornic- »Sankko« (1930) 100 ton (naj-močnejia podmornica da svetuj, 2 cevi za torpede, 9 milj brzine. •Vetehinen« (!«*)). »VesiktSsi« (1930) in »Iku-Turso. (1931) od 490 do 715 ton, 4 cevi za torpede, 15 milj brzine. »Vesikko (193:)) in k eni taka podmornica s 300 tonami; 3 ccvi za torpede, 13 milj brzine. 9 obalnih patrolnlh ladij od 100 do 400 ton. 27 minonosetv ia dragerjev z 9 do 940 ton; 7 bojnih čolnov; 15 motornih »torpedov« (iz L 1030 do 1935) po 50 ton z veliko brzino, admiralsko ladjo, šolsko ladjo (3200 ton) in 9 ledolomilcev po 568 do 4285 ton. Vendar moramo še enkrat poudariti, da kljub vsemu predstavljajo Finci redek primer junaštva v zgodovini človeštva. Ce je tudi res, da so Rus« prodrli 40 km v notranjost države (kar pa Fin« odločno zanikajo!) in čeprav Fincem njihova ska-1 ovita, z neštevilnimi jezeri bogata zemlja, ki I« povrhu še skoraj vsa posejana z ogromnimi gozdovi, veliko pomaga pri zadrževanju sovražnik«, jih moremo primerjati s Spartanci pri Termopilan, ker narod, ki se postavi v bran premoči v razmerju i proti 50, je vreden vsega spoštovanja i» občudovanja. Goriški božiči (Konec.) Medtem »e je izpred hige že pakrat oglasila božična kolednica. Otroci, pa tudi odrasli so hodili okrog in prepevali pesmi. Tako bo peli v Sv. Križu na Vipavskem; Marija rožce brala, lepe rožce, nagelne; je puSelc napravl&la svoj mi moži Jožefi. K nji je perSu angel, oj angel Gabrijel, ji pernesu grozd ič, oj grozdič vinarski. Marija ga pod (i Sala, znosila Jezusa. To noč ga je rodila, to noč, to sveto noč. V tempel je z njim hodila, ta dan na soječnico. — K nji so peršli Judi, Judi hudi nevčrniki. So Mariji Jezusa ukradli, prav daleč so ga pčlali. Daleč na g6ro visokd, bor na goro Kalvarijo. Tam ga čaka prejša judovska, — tem trdo so ga prejšali. Nič druzga ni ostalo, ko sveta rešna kri. Nič druzga ni ostalo, ko sveto rjeSne teld, oj bodi hvaleno nam tudi gnedlivol Tako je potekal dolgi sv. večer. Mlajši so ob ognjišču ali na peči zadremali, bdita le Se gospodar in gospodinja, saj bo treba vse pravočasno zbuditi, da »e odpravijo k polnočni«. S polnočnico je bila združena ver« v čarobni stolček, na katerem je treba med mašo klečati in tedaj boš videl k sebi obrnjene vse čarovnice v cerkvi. Ta stolček se je sestavljal že od sv. Lucije, tako da se mu je sledečih enajst dni prideval vsak dan po drug košček lesa. Po Goriškem je bilo in je deloma še razširjeno koledovanje c božičnih praznikih. Koledovanje je star slovenski običaj. Trajalo je od božiča do Sv. treh kraljev, torej spet dvanajst dni, kar ae je strinjalo z božičnimi dvanajsterimi svetimi večeri. Okoli Gorice so hodili koledniki, otroci •li utarejši, v skupinah od hiše do hiše. Prihajali so tudi v Gorico in peli pred sloven- skimi in laškimi hišami. Polagoma pa je koledovanje prenehalo, ker ni hotel nihče več darovati kolednikom. Dalje časa se je ohranilo v gorah. Na Bovškem so hodili po trije koledarji z godcem in pobirali denar, ki so jim ga metali v bas. Tolminei so še nedavno koledovali o božiču, Novem letu in Sv. treh kraljih. Možje aii dečki, ogrnjeni z belo haljo, so hodili od hiše do hiše, nosili zvezdo na visoki palici in peli svete pesmi o Mariji, o rojstvu Jezusovem itd. Za uvod sa zapeli vselej po eno prigodno pesem na hišnega gospodarja, na gospodinjo ali pa na domačo hčer, t. j. na tistega, kogar so najprej srečali na domačem pragu. Koledniki so jemali v dar navadno vse, kar jim je kdo dal. Po zgornji Soški dolini jih je bilo po pet ali šest in pobirali so slanino, žito, moko ali denar. Tako je ob resnem praznovanju minil božič in prišlo je veselo Štefanovo, ko se je praznična resnoba razvezala v veseli ples po gostilnah in s tem so sklenili prvi božič. Potem je nastopil teden s svojim vsakdanjim delom. Na staro leto so se zvečer spet oglasile kolednice, sicer pa posebnega silvestrovanja niso poznali. Ponekod so vlivali o polnoči svinec in tolkli na možnar dvanajst udarcev ter si že tedaj voščili srečno novo leto. Pač pa je bil spet važen in pomemben naslednji dan. Tudi z njim je bila povezana marsikatera posebna vera. V Kobaridu so pravili sledeče: Ce na Novo leto luči v cerkvi mirno, lepč in veličastno gorč, tedaj bo leto dobro, mirno in rodovitno, če pa gorč slabo, bo tudi leto slabo in viharno. Ce imaš na Novo leto dolg, ne iznebiš ?e ga vse leto, če si pa ta dan pri kakršni koli igri dobil, boš dobival vse leto. Sicer pa pazi, da ne srečaš ta dan stare ženske, sicer boš vse leto nesrečen. Posebno ljubek je bil v Kobaridu in okolici običaj s podkovšnjem konja. Kobariški pesnik Krilan nam ga je lepo opisal v črtici »Novo leto na kmetih«. Praznik Sv. Treh Kraljev je zaključil goriške božiče. Na ta zadnji sveti večer so se zapisovale na vrata začetne črke imen Sv. Treh Kraljev in letnica s križi vmes. Kropilo in kadilo se je kot pred božičem in Novim letom. Na Kamnem so skuhali na predvečer akledo močnika, jo postavili na mizo, a poleg sklede tri žlice. Drugi dan pa je moral vsak izmed družine zajeti z vsemi tremi žlicami v spomin treh darov, ki so jih Jezuščku prinesli Sv. Trije Kralji. Ze na božični večer so v tem kraju napravili na mizo s kredo znamenje sv. križa, pogrnili nato s prtom, nanj deli hleb belega kruha, ki so ga imenovali prtnjak. Ta hleb se je ohranil še za oba sveta večera in na Svetih Treh Kraljev dan si je vsak izmed družine odrezal od njega po en kos. Tudi je bila ponekod razširjena vera, da bo zvedel, kdaj bo umrl, kdor sc posti od sedmega leta dalje na dan Sv. Treh kraljev, Po Bovškem so pa pravili, da hodi te dni okrog Perta s sekiro v roki neki ženski demon, s katerim so strašili otroke. Tudi iz tega dne se je ohranilo nekaj kolednic, tako prastara primorska, ki jo najdemo zapisano že pred več kot 300 leti pri Italijanu Sommaripi: Ta svetla zvezda, ta je vzeSUt za ono stran črnč gorč. Ona nam sveti širokft, širokd iuo visokd. V zvezdi stoji dete mladd, V rokiili drži en križ zlat. V križu so zlatni pustobi: Da je to dete pravi Bog, da je to dete rojeno notri v tem mestu Bčtlehemu, v eni preprosti štalici v eneh volovskih jžselcih. Spoznal ga je oslič, volčk, da je to dete pravi Bog, kir je ustvaril zemljd, nebd, krščeniku dal dušo, teld Potle so prišli kralji trijft, Gašpar, Melihor, Boltežar, in oni so k ofru prinesli veroh, miro, čisto zlatd. Ino darujejo Jezusa, tega kralja nebeškega. — Veseli se, Jeruzalem, Jeruzalem, mesto lepdl V tebi nam se je edčn rodil, kir bode kralj črez kralje vse. O hvala tebi, Marija, kir si nam dala sina tvojgž. --- Tako so se končali prazniki. Se veseli pust, ko se človek v družbi vzraduje, razvedri in odpočije — a že je sonce z vsakim dnevom višje in toplejše, že začno klicati brajde, polje in gozd. Leto se je obrnilo in spet se bo pričelo trdo delo. — Da bi tudi goriškim Slovencem prineslo obilo uspeha in sreče! Ivad. Ne vemo ne ure ne dneva... „ , , X • KARITAS« med drugim izplačala cele zavarovalae vsote ob smrti sledečih zavarovancev: V zadnjem času je »KARITAS. med drugim zp _______ Mhtarllč Fra»6Uk» LjBbliaaa Taboi• S; Oro, Iva«. Ljubljana, Uo«poavet*k« 13: Marondini Fraajo, j"rV°;,vo 37. P 8e»M,cT He„ie Franc, J»«nJ«nioa U. Bade*e prt Zidanem i»o.tu; ^IrSo' Oril Jofiana, Bodkovci ifcp. Tmln 12- Karlin Jožefa, TržISCe, M. RogaSka Slatina, Voriup Terezija, Zgr. Potekava. OgUentak 21; /<*««« Jakob, Za. He!» Si. Preddvor pri Kranja: SKdlaft EJ-nest, Ljubljana, Tavda.-Jeva U; na, Zaloška 2; Krček KunignnUa. Maribor, Komen-»kegn IS; Plailak Ivana. Ptujska HJ»Ml Ma.lja. Belica 8. Polhov gradeč; KaUrUm, Vift iS pri LJubljani; AranerAngel« Maribor, Po. breSJe, Lov.ka 38; Lular Fortunat, Uabl^na. Po atomska M; Kenda Romana, Bled. Grad 48; Ivam Alojzij, Ljubljana, CelovJka W: IfaM«"** Gradec 66, Wja; Jevko Marjeta, Torovo S. SmMnlk, Zavrinik Frančiška, Kri« <0. Komenda ; tarina, BaSolj 12, preddvor; Rervar JaJtob, MuMjana, j*!?, jss&^jstjrs.1'^sa Prevaljah; Rabil Marija, Trži*. Glavni trg 17; Cape 1- Rgg Galj,v°c« 52? KoS lgnac, Ptuj Maistrova 7; Peslol. M^M?^ SUUS ... ». Rog Slatina: Porfag^ vgmu* P M^r ^"tlite-pri-vseh krajevnih zastopnikih ter pri: V tem času je pristopilo v »KARITAS. 1655 novih članov. - Navodila P »KARITAS«, Maribor, OrCŽBOV« 8. »KARITAS«, Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnica št. »5; Les/al Terezija, Kropa M; llova' SreSko, Derr. M v Polju 'JI; Trobiš Alojz, Novake 22. Nova cerkev; Skof Jože, Razborje 20. Velika Loka na Dol.; IvanHS Anton AnaSe M. Sv. Lojeno na Drav polju; Traven UubUana, Rimaka 2; Hriba, Franc, Polhov gradeč 65; Cr/mnc Franc. Železniki 60: Uot>roi.«c Ivana, cenilca 32; Boh. Srednja vns; Novak .Tanko, Ljubila* na Bohoričeva 14; Matrk Ivan, Tr6ova S, Maribor; Zetccr Andrej, Skale 50, Velenje. Na posledicah nezpode so umrli: Lesak Pavel, Črna 31 pr! Prevaljnh; M«o«M Jem ei. LJubljana, PavJiSev« 8; tpa Steblaj Anton. Jablanea 8, Poetanj; Ažnon Franjo, Farna va« 119 Prevalje. ,. KARITAS je. svojcem izplačata zaradi nezaotu dvojno zavarovalno vrolo. „ .nlTAa Brezplačno soza varoval no vsotr je KARITAS M platoli o™smrti 8 letnega Maiaa. rin.i jrl "a nri starSev Vlfnik Jerneja n Terezlie, te,, VI|ln^» Kt is Mareutierg In ob smrti 14 Ietn"i ■ mtir« aliva, Mirna p^S 30, toprav Je ofe umrl ,red otrokom. PO DOMOVINI Srečno in blagoslovljeno novo leto 1940 želita vsem naročnikom, inserentom b prijateljem »Domoljuba« uredništvo in uprava Linkov oče - osemdeselletnik Dne 1. januarja 1940 obhaja osemdesetletnico tvojega rojstva g. Melhijor Klopčič iz Vrbe pri Lukoviei. Dne lt. januarja 1938 je obhajal s svojo zvesto zakonsko družico zlati jubilej zakonskega življenja, katero mu je ie isto leto, dne 21, deccm-bra, ugrabila kruta smrt. V zakonu se jima je rodilo devetero otrok, od katerih jih živi ie sedem. Moi je bil vse tvoje življenje priden in vzoren gospodar, navezan na domačo grudo, katero je skrbno obdeloval. Dolgo vrsto let je i« zvest naročnik »Domoljuba«. Bil je 17 let občinski odbornik. Leta 1913 je bil izvoljen za župana, kar pa je odklonil. Mož je kljub visoki starosti ie krepak in čil. Se vedno opravlja razna kmečka dela. — Želimo jubilantu, da bi ga Bog ohranil ie mnogo let! Za živinozdravnishe pomočnike (Z dežele.) Kmečka zveza oz. Kmetijska zbornica imata v načrtu uresničiti zamisel, izobraziti v vsakem okraju par ljudi, ki bi bili kmetu v pomoč pri zdravljenju živine. Ta zamisel ni nova. Saj je prav za prav delno izvedena: v vsakem okraju najdemo ljudi, ki slove, da so dobri domači živinski »padarji«, čeprav brez vsake izobrazbe, vrše ta posel včasih bolj v škodo kot pa v korist. Kai pa mi hočemo. Ce se je že realizirala zamisel travniških pomočnikov, sadjarskih pomočnikov, ali je živinozdravstvo taka skrivnost, če bi se izobrazil kak nadarjenejši absolvent kmetijske šole o prvi pomoči pri porodih, če bi imel na razpolago neka) živinozdravskih pripomočkov. Vemo, da bodo, ali so že, živinozdravniki odločno protestirali. Toda korist kmečkega stanuje menda nad koristjo zaslužka živinozdravnikov. Saj se na primer v tem letu po mnogih občinah ni vršilo ponovno cepljcnje svinj zaradi prezaposlenosti gg. živinozdravnikov. In vendar je cepljenje svinj proti rdečici tako preprosto delo, da ga po izjavi samih živinozdravnikov lahko vrši vsak laik. Da, če upoštevamo samo to zadevo: nobena statistika tega ne pove, in vendar gre škoda, ki jo povzroča rdečica, v težke stotisočake. da milijone letno. Pa bi se s pravočasnim cepljenjem dala ta bolezen popolnoma zatreti. In koliko je drugih bolezni, ki iib danes zdravijo razni zakotni mazači. Umevno: met, ki se boji prevelikih stroškov za živino-zdravnika, ki je morda oddaljen po 30 km, te bo pač obrnil prej k vsakemu drugemu, če mu zboli živinče. Zato je popolnoma upravičen naš klic: Dajte nam strokovno izobraženih živinozdravniških pomočnikov! St. Vid dad Ljubljano. Hranilnica in posojilni-ea, ki ima svoje poslovne prostore v župniiču, je vendar neokrnjena izšla iz krize zadnjih treh let. Od 1. januarja 1940. bo obrestovala vse nove vloge vezane na tri