KUJ PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE . Štev. 255 (2565) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, sreda 28. oktobra 1953 Nočemo italijanskih okupatorjev! Hočemo biti svobodni, na svoji zemlji svoj gospodari Cena 20 lir ASNO IN ODLOČNO IZRAŽAJMO NASO VOLJO Is se upremo italijanski okupaciji in propadu našega mesta 1 Slovenski in italijanski delavci od Sv. Jakoba, Magdalene in Rocola odločno odklanjajo diktat in pozivajo vse delov~ nf ljudi in demokrate sploh, da se za to, kar čutijo, tudi borijo in naše odločno stališče javno izrazijo - Obenem po-*jvalo na neizprosno borbo proti izdajalcem v komintormovskem vodstvu, ki so prednja straža ital, imperializma rn • •kraln 'Iak°bu se je sinoči Sv .T-,v„Iež _sto prebivalcev leile- J0^1 R°cola in Magdaleni ? i s» bili pred- lijani v ci> Slovenci in Ita- ^njem so z velikim zan'- Vornii-T, sl?.dili besedam go- P°udariXii pritrievali in točan; P°trebo, da se Tr-sami gim odločneje za- biN sinočnem zborovanju pre-MarH i ^v' ,Ia'koba, Rocola in iledn .ie bil sPreiRl «a- o.f. P°ziv tržaškemu delov-ljudstvu: tooki.,!-a*kih delovnih in de-boko mn°ž.icah je glo- eniniena težnja po in j. zato slovenski bj Rn delavcj Sv. Jako-nj ’ na cola in Magdalene, zbra-Odioi. protestnem zborovanju, gkjj^ 0. Sklanjamo diktat an-kate-e 'n amer'ške vlade, po ** ^1 Italijo”"3' Trst zope* k°Db‘e"> uSotavljamo, da nas sta na5 naihu^im udarcem, ki ?ah0(jn sa nsmeniii 8. oktobra očuvai' ve.,ilalisticna Jugosla-IIJrotlom ie jugoslovanskim Ijen Q 'n njinovim vodite-tJhvai' ^'obul nastop globoko ^ “bujerno. Cah Jkob bodo na konferen-bioraii °tal' 0 naši usodi, bodo Uje in •‘otrditj samo naše tež-iiaštj, Vo|i° Po samostojnosti Voj ®csta, ki je osnovni po-iivii,„. n°rmalno gospodarsko p^nie Trsta. deil-?10 vse delovne ljudi za t0 e na splošno, da ^aa ni klr mulijo, tudi borijo bfj,;5,2 Pdločno stališče jav nadalje vse tiste, azijo. Clv-° Alijev*CGr pod vplivom Vi-"ošteni rt** vodstva, toda kot *0v0 , demokrati obsojajo nje-V‘k<>do aialsko Početje, ki je *Clta m»',Sel1 delovnih ljudi na-KS0d:Ma' n*.l o tem govorijo lov»rntei,n? de'°vnem mestu, v #ih jn "l odborih, v sindikal-'n naj °lltičnih organizacijah Ho P0?|vajo na neizprosno Prerij01' PPščici izdajalcev, i haij-avljai° Pcednjo stra-1( sm.j nske«a imperializma danes na vodstvu žaclj». morebitni konferenci sliši glas Tržačanov, ki zahtevajo za Trst svobodo in neovirano možnost razvoja. Potrebna je borba, da se Trstu zagotovi ona možnost opravljanja njegove naravne funkcije in njegovega gospodarskega razvoja, ki ga Italija že danes z vsemi sredstvi zavira in k: bi ga, če bi se dokončno polastila Trsta, popolnoma zamorila. Med Tržačani se v zadnjem I času vse bolj utrjuje že davno obstoječa zavest, da je u-soda njihovega mesta odvisna od povezave z zaledjem, od tega, ali lahko Trst brez oviranja in motenj od zunaj v plodnem sodelovanju služi te. mu zaledju in se pri tem sam razvija Tej zavesti morajo dati Tržačani konkretno obliko. zahtevati morajo za Trst samostojnost in se boriti pru. ti takšni rešitvi, kot jo hoče vsiliti diktat od 8. oktobra in ki bi pomenila za Trst gospodarski propad. Cim bolj konkretno se bo izrazila ta zavest in volja tržaškega delovnega ljudstva, tem lažja in uspešnejša bo pot, da se kljub vsem diktatom in vsemu nasilju Trstu zagotovi lepša bodočnost. Govornika sta prikazala tudi izdajalsko vlogo vidalijev-skefia vodstva, ki poskuša zadušiti to zavest med tržaškim delovnim ljudstvom in ga pri. praviti do tega, da bi pasivno in brez odpora sprejelo italijansko okupacijo in vse posledice, ki bi prišle z njo. Pokazala sta. kako na primer govori Vidali o ((demokratični Italiji)), medtem ko je «Unita» vsak dan polna poročil o terorju. nasilju in zlorabah reakcionarne politike italijanskih oblasti. Ugotovila sta tudi. da .se, kljub vsem tem obupnim poskusom kominfor-movskega vodstva v vrstah njihovih pristašev kot med vsemi tržaškimi delavci kaže čedalje večji odpor proti taki politiki in volji do odločne akcije, da se prepreči izvedba pogubnega angloameri-škega sklepa. Zborovalci, k' so v diskusiji še z drugih strani osvetlili sedanji položa; in potrebo odločne akcije, da se Trstu zagotovi samostojnost in gospodarski razvoj, da se prepreči italijanska imperialistična o-kupacija, so sprejeli poziv vsem tržaškim