mesece po 4%, vezane na pol leta po vezane na eno leto po 5%; hranilne vlo- ge v tekočem računu bo obrestovala po 2%, isto-lako vse stare vloge, to je vloge, vložene pred ju-"jiem 1937, vsled zakonske naredbc o zaščiti po 2%. Posojila bo obrestovala po 7%. Vse to je bilo sklenjeno ia skupni seji načelstva in nadzorstva dne 24. decembra 1939 Viiina deleča in pri»V ka-varni na deželi«, in 6« nekaj drugih točk. K obilni udeležbi vabi odbor! Reteče pri Skolji Loki. Kal. prosvetno druStvo uprizori na novega leta dan ob 3 popoldne Vom-bergarjevo povojno dramo v 3 dejanjih »Vrnitev., Vse prijatelje naše prosvtte vabimo! — 17. dec. smo imeli v Domu božičnico, ki je lepo uspeli Obdarovali smo 30 revnih otrok. Velesovo. Na novega leta dan, 1. januarja 1940, se bo tu uprizoril« čarobna božična igra v 5 sli-kah »Angela«. S tem imenom se nazivlje deklica, ki se žrlvuje za svojega najmlajšega bratca Tončka, ki je oslejicl. Mati-vdova je pošiljala »itička li zdravnikom, da bi g* ozdravili. Zdravniki m trudili za ozdravljenje, s so izgubili upanje, da bi deček kdaj spregledal. Zato »klene sestrica Angela, da sama poišče zdravnik« lezuščka. Ponoči izgine z doma. Razni gozdni duhovi ji strežejo po življenju. Spremljana od angela varuha srečno prenuga teiave in doseže čudežno ozdravljenje svojega bralca. Tako izraža Igra lepo božično misel, kako Jezušček pomaga. Vabimo v« prijatelje naše mladine, da v obilnem številu obiščejo to našo prvo božično prireditev. Bučk* na Defoiitketn. Veseli nas. d« so «v sednji Skocijanci prišli vendarle do težko pričakovane elektrike. Sedaj je čas, da pride na vrsto naša občina. Prosimo oblast in druge merodajne fini-telje, da se zavzamejo za elektrifikacijo občine Bučka! — Petroleja manjka! V trgovinah se ga sploh ne dobi, ali pa samo neznatna količina. Mamifakturno blago ia obutev se je znatno podražila. S tem je močno udarjen naš kmet. ZHeti bi bilo, d« »e cene kmetijskim pridelkom temu primerno povišsjo. — Vsi rvesti prijatelj •Domoljub« želi svojim zvestim naročnikom in bralcem kar najbolj srečno in veselo novo leto 1940. m jih vabi, d« mu ostanejo zvesti in mu pridobe novih naročnikov. Saj vam nudi ugodnost požarne podpore in ie upanje na lepp nagrade, ki jih jt preko 700. Poleg tega je prinašal redno naie novice vse'leto V vsako našo hišo spada nai tednik »Domoljub«. Ker pa v današnjem času prinese vsak dan kaj novega, zalo si naročite pri našem zastopniku »Slovenski dom«, ki stane malenkostnih 12 din na mesec, ali pa naš najmodemeje ureje-vanl dnevnik »Slovenec«. Da pa omogočimo tudi takim, ki niso redno naročeni n« naše dnevnike, da lahko tu in tam kupijo časopis, smo uvedli kolportažo nedeljskega »Slovenca«. Segajte pridno po številkah, ki stane vsaka samo 2 din. Odrecile si dnevno samo 2 cigareti, pa bos le ob nedeljah lahko kupili dober časopis »Slovenec«! Sv. Grejfor. Prejšnjo nedeljo »e j« vriil občni zbor Prosvetnega društva. D* je druitvo bilo res delavno, prič« knjižnica, ki si je nabavila mnogo poučnih in zanimivih knjig. Društvo ima z« bodoče leto v načrtu razna predavanja, na kar it sedaj opozarjamo. Skrbelo *e bo tudi, da se bodo uprizarjale n« našem odru zanimive in vsestransko zadovoljive predstave. Moravče. V Moravčah zaključujemo zadnje priprave, da bo najkasneje do novega leta tudi tu zagorela velenjska elektrika. Kakšna dobrota bo za moraviko dolino posebno zdaj, ko je petrolej* tako težko dobiti. Banovinski prispevek Se ni izplačan. Zato elektrilikacijski odbor občine Moravče sporoča vsem tistim, ki so že ali pa bodo elektri-licirali svoje domove in gospodarska poslopja ter V Moravčah ie zasvetila elektrika Dolgo smo jo pričakovali, pa smo jo naposled le pričakali. Ono soboto zvečer sta zažarela moravška zvonika kakor dva ognjena stebra in oznanila okoiici, da ju obseva elektrika. Svečana otvoritev se je vršila zvečer ob 6 na trgu pred kaplanijo. Zbrano občinstvo je pozdravil župan Lavrič, ki se je s toplimi besedami zahvalil zastopniku bana, ravnatelju Ruehu za izdatno pomoč in naklonjenost, kakor tudi obema posojilnicama in vsem drugim Moravčanom za složno sodelovanje. Po nagovoru bivšega poslanca Strcina je krenila množica pred transformator, kjer je spregovoril f!- Rueh, poudarjajoč gospodarski pomen elektn-ikaciie, nakar je priključil žico. — Blagoslovitev transformatorja je opravil nadžupnik g. Hafner ob spremstvu gg. kaplanov s primernim nagovorom-Svečanost je zaključila zahvalna pesem v cerkvi ob svitu električnih žarnic. Za pogostitev delavcev, zaposlenih pri napeljavi, pa so poskrbeli Moravčam s prostovoljnimi prispevki. — Takoj po praznikih bo sledila priključitev vaai, ki to raztresen« okrog Moravč. Okolica Sv. Andreja ima svoj transformator; tudi tam je delo skor"j že končan' so že podpisali obveznice, da bo zadnji obrok vplačil potekel 31. decembra 1939. Do tega dne mora biti ves prispevek banovini vplačan. Zato pohitite z vplačili, da ne bo primoran eleklrifika-cijski odbor strožje postopati ali celo sodnim potom zahtevati od interesentov podpisani in obljubljeni prispevek banovini. Obveznice so pravomočne in m nihče ne bo mogel upirati vplačilu. Zadeva je nujna. Takoj, kakor hitro bomo banovini plačali dogovorjeni prispevek, bodo naprej gradili električno omrežje po Trzinu in Cešnjicah. Ob tej priliki opozarjamo na veliko koristnost naših podeželskih posojilnic, ki so za elektrifikacijo mo-ravške doline že do zdaj prispevale nad 28.000 dinarjev. Pa bo še primanjkljaja okrog 50.000 din. Pa tudi ta znesek bodo krile naše domače posojilnice. Zato, vlagatelji, nikar ne nosite denarja v mestne banke, ki niso in ne bodo nikoli dale dinarja v občekoristne namene na deželi, čeprav ao težki stoti »oči našega denarja po mestnih bankah. Trezni In uvidevni kmetje, kadar prodajo živino, naložijo svoj denar v posojilnice tu doma po isti obrestni meri kakor v mestu; ko pa drugi vol« kupujejo, pridejo spet po denar v posojilnice. Zaupanj« v domače posojilnice se polagoma, pa gotovo vrača. Trboj« pri Kranju. Dne 1. decembra je nastopila tudi pri nas šolska mladina z lepo igrico ■ Kraljevič in Pepelka- pod vodstvom gosp. učitelja Rodolla Dt beljak«. Otroci so pokazali, da eo pod vodstvom vodje, ki zahteva red in disciplino. Ker m m ra lepo odrezali, so na željo občinstva ponovili ie enkrat na nedeljo 3. decembra. Lokvica pri Metliki. V nedeljo, dne 17. dec. smo pokopali Koče-varja Franca iz Dolnje Lokvice. Komaj je dopolnil 25 let, že mu je smrt pretrgala nil življenja. Izučil se je mizarstva in bil priden mizarski pomočnik. Lansko spomlad je bil poklican k vojakom, po par mesecih pa ga je prijela zavntni bolezen in ga po enem letu mučenj« spravila v prerini grob. Pokojni France je bil član fantovskega odseka. V Marijini kongregaciji je pridno sodeloval in ji pridobil več novih članov. Njegovega pogrebi so se udeležili člani fantovskega odseka io lintovskl Marijina družba z zastavo. Naj pridnemu Francetu sveti večna luč. Žalujoče starše, brit« in sestre naj pa tolaži Bog. Crai vrh nid Polhovim gridcem. V nede'jo 17. decembra je naša šola priredila božičnico, ki je prav dobro uspela. Igrali so dejanje iz -Peterčko-vih poslednjih sanj«. Tudi jaslice so se lepo po-srtčile. Obdarovani so bili skoraj vsi otroci z oblekcami, čevlji in jestvinami. Učiteljstvo je po- 'lir šsbL kazalo veliko delavnost in razumevanje naših slabih socialnih razmer. Za ves trud in požrtvovalnost učiteljem in darovalcem v imenu staršev in otrok — Bog plačaj I Radmirje. V ponedeljek, dne 18. dec. je bilo pri nas ocenjevanje žrebcev za ves gornjegrajski okraj. Dobro ocenjenih je bilo večje število žrebcev. — Snega je precej zapadlo, da že ovira promet. Na račun so prišli smučarji, ki so izrabili lepe zimske dni. Šenčur pri Kranju. Te dni odhaja iz Šenčurja gdč. učiteljica Kunaver Mariji. Njeno ime bo trajno zapisano v šenčursko društveno kroniko. Bila je od vseh početkov prva učiteljica v Šenčurju, ki se je z vsem srcem oklepala prosvetnega društva. Ustanovila je dekliški krožek ter ga uspešno vodila skozi tri leta. Dekleta so ji iz hvaležnosti priredile prijetno čajanko in se prisrčno poslovile od svoje priljubljene voditeljice. Poslovili so se od nje pri tej priliki tudi g. župan Umnik, domači g. župnik Vavpotič in zastopnik prosvetnega društva. O. učiteljica odhaja na svoje novo službeno mesto v Domžale, kjer bo nadaljevala s svojim marljivim delom. Vojnik pri Celja. Od nekdaj slove jaslice v naši farni cerkvi. Sedaj se še vsako leto izpopolnjujejo in se z našimi božičnimi jaslicami res lahko postavljamo. Lepe fotografske posnetke teh jaslic lahko dobite pri našem župnem uradu. Fa-rani, sezite po njih in jih pošljite znancem in svojcem v tujino. V spomin jim bodo na dom. Studenec pri Sevnici. V tem letu je občina tako rekoč s kulukom postavila občinski dom, ki sicer še ni dograjen, vendar je že pod streho. — Gasilska četa si je tudi s težkim naporom postavila lep gasilski dom. Hvala vsem, ki so kaj pripomogli. — V naši občini je veliko revnih družin, ki ne pridelajo skoro ničesar. Zaslužka ni in nas zelo skrbi, kako se bodo siromaki preživeli do spomladi. Vojnik-okolica. Letošnja dobra sadna letina je prinesla s seboj tudi obilico češpelj in sliv iz katerega sedaj pridno kuhajo žganje. Sicer pa je ta .žlahtna« kapljica zelo poceni, in pridelovalci le malo zanjo izkupijo. Sadjarski podružnici v Pe-trovčah in v Celju sta zgradili letos vsaka svojo sadno sušilnico. Naj bi jim sledili tudi drugi kraji. Sv. Marjeta niže Ptuje. Na željo ljudstva je bil imenovan za upravitelja naš dolgoletni ufHelj Ivan Geč. Novemu šolskemu upravitelju želimo mnogo sreče in zadovoljnosti v novi službi in da bi jo vršil dolga leta v zadovoljstvo vseh svojih rojakovl — Naši invalidi so dobili za božičnico zaostalo invalidnino. Tako je prav! St. Andral pri Velenju. Še dolgo bo ostala vsem nam v prijetnem spominu predzadnja nedelja, ko so nas šolski otroci pod vodstvom svojih učiteljev razveselili z lepo božičnico. Saj so se pa tudi res dobro postavili z igro »Sveta noč«; naše matere so bile kar ponosne na svoje malčke. Po igri pa so bila razdeljena lepa darila med šolsko mladino. Sprva je šolsko vodstvo nameravalo obdarovati samo revnejše otroke; pa je precejšnja (Orac" - novi kmetijsko strokovni list . • ■ ___ ..i.-!.. bmstilrl/A t Krt mi n ti » ie za božične praznike je izšla prva - januarska številka novega »Orača«, kakor si ga je zamislil in želel zadnji občni zbor Kmečke zvez« v Celju. »Orača« izdaja sedaj konzorcij, v katerem so zastopani Kmetijska zbornica, Kmeclu zveza io Zadružna zveza in Zveza absolventov kmetijskih šol. Zelo lepe uvodne besede so v »Orača« zapisali gg.: predsednik senata gosp. dr. Anton Korošec, ban dr. Marko Na lačen, predsednik Kmetijske zbornice Martin Steblovmk in predsednik Kmečke zveze Janez Brodar. List js razdeljen na tri dele, in sicer: kme-tijsko-strokovni, agrarno-politični ter stanovski n poučno-zabavni del V prvem delu so članki iz praktičnega kmetijstva, ki So jih napisali naši priznani strokovn alti. Med drugim čitamo tu. inž. R. Lah: Humus ia apno - vira rodovitnos v zemlji, inž. P. Simonič: Skrbimo za semensl: krompir, dr. Žibert: Odpravljanje jalovosti pri kravah, Martin Humek: Obdelajmo sadno drevje, V. Kuret: Notranja gniloba jabok, inž. Oreil. Perutnina pozimi - in drugo. V drugem delu obravnava dr. Valenčič vprašanje zaščite kmečke posesti. Inž. Sotošek objavlja , zanimiv članek. Kmet ln naši gozdovi, dr. Kocjan piše o živin-•kem potnem listu. Tu je objavljeno tudi zanimivo poročilo glavnega tajnika dr. Lavrica, hi ga je imel na zasedanju kmetijske zbornice o našem kmetijstvu v L 1939. V tretjem delu čitamo načelno važno razpravo g. L. Puša o kmečko stanovskem občestvu. Pod naslovom: Kakor celina je Tone Stare napisal krepke besede, ki bodo segale vsakemu kmelu do srca. Nič mani lepe niso misli, objavljene pod naslovom: Podobe iz zgodovine slovenskega kmeta in pesmica: Jaslice m križ, ki jo je zložila preprosta kmečka žena. , '»Oraču« je priložen kot posebna priloga »Vest-nik za organizacijska vprašanja« za člane Kmečke zveze. . »Orač« je lično opremljen. Naslovna stran m risbe nad vsakim poglavjem so umetniško deto g inž. I. Pengova. te slike na prepros način povedo več kakor nam bi mogli povedati dolgi na-oisi »Orač« je tiskan na dobrem papirju s pri-fetnimi, čitljivimi črkami. Poživljajo ga štev.lne lepe in nazorne slike med besedilom. Tzdaiateliem smo hvaležni, da so dal; našemu 1 afus N„". * pri upravi li.U .0»!.. L,.bl,.»» Tyrševa cesta št. 38. Staro leto Koliko nam hudega ti dalo, kdo opite tvoj« naf gerjel Koliko nam nad si pokopalo, kdo prcitel bi vzdih* in solul Dan na d«n množilo ii trpljenje, trlo nai d s mnogimi skrbmi. Ali v kazen ali v zasluienje — to nun zda| Mveda znano ni. Prillo si Z molilnimi načrti, čuj, topovi bruhalo pogin; mnog« žrtve <1 izdalo smrti, mest« raliJ v kup« razvalin. Č» im«l bi tisti milijone, Id jih danes terja Ijuti boj, In blago, kar v morju ga uton« — vsem trpinom bi obrisal znoj. »Mir ljudem!« oznanjajo nebesa, luč lz Ucvca sij« kot nekdaj; bojni grom pa širni svet pretresa, vsepovsod besni sovraitv« zmaj. L« zatoni ▼ večno pozabljeni« leto groze in odloži meč! Novo boljše vzide naj življenje, staro naj se ne povrn« več. Limbarskt. podpora od raznih strani v denarju in blagu prh pomogja, da so bili z lepimi darili obdarovani vsS otroci. Zlasti je lepo podprla našo božičnico to« vama pletenin na Polzeli, ico je darovala za tu« kajšnjo revno šolsko deco 129 parov nogavic. Tudi banska uprava je poslala mnogo praktičnih daril, V denarju pa so precej prispevali: tovarna usnjal Woschnagg v Šoštanju, tukajšnji krajevni šolski od« bor in pa naši gospodarji, ki so zbrali skupaj ref lepo vsoto. Vsem tem dobrotnikom, ki so s svojdi podporo pripomogli, da je bila naša revna dec* tako lepo obdarovala, se najlepše zahvaljujemo! Bogoiina. Dne 24. dec. pri veliki maši se' j« zbralo v DruštveneiA domu precej veliko poslušal« cev. Predaval je g. Maučec Ignac o komunizmu. Vj Bogojini nimamo nobenega nasprotnega časopisa* Vsaka hiša je naročena na katoliški list. Največ j« »Novin« in M. Lista, zatem pride v prvi vrsti »Domoljub«, »SI., dom«, »Slovenec« in SI. gospo« dar«. — Umrl je zadnji teden Maučec Franc, oč< Maučeca Jo&kota, profesorju na 'celjski gimnaziji. Naj počiva v miru. Sv. Primož na Pohorju. Očitna draginja, ki J« v zadnjem času nastopila, je razburila naše 1'udi, Najhuje smo pa prizadeti s podražitvijo petri eja. Živina pa ima še ravno tako nizko ceno, kot jo j« ""^Bele^vode. Za božične praznike smo imeli le« tos veliko veselje v naši lepi farni cerkvi. RrrvO« seljevale so nas lepe nove jaslice. Veliko stotnko« je bilo treba zbrati, pa naša dekleta se niso tntra« šile žrtev, vse so same zbrale. Naj jim božje De« ta trud povrne, prav tako vsem, ki so za j: lic« kaj prispevali. — V cerkvi imamo sedaj tudi aon lesen pod, da nas zima preveč ne stiska. — Prc* svetno društvo pripravlja igro, ki bo prinesla ve« liko veselja in zabave. Sv. Marjeta nižje Ptuja. V nedeljo, dne 10. de. cembra sta dva mestna fantina v vlogi adventistifl« nih misijonarjev in pridigarjev hodda po vasi Placarovci. Kljub veliki vsiljivosti nista nikogar pregovorila in niti ene knjige prodala. Tu pattM sta navila tudi gramofon, da bi si tako olajšala z gramofonskimi pridigami misijonartenje. Tak« domišljave mestne škrice je najboljše tako nagnati, da bi se pozneje ne posmehovah kmečki lahkovernosti in naivnosti. Tudi oblast bi naj takim vetrniakom malo pogledala na prste, da bi n« begali ljudstva z bližajočo se vojsko in večnostjo. — Dolgo pričakovani sneg nam je pobelil polja in tako malo zaprl kmečko delo zunaj. Tudi petrolej so spet dobili naši trgovci, da nam ne BO treba biti v temi. Vojnik pri Celju. Z veseljem opazujemo de « naše organizirane mladine. Fantovski odsek i« Dekliški krožek sta v polnem razmahu. Na pred« večer 1. decembra sta pri proslavi Pokfza'Mv?r. tehnično izvežbanost. Z^Miklavževo ^ pr.redU lep Miklavžev večer. Pod dobrim vodstvom naš« >nOMOI.UJB«. dne 29. decembra 1939. Stev. 52. Ob Štiridesetletni™ svoje nove rnaSe je papel PIJ XII ..pustil 'Vatikan ln, odS.l t ba.iliko Santa Maria. Pred bailliko »e je »brala velikanska mnoiha, da je prejela st. blagoslov it iste cerkve. V. tej cerkvi so sedanjega papela pred 40 leti po.dravill t novomašmSko pesmijo Prrjinji teden je praznoval v Ljubljani 85 Irtuiro svojega rojstva g. kanonik Ivan SuSnik, prnl-od. nlh Vzajemne zavarovalnice Silno deievje je v Švici povzročilo ogromno ikoddovanih, da so se morali ljudje is njih izseliti kamenje skoro zasulo. 80 hiš je bilo tako poškoo, Na ilikl vidimo vas Fullf, ki jo je namočeno Posadka nemftkega letala vrste »Messersebiuidt« »• talaga s potrebno municijo V Švici so v juniju v posebnih posodah potopili v jezeru Thnmor 22 vagonov žita 40 m globoko, da bi bilo Sito varno pred letalskimi napadi. V novembru, t. j. po B mesecih so pa potopljeno lito dvignila, da bi videli, če se je iito ohranilo. Žito Je bilo popolnoma nepokvarjeno. Obetajo se nam titne shrambe pod vodo. Slik a nam kaže dviganje te shrambo t Edvard Rusijan, prvi «loVen*ki letalec, ki '■e j* preti 29 leti ubil v Belgradu Prejšnji teden ]• umrl v Ljubljani umni kamnoseški mojster Felik> Tuman Gornjegrajskl lovci -o ustrelili okrog 8 "c8e"T •Uro'srno, ki je bila na polovieo. S ^ l„dol,no • druga polovica pa bela. Truplo je bilo podobno •mam" glava in parklji pa » !>'■' P°dobm °VfJ""' Pravo lovsko fudo 1 dka gama ^pila, ko je videla, Nemški 82.000 tonski polniški ^parmk >™"«ngl^kim vojninl Iadjam ^ Angleški kralj je prišel obiskat angleške vojake prav v prvo vojno frto S takšni,,, gumijastim Mnom se rešuje, litaH M^g, M* v -rje. Ka sliki vidim, tud, • lv V8t!h važnih Pano«ah tudl ob »afnih M. Letošnji bozicm razgovori l^^^^r«.™^;?^ KONEC da prebivalstvo teh ukrepov spričo spredaj omenjene nage lahkomiselnosti večkrat it« jemlje dovolj resno. 3. Priprave na voino V čem pa obstoje priprave na to »slab-Se«, to je na vojno? Predvsem so tu seveda primerne vojaške priprave: zadostna množina vojaštva za dobro zavarovanje meja, utrjene postojanke na ozemlju, kjer se utegnejo razviti boji, zadostna množina modernega orožja in vseh drugih potrebščin za armado ter dobro izvežbana in moralno visoko stoječa armada. Vse to so pa stvari, ki se v širši javnosti navadno ne razpravljajo, ker so za izvršitev teh nalog poklicani pristojni činitelji, v prvi vrsti generalni štabi. Drug« priprava na vojno je obče gospodarske narave. Svetovna vojna je pokazala, da požre moderno vojevanje neizmerne količine najrazličnejših gospodarskih dobrin prav vseh vrst od jekla in petroleja preko premoga in živil do bombaža in lesa, v prvi vrsti pa seveda — zlata, to je denarja. Dandanes ste tudi za vojskovanje enako važna delavec v tovarni, rudar v rudniku in kmet na njivi, kakor vojak na fronti. Le spomnimo se na zmagoslavna prodiranja ogromne ruske armade jeseni L 1914 v Galicijo in proti severni Ogrski. Dokler je bila Rusija z vsem dobro založena, je šlo gladko, ko ji je pa na spomlad 1. 1915 začelo zmanjkovati vsega, hrane in municije, orožja in prevoznih sredstev, ji vse milijonske armade niso pomagale: sledili so porazi drug za drugim, nazadnje pa revolucija. Ne zadostujejo za vojskovanje le vojaške priprave, ki jih vodijo navadno generalni štabi, temveč mora pri teh pripravah prav bistveno sodelovati prav vsa država zlasti na gospodarskem polju. Nemčije v svetovni vojni niso premagale francoske in druge armade, temveč v prvi vrsti angleška blokada, ki ji je preprečila dovoz vseh surovin, kar je povzročilo vedno večje pomanjkanje vsega. Nemčija je bila zlomljena od znotraj in to je vodilo končno tudi do poloma na frontah. Pripravljeni moramo biti na dolgo vojno in nestrokovnjak si niti misliti ne more, kaj in koliko najrazličnejših potrebščin oziroma surovin mora imeti država za tak primer pripravljenih. Skrbi za vse to niti ne morejo i. gg. duhovnih voditeljev je naša mladina varna in jo lahko starši s polnim zaupanjem pošiljajo v naša društva. Res se "morda tudi tukaj kateri izgubi, za kar pa niso kriva društva, ampak moramo iskati vzrokov drugod. Pilštauj. V Lesičnem je 18. decembra podlegel pljučnici 22 letni posestnik Alojz Oubenšek. Pokojnik izvira iz stare, znane krščanske družine. Bil je zelo nadarjen in bistroumen mladenič. V šoli in na raznih tečajih je bil vseskozi odličnjak. Za svoja leta je bil nenavadno razumen in zrel, na drugi strani pa vedrega značaja. S temi svojimi lastnostmi je mnogo obetal. Vneto se je udejstvoval v društvenem življenju in pri gasilcih. Bil je zelo izobražen, zlasti se je zanimal za razumno kmetijstvo. Imel je talent za glasbo. Med ljudmi je bil zaradi svoje priljudnosti zelo priljubljen, kar ie pokazal pogreb, ki se ga je udeležilo veliko število gasilcev in drugih ljudi. Prinesli so mu veliko vencev in rož. S prisrčnimi besedami se ie doma od njega poslovil g. načelnik gasilcev in šolski upravitelj Jože Krt V cerkvi je g. župnik Jakob Ranter orisal lepi značaj globokovernega pokojnika in jja postavil za svetel zgled moški mladini. Pevski zbor je ob grobu zapel ganljivo naerobnico. Z Lojzetom Oubenškom lega v grob mladenič, katerega je Bog obdaroval z zelo bogatimi talenti. Prezgodnja smrt je preprtčila, čj bi jih bil razvil. voditi le generalni štabi, temveč vse panoge javne uprave. Treba je imeti dovoljno plačilnih sredstev za nakupe stvari, ki jih država nima sama in ta plačilna sredstva v vojnem času niso domači bankovci, temveč zlato in devize. Trgovinski minister mora skrbno paziti, da se ne izvozi toliko, da bi v primeru vojne potem nam samim zmanjkovalo in da pravočasno uvozimo zadostne količine blaga, ki je neobhodno potrebno, a bi v vojni le težko prišli do njega. Kmetijski minister mora gledati, da bodo tudi v primeru vojne zasejane in posajene naše njive, prometna uprava mora skrbeti, da bo v vojni promet še prav posebno brezhibno deloval itd. itd. — Skratka: moderno vojskovanje je stvar, ki ne zajame le odgovornih poveljnikov in njim podrejenih čet, temveč prav vso državo, vse prebivalstvo, zlasti pa prav vse gospodarstvo. Danes se ne bojujejo med seboj več vladarji ali generali, niti ne armade, temveč narodi in države v svoji celoti. V svetovni vojni je Blagoslovljeno novo leto voščijo: Karlovec: Sušteršič Anton, Hka, Prošnik Franc, Franc, Horjul, Suhadolnik Franc, Borovnica, Mi-helčič Ivan, Sv. Križ, Smolej Jože, Tržič, Olivor Franc, liinje, Petstotnik Jernej, Mala vas, Viljem Papež, Vel. Lipje. — Kragujevac: Klopčič Steian, Cemšenik, Meh Justin, Mislinje, Skok Janez, St. Janž ob jui. ž., Potočnik Franc, Skofja Loka, Skrjanc Stanko, Kranj, Kostanšek Ivan, Sv. Peter pod Sv. Gorami, Demitrovič Franc, Sv. Peter pod Sv. Gorami, Košnir Anton, Ribnica, Mozek Franc, St. Vid nad Ljubljano, Bradar Valentin, Moravče, Znidar Janez, Bohinjska Bistrica in Obranovič Miha, Farj-Kočevje. V Bački Topoli v mlinu »Patria« shtžita dva Slovenca in aicer Markovič Tona iz St. Jania in Otrin Jože iz Primskovega pri Litiji, ter želita vsem slovenskim fantom in dekletom prav srečno novo leto. zmagala gospodarsko močnejša antanta ur.d vojaško močnejšimi osrednjimi silami. Tretja vrsta priprav na vojno je postala pereča šele v sedanji vojni, ko je stopilo v ospredje — letalo. Res je, da v Nemčiji, v Franciji ln v Angliji letala za enkrat še ne pustošijo, ker se očividno vsak nekako boji začeti z najhujšim, a na Poljskem, kjer Nemci tega strahu niso imeli, smo videli, da je prvih 14 dni padlo več civilnega prebivalstva od letalskih napadov nego vojakov na frontah. Zato so tudi Francozi in Angleži izselili .otroke iz velikih mest. Bati se je namreč upravičeno, da utegne nadaljnji potek vojskovanja prinesti še tudi brezobzirno, napadanje nasprotnega ozemlja z letali. Učinki takih napadov so pa strašni, kakor smo videli ravno na Poljskem. Se sedaj vlačijo tam tisoče mrtvecev izpod razvalin od letalskih bomb porušenih hiš. Vestna javna uprava bo danes