delovnim in demokratičnim množicam, ki ga objavljamo posebej, in za. hvalno pismo maršalu Titu. ki se glasi; ((Tržačani okraja Sv. Jakob. Magdalena, Tomažič, Rocol, zbrani 27. oktobra 195(3 na S J_r,ža*kega >iila St*) J«« mestaŽ'teV bodočnosti v^daS°Vb°rnika sta poudar-Voi-^nja ‘v resitev tržaškega | protestnem zborovanju, z o> k t-i... ez unoštevania gorčenjem protestiramo proti sklepu angleške in ameriške vlade od 8 oktobra, ki je dejansko politika izvršenih dejstev. V teh za nas tako usodnih dneh nam je Vaša in vseh jugoslovanskih narodov odločnost v spodbudo v naši borbi proti krivičnim in za- upoštevanja Vo].. ljudstva in S za i.J.u8°slavije pome-rt rj. st propadanje in lo dtu jnPriznava jo vsi, v 'iskiredRntistfnkriti °bliki ce' »to Sam‘ in njihov toi,1,1 Bolrn • ea >c potrebno “Uje j,. iu naivečje priza-m borba, da se na ALI SMO PRED ZAČETKOM NOVE GONJE PROTI SLOVENCEM V ITALIJI? Kje je tov. Izidor Predan? 0 aretaciji ni bilo izdano nobeno uradno sporočilo niti niso o njej obvestili družine - Karabinjerji in kvestor «ne vedo ničesar» - Policijska ura v Beneški Sloveniji - Članom vodstva DFS v Gorici odvzemajo italijanske oblasti potne liste Cvetje ob spomeniku padlim borcem v Velikem Repnu. Ljudstvo po vsej slovenski zemlji, ki jo hočejo ponovno izročiti italijanskim zasužnjevalcem, odločno izraža svoj trden sklep, da se bo z vsemi silami borilo proti ponovnemu za-sužnjenju. V naši včerajšnji številki smo objavili kratko vest o aretaciji tov. Izidorja Predana, člana izvršnega odbora Demokratične fronte Sloven-,cev v Italiji ter namestnika glavnega urednika glasila beneških Slovencev «Matajur». Ker je bil tov. Predan med drugim tudi sotrudnik ((Primorskega dnevnika«, je včeraj naš urednik odpotoval v Klodič, da bi zvedel za vzroke in podrobnosti o njegovi aretaciji. Podatki, ki jih je dobil, so zelo skopi, saj ni bilo o njegovi aretaciji izdano niti u-radno poročilo. Tov. Predan je sedel v soboto zvečer v neki gostilni v Klodiču ter si nekaj zapisoval v svoj notes. Nekaj pred polnočjo, t. j. preden so gostilno zaprli, je spravil svoj notes v žep ter se poslovil z namenom, da odide domov v Gorenje Brdo, ki je od Klodiča oddaljeno dobre pol ure hoje. Toda zunaj na cesti so ga že čakali ka- demsko pokrajino, ki pa je j ko so ljudi. pobirali ponoči iz prav tako izjavil, da o stvari................... ne ve ničesar ter je na opazko o potrebi kakšnega poročila, kot je to v navadi pri tukajšnji policiji, odgovoril, da tega italijanski zakon ne predvideva, Tov. Predan je torej praktično izginil z zemeljskega površja. O njegovi aretaciji niso bili obveščeni niti starši niti kdo drugi. Nihče ne ve, zakaj je bil aretiran in kje je sedaj. Kje je torej tov. Izidor Predan? Kaj se po vsem tem, U. j. 3 dni po aretaciji, mo- rabinjerji s postaje v Klodiču, ga naložili na avto ter odpeljali proti Čedadu. Tam je bil baje zaprt čez noč, v nedeljo zjutraj pa so ga prepeljali v Videm, kjer naj bi bil še sedaj. To je vse, kar smo lahko zvedeli. Naš urednik se je obrnil tudi do brigadirja postaje v Klodiču, ki pa je samo dejal, da so Predana res «priprli», ter indirektno povedal, da se je to zgodilo po ukazu nadrejenih. Zaradi tega smo se pozanimali tudi na policijskem komisariatu v Čedadu. kjer pa o stvari niso hoteli ničesar vedeti. Prav take I remo vprašati, ali je bil res odgovore smo dobili tudi na | aretiran od policijskih orga preiskovalnem odseku karabinjerske komande v Vidmu ter »a karabinjerski komandi za zunanja področja, pod katera spada tudi Klodič. Povsod torej ista pesem: mi ne vemo ničesar, mi nismo obveščeni o nobeni aretaciji. Zaradi 'tega smo se pozanimali še pri kvestorju za vi- hiš in jih vozili neznanokam. Marsikdo se takrat ni več vrnil v svoj domači kraj. Mar se sedaj zopet uveljavljajo isti sistemi, pa čeprav v formalno nekoliko omiljeni obliki? Vest o aretaciji tov. Predana se je bliskovito raznesla po Beneški Sloveniji. Ljudje so preplašeni, saj v njegovi aretaciji ne vidijo samo odvzema svobode tov. Predanu, temveč napad na slovensko politično gibanje, ki mu je v Beneški Sloveniji med drugimi načeloval tudi mladi Predan. Zato ni prav nič čudno, da je ta aretacija v živo zadela vsakega beneškega hrbtnim imperialističnim ma-," hinacijam. Hkrati pa se tudi i zavedamo, da .ie Vaša in ju-' goslovanskih narodov nepopustljivost pred diktatom težnja po uveljavitvi miroljubnih in enakopravnih metod pri reševanju mednarodnih sporov in mednarodnih odno: sov sploh. Prepričani, da je Vaše in jugoslovanskih narodov stališče, stališče vseh miroljubnih sil v svetu, Vam zagotavljamo, da bomo svojo pravično in sveto borbo nadaljevali do končne zmage. Zaradi tega se Vam zahvaljujemo za Vašo odločnost in doslednost v borbi za pravico, enakopravnost in mir v svetu. Smrt fašizmu - svobodo Trstu!« Na Opčinah je bil sinoči zelo dobro obiskan sestanek že-' na Naše žene so ponovno poudarile svojo voljo, da nočejo Italije in da naše ljudstvo ne sme nikoli dopustiti, da bi se kdaj noga italijanskega okupatorja stopila na naša '.la Zene so poudarjale, da se ogorčenje prebivalstva zaradi angloameriškegu sklepa in nasprotovanje ponovni ‘italijanski okupaciji zlasti v Trstu se vse premalo javno izraža, in menile, da bi bilo treba jna ulicah jasno povedati, kaj tržaško ljudstvo hoče :n'zahteva; zato naj bi se turi protestna zborovanja prenesla iz zaprtih dvoran na prosto. ŽIVAHNA DIPLOMATSKA DELAVNOST V ZVEZI S TRSTOM Sestanek Koča Popovic-BSdault Dulles se zavzema za čimprejšnje sklicanje konference petih in izjavlja, da datum umika čet iz cone A še ni določen - «Tehnična vprašanja« na razgovorih v Londonu „Borba": Nobenega popuščanja in koncesij več italijanskemu imperializmu! PARIZ. 27. Jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je v spremstvu jugoslovanskega veleposlanika v Parizu Srdjana Priče danes dopoldne obiskal francoskega zunanjega ministra Bidaulta. Jugoslovanska državnika sta se z Bidaultom zadržala v daljšem razgovoru. Govorili so v tržaškem vprašanju in o možnosti za izhod iz sedanje krize okrog Trsta. W.A„SHINGTON, 27. — a-meriški državni tajnji,; John Poster Dulles je danes na redni tiskovni konferenci izjavil na vprašanje novinar-iev, da doslej še ni bil sprelet noben sklep o datumu u-mika angloameriških čet iz cone A STO, in izrazil upanje, da se lahko konferenca petih o tržaškem vprašanju skliče čimprej. Na posebno vprašanje je izjavil, da bi lahko do konference prišlo tudi pred umikom angloameriških čet iz cone A. O vzrokih za angloameriški sklep od 8 oktobra je Dul- lil BOHIS KRflltiHlili 0 TRŽAŠKEM VPBflSMJU JU JE MOČAN ČINITELJ ^orbi zoper napadalni pritisk P°8tevatt hudo morali kvalitete naših divizij, naših horcev in hU *0i L i,° narodov Jugoslavije^ - l\ia drugi strani zaostrujejo to vpra-L l,!i lu;r se bojijo jugoslovanske niiroljuhuosti in se zave > na bodočnost in razvoj delata proti ujiui, proti imperialistom ;,v 1iot>t0vanj° , ftCvilnih volilnih všei ,so bila v nede-hi, , »Udi zbnr “gos’aviii- sPa‘ je °rova.nji v Fostoj- i'ah Bdbnr, clan zvez- SSč i°r“ ZSDL Veljko v jju jtovanie v D°-to j le g0vbodnen» delu Brd, °ld>čni Slln? narastel S ter i* ugled Jugo-S* a* Je na *nato Prešel na t* Slerieške in Zaradi skle' irsto arn«riške vla-1 *Ta "* iav'' je med VVeor N‘,N.t bi Kii.nastal zarad’ Mo. °lo p ,.)!} mi izpreme-d »lj» da . ’ al* morda N Jn °d Zah6-) °brača Jugo-mi*?8lavh»°da PRoti ? s' Se dar t„ • ni bila i »Ma,,- sprei,., ,r,stična dr a Proti Vzho- spreh^r'Stična družba, lz države v bila lz zgodovi-Prav Italija ti- azvo) sta, ki je prehajala iz enega bloka v drugega in ni bila nikdar nikomur zvest zaveznik in pošten prijatelj. Mi pa se ponašamo s tem, da imamo določena načela in kdor koli hoče z nami pošteno sodelovati, bo imel v nas zanesljive prijatelje.» Ko je poudaril zmago, ki jo je Jugoslavija dosegla pri odporu proti velikanskemu pritisku velikega- vzhodnega bloka, je Veljko Vlahovič izjavil, da sta do te zmage pripomogla enotnost in bratstvo jugoslovanskih narodov, ki sta se pokazali tudi zadnje dni pri obrambi pravic glede Trsta. K temu je pripomogla tudi sama socialistična perspektiva razvoja v Jugoslaviji ter gospodarska izgraditev države. Nato je nadaljeval: »Važen činitelj pri vsem tem je tudi naša JLA. Naša armada je imela veliko vlogo v tej neenakopravni borbi, ker je močan činitelj, ki ga morajo upoštevati prijatelji in neprijatelji. Ni zgolj naključje, da ima Jugoslavija danes najmočnejšo abmado v Evropi. Do konca druge svetovne vojne je bilo mnogo velikih držav, ki so imele večje in modernejše armade ka- kor mi. Javna tajnost je, da imamo nad 30 divizij, ki so dokaj dobro oblečene, oborožene in opremljene. In kako je V drugih državah? Sedanja Italija, ki se toliko šopiri s svojimi četami in rožlja ob naši meji, ima 14 divizij. Kakšna pa .ie kvaliteta italijanskih borcev, sami najbolje veste. Teh 14 italijanskih divizij odgovarja po kvaliteti trem do štirim divizijam Jugoslavije. Jugoslavija je postala država ki razpolaga z močno in moderno armado. Tudi to je velik in močan element v naši borbi proti napadalnemu pritisku z Vzhoda in tudi v sedanjem razvoju okrog Trsta Zato ni dvoma, da bodo morali tudi v tem vprašanju upoštevati kvaliteto naših divizij, naših borcev in voljo narodov J-ugoslavije.