zato povsod pravočasno poskrbela tudi za to stran priprav na vojno, da zavaruje civilno prebivalstvo, zlasti mladino pred pokolji iz zraka in da zagotovi vsaj neobhodno potrebno delo Kmalu bomo v letu 1940. Ali že imate naj-priljubljenejši koledar »Družinsko pratiko«? — Opozarjamo vas zlasti na letošnjo nagradno uganko I Čeprav ima »Družinska pratika« po-eg vsega drugega tudi 16 strani samih slik, velja samo 5 dm. Pazite na ovitek, ki mora imeti podobo sv. Družine I 4. Preskrbo * ffolfcniskinU potrebščinami četrta vrsta priprav na vojno je potem preskrba s najnujnejšimi življenjskimi po-trebščinami, to je s hrano in s obleko n nekaj časa. Razen Rusije in ameriških Združenih držav je ni države na svetu, ki bi imela vsega vsaj za največjo potrebo in bi ji n« bilo treba ničesar uvažati, a v vojnem času je večini držav ve« uvoz jako otežkočen, č* že ne onemogočen, zlasti tistim, ki nimajo dovoljno zlata in mornarice. Tudi mi moramo jako mnogo uvažati, n. pr. ves bencin, rasne rude, zdravila, stroje, tekstilno blago, precej brane (kavo, riž, čaj, začimbe Itd.) itd. iid. Samo ob sebi je umevno, da bi v vojnem času začelo takih stvari jako hitro Iu občutno primanjkovati, saj vidimo lo do nek« mere ie danes, ko smo Se nevtralni (n. pr, bencina i. dr.). Tudi cene v vojnem času nujno naraščajo. Stroški morskega prevoza so se podo»eterill in vse je treba danes takoj in v zlatu plačati. To seveda mora močno vplivati na cene. Razen tega se v vojnem času bolj ali manj razvrednoluje tudi denar. Držav« ima ogromne izredne stroške, ki se vsaj deloma krijejo tudi s tiskanjem novih bankovcev, kar nujno vodi do njih manjše kupne vrednosti Iz teh razlogov je naraščanje draginje neizogiben pojav, ki ga ne morejo preprečiti nobeni shodi in časopisni članki. Seveda se pa tedaj rada razpaseta tudi Špekulacija in verižpišivo, Id ju morajo oblasti najstrožje zatirati. Končno je v vojnem času jako oviran tudi promet. Morski promet je vsaj manjšim drža-vam bolj ali manj izpodrezan, avtomobili in ogromne množine železniških voz so pa pa-vzeti za vojaške svrhe. 1» tega razloga morsjo nujno nastopati krajše ali daljše ter večj« ali manjše motnje v preskrbi in vsaj začasna pomanjkanje celo takih potrebščin, ki jih imamo sicer dovolj v državi. Jugoslavija izvaža n. pr. na desettisoče vagonov žita, tod« v Sloveniji sami ga pa pridelamo komaj polovico toliko kot ga potrebujemo. Čeprav se torej ni bfitl, da bi nam v Jugoslaviji zmanjkalo kruha, se pa v Sloveniji lahko pripeti, da bi bil zaradi prometnih ovir, sa dlje časa otežkočen dovoz tnoke in žita, kar bi nujno dovedlo do krajšega ali daljšega pomanjkanja kruha. Enako je seveda tudi z vsemi drugimi življenjskimi potrebščinami od soli do petroleja in obleke. 5. Poatave glede preskrbe a hrano Glede na ta dejstva in na izkušnje U svetovne vojne so Izdale zadnja leta skoro vse države primerne ukrepe za pravočasno preskrbo prebivalstva t najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami. Tudi naša držav« ni držala rok križem in je že letošnje poletje izdala posebno »Uredbo o rezervni hrani«« Njen namen je za primer vojne, ali mobilizacije ali izrednih nesreč zagotoviti prebivalstvu redno prehrano. Po tej uredbi so dolžna vsa banovinsk« mesta in vsi drugI kraji, v katerih je zaposlenih več kot tisoč delavcev ustvariti posebne Ban dr. Natlačen o izseljencih Za majhen narod kakor smo Slovenci je število naših izseljencev, ki jib je blizu 700 tisoč, čeprav je morda nekoliko pretirano, naravnost strašno. Pomisliti moramo namreč, da odhajajo v tujino samo mladi, zdravi in krepki ljudje, Se polni življenja. Tako Izgubljamo ogromno delovno silo, ki dviga gospodarstvo in ustvarja blagostanje tujini, tujim narodom, namesto da bi te sile bogatile naše narodno gospodarstvo. Ni čudno, ako se je prebivalstvo na bivšem Kranjskem pomnožilo v zadujih 120 letih samo za dobrih 40 odstotkov, ko se je v istem času pomnožilo prebivalstvo Evrope za 140 odstotkov. In da odpade v razdobju od 1921 do 1936 od celotnega prirastka prebivalstva v naši državi na Slovenijo samo 4.1 odstotka, dasiravno tvori prebivalstvo Slovenije 7.9 odstotkov vsega jugoslovanskega prebivalstva, je tudi v veliki meri pripisovati dejstvu, da je tudi v teh letih bilo število naših izseljencev zelo veliko. Naravnost usodno za naš narod pa je, da »e desetletja ln desetletja za naše izseljence nihče ni brigal. Tako so odšli stotisoči naših ljudi v tuji svet, kakor je pač slučaj nanesel, ne da bi prav vedeli, kam gredo in kakšna bo njihova usoda. Ako bi Imeli Slovenci v dobi zadnjih 60 let sposobne ljudi, ki bi se res smotrno brigali za naše izseljence tudi s »tališča naše narodne celote kakor se temu vprnSanju posveča danes duša Rafaelove družbe p. Zakrajšek, potem bi bilo drugače in bi imeti lahko po raznih državah in svetovih strnjene slovenske kolonije, cvetoča mesta in bogate pokrajine, kjer bi prevladoval slovenski živelj, kjer ne bi bilo težko oskrbovati izseljenskega naraščaja v slovenskimi šolami In z vsemi potrebnimi fzobraženskimi ustanovami, kjer bi se v plemeniti tekmi s staro domovino (jradila slovenska kultura. Toda preteklosti ne moremo več poprav- ljati. Poskrbimo raje, da bo naše delo v bodočnosti smotrno in uspešnejše kakor je bilo doslej. Prav zato, ker je naš narod tako majhen, je za nas vsak ud našega narodnega telesa velike vrednosti in prav zaradi tega moramo gledati, da svojih ljudi ne izgubimo in da bo vsak član naše narodne družine v čim popolnejši meri izpolnil svojo dolžnost v naši narodni skupnosti, da bodo vse narodne sile pravilno usmerjene in tesno med seboj povezane uspešno služile napredku in rasti naše narodne celote. V razmerah, v katerih Slovenci živimo, je izseljevanje za nas do neke mere potrebno zlo. Zato mora z vsemi silami stremeti, da to zlo, ako ga že popolnoma ne odpravimo, ysaj čimbolj omejimo. Ako ne bomo tega zla znatno omejili, bo naša številčna moč v naši skupni državi Jugoslaviji od leta do leta bolj padala, kar mora vsekakor kvarno vplivati tudi na našo politično, gospodarsko in kulturno pomembnost v skupnem državnem življenju. Izseljevanje pa bomo mogli uspešno omejevati samo tako, da ustvarimo doma primemo življenjske pogoje, da bo prirastek pa-šega naroda mogel dobiti na domači zemlji dovolj kruha. Ob pridnem in smotrnem delu bi moglo na tej zemlji živeti še mnogo več ljudi in boljše kakor danes. Z ureditvijo naših voda bi bilo mogoče pridobiti mnogo nove zemlje, ki bi se mogla pretvoriti v bogata žitna polja. Osušiti bi bilo treba travnike, ki so zamočvirjeni, zboljšati obsežne livade, ki so preraščene z mahom, urediti vrtove, ki bi mogli precej prispevati k prehrani našega kmeta, bajtarja in delavca, in sadovnjake, kar bi v veliki meri zboljšalo življenjske pogoje našega podeželja. V kraje, kjer so kmetska posestva po večini zelo majhna in so zato na razpolago odvišne delovne sile, bi bilo treba spraviti industrijo, ki bi silam dala kruha in zaslužka. Ob novem letu Težko našli bi zemljana po vsem širnem, božjem svetu, da bi želj in nad ne vzklilo tisoč mu ob novem letu. Eno leto dosti dolgo ui, da nam bi izpolnilo polovico, kar ob dnevu tem se v srcu je rodilo. Kaj zato, če, nam ▼ bodoče trnje pota spet pokrije; saj po bolečini vedno svetel žarek nam zašije. Kot stoji ob vetru gora nepremično, trdno, varno/ zaupljivo r božje varstvo gremo v leto spet viharno. Večnost kot večer je tiha, a Sedanjost je besneča. Božja volja čez vso zemljo kakor dih hiti molčeča. Rohotnikor. Vse to so naloge, ki se jim mora z vsa vnemo posvetiti javna uprava. Da pa se bo moglo to čimprej uresničiti morajo pasti ovire, ki so nam do sedaj onemogočale naravno gospodarski razmah. Od širokih samouprav, ki o njih danes toliko govore, upamo, da nam bodo šele prinesle možnost sprostitve vseh delovnih sil, ako bodo te samouprave deležne tudi primerne denarne samostojnosti. Vzporedno z gospodarsko obnovo pa mora iti tudi prava narodna vzgoja naše mladine. Naša šola mora v srcih narodnega naraščaja vzgojiti trdno in močno narodno zavest. Naj bi vsakoletno praznovanje izseljenskega tedna pripomogla čim več k temu, da bi bila zavest narodne skupnosti vedno živa v vseh srcih, ki po njih polje slovenska kri. skladišča,v katerih mora biti stalno v zalogi hrana vsaj za 1 mesec za vse prebivalstvo. Te zaioge morajo obsegati za vsako glavo pre-valstva na dan: 1 kg pšenice ali 750 g moke, 180 g fižola ali 120 g riža, kaše ali testenin, 50 g masti ali olja, 50 g sladkorja, 25 g soli in 20 g kave ali kavinih nadomestkov, a množino mesa ali mesnih konzerv ter zelenjadnih konzerv določa dotična občinska uprava sama. Občine morajo zgraditi potrebna skladišča (silose) za to rezervno hrano, dokler pa teh ni, morajo najeti zanjo potrebne prostore pri zasebnikih. Nakup se izvrši iz občinskih sredstev, dokler pa teh nimajo, se pa lahko dogovore tudi z veletrgovci, da imajo ti v zalogi potrebno množino, a občinske uprave jim morajo dati zato primerno odškodnino (za prostore, za obresti od kapitala, ki je vložen itd.). Zaloge se morajo vsako leto obnavljati, v slučaju porabe pa seveda sproti nadomi' ščati. To so glavne določbe naše postave, ki so jo prizadete občine že začele izvrševati ter je upati, da bo kmalu povsod izvršena. To je en način preskrbe za vojno. Nekatere države so pa uvedle drug način. Tako je n. pr. Švica izdala letošnjo pomlad odredbo, ki določa, da mora imeti vsako švicarsko gospodinjstvo doma rezervne brane za dva meseca. To odredbo utemeljuje vlada s tem, da nastanejo ob mobilizaciji nujno prometne in upravne motnje, a da se tedaj preprečijo verižništvo in špekulacije z nujnimi življenjskimi potrebščinami, je vsak švicarski državljan obvezen preskrbeti se že sedaj z dvomesečno rezervno hrano. Takoj ob mobilizaciji bo namreč prepovedana vsaka prodaja nekaterih vrst življenjskih potrebščin, ker jih prevzame v svoje roke država in bo potem ona vodila razdeljevanje. Ker bo pa prevzem od strani države in organizacija razdeljevanja zahtevala nekaj časa in torej tedaj teh stvari sploh kupiti ne bo mogoče, je potrebno, da je vsako gospodinjstvo že v naprej založeno za dva meseca s hrano. Zaloga mora za vsakega družinskega člana obsegati: 2 kg sladkorja, 0.80 kg riža, 50 dkg fižola, l-2 kg testenin, 75 dkg drugih močnatih izdelkov, 80 dkg masti, 80 dkg olja, 10 kg moke, 20 jajc, 20 dkg suhe zelenjave, 40 dkg sira, dalje potrebno množino sadja, krompirja, konserv, mila, sveč, špirita, kave, kondenziranega mle-ka kurjave, obleke ln obutve. Kdor bi si zaradi revščine ne mogel nabaviti te zaloge e mora že sedaj javiti pri občini in tem bo tudi v prehodni dobi omogočen nakup pore ne hrane sproti. Švicarska odredba vse-buie končno še podrobna navodila, kje in fio se ta rezervna hrana obvaruje pred potvaro Občine so dolžne v potrebi dali re-vežem na razpolago tudi svoj svet, da si lahko pridelujejo zelenjavo. Tako pa torej pravi švicarska postava. Nam se zdi švicarski način nedvomno boljši od našega in sicer iz dvojnega razloga. Prvič so v primeru vojne vsa javna skladišča jako izpostavljena napadom iz zraka in jim grozi torej uničenje, v primeru zasedbe od sovražnika pa seveda zaplenitev vseh teh zalog. Drugič se bodo pa vse starejše gospodinje še prav dobro spominjale silnih težav in ne-prilik, ki so združene z razdeljevanjem takih zalog. Po cele noči so stale uboge matere v dolgih vrstah na dežju in mrazu ter čakale, da bi prišle na vrsto za pest sladkorja ali par žlic masti. Kdor vse to upošteva, bo nedvomno skušal sam uvesti in izvesti - švicarski način ter se bo že sedaj preskrbel za nekaj tednov z vsemi neobhodnimi življenjskimi potrebščinami. In sicer velja to za mestno kakor tudi za kmečko prebivalstvo, kajti kateri kmet pa pridela vse, kar potrebuje (olje, petrolej, vžigalice, sladkor, itd.). Neumno in škodljivo ie zbirati še večje zaioge in proti takim bi morale nastopiti oblasti z vso strogostjo, ker s tem še bolj ženejo cene navzgor in odvzemajo narodnemu gospodarstvu denar in blago, toda samo čin pametne previdnosti je, preskrbeU se vsaj za nekaj tednov z vsemi najpotrebnejšim. Daj Bog, da bi to ne postalo res potrebno, a denar v nobenem primeru ne bo zavržen. Dejanja govore Dekaj čudovitega so ljudje. Čim bolj jih tepeš po glavi, tem bolj so ti hvaležni; čim bolj se trudiš, da bi spregledali in videli resnico, tem bolj se ti izmikajo in zapirajo oči, da se ja kateremu ne bi posvetilo v glavi. Pravijo, da je bilo zmerom tako, in da 90 ljudje zmerom rajši verjeli tistemu, ki je prazno slamo mlatil, kot pa tistemu, ki je malo govoril, a dosti povedal. Naj bo to že kakor hoče, povedati sem le hotel, da je prav takšna stvar a komunizmom. Ko je zažgal v Španiji bratomorno vojno, so precej pri naa njihove plačane lutke pri-Sepetavale ljudem ua ušesa: veleposestniško zemljo bodo dali delavcem... itd. In mogoče se je tudi pri naa dobil tedaj kakšen dobrodušen nemanič, ki ni znal izluščiti resnice od laži in ki je morda mislil, da jim gre res za to. Ko so pa Španski katoličani glasno opozorili svet, kako komunisti samo ropajo, kradejo in more ter ai bašejo žepe z zlatom in da niti en delavec ni dobil pedi zemlje, je bilo treba ubrati novo struno, da ae ne bi ljudem posvetilo v glavi, kaj v resnici počenjajo. Rusija se bori za demokracijo! Smrt fa-Sizmu!