« Tov. Kraigher pa je v svojem govoru poudaril, da je Jugoslavija pokazala največjo pripravljenost, da se vprašanja med Italijo tn Jugoslavijo rešujejo na miroljuben način, tako kot se to rešuje med pametnimi in razsodnimi ljudmi, na resnično demokratičen način in s potrpljenjem. Toda na drugi strani zaostrujejo to vprašanje prav zaradi tega, ker se bojijo jugoslovanskega miroljubnega načina in ker se zavedajo, da bodočnost in razvoj delata proti njim, da dela razvoj proti imperialistom. «Ne dovoljujemo, je nadaljeval tov. Kraigher, da bi italijanski imperialisti napravili prvi korak, ker vemo, da bi to le še povečalo njihov apetit in da bi skušali čimprej napraviti nato tudi drugi in tretji korak. Tega pa ne bomo nikdar dovolili. To smo mi jasno povedali in zato smo tudi mobilizirali naše čete in jasno rekli: To pomeni vojno, če pa že ne vojne, pa pomeni to, da bomo pač mi vzeli tisto, za' kar smatramo, da od cone A brez vsakega dvoma pripada Jugoslaviji. Ce pa nas bodo skušali s silo izgnati, potem bo seveda vojna in potem se ne postavlja vprašanje, do kam bomo šli, potem gre za uničenje sovražne vojske. Kakor hitro so spoznali v svetu, da mislimo resno in da ne bomo dovolili prvega koraka, so tudi spoznali, da so se zaleteli, in sedaj iščejo izhoda. To je tudi prav. Oni so kašo skuhali in naj sedaj tudi iščejo izhod, kako bodo iz tega izplavali.« Nato je tov. Kraigher izja. vil, da že dejstvo, da danes govorijo o tem, naj bi se sporazumeli o umiku čet z meja dokazuje, da se že zavedajo! da so oni napadalci in da ne morejo za svoje imperialistične namene mobilizirati sil atlantskega pakta in anglo-ameriške vojske. Pri tem je poudaril, da umik jugoslovanske vojske ni vezan na umik italijanske vojske, marveč na umik sklepa o priključitvi cone A Italiji. les dejal, da je dokončno pripravljanje obrambnih načrtov za južno Evropo ((zahtevalo, da se prereže gordijski vozel, ki ga predstavlja tržaško vprašanje«. Dejal je, da so v VVashingtonu «priili do zaključka, da je nemogoč tisti razvoj, ki se zdi ameriškim vojaškim izvedencem nujno potreben, če se ne najde rešitev za tržaško vprašanje«, in da je zato sodil, da je »prišel trenutek, da se ta vozel, če je le mogoče, prereže«, Foster Dulles je dejal nato, da se zahodni diplomati v Beogradu in Rimu posvetujejo o možnosti konference petih o Trstu in da bi bilo koristno, da bi bila ta konferenca čimprej. Nato je zatrdil, da se angloameriški razgovori o Trstu, ki so zdaj v Londonu, tičejo samo «tehničnih aspektov izvedbe sklepa od 8. oktobra«, kot n. pr. datum umika čet iz cone A ‘td. Dodal je, da ZDA in Velika Britanija proučujejo «razne metode, po ka_ terin bi akcija, ki so jo imeli v načrtu, lahko res pripeljala do ~ «Y ‘*UTV‘“ dokončne in mirni rešitve Popuščanjih m koncesijah Italiji ne more biti niti govora«, ugotavlja današnja «Borba» v učujejo na sedanjih razgovorih v Londonu možnost, da bi izročili italijanskim funkcionarjem še kakšen oddelek ZVU in da bi se na tak način začel izvajati sklep od 8. oktobra. Medtem so se v Londonu in Parizu razširile govorice o možnosti sestanka jugoslovan. skega državnega tajnika za zunanje zadeve Koče Popoviča, ki je že nekaj dni v Parizu, z italijanskim ministrskim predsednikom Pello, ki pride jutri v Pariz na zasedanje ministrov OEEC. Predstavnik Foreign Officea je danes sicer izjavil, da o teh načrtih ničesar ne ve in da tudi ni obveščen o možnosti, da bi bil Popovič iz Pariza povabljen v London, sodijo pa, da se s podobnimi načrti ukvarja francoska diplomacija, ki je v zadnjem času prece\ aktivna ravno v zvezi s tržaškim vprašanjem. Ni izključeno, da je o tem govoril tudi Bidault na današnjem sestanku s Popovičem; v teh dneh je tudi več krat govoril z jugoslovanskim veleposlanikom Pričo, z italijanskim veleposlanikom Qua_ ronijem ter z veleposlanikom Anglije in ZDA Harveyem in Dillonom. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 27. — »O novih nov ali pa od kakšnih drugih. ki so Predanu že večkrat grozili na najbolj nedvoumne načine? Ali se ne moremo vprašati, če je tov. Predan sploh še pri življenju? Takšne policijske metode so V5aK.CIU ^lar.u. njuUJC bile v navadi v času najbolj i piašeno ogledujejo vojake, ki krute fašistične strahovlade, i jih mrgoli po zaselkih in va- _______________________________ ! seh Beneške Slovenije, topove, ki so s proti Jugoslaviji na. perjenimi cevmi postavljeni tik ob cestah itd. V obmejnem področju, pa tudi v nekaterih vaseh v notranjosti dežele, so uvedli policijsko uro, ki traja od 9. zvečer pa do 5. ure zjutraj. V tem času ne jamčijo za življenje tistih, ki bi se kljub prepovedi pojavili na cesti. Ko je n. pr. v nedeljo ponoči začela zaradi nalivov naraščati reka Karnahta, je voda pričela ogrožati vas Debelež v taj-panski občini. Ljudje so bili ponoči vsi iz sebe, ker niso vedeli, kaj storiti; če bi odšli iz vasi, bi se izpostavili kroglam iz pušk in brzostrelk; če ostanejo, jih zna preplaviti voda! K sreči voda do 5. ure ni toliko narasla in so ljudje lahko ostali v svojih hišah. Ce k vsemu temu dodamo še aretacijo tov. Predana, tedaj nam bo laže razumljivo, kakšen teror in strah vladata med prebivalstvom Beneške Slovenije. Toda ni samo Beneška Slo je bila včeraj ponovno potrjena. Ko so v teh dneh nekateri člani vodstva Demokratične fronte Slovencev hoteli z rednim italijanskim pot. nim listom prekoračiti mejo in odpotovati v Jugoslavijo, so jim na bloku italijanske oblasti odvzele potne liste ter jih zavrnile nazaj. Med temi je bil tudi neki občinski svetovalec v goriškem mestnem svetu. Pravijo, da je na bloku pripravljena ((črna« lista s približno petnajstimi imeni oseb, katerim je treba odvzeti potne liste. Tisti, katerim so potne liste odvzeli, so se zaradi tega že pritožili ter za- «Mar obstaja večji kompromis, pravi «Borba», od predloga o internacionalizaciji mesta, s katerim se Jugoslavija odpoveduje neizpodbitnim pravicam v mestu, ki je organsko povezano z njenim zaledjem. Da ta predlog resnično predstavlja najrealnejšo osnovo za kompromisno rešitev tržaškega vprašanja, potrjuje tudi pozitivno mišljenje Avstrije, ki je bolj zainteresirana na tržaškem pristanišču kot Italija.« , -n i- i • ivenija, ki preživlja svoje tež- nh S P°Vdarla i ke dneve. Tudi v Gorici in ob zaključku «Borba«, je po- | med prebivalstvom slovenskih kazala ze neštetokrat, da ima ■ vasi v goriški okolici je ob-redko sposobnost s kameleon-1 čutiti strah. Ne toliko pred sko hitrostjo menjati dlako, j vojno, kot pred akcijami, ki ne pa tudi svoje narave. Pri- j bi jih v tej živčni vojni lah-šel je čas, da menja tudi svo- \ ko začele italijanske obla-jo naravo. Da bi se to doseg-i sti proti slovenskemu prebilo. bi morala Italija prene-1 valstvu. Ljudje govorijo o in-hati gladiti volkuljo.« ternacijah, o pogromih itd., Danes je prispel v Beograd 1 lci,.na^,b' ?e, v kl'atken1. za-novoimenovani izredni posla-!c? Od kod te vesti izhajajo, nik in opolnomočeni minister inl mogoče ugotoviti, toda dej. Madžarske Kurinsky. Na že-1 stv,° Je' da kr?zl>° z bllsk°- lezniški postaji ga je pričakal j ^ načelnik protokola državnega | p^oi^*]e> sproščeno raz tajništva za zunanje zadeve jyte(j vsemi temi govorica- dr. Sloven bmodlaka. I mi) ki so vsaj zaenkrat brez B. B. ‘vsake osnove, pa je ena, ki mnvenca ki ie Predana no- i h,teva.u Pojasnila, vendar do- blovenca, ki je predana po sl . nih znal m spoštoval. I voni. Zaradi tega sodijo, gda V Beneški Sloveniji vlada, gre za nameren protipostaven moreče vzdušje. Strah pred« ukrep, naperjen proti vodil- vojno, ki ga oblasti najbiz na-1 n;m članom slovenske poli- menoma sirijo, je videti na | nčne organizacije v Italiji, vsakem koraku. Ljudje pre-j _______ Trgovinski sporazum med liaiijo m SZ RIM,'27, Danes so se v Rimu zaključili trgovinski razgovori med Italijo in Sovjetsko zvezo, ki so se začeli l«-tos maja. Podpisan je bil protokol o kontingentih blaga, ki naj se zamenjuje med obema državama v prihodnjih 12. mesecih, Sovjetska zveza bo izvažala v Italijo žitarice, surova mineralna olja, nafto, manga, novo in