« ao začele na vseh koncih hkrati navijati plačane lajne. Pa je padla Češka, k! se je 20 let Iju-bimkovala s komunistično Rusijo in komunisti niso niti z mezincem ganili zanjo. »Slovanska Rusija vstaja ...«, se niso sramovali potem zatrobiti Stalinovi plačanci Kaj so naredili s Poljsko in s kom so se nato zvezali, se vsi spomnimo. Tudi kaj se dogaja na Finskem, nam je znano. Zanimivo pa je, da so sovjetski vojaki to priliko izrabljati, da v trumah beže iz bojj-ševiškega raja«. Kaj pa to pomeni? Ali je človek res tako neskončno nezadovoljno bitje, da se tudi »raja« naveliča? Da, takega kot je tam, ima vsak kmalu dosti. In ti, mladi delavec, ali boS znal pravilno odgovoriti tistemu, ki bo za to dobro plačan, da te bo prišel navduševat za takšen »raj, iz katerega že beže. Ce hočeš mukati, kakor bodo drugi hoteli namesto da bi mislil s svojo glavo, pa pojdi za njim. Saj bož zato dobival dnevno četrt kilograma kruha na karto in še z rentgenom ti bodo zdaj pa zdaj pogledali v Želodec, da ja nisi pojedel kakšne stvari, ki ti ne pripada na karto. »Komunizem največje z!o sedanjega časa" Nova knjiga proti kemnaiima. Pravkar je izšla nova knjiga proti komunizmu, ki jo je napisal dr. Ivan Ahčin. Knjiga nosi naslov: »Komunizem, največje tk> sedanjega časa«. Pisatelj popisuje na izredno preprost io poljuden način do podrobnosti to zahlddo našega časa in je zato knjiga dostopna najširšim množicam našega naroda. Cena knjige je 10 din za izvod in so naroča pri Zveži fantovskih odsekov v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7-L Knjigo toplo priporočamo. MH^ Začnimo s knjigovodstvom V težkih časih živi na« kmet. Stokrat in sto. krat se je že priporočala nam kmetom varčnost Da, varčevati, o, saj znamo ie preveč! Iskali viri nov:h dohodkov: ne najdemo jih! Toda prvega jn drugega se moramo držati in pri tem nain bo najbolj pomagalo knjigovodstvo. Da, vi vsi m]a!ij kmečki gospodarji, polni ste idealnih načrtov, i|j ste se spomnili na knjigovodstvo? .Kot mlad kmečki fant sem z osemnajstim letom pričel z lastnim knjigovodstvom. Vodil sem ga od takrat nepretrgoma in ga danes kot samostojen gospodar z veseljem izvajam. Letošnji kole. darček Kmečke zveze ima ie poseben praktičen način knjigovodstva. Morda bodo tiste tiskovine bictr premajhne, toda vsak si lahko kupi kak večji zvezek in si z malenkostnim trudom in stroški po svoje uredi. Kmetijska zbornica je zadnjič, ne vem s kakšnim uspehom, vabila k prijavam z a strokovno knjigovodstvo, ki bi ga posamezniki vodili pod njenim vodstvom. Prav. Vsi tožimo, da u kmetovanje ne izplača. Toda t Številkami danes še težje doka Jemo Gospodi-rimo in včasih sami n« vemo, ali z izgubo. Kaj te nam izplača ia kaj M, M vemo, ker at prt. računamo. In ie: v čem je skrivnost dobrega knjigovod-stva. Bodimo točni, natančni in predvsem hilri. Vedeti moramo za vsak dinar, kam smo ga izdali. Zato vpisovati takoj. Dostikrat bomo pozabili u izdatke, ie bomo čakali večera. Ko vzamemo iz denarnice denar, vpiiimo v knjigo. Zanič je ono knjigovodstvo, kjer gospodar šele v nedeljo vpisuje medtedenske izdatke. Saj bo mnogo pozabil ia ie bo moral premišljati, kam je dal ia koliko. Res, knjigovodstvo zahteva nekaj časa. toda porabimo ga tem manj, čimbolj tproli vpisujemo. Novo leto je tu. Najprimernejši čas, da raf-nemo t točnim vpisovanjem prejemkov »n izdatkov. Ob koncu leta bočno potem seštevali. Marsikateri »tvar te sam bo zdela takrat drugačna kol danes. Mnogokateri izdatek bo trikrat večji kot ti mislimo danes. Rešelarili bomo tvoje dohodke in gledali, katerega bi lahko povečali Varčevati bomo začeli ie bol) ali pravilneje: tam, kjer lahko, kjer ne bo škode. Zato začnimo in vitrajajmo. PriMo bo težko poletno delo. Morda bomo včasih kaj malega zaostali. Nič ne ikodi, le nehati ne. Pri vsaki stvari je treba vztrajnosti vsake stvari te je treba navaditi. Meni te danes zdi, da bi «pWi ae znal in ne mogel gospodariti brez knjigovodstva. Začnite torej vsi in uspehi bodo vidni. —ar, Besede (Povest) 8p!sal N. Vetlkonla. Oortrtral tkad slikar L 6uio.ell Silita t* tromeveAoe kronike • našita krajih. »Res!« je prikimaL »Res!« Uhelj se je košato raztezal na oknu in že smrdel. Poleti hitro smrdi. Roj debelih mesarskih muh je že lazil po njem ter brenčal od sle in ugodja. Uhelj se je šopiril; na oknu je bila ie strnjena črna kri ter sokrvica. »Res!« je rekel Jelinčič ter se smejaL Tako glasno se že ni krobotai, odkar je bil na Gori, Sam je odprl okno ter ogledovaL potem je poklical še Močnika. Glasen smeh se je razlegel na cesto. Siegl ni zapazil, da se je ustavil na pragu tudi Hanud. »Kaj pa je?« Kakor bi šinil debel curek nanje, so se stresli. Krohot je utihniL »Srnjakov uhelj!« se je uamuzal Jelinčič. »Siegl je dobil ponoči na okno uhelj!« »Vidmar France ga je prinesel!« je stisnil skozi zobe Siegl. Stiskal je pesti ter bil ves rdeč v lice. Hanuš se je molče in jezno obrnil. Vsi so vedeli, da je hud. Bil je lovec in na srnjaka kakor ovca na sol, so rekli. Zdaj pa ta uhelj, Uhelj, d&, čim bolj je Siegl strmel vanj, bolj je rastel. potem je prišel mimo Cunta. Postal pred hišo ter iskal po tleh v prahu in za perilnikom, onkraj štirne in pod klopjo. Naročil v Jelinčičevem hospicu piva, nalil v senci in brskal. Razkopal je kup gramoza, skočil pod zid ter iskal. In ko so ga vprašali, kaj išče, je dejal, da išče uhelj. Glasno j« pripovedoval Zuti, da je slišal, T da ga je nekdo izgubil in da je obljubil petačo zanj. »Za srnjaka dajo uianj. Na vago ga dado mesarji, tudi s celim srnjakom vred. Nič ne Škodil Ampak uho I Samo uho! Naj pa kdo ustreli samo uho.« Ko so povedali Sieglu, kaj je rekel, je zagrozil, da bo streljal, če se ne spravi. »O, naročji sem pošteno in pijem svoje. Ce hodim, hodim po cesti; pod zidom ni njegovo!« je pripovedoval voznikom, ki so Sli v Smrečje po »eno. Siegl je drobil v sobi, kakor bi ga boleli podplati. Na oknu se je kogatil uhelj. Kakor bi se ga bal, ga je zavil v papir. Tisto jutro ni čutil gladu. Brez zajtrka je vzel puško na ramo ter odšel v gozd. Zdelo se je, da sinica kliče: uhelj, uhelj, da ščin-kavec ponavlja za njo. Radovedno ga je ogledoval kos ter zletel v grmovje in penica se je umaknila pred njim v suho vejevje. Stisnil je prste od gneva in jeze; take sramote še ni doživel, pa se je imel za lovca. XXXVII. 0 čem se kaie novi župan Polane. Brus je vstal ter se naslonil na odprto okno. V mali sobici je ležala Se žena in pet otrok. Zdelo se mu je, da ga duši zatohli in po mokrih otroških cunjah smrdeči zrak. Slišal je sopenje žene, ki je stokala v spanju. Otroke je motila sapa, ki je vela od okna, da so se preobračali na posteljah. Po dva sta ležala v eni postelji, najmlajši se je tiščal ženi za hrbtom ter ležal gol na odeji. Brus je strmel v zvezde v mlečni daljavi. V suši ga je strašno grizla skrb, ki mu ni dala spati. Prepir med Vidmarjem in Ruparjem mu ni dal miru. Videl je Po-ianca, kako je zasopel zaradi časopisa ter videl Likerja. RAZNO Wp®veAsWe, da is •loviti dunajski psihiater prof. Wagner - Jaur«i|g pred leti, ko |e za svoja izsledka v medicini prejel Nobelovo nagrado in čital, da ja dobila Nobelovo nagrado za književnost italijanska pisateljica Gradia Deledda, •topil v prvo knjigarno na poti in zahteval kakršno koli delo te pisateljice. Rekli so mu, da nimajo nobene knjige izpod njenega peresa. Z istim odgovorom so ®u postregli tudi v drugi in tretji knjigarni. Zato ni šel ve S naprej v četrto, ampak si j« mislil. C* leta zdaj Grszla Deledda po Rimu kakor jaz po Dunaju, in išče mo!» knjige, jih tudi ne bo dobila —■ ker nisem nobene napisal. Barva voda. Po izreku nekega znamenitega naravoslovca je voda »brezbarvna tekočina z intenzivno temnomodro barvo«. V manjših množinah je voda re« brezbarvna, morska voda pa je v «vo|l temeljni baTvi večinoma modra. Prej so menili, da je ta barva odvisna od količine soli, danes se nagibajo učenjaki k nazira- Prost mora biti, prost naš rod! (Par kmeAskih vprašanj) Mnogo Je vprašanj, na katera ml kmetje skoraj pozabljamo. Toda morali se bomo zavzeti za njih reiitev. Stopinjo za stopinjo bo treba napraviti, da pridemo do naše pravice ln svobode. Poglejmo. Zdi se nam, da je pri »as že davno rešeno vprašanje agrarne reforme. In vendar bi se lahko na oni zemlji, ki jo danes v Sloveniji posedajo razni tuje-rodci, po izjavi svetnika Kmetijske zbornice g. Turnška preživljajo pošteno do 50.000 kme tov. Kopičenje posestev v rokah nekmetov močno narašča. Tako ima n. pr. znani indu-strialec g. Wester v Savinjski dolini moderno veleposestvo in ie več, bi nakupil, če bi ne bilo tu že zakonske omejitve. Beremo, koliko l«wa se izvaža letno iz Slovenije, toda res je, da je polovico tega lesa iz nekmetskih veleposestniških in graščinskih gozdov. Toda ko bi vsi ti gospodje zapravili tu izkupljeni denar v naši državi, tako pa nosijo U denar ven in ga zapravljajo drugod. Da, treba bo nove zakonske uredbe, ki bo v njej zapopadeno geslo: Zemlja naj bo last tistega, ki jo obdeluje. Agrarna reforma se mora izvesti do kraja. Kmetsko dedno pravo je drugi tak oreh, ki ga bo treba načeti. Kdaj se bosta izvedla zamisel in dejstvo, ki ga imajo že druge države: stalni kmeiski dom. Kajti pribiti je treba, da je eden glavnih vzrokov zadolžitve kmetov pri nas izplačevanje dot ob prevzemu posestva. Ce bi se nikakor ne botel, tu se moraš zadolžiti. In potem boš garal in delal vse življenje, da bol plačal ta dolg. Znižanje dot, nizka obrestna mera u kmetske dolgove bosta marsikateri grunt obvarovala propada. In tretjič: Kaj je s naio stanovsko izobra- zbo. Doba zgolj strokovnih predavanj Je za liami. Učili so nas: kako se repa pred gosenicami varje, o naših stanovskih pravicah pa nam niso povedali nič. Ko si bomo popolnoma na jasnem glede naših zahtev in pravic, bomo prišli k drugi točki: izvedbi tega, za kar bomo nujno potrebovali organizacije. Res, da mi slovenski kmetje do Kmetske zveze nismo imeli svoje stanovske organizacije. Zato še danes nekako nismo dovolj zreli zanjo. Kmetijska družba se je svoj čas omejila zgolj na strokovni pouk in prodajo kmetskih potrebščin. Dalje ni šla. Mi gremo naprej. Dvignili bomo naše kmetsko ime zaničevano in oprano. Izvedli do konca boj za svobodo naše zemlje. Da ne bomo prejemali več po žličkah nazaj iz mest, kar smo jim dajali na veliko z vevnieo. Tako. Cilj nam Je znan, pot imamo. Pojdimo po njej I — —ar. 20 letnica zavoda za ženski obrt V proslavos voje£a jubileja je priredil Državni zavod za ženski domači obret v Ljubljani krasno razstavo svojih izdelkov, ki najzgovori^je dokazujejo, kako veliko delo je opravil zavod v teh 20 etih pod vodstvom svojega v vsakem pogledu odličnega ravnatelja Boža Račiča. Bila je že resna nevarnost, da se lepi ženski čipkarski obrt zaradi krošnjarjev popolnoma uniči in to bi se bilo tudi zgodilo brez temeljitega, preudarnega in gospodarskega dela zavoda. Na neštetih razstavah doma in v tujini je dp« kazal Drž. zavod za žensk idomači obrt, da more uspešno tekmovati tudi z najboljšimi podobnimi zavodi in podjetji v tujini. Na marsikateri razstavi so samo prvovrstni izdelki zavoda rešili čast na« šemu imenu. Poleg tega je zavod dokazal, da ja tudi v velikansko gmotno pomoč našemu ljudstvu. Pokazal pa je tudi, kako bi se mogli naši dohodki od čipkarstva še znatno dvigniti, če bi se zavod podpiral kakor treba. Žal pa je tega razumevanja bilo na odločilnih mestih za zavod dostikrat zelo malo, mnogo premalo. 