kromovo rudo, žagan les. antracit, amiant, kožuhovino, parafin, ščetine in drugo blago, Italija bo dobavljala Sovjetski zvezi pomaranče, mandeljne, rajon, rastlinska vlakna, volnene tkanine in tkanine iz umetnih vlaken, e-lektrične kable, stroje za teks. tilno industrijo živilsko in drugo lahko industrijo, stroje za izdelovanje jeklenih plošč in drugo blago. Z dodatnimi pismi sta se obe delegaciji sporazumeli, da bo Italija dobavljala Sovjetski zvezi tovorne ladje, motorne ladje s hladilnimi napravami, vlačilce, žerjave in opremo za termoelektrične centrale — vprašanja«. Dejal je, da poskušajo ZDA najti rešitev, ki bi bila sprejemljiva za obe strani in da sodijo, da bo sklep od 8. oktobra «sprožil verigo dogodkov, ki bodo pripeljali do tega rezultata«. V Londonu sta se danes ponovno sestala načelnik zahodnoevropskega oddelka ameriškega državnega tajništva Homer Byington in načelnik oddelka v Foreign Officeu John Cheetham. Razgovora so se udeležili tudi ameriški in angleški funkcionarji tržaške ZVU, ki so jih v ta namen poklicali v London. Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da nameravajo predstavniki obeh dežel ustanoviti delovno skupino, ki bo proučila tehnične plati tržaškega vpra- zvezi z domnevno pobudo italijanske vlade, ki naj bi po trditvah italijanskega tiska in radia prispevala k ublažitvi nevarnega položaja okrog Trsta. ((Kompromis je mogoč in potreben, ugotavlja nadalje »Borba«, toda pobuda v tej smeri je prihajala vedno s strani Jugoslavije, medtem ko ima Italija sedaj zadnjo priložnost pokazati, ali je pripravljena na konstruktivne razgovore za rešitev tržaškega vprašanja.« «Borba» nadaljuje, da ne gre za nikakršne nove pobude Italije, temveč za navadno ribarjenje v kalnem. Jugoslavija je že ob začetku spora zaradi Trsta zastopala , . ■ J-oHlr,*;]- “~'i" mišljenje, da se to vprašanje šanja m predložila svojim vla. Uhko reši samo z npposreJd. dam priporočila. Predstavnik njmi razgovori, in je dala v ic dodal. da «v sedanjem sta-i tem smislu vrsto konstruktiv- konfe- nih predlogov. Vse te predlo- diju razgovorov« na __________ cenci ne sodeluje noben francoski predstavnik, da pa Fran. cijo obveščajo o poteku razgovorov. Medtem pa so začeli v Lon- ge je Rim, ki danes govori o svoji ((pripravljenosti« za u-blažitev napetosti, vedno ignoriral. Danes, ko obstajata predlo- donu poudarjati, kot poroča ga maršala Tita o internacio-agencija «Umted Press«, da nalizaciji Trsta in o ustano-je pravzaprav velik in važen Ivitvi dveh avtonomnih enot, del uprave cone A STO že v ki bi predstavljali maksimum italijanskih rokah. Opozarjajo, da 21 oddelkov zavezniške vojaške uprave že vodijo italijanski funkcionarji, v skladu s sklepi lanske londonske konference. Zdi se, da pro- odpovedi Jugoslavije od njenih pravic in koristi za mirno rešitev tržaškega vprašanja. govori Italija o nekakšnem kompromisu in namiguje na Jugoslavijo, Danes debata o Trstu v angleški spodnji zbornici Seja angleške vlade o stališču, ki ga bo zavzel Eden spričo ostrih laburističnih napadov - Treves poskuša prepričevati laburiste LONDON. 27. — Angleška vlada je na današnji seji razpravljala o stališču, ki ga bo zavzel zunanji minister Eden v jutrišnji debati v spodnji zbornici o tržaškem vprašanju. Debata bo obsegala tudi ostala evropska vprašanja, vendar je bila napovedana s posebnim ozirom na Trst. V političnih krogih vlada splošno prepričanje, da so la. buristi odločeni napasti vlado na kar najbolj odločen način zaradi angloameriškega sklepa od 8 oktobra in zaradi njene politike do Jugoslavije. Ze doslej so laburisti večkrat napadli v spodnji zbornici vlado zaradi tržaškega vprašanja, tako po zadnjem Ede-novem poročilu treh zunanjih ministrov v Londonu, ko se je zbornica prvič sestala na jesenskem zasedanju, kot tudi predvčerajšjim, ko so poslanci spravili zunanjega ministra v precejšnjo nevoljo. Pri tem sledijo laburisti splošnemu razpoloženju angleškega javnega mnenja Tudi liberalci so že večkrat izrazili svoje nezadovoljstvo zaradi sklepa od 8. oktobra. Pred nekaj dnevi je prispel v London italijanski socialdemokratski poslanec Pao. lo Treves, ki ga je uradno poslalo tja vodstvo PSDI. zelo verjetno na željo Pellove vlade, ki sodi, da stališče angleških laburistov — kot tudi velike večine ostalih socialističnih stranjo — zelo škoduje