20 let dela zavoda je bila' zato v veliki meri izpolnjeno v boju za obstoj. Ob jubileju visoko zaslužnega zavoda želimoi zavodu in njegovemu odličnemu voditelju, da bi v. bodoče našla več razumevanja pri odločujočih či« niteljih, da bi se naše čipkarstvo in druga ročna dela domačega ženskega obrta mogla popolnoma razviti. Ne samo zavod, temveč vse na£e prebival« stvo bo od tega imelo korist. RADIO LJUBLJANA do 4 januarja. Četrtek, 38. dec. 18 Veseli godci. 18.40 Slovenščina za Slovence. 20.05 Ob 150 letnici slovenskega gledališča: I.) A. Linhart in slovensko gledališče; 2.) A. Linhart: Zupanova Micka, komedija. 22.15 Dve harmoniki. — Petek, 29. dec. 18 Ženska ura: Delovni tabor visokošolk v Halozah. 18.40 Francoščina. 20.30 Solistični koncert 21.15 Orglice in harmonika. — Sobota, 30. dec. 18.40 Slovenščina m naši izobraženci. 20 0 zunanji politiki. — Nedelja, 3L dec. 8.15 Kmečki trio. 9.15 Prenos cfrkvene glasb* iz trnovske cerkve. 9.15 Verski goVor. 10 Kvintet (dv« violini, viola, violončelo, kitara). 11 Vesel koncert: Bežigrajski pevski zbor in Kvar« tet mandolin. 17 Kmetijska ura: Gnojenje in prt' delki. 17.30 Orgelski koncert. 18.10 Zvonjenje. 18.15 Prenos zahvalne slovesnosti iz frančiškanske cerkve. 20 Staremu letu v slovo — Vesel koncert šramla »Škrjanček«, vmes plošče. 21 Silvestrovanjel Prvi del: Poglejmo nazajl 22 Drugi del: Poglejmo okrog sebel 24 Tretji del: Poglejmo naprejl — Po« nedeljek, i. jan. 10 Prenos cerkvene glasbe iz stol« niče. 11 Narodne pesmi iz zbirke »Ljuba si po« mlad«. 21 Koncert vojaške godbe. — Torek, 2. |*n« 13.02 Harmoniko igra g. Ivan Magister. 18 Sloven« ska glasba, igra Radijski orkester. 18.40 Božje raz« odetje v prirodi in zgodovini (g. Fr. Terseglav). 20 Komorni trio. Sreda, 3. jan. 18 Mladinska ura« a) Zakaj sem postal sodnik; b) Slovenski literarni zemljevid. 18.40 Davčna knjižica. rju, da zavisi od svetlob«, ki jo odtavajo drobni trdni delci v vedi Ti trdni delci kalijo vodo; čim več soli ja v njej in tira višja ja toplota vode, tem hitreje M kaleči delci sesedejo na dno. S tem «e da pojasniti, zakaj eo tropska morja z veliko primesjo soli tako teranom odra, mrzla morja z malo soli pa bolj zelenkasta. Ima . »Rumenega morja izvira od velike množine drobnega peska, ki ga Hoango prinaša vanj. »Rdeče mori« je rdečkasto od mikroskopskih bita, ki živijo v gornji plaeti njegovega južnega dela. »Škrlatno morje«, kakor imenujejo Kalifornijski zaliv, je spet »prejelo svoje ime od nešte-vilnih rakov v njem. Zobje U stekla. Zdravniki nekega zobozdravni-škega zavoda v Manche-«lru so izumili umetno zobovje iz slekla. Te zobe izdelujejo iz «tumjenega •tekla posebne vrele ki jih prevlečejo z neko barvo, tako da so popolnoma podobni pravim zobem. Po njihovih izjavah oo novi Stekleni zobje doeti boljši ™ trpežnejši od zob iz Porcelana ali podobnih snoivi, Kdo bo župan? Naj še tako računa in šteje, brez Polanca Vidmar ni mogel zmagati Oh, Brus pa se je nahajal med vsemi In je vedel, da se zameri, če z nikomur ne potegne, in da se zameri vsaj dvema, če potegne s tretjim. In kdo je tretji? Kdo je tretji? Da, kdo je te tretji, tisti, ki bo župan?! , , . In potem mu je na dolgo in na široko razlagal nad-učitelj. kaj je dejal Hanuš in kako je misli. Brus je stal pred njim kakor učenee ter kimal. Nazadnje je nad-učitelj dejal: »E, za volitve je treba le nekaj pristaviti, da bolj vleče. Nekdo se mora zoper kaj boriti, nekdo mora kaj obljubiti, nekdo mora popravljati krivice, ki so jih storili drugi, četudi je bil sam zraven ko so se godile Za volitve je treba besed in ljudje radi poslusajo! Tudi gospod nune je proti Vidmarju.« »On pa pravi, da ste vi proti Ruparjulc :SD°amferrek.iiekS far!« se je okorajžiL >Nisem verjel, a trdili so, da je rekel. Jernej je pravil!« »Vse izmišljeno!« je zamahnil. tekel. Da je komaj ub^al Vidmarju, iu rs« V^HHTe? "i postaja zmerom bolj pekoča ln neugpsljiva. P Brus je stal zamišljen pr. oknu. Res, petindvajset ^on m mnogo da ženaj ^ hišico. Kravica in krpa po ja^JJJli. M aj ali 2lC rje enaPis ošnjo, rebral pisanje ali pritisnil pečat. >0, to je bila prijetna služba.« In osem let je ž« bil in pet let služil pod Mlakarjem. Zdaj je Mlakar mrtev ln on dobi drugega gospodarj* in vse razmere so se spremenile v teh malo dneh. Ljudje se pehajo in prepirajo, ženske izgubljajo pamet in raz« sodnost. Glej samo Ruparico in PolančevKo, ki ste si botri! Polančevka je poslala nazaj škaf, o katerem ni Ruparica nič več vedela. »Ukradla ga je!« je dejala Ruparica. Da je našla Ruparica v hlevu gnojne vile. Vrnila jih je, da si ne pusti, da bi ji kaj podtaknil« baba nemarna, ker je prefrigana. Matevž je vse pre-vrgel, da ne more najti lahkih vil. Tudi Polančevka se. je začudila, ko jih je našla pod lopo. Da je sprva mislila, da jih je kdo prinesel, naj se popravijo. O, pa je za« valila kamen na Ruparjevo njivo. Ali ni Ruparica uka« zala Matevžu, naj ga nese Polaneu Pred hišo. Matevž ga je vrgel v klanec. Da ga ne bo nosil teko daleč! ln zdaj še nadučitelj in župnik. Kakor blisk je to šlo Brusu skozi misli. Vsepovsod samo sovraštvo in pisani, strupeni po« gledlln v teh razmsrah naj se on obdrži kakor tejnifc Za ubogih petindvajset kroni Za ubogih petindvajset kron ki jih mora še čakati, če jih ni v blagajn. In povrh vsesa ne ve. kdo bo župan. Strašna žalost in tesnoba ise ga je polaščala. Stopil je od okna, gladil spečim otrokom lase ter skoraj jokal. »Stradali boste, revčki, stradali boste!« mu je gorela v duši >Ce se mi ponesrečil Ce se p^v ne^obrmp in te je pogorel.' g. Kaj so karieli Draginja narašča in nob«d«n c* vc, kako jo ustaviti. Prehitela nas j« kot doslej običajno vsi važnejii dogodki Skoraj imo se ie kar privadili taki usodi, a vendar iščemo potem krivce vsepovsod, le tam n«, kjer te dejansko nahajajo. Ne sma te v časopisih vsega napisati, čeprav bi bila gola resnica. Zato omenimo le, da dolie nekateri manjše trgovce, da so poskrili blago, drugi zopet trdijo, da te nekateri preveč zalagajo z blagom. Nobeden pi noče omeniti valetrgovcev in velepodjetnikov, židovskih prekupcev ter vse njihove družbe. Zakaj ne? Zato, ker to mogočni gospodje, katerim te ni dobro zameriti. C« omenimo I« ne;važnejS« življenjske potrebščine, vidimo, da je cena pšenici poskočila za 65». usnju za 40%, milu za 40%, olju za 30%, biagu za oblek« do 30%, masti za 15%. In protiukrepi? Dotlej ie nobenih. Zato je treba tpo-sobnih mož. A tu je pomanjkanje največje. Lahko rečemo, da povzročajo draginjo v prvi vrsti veletrgovin« in v«lepodjetja, ker hočejo izrabiti težak položaj v tvoj prid pod raznimi izgovori. Taka podjetja pa n« nattopajo tamostojno, ampak to združena v raznih družbah in zvezah, ker je na ta način uspeh tigarnejšl V tej zvezi te večkrat tlili beseda kartel. Karte! pomeni združitev več tamottoinih pridobitnih podjetij, ki se bavijo z istovrstnimi posli, z namenom, da te prilagodi ponudba blaga povpraševanju po blagu in da se končno doseže brezkon-kurenčen knonopotni) položaj na trgu. Z drugimi besedami povedano, kartel itreml. da t« Izloči aH vsaj omeji vsaka konkurenca bodici pri izdelovanju ali prodaji ali nabavi blaga C« pa pride na trg samo en proizvajalec, potem nastavi c«no, kakriuo hoče. in to j« tlabo. Pravijo, da ao kart«li koristni, v kolikor preprečujejo prevelik padec cen, t. j. da gledajo na to, da je blaga toKko na trgu, kolikor s* po njem povprašuje, ne pa preveč, ker potem tledi padec c«n. Toda zaradi pohlepa po bogastvu so ti izbrali aredatvo kartela zato. da «• izloči vsaka konkurenca N. pr. več izdelovalcev ntnja, ki proizvajajo za potrebo vn države, ** dogovor«, 3a prodajajo nanj« vt« po enaki ceni. Karieli co razmeroma ie mlade tvorbe, ker to te pojavile proti koncu prejinjega stoletja. Ali kar to tako pripravno trcdttvo za uničenje konkurentov in obogatitev, to t* silno razbohotili ter imamo vt« polno vrtt takih družb, dogovorov in zvez (na primer trusti). Z o žirom na to. kako izkoriščajo karteli tvoj položaj, ločimo v glavnem tri vrtte kartelov: «1 Cenovni kart.ll Najbolj pogoat predm.t dogovora med podjetji to pač cen«, k«r j« to glavni namen kartelov. Ni to Pov,.m «o.tavno delo, k*r j« tr.ba c«n« pnl«god«vati tržnim prilikam. Morejo t. pa tudi takoj določati »talna cene. Cen« so končno odvitn« tudi od kupn« moči potrošnikov. Ce je narod raven, pač n« bo mogel kupovali po vitokih cenah blaga, zato to končno tudi tukaj m«j«. Toda i« prei nattopi obubožani«. b) Karteli, ki urejajo oddajo Izdelkov, bodisi da razdele naročila za blago med posamezna podjetja ali pa da določijo v takemu družabniku okraj, kjer sme turno on razpečevati blago. c) Karteli, ki urejajo, koliko sm« vtako pota-mezno podjetje izdelali blaga. Naveden« vrst« kartelov to običajno medsebojno združen« tako, da t« dogovor« podjetniki i za ccne i za količino blaga, ki naj ga potamezno podjetja izdela Ali pa t« dogovor« o količini izdelave blaga in za kraj«, kjer sme potamezno podjetje prodajati blago po lastnih cenah. Pri tem t« lahko dogovore, da kako podjetje popolnoma utta-vi tvoj obrat s tem, da prejme polno odškodnino od ostalih podjetij itd. Kakien vpliv imajo posamezni karteli na splošno gospodarsko »tanj« naroda? Težko j« na to odgovoriti ker n« občutijo vsi enako težo kartelov. Zato opažamo, da nekateri kartel« celo zagovarjajo. Enotnega mnenja prav gotovo nI Mor« se reči, da so prilike nepovoljn« ž« tedaj, ko «• je kartel tploh ustanovil. Za člane kartelov kakor tud! za del lave* pomeni karte! pridobitev, ker j« prvim zagotovljen trg in primerne cen« t«r gotova trajnost, drugim pa, ker imajo vsaj ttaltn zatluiek. Toda na vi5i.no mezd« vpliva kartel lahko reto ne-povoljno. Za ostale pa pomeni kart«! običajno po-vUanje c*n in zraven lahko ie slabi« blago. Cim uniči kartel tvoj« konkurente, poviie cene kakor največ mor«. Kdo naj ičiti narod pred takim Izkoriščanjem? Oblast, toda tudi oblast j« večkrat brez moči č« nima primernih sredttev. Nadzor nad njimi na podlagi kakih določb fe zelo majhnega pomena. N. pr. karte! je inozemskega izvora n« primer z« bencin. Tu ie treba dolgotrajnih borb, da se uspe Sreča v nesreči je ta. da te kaitell medsebojno ruiijo ker gleda pri dobičku le vsak nas«. NAZNANILA n »Vlgrad«, družinski list, januar« k a itevilka j« pravkar izila. Izhaja aneaečr.o. Celotna naro«. nina 25 din. Naroča aa pri upravi »Vigredi«, Ljuj,. Ijana, Praiakova ulica 8. Za nabiratelfice novih na. ročnic co pa razpitafle tudi lepa nagrad«. Nagrad« te ne žrebajo. Zato vaak« nabirateljica lahko dobi nagrado vko pogoja z,*o!ni. živinski ia kramaratt tajera v Zagorfu bo letot v aoboto, 30. decembra, ker pada na dan 31. nedelja. Prodajalci in kupci vljudno vabljanil • Uprava občine Zagorja. NOVI GROBOVI m Umrli m: v frančiškanskem samostanu v Mariboru staro«ta slovenskih frančiškanov zlatomašnik p. Andrej Golob; v Trbovljah Frane Florenini, v Mariboru Blaž Skarabot, v Mengšu posestnik Franc Orel, v Lisičjem pri Pištanju posestnik Alojzij Gubenšek, v Kcl-gradu generalni direktor Edo Markovič, v Mariboru Vinko Pavlin, v Oodiču pri Mekinjah 84 letna posestnika Kron a bet vogel roj. Ko«, v Trbovljah trgovka Marija Moli, na Jesenicah Marija Jenšlerle roj. Markelj, v Novem mestu Ivanka Agnič roj. PermoS, v Gor. I,ogatcu poštna uradnica Anica Petrove«, v Radečah pri Zidanem mostu Jakob Mrak in vdova orga nista v Braslovčah Marjeta Rojnik. — V Ljubljani »o odšli v večnost: Henrik Ziern-feld, Ivan Kalinšek, Marija Traven, kamnoseški mojster Feliks Toman, vdova po pregl, fin. kontr. Ivana Oda roj. Dornik, Janko Je-rala, posestnik Janez Cuzak in veleposestnik lvsn Maffašar. — Naj počivajo v miru! Toda predan prid« do takega konca, traja lahko več časa in ob prvi priliki *« karteli spet utlanove. Toda monopolni položaji to bili, to ia bodo v vsakem oziru prej kazen kot blagoslov. 52 Gospod l/o!odiiovski 'Pa saj tukaj ne manjka častnikov in vljudnih tovarišev!« »Toda,« je dejala Eva, »ne vem, aH ti je oče omenil, da je tukaj Azija?« »Azija Melehovič, Lipek? Poznam ga, dober vojak je!« • »Samo tega ne vež,« je rekel stari gospod Novoviejski, »da on ni Melehovič, ampak le tisti naš Azija, ki je s teboj rastel« »Za božjo voljo, kaj slišim! Lejte si no! Meni je včasih to šlo po glavi, toda rekli so mi, da Jo ter.iu ime Melehovič; zato sem si mislil: no, ta m tisti, Azija pa je Ime, ki je pri njih splošno v rabi Toliko let ga nisem videl, ni čudno, da nisem bil gotovi Naš je bil precej grd in nasilen, ta pa je lep človek!« »Naš je, naš,« je rekel stari Novoviejski, »ali bolje, ne več naš! Ali veš namreč, kaj »e je pokazalo. čigav sin je to?« »Odkod naj to vem?« - »Velikega Tuhaj-beja!« Mladi se je mogočno udaril z rokami po kolenih, da je kar počilo. »Lastnim ušesom ne morem verjeti! Velikega Tuliaj-beja Bin? Torej Je knez ln kanov sorodniki Ni na Krimu imenitnejše krvi od Tuhaj-bejeve!« »Ali to je vražja kri!« »Vražja je bila v očetu, sin pa nam služi. Sam sem ga videl skoraj dvajsetkrat v bojih. Ha! Zdaj razumem, odkod se jemlje v njem ta vražji pogum I Gospod Sobieski ga je vpričo vse vojske pohvalil In ga imenoval za stotnik«. Rad ga pozdravim iz vse duše! Strumen vojaki Iz vsega srca ga pozdravim!« »Samo prezaupen ne bodi t nJim!« »Pa zakaj? Ali je on moj ali naS sluga? Jaz sem vpjak, on je vojak, jaz sem častnik, on je 5' častnik. Kajpak, če bi bil to kakšna reva od pehote, ki s trttiko regiment upravlja, ne rečem. Toda če je on Tuhaj-bejevič, se vendar v njem ne pretaka nikaka pros laška kri. Knez je in konec in hetman sam bo mislil na to, da ga povzdigne v plemiški stan. Kako naj viham nos nad nJim, ko pa sem pobratim Kulak-m irže, pobratim Bakčl-age, pobratim Sukimana! Vsi ti pa se ne bi sramovali pri Tuhaj-bejeviču ovce pasti I« Evico je nenadoma obilo veselje, da je znova poljubila brata, potem pa je sedla prav blizu k njemu in ga začela z lepo roko gladiti po kuStra-vib laseh. Prihod gospoda Volodijovskega je pretrgal to 'ljubkovanje. Mladi Novoviejski je skočil kvišku, da pozdravi starejšega častnika. Začel se je takoj opravičevati, zakaj se ni najprej javil poveljniku, kakor je bila njegova službena dolžnost. Storil ni tega zlasti zato, ker ni prišel službeno, ampak v zasebni zadevi. Volodijovskl ga je ljubeznivo objel in odgovoril : »Kdo bi ti neki vzel za zlo, mili tovariš, da si po toliko letih ločitve najprej očetu SaJ nI nič takega, saj nI nič takega!« je odvrnil stari šlahčič. »Nequam (nepridiprav) je in konec.« Kljub tem besedam pa le začel kar sopibatl od zadovoljstva. »Velika redkost ml je zopet!...« Medtem pa ie mali vitez začel gladiti Evico po obrazu in ji rekel: »Vidiš, gospodična, jaz nisem več tako mlad, toda moja Baška je skoraj tvojih let, zato parim na to, da bi vendarle Imela včasih kako lepo. mladini letom primerno razvedrilo... Ali ni res, da jo tu vsi ne samo občudujejo, ampak tudi ll«" bijo, in upam, da tudi ti, gospodična, priznaš, da to zasluži?« »Ljubi Bog.« je zaklicala Evica, »ni na svetu več druge take! Pravkar sem to povedala!« Mali vitez se je silno razveselil, da se mu l» kar obraz zasvetil, in je odgovoril: »Ali si res to rekla, gospodična? Aha. kal!« »0, res, res je tako povedalat« sta vzkliknila oba skupaj, oče in sin. . ( »No, pa se preobleči kar najlepše, gospodična. Danes sem namreč, ne da bi Baška za to vedela, pripeljal iz Kamenca zbor godcev. Ukazal sem jim, naj svoja godala skrijejo v slamo, njej i sem rekel, da so prišli cigani, da konje podKiH«?*'-Danes zvečer priredim imenitno plesno zabavo. Veseli jo to, veseli, čeprav se rada dela resn« matrono.« „„ . „„i.a Po teh besedah si je začel gospod Mihael ro«u meti in je bil sam s seboj zelo zadovoljen. Z nekako »lastjo radi poudarjajo naši gnsopisi besedo, da je ta in oria mlada mati padla kot žrtev materinstva! Toda te žrtve so primeroma tako maloštevilne, da bi o njih prav labko molčali, če pomislimo, koliko ljudi pade in umrje kot žrtev bele kuge, ki te z grozovito naglico Siri tudi med mase naroda po naših mestih, po delavskih krajih ln prodira že tudi ven na deželo. Dobijo se te župnije, kje«- je število rojstev znašalo •vojftae do 50, zadnja leta pa je padlo že doti na 40, če ne še nižje. To da mislitil Pred nekaj tedni j« »Slovenec« tožil, da Evropi vedno bolj manjka otrok. Seveda, če bi se človek ustavil prod eno ali drugo naših iol, bi morebiti ie prišel do sklepa, čeS, pa pravijo, da bo kmalu zmanjkalo ljudi. Le poglejte, koliko j« Se otrok na svetu I Kaj p« če človek bere v zapiskih častnega kanonika ljubljanske škofije J. Omana (Za božjim klicem, sir. 143) besede: V torek zjutraj smo zapustili Pariz. Ni mi bilo žal po njem. Menda Se nisem videl tako pustega mesta, ne prej, ne pocneje. Kazen tistih pohabljenih airot v cerkvi presv. Srca (bilo jih je okrog 2001), nismo ves čas videli nili deset otrok ns pariSkih tiHcah. Mesto, ki nima otrok, je puščava, pa naj Ima tudi vse druge zanimivosti. In prav Francozi tolikokrat tožijo, da jim manjka družin z otroki. Vemo tudi, da drugi mo ustavil. Ah ne vidimo na lastne oči, da se težka zimska hrana lzr,fkeZ!» gibunja Y, zimskem času Često h . nerednega črevesnega delovanja, btare bolezni se vsied mraza zopet izraziteje pojavijo: hemoroidi, motnje v želodcu, zaprtje, zastrnpljenje črevesna obolenja, splošno In prehitro debeljenje, glavobol, nespečnost, napetost telesa ter omotica. Posebno zrelejše in Starejše osebe so tem nadlogam podvržene, rlanmka - Bahovec čisti ter tako deluje balgo-dejno na vse telo in na Vaše splošno zdravstveno ftanje. Zahtevajte v lekarnah izrecno le 1 laninka čaj po din 20,— in din 12.— neg. 8. br. 26.550/35. ravno premožne družine na vse kriplje otep-Ijejo olrok. Bogataši, katerim ni nič, prerediti tudi do deset otrok, pa so zadovoljni, če imajo pod svojo streho dvoje, kvečjemu troje nebogljencev. Tudi naš svetovni KKK — mislim, da razumele, kaj pomenijo ti trije KI — je v svojih resolucijah pokazal, da vsaka zloraba zakona ubija naš mali narod. Zloraba zakona je strah pred številnimi otroci. In ta strah prodira tudi že v naše vrste. Da se ta strah odžene, ni zadosti samo kazati na nagrade kot na nel-c^kšen med in sladkorček, veliko bolj je treba dvigniti versko življenje, zaupanje v božjo previdnost, ki nad nami in nad vso zemljo čuje in bedi in nas vodi tudi skozi viharne dobe naših časov. Vedno bolj se moramo zavedati, da ob« stanek in moč našega naroda ni samo r naših pesnikih, umetnikih in učenjakih -i seveda jih tudi potrebujemo! — moč in živ-ljenje našega naroda je v zdravih družinah, Ce bodo družine odpovedale, bodo tudi pro« nehali naši možje, bi so slava iu ponos na-šega in vsakega naroda: ne bo jih večl Strah pred otroci! Nekatera družina Je že rekla: »Cemu pa naj imamo otroke, če nam jih pa poberejo in vzamejo v vojsko^ da jih tam pobijejo!« Ali ni v teh besedah kruto obsojeno div« je vojskovanje in pobijanje človeštva! Nare« dite vi, ki vodite narode skozi zgodovino^ mir na zemlji, naredite ga ne s smrtjjo, ne z uničevanjem, ne z zastrupljanjem in požw ganjem, zemlja in mase bojevnikov niso vaša last, ampak so last vsega in vsakega naroda, ln Darod se za to, kar je njegovega, boji! Ne torej z nagradami, pač pa v luči vere in miru bomo delali — za otroka. In zdaj umejte kralji, kronani in nekronani, dajte se poučita,, bi ste sodniki na zemlji t Slovenski dom 1B NAS CENENI P0P0LDNEVNIK, KI GA SVOJIM CITATKLJEM TOPLO PRIPOROČAMO. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 IS STANE MESEČNO SAMO 12 DINARJEV. ZK ONE«A, KI SI NE MOKE NAROČITI »SLO-VENCA« JE »SLOVENSKI l>0M« PtlPULNO NADOMESTILO. PIŠITE NA DOPISNICI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V U UHLJA.NO, NAJ VAM POSIJE NEKAJ STEVI1JS LISTA NA OGLED. XXXIII. Sneg *« |e uslpal tako na gosto, da je popolnoma izpolnil jarek okoli postojanke in visoko zasul ograjo lz kolov. Na dvoriiču ie bila noč In snežni vihar, glavna soha hreptjovske tortalirije pa se je vsa kopala v luči. Dva Kodra sta igrala na gosli, tretji na mali bas (violoncello). dva na čekane in eden na rog. Goslača sta Jo rezala »I uSesa, da |u Je trenutno kar obračalo, tistim pa, ki so igrali na čekane in rog. so se napenjala lica Jn oči s krvjo zalivale. Najstarejši častniki in tovariši so sedeli na klopeh ob stenah drug poleg drugega, kakor sede sivi golob|e na strelnem slemenu; pili so med in vino in gledali plesalce Prvo dvojico sta tvorila gospod Mtiialski. ki ie bil kljub svojim letom prav tako Imeniten plesalec kakor lokostrelec, in BaSa. Na sebi je imela obleko iz srebrne lame, pošlto s herinelinovimi robovi, da je bila videti, kakor bi kdo »vežo rolo zataknil v nov sneg. Čudili so se njeni lepoti Hari in mladi in vzklik .prekrasno!' se je nehote izvil nmogim iz prsi; čeprav sla bili namreč Novo-viejska in lioska neka| mlajši od nje in nenavadno lepi, j0 bila vendar ona med njimi najlepša. V očeh Ji je plamtela radost in veselic; prerinila »e je k malemu vitezu Iri se mu smehljale se zahvaljevala za zabavo. Skozi odprta rožnata usta »o se ji bliskali beli zoliki. vsa se je svetila v »voji srebrni lami in migljala kakor žarek ali zvezdica In slepila obenem oči ln srca s svoio lepoto otroka, ženske in cveta. . . . Za njo so vihrali razklani rokavi, podobni krilom velikega metulja: kadar pa ie dvignilo z rokama okrajka jopice in se pred plesalcem poklonila, si mislil, da splava v zemlio kakor kakšna Prikazen ali kakor tiste vešče, ki v jasni poletni »oči švigajo nad bregovi grap. Zunal to pritiskali vojaki stroge, brkate obra-*e na razsvetljene Sipe, si ploMili ob ntih nosove 1» gledali ns sredo sobe. Zelo jim je bilo všeč. da fekaHa oboževana gospa vse druge po Ipgoti. za- vsi so kar noreli za Bašo. Zato niso štedili z rabavljicami na Novoviejsko in na Bosko ln so z gromkim krikom pozdravljali Bašo, kadar se Je približala k oknu. Volodijovski je rasel kakor na drožeh in po taktu kimal z glavo na Bašine gibe. Gospod Zagloba je stal z vrčkom poleg njega, udarjal z nogo ob tla in razlival pijačo, včasih sta se z malim vitezom obrnila drug k drugemu in se gledala: nenavadno zamaknjenje jiina je zapiralo govorico in sapo. Baška pa je migala in migala po vsej sobi, vedno bolj vesela, vedno bolj prikupna. To je bila zanjo šele pustinia! Zdaj bilka, potem zopet lov, nato zabava in ples In kapela in množica vojakov — in mož največji med njimi, ljubeč in ljubljen. Baša je čutila, da jo vsi liubiio, da io občuduieio, da jo obožujejo, da je mali vitez zaradi tega vedno boli srečen; zato se |e tudi sama čutila srečno, kakor ptice, ko se s prihodom pomladi spreletavaio po majskem ozračju in glasno in radostno kriče. Druga dvojica za Bašo je bila Novoviejska z Azijo Evica je bila oblečena v karmezinasto suknjiča Mladi Tatar ni nič govoril z njo, ker ga ie bela prikazen, blesteča v prvi dvoiici. popolnoma opaiala. ona pa je mislila da nm razhunenie tako zapira glas v prsih, in se je trudila, da bi mu six>-četka z lahnimi, potem pa z vedno, moč,neišim. pritiski z roko vlila pogum. Azija se ie včasih tud Odzval njenim priliskom tako silno da ie konja mogla Siti bolesten vzklik. Toda to ie delal in jo diiš.l m se ako pasel nao n V tretji dvojici pa je plesal mladi gospod Novoviejski z Zošo Bosko. Ta je. potočnici podobna, drobila s povešenimi očmi poleg njega, on pa je bil ves kot razdivjan konjiček in skakal kot razdivjan