italijanskim akcijam. Trevesova naloga je, da doseže od laburistov omiljenje njihovega stališča, če jih že ne more spraviti na pozicije podpiranja italijanskega imperializma. Danes se je Treves tričetrt ure razgovarjal z voditeljem laburistične stranke Attlee-jem, nato pa tudi z državnim tajnikom laburistične stranke Morganom Philipsom in še z nekaterimi drugimi laburističnimi poslanci. Včeraj zvečer je imel dve uri dolg se-stanejc z laburističnim poslan, skim odborom, ki mu je, kot pravi poročilo ANSA, ((poskušal pojasniti nekatera italijanska stališča v tržaškem vprašanju«. Pravzaprav pa je moral Treves dve uri odgovarjati na razna vprašanja laburističnih poslancev. Varnostni svet razpravlja o sporu med Izraelom in Arabci NEW YORK, 27; — V Varnostnem svetu so danes razpravljali o sirijskem protestu proti Izraelu zaradi dela. ki ga je izraelska vlada začela za kanalizacijo reke Jordan. Sklenili so povabiti na razpravo Sirijo in Izrael. Nato je pakistanski zunanji minister Zafrulah Kan predlagal, naj Varnostni svet. sprejme priporočilo generala Bennike, naj se doseže prekinitev omenjenega dela. dokler ne bo Varnostni svet temeljito proučil in rešil sedanjega spora. Izraelski delegat Eban je protestiral proti temu predlogu. ker bi njegova izvedba prejudicirala sklepe Varnostnega sveta. Po kratki prekinitvi seje je pakistanski delegat obrazložil svojo resolucijo, ki poziva Izrael, naj prekine delo za kanalizacijo Jordana v demilitariziranem področju. Na popoldanski seji je glavni tajnik OZN pozval prizadete stranke, naj ne napravijo nič takega, kar bi lahko povečalo izraelsko-arabsko napetost Nato je načelnik opazovalcev OZN general Bennike izjavil. da se strinja s stališčem zahodnih držav, ki so zadevo predložile Varnostnemu svetu. Govoril je nato o incidentih na jordansko-izraelski meji, zlasti pa o zadnjem incidentu v vasi Kibia. O tem je izjavil da je bil napad pripravljen in izvršen po izraelskih vojaških silah. Pripravljalni sestanki za konferenco o Koreji PANMUNJOM, 27. — Danes je bil drugi sestanek, na katerem razpravljajo o pripravi politične konference o Koreji. Današnji sestanek je bil bolj ali manj ponovitev včerajšnjega sestanka, ker sta obe strani ostali na stsojetn stališču. PRIMORSKI DNEVNIK 28. oktobra 1953 »l»Q.mVSHI DMEVI Na današnji dan je bilo leta 1918 proglašeno v Ljubljani in Zagrebu združenje avstrijskih Jugoslovanov v samostojno državo Jugoslavijo. DANES, sreda 28. oktobra Simon, Mila Sonce vzide ob 6,38 ir,nz?|onLuna 16.59. Dolžina dneva lO.zl. {tu!, vzide ob 22.05 in zatone ob JUTRI, četrtek 29. oktobra Narcis, Gradimir ^ Vztralali bomo v borbi proti italijanskemu imperializmu. dokler mu ne bomo izpulili njegovih grabežljivih krempljev Kdo deluje podtalno Včerajšnji «Giornale di Trieste« objavlja pod nastopom ((Netilei, ki jih je treba nadzorovati» članek, v katerem skuša na podlagi poročil nedoločenih (dnformator-jev» prikaza ti ilegalno podtalno delovanje nekakšnih ((litovskih skupin«, katerih naloga naj bi bila povzročati nerede, incidente itd. «Giornale» opozarja na te «skupine» gen. Wintertona kot še vedno odgovornega za red in mir na našem področju in potem ko celo citira nekaj imen (nekatera v narekovajih) dostavlja, da bi bili veseli, če bi se izkazalo, da so vse te vesti, o katerih piše, netočne in če ne bi odgovarjale resnici. Pri vsem tem pa se v občutku smešnosti in neresnosti sklicuje na »Primorski dnevnik, v katerem smo zapisali naslednje,- «Toda ko stojijo naši bratje vse okoli nas samo nekaj kilometrov od naše obale, ne-osvobojene obale in neosvo-bojenega mesta, našega mesta, smo manj kot kdaj koli pripravljeni trpeti nadaljevanje krivic, diskriminacijskih dejanj, poniževanj in žalitev. Čutimo, vemo, da preživljamo zgodovinske dni, v UPRAVA SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA za STO sporoča občinstvu, da je dnevno v dogovorih z upravo dvorane Avditorija glede premiere Cankarjeve komedije »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« Do zdaj še zmeraj ni mogoče določiti dneva, ko se slovenske predstave v Avditoriju znova prično. Uprava bo občinstvo o tem obvestila, kakor hitro bo to mogoče. Trst, 27. oktobra 1953 UPRAVA SNG ZA STO katerih bomo, če ne povsem, pa vsaj delno obračunali z italijanskim imperializmom. Prav gotovo pa mu bomo zaustavili korak.» Te