konjiček. Izpod njegovih okovanih peta so letele trščice, lasje so mu vihrali, lica so se mu pokrila z rdečico, široko je razprl nosnice kot turški konj in vrtel Zošo kakor vihar listje in jo odnašal po zraku. Razveselila se je v njem duša brez mere in ker je bival na robu Divjih poljan in po cele mesece ni videl žensk, se mu je Zoška nemudoma tako vsadila v srce. da se je v enem trenutku smrtno vanjo zaljubil. Od časa do časa Je pogledal na njene povešene oči in zardela lica in kar prhal ob tem ljubem pogledu in tem močneje kresal Iskre s podkvicaml in jo pri obratih tem silneje prižemal na svoje široke prsi in se v preobilici veselja na široko smejal in kipel ln Jo vedno močnejše ljubil. Zoša pa se ie prestrašila v ljubem srčecul toda to ni bil neprijeten strah, zakai ugajal ji io celo ta vihravec, ki io le kar zgrabil in odnesel, Pravi zmaj! Saj ie videla v Javorovu različne ka-valirje, ali na tako ognjevitega doslej še ni naletela in nobeden še ni tako plesal in nobeden Je še ni tako nase prižemal. Zares, pravi zmaji... Ka| naj s takim naredi, ko pa se inu ni mogoče jPr jo ruske bomb« z letal popolnoma porušile. lu naa je sprejel neki fin«ki polkovnik. Opozoril nas je, da srno samo U kakšne pol milje proč od sovjetskih prvih oddelkov, ki »o ta dan še prav posebno neizprosno tipali ogenj na nasprotno »tran. Ruski topovi »o dobesedno zasuli to vas i bombami is granatami. Razrušili to tudi cerkev. Polkovnik nam je dejal, da zadaja dva dneva sovjetska vojska nekako počiva in da ni izvedla nobenega večjega napada na finske postojanke, so zanje lahko spet usodri, kajti Finci tako kaj hitro dobe Sovjete na muho. Nekoč ie bito »edem driav ... Bostonski dnevnik »Chrititan Science Monitor« je pod naslovom »Premišljevanja ob tforkl peči« pred kratkim prinesel zgodovinski pregled »Sedmih velikih kraljestev«, ki to hotela tvojo voljo in očetovstvo vtilili vsemu tvetu, pa «o •• končno vsa zdrobila v prah. Perzijsko kraljestvo je obsegalo današnjo Grčijo, Turčijo, kavkaik« države, del današnjega so' vjetskega Turkestana, Irak, Iran, Afgansitan, Be-ludžistan. Sirijo, Paleatino, Egipet in Libijo. Kraljestvo Aleksandra Velikega je bilo približno prav tako veliko kakor perzijeko in je obsegalo še del današnje britanske Indije Rimsko cesarstvo je obsegalo vto zapadno in srednjo Evropo do Rena na zahodu in do Donave na jugu, vso se/erno Alriko, bližnji Orient do Ka-tpiikega morja in Perzijskega zaliva. Cesarstvo Karla Velikega io okrog leta 814 ob-vto Franciio, Belgijo, Holandijo, Nemčijo do Odre, Češko in Moravtko, Hrvatsko in Italijo do Ravene. Kar«! V. |e pod svojim žezlom združil Nemčjio. Avstrijo, Holandtko, baltske države, del Poli tka. Švico, skoraj vso Italijo, Španijo t kolonijami "» velik pas vzhodne Francije. . „ Naooleoo jc spravil v svoj BvlfoajtM prot °r razsn Francije ic Holandtko, Rensko zvezo, 1»* lijo, Dalmacijo in več ali manj ie Španijo zraven. Toda vta ta obiirna kraljestva to n!č v pri* mire z današnjimi poskusi nekaterih, ki tkuSal® spraviti podse ves svet, kar ga poznamo. Ne zametujte sreče, ki Vas laka! 700 lepih nagrad f>o dne 15. februarja 1940 razdeljenih med sedanje in nove naročnike "Domoljuba«. „ Žrebanje bo pred komisijo naročnikov. — Žrebanje bo po skupinah. Pravico do Žrebanja ima vsak dosedanji in novi naročnik, ki do 31. januarja 1940 plača naročnino za »Domoljub« za celo leto 1940. Nagrade so: Dve nagradi v gotovini po 5000 dinarjev! radijski aparati — šivalni stro/ — harmonike — dvokolesa - plugi — brzopariiniki — brzopa-riini lonci — kuhinjska posoda - čevlji - blago za obleke, srajce — ure - in razna druga koristna darila. Vabimo vse dosedanje naročnike »Domoljuba«, da nam pridobe novih naročnikov. Kdor pridobi pet novih naročnikov -Domoljuba., ki bodo plačali naročnino za cefo leto 1940, bo sam dobival »Domoliub« celo leto 1940 zastonj in bo tudi imel pravico do nagradnega žrebanja in tudi do požarne podpore, ki znaša 1000 din. Ima redno 2 strani slik. - Je glasilo vseh Slovencev in zato ima novice iz vseh krajev Slovenije! »Domoljub« naročite pri naših zastopnikih, ki so Po vseh farah, ali pa direktno v up..vi »Domoljuba«, Ljubljana, NaroČite MDomoMuba" takoi! * Sreča Vaš čaka! Nem&me, rta aasšSs« m esperants mtfm pismenim potom usnin. .....-1*^** ^^ Ako hočete imeti lepo napravljen ienski p's V. moSko suknjo, po-v Ani k ali Hubertus, si izberite ie šzgotovijemeg« ali si naročite po meri v fitričarfevi vtUki «rg*vW Iijabljaaa — Sv. Petra cesta SS. Na zalogi velika inhira blaga aa moške te ieaske obleke, nknje in plašče »a aevests ta ieaiae. Za bale ima pripravljene krasne odeje, gradi za madrace, p!atjx> za rjuha, pregrinjal«, zavede, morsko trav«. limo. perje itd. ie po zelo ugodnih cenah. — Priporočimo se vsem svojim starim odjemalcem- vabimo tw tudi tiste!, ki do sedaj ie niso bili pri nss, naj nas obilčejo ter se sklicujejo na > Domoljuba«. Naie gesla i«: Majhen taslniek, velik premet! Za novo leto Najlepše darilo barometer zastonj. Velik 13X16 cm. kaie vreme 24 ur v naprej, patentiran, pošlje proti povračila stroškov Din v znamkah Barometer Ljubljana I poštni predal 18. Same ia iste«! Preklic. Podpisani Okrogar Jaušel. upok., Breg pri Litiji obialujem žaljivke, ki sem jih Izrekel o Strmljanu Francu, po«. sinu Iz TeneUš, ker sem ss uveril, da nimam nikakega povoda, mu karkoli očitati in sem se ursril, da je Strmijan Frane pro-s ovolino izstopil Iz vojaške službe. S tem se mu zahvaljuiem istočasno, da je odstopil od kazenskega pregon«._ Okrogar J.nez. Preklic. Podpisani Klobovs Jožef it Brezniee 20, pre klieujem vse one besede, ksiere sem govoril o g. Pavlu Sušniku in njegovi hčeri iz Bretniee kot neresnične in se mu zahvaljujem, da je odatopil od tožbe. Skofja Loka, 15. decembra 1939. Klobovt Jože PREKLIC Podpisani Bertoncelj Jože, delavec. Sv. Duh it 22, obžalujem in preklicujem, kar sem neresnične«« in žaljivega govoril o Ziherl Antoniji in Ziherl Anici, šivilji, Sv. Duh št. t*, in se jima zahvaljujem, da sta odstopili od tožbe. Bertoncelj Jože. Nevredfisi prašek »REDIN« aa prašiče. — Vsak kmetovalec si lahko hitro io z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje že t zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. 6 din, po pošti 12 din, S zav. po pošti 24 din. 4 zav. po poŠti 30 dta. — Mnogo zahvalnih pisem. Pazite: pravi Redin se dobi tsmo z gornjo sliko. Pnrfaja tfrsserfja E&k. ijuBijsM, tid«?ifc« aLi. Na deželi pa prodaja Redin vaaka trgovina. Najboljše sredstvo proti --- -----— ^ — _______(ferš) In je zeliščno mazilo „OKAMA" Sešteto priznani od babi« in tnster. Mtltn mazilo čudovito ugodno in hitro deluje pri mam ta sKlareSI ras*. uprtHie*. Ht, B«P ■ — . . .. «is. ,-si ■ * arejss tBsam pesavsacs. Dob se v lekarnah »n drogerijab. Glavna zaloga leksrna ■r. ©BUifc, it. Vid nad Ljubljano MBJ «^ kupuje 2,11110 l. VUhar. UttbUaiM Sv. Petra cesta 96 pri Zmajskem mostu Opekarna Tavčar Feliks Tatice na« 1)HM|«IM ieli vsem svojim odjemalcem v njihovih domovih srečne ia blagoslova polne nove lete Crsni gaber kupim z« lakot ali sa pasek petimi. Plačilo tako), ledi »red potekom Ponudbe je potrebno poslati takoj na upravo »Domoljuba« pod številko 1039? Gradnja ceste Breg—-Levški most—Leve e Celjska kotlina ima t južnim delom banovine edino prehodno cestno zvezo v ameri Laško— Zidani most in Brežire, katere uporabnost pa je odvisna od edinega lesenega mostu v Celju preko Savinje. V obče j«vnt-m Interesu bi bilo, d« t« nujno pokrene vprašanje ustvaritve še kake drug* nadomestne zveze. En« motnost bi bi!« s čimprejšnjo gradnjo drugeg« mostu čet Savinjo na mestu ali v bližini sedanje Grenadirjeve brvi. Druga ie prei ustvarljiva možnost bi bila naprava eeslne zveze 1» Brega skozi mestni park v Celju mimo Petrička do obstoječega Levškega mostu in od tam do državne ceste. S to zvezo bo dobilo Celje, predvsem pa Savinjska dolina cestno zvezo, ki bi p« bila iz občih državnih koristi nad vse vain* že iz razloga, ker bi obšla Celje. Celjska mestna občina je iz teh razlogov ie storila prve korake s tem. da ie zgradila v okviru akcije za brezposelne de! ceste od Petrička do Jakobina. s čimer je omogočila vozni promet od Brega do Zg. Lise. Da bi «e započeto delo nadaljevalo, ie predlagal vodja tehničnega oddelka celjskega mestnega poglavarstva kot Član okrajnega cestnega odbora v Celju, n«j bi nadalnjo zvezo do Levškega mostu zgradil okrajni cestni odbor, ker bi ta drugi del ceste uporabljali prebivalci iz Levca. Zastopnik občine Petrovče je predlagal, naj bi okrajni cestni odbor izboljšal obstoječi kolovoz Levški most—Leve«, s čimer bi bila navedena tveza že ustvarjena. Okrajni cestni odbor je oha predloga osvojil in je za ta dela predvidel kredit 100.000 din ter izdelal načrte, ki so predloženi banski upravi v odobritev, Celjska mestna občina je sklenila, da sc iz obče javne koristi zgradi cestna zveza Breg—Lisce —Levški most—I,evec z odsekom od hanovinske ceste L reda Laško—Celje In s priključkom na drž. cesto kot občinsko cesto I. reda ln sicer n« ta način, da zgradi in po potrebi uredi del ceste Breg— Pelriček do meje posestva Jakoblna celjska mestna občina, ostali del od vključno posestvu Jakobina proti Levškemu mostu do Levca pa okrnlnl cestni odbor, oba pa iz sredstev svojih rednih preračunov. Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica alt nj« prostor velja za enkrat Din tr—. Naročnild »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupujejo kmt-tijske potrebščine alf prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. PrlttojMat m buRi Ofllatt w piataja naprej. Mlinar S7 let star fant, vajen vseh vrst mlinov, na vodni ln motorni pogon. ltč« slutbo pri mlinarju. — Naalov v upravi »Domoljuba« pod »t. SI.053. Hlapu sa vb* gospodarska dela sprejmem. Naslov v upravi »Domoljuba, pod ti 1S.7J8. Dekle aa vsa ktnolka dela takoj sprejm* Tram-jnj«, Oolo Brdo 11, p. Medvod* Pežarskt sfertl e« teli Izuftltt li letni fant. Ce mogoče, brana In stanovanja pri mojstru. Ponudb* na upravo »Domoljuba« pod »Vajenec« Sl.tSS. Mesarskega vajenca spr«jBo* L«b*nlCnlk • mesar. KratnJ*, p«-tta Lukovlca Brinj« in fig« dobit* sopet prt tvrd-kt Fran Poaaenlk. d. a o. a. v Ljubljani. Tjraev* 'Dunajska) cesta »t. »1 — Javna skladišča. Kun«, veverici plačujnn posebno dobro. Kupim tudi v<* drugo kot*. 7A r*v!d, Ljubljana. Buri trg tt. I*. Sem in tUlji prodam Medno tt t V župnik samostan alt kak savna telim priti aa hlapca. Sam n*k*dll*e tn ab«tln*nt. Ka.lov v upravi »Domoljubu« pod tt. St.»«t. Pekevski vajen« » vimj oskrbo v hiti s« »pr»Jm*. Ivan Novak. llanalia c*»ta «1. Hlapca in Mi« apr.jmmn n* kmetij*. Konutn Vinko, Drav-U* Ml. Služkinj« sprejmem na manjšo kmetijo. Bsbnlk Vr*n« 29N Sutar ttujrt iwk»rn» J'o»»r • Vodmatska ullcm, Most*, Llubljan*. Kivaškep paniki s vso oskrbo v hiti takoj sprejm* Matij* Oarlne. HovMkl tn podkovskl mojster — SLidratlca. Dolenjsko. Krava s tretjim teletom naprodaj. KnzarJ« - 2eJ* tt. S. Hlapec vajen konj. SS—St let star, •• takoj aprejm* njo apnenca Itd. Naslov v upravi »Domoljuba. pod tt. 110«. Posestva v bližini Ljubljane, Celja, Maribora ali v Amnrtlnu pri Litiji, od 150 000 do 250 000 din kupim. Froalm prodajalca za pismena po-Ja»ntta o poeoalvu. -JerneJSIS, Begunj* 4 pri Cerknici, NotranJ. M«ike ebttke perilo In vsa oblačlls po prlsnano nizkih cenah st nabavit« pri Preakerju - Sv Petra cesta 1« — Ljubljana. Kreja&kega vajenca poštenih atartev takoj »prejme Josip Seion. kiojaS. Cerknica. Hlapa poHtenega. pridnega, h konjem In kmečka d^la, aprojmem. Naslov v upr. »Domoljuba« pod It 19665. Hlapca h goveji »Ivini — Jn dekle atA kmofka sprejmem. - Vidmar, Itanaka cesta Zahtevajte povsod naš list! »DamaljslK stav« H ila ca aeta let«, sa ioossmatvs din. — Dopis* ta spit« sprejema arrrfalilts refclaraaeije pa sprava »toaaljai««. - Oglasi se sara?aaav«|a pa paaetafiefe&nlkti. - T«M«« nrednMtva j« '••lak. - Bro«wHt. Jat« R• «it,k JSMiTOnMtavaatk« tiskar«*. ]«*» It*« »DnaMl|atM«. earafala«. laserats Ia — apra»*i 49M. la