besede naj bi bile «Gior-nalu» v potrdilo, da se nekaj na ((skrivaj« pripravlja in v svetem strahu vidi nevarnost povsod, tudi v lastni senci. Toda vprašamo se, zakaj bi se nekaj moralo pripravljati na «skrivaj»? Kar se pripravlja se pripravlja javno in o vsem tem mi tudi javno pišemo vsak dan pod devetkolonskirri naslovom. Mi nimamo prt tem ničesar skrivati, nasprotno mi smo na to ponosni in mi to poudarjamo, ker gre za upravičen in logičen odpor našega ljudstva, ki je večkrat, in ne samo enkrat, v teh dneh jasno in odločno povedalo, da je manj kot kdaj koli pripravljeno trpeti nadaljevanje krivic, diskriminacijskih dejanj, poniževanj in žalitev, da je pripravljeno obračunati z italijanskim imperializmom oz. mu vsaj zaustaviti korak. Povsem naravno, da je slovenskemu življu v coni A prisotnost jugoslovanskih divizij na meji pri tem v moralno in ne samo moralno oporo, saj je končno prav ta prisotnost v takšno oporo tudi pretežni večini italijanskega življa, ki ne skriva svojega odpora proti pouratku Italije v naše kraje. Spričo enotnega odpora vsega slovenskega življa proti Italiji in spričo dejstva, da je vsaj 90 odstotkot) celotnega tržaškega prebivalstva v tem pogledu danes na strani Slovencev, nam res ni treba delovati podtalno, čeprav je gen. Vfinterton skušal s prepovedjo javnih zborovanj onemogočiti jatmo izražanje naše odločne volje. Naši ljudje so kljub temu spregovorili jasno, glasno in odločno kaj mislijo in kaj ne mislijo bodisi na sto in sto javnih vaških in rajonskih zborovanjih, bodisi z izobešanjem slovenskih zastav, bodisi z raznimi protianeksionistični-mi napisi in brisanjem osovraženih italijanskih spačenk za naša pristna slovenska imena krajev itd. itd. Torej nič tajnega, nič podtalnega, kajti ni v naši navadi, da bi se za svojo svobodo borili kot šakali ali sestradane volkulje. Zgodovina nas pozna kot drugačne, kot ponosne ljudi, ki jim je tuja zahrbtnost in poniglavo zabadanje noža od zadaj. Toda nobenega dvoma ni, da ima »Giornale« pri tem svojem poskusu natolcevanja in denunciantstva še nekaj drugega za hrbtom. Ze večkrat se je namreč pokazalo, da ljudski rek «primite tatu...« ni brez osnove in kadar «Giornale» kriči, pomeni, da hoče s svojim kričanjem prikriti to, kar bi hotel, da ostane prikrito. Zaradi tega ne bo odveč, če se poslužimo informacij Jugopressa, objavljenih v biltenih št. 209 in 210, ne z namenom denunciantstva, temveč. zato, da se vidi, kdo I pravzaprav deluje podtalno, ' kdo organizira fašistične teroristične škvadre, ki so že nastopile bodisi pri napadu na trgovinski oddelek jugoslovanskega zastopstva v Trstu, bodi si na posamezne antifašiste, bodisi, da se ukvarjajo s pisanjem grozilnih pisem, ki so jih v teh dneh dobili slovenski župani in razni slovenski trgovci v mestu. Bilten Jugopressa št. 209 javlja med drugim: »Eden od vodij nedavnega napada na. poslopje trgovinskega oddelka v Trstu je bil Franco M. V tem napadu so poleg vodje grupe omenjenega M. sodelovali še Carlo C. mlajši, Stelio P., Giuseppe D., Silvio N. Claudio F., Bruno A., Lu-cio A., Giusto M., Ferruccio G., Luigi F., Lucio C., Sergio D., Sergio P., Silvano V., Guido L., Semeraro V. V biltenu štev. 210 pa poroča Jugopress o znanem sestanku bivšega nacističnega tržaškega župana Pagninija s člani bivše kolaboracionistič-ne eGuardie Civice« in poroča o organiziranju posebnih udarnih škvader, ki naj bi jih sestavljali pripadniki raznih bivših in sedanjih fašističnih organizacij, oboroženih formacij in italijanskih političnih strank P,o vesteh Jugopressa naj bi načeloval tem odredom Sav io Fonda, za njegove namestnike pa naj bi bili odrejeni neki D., D., S. in še nekateri drugi eksponenti iredentističnih skupin. Jugo-press dalje piše: »Te dni so v teku pospešene priprave za sestavljanje spiskov zaupnih ljudi, katerim naj bi bilo predano orožje, ki prihaja iz Italije, istočasno pa se pripravlja načrt mobilizacije vseh pripadnikov iredentističnih organizacij. Mnogi člani teh organizacij, ki so bili že od 1945. leta aktivni pri pogromih na slovensko prebivalstvo in pri drugih fašističnih akcijah, so že dobili poziv, naj bodo pripravljeni. Mobilizacijski načrt MSI, ki je bil že izdelan pred časom, predvideva, da vsaka teritorialna sekcija gibanja ustanovi po eno škvadro, kateri bi načeloval sekretar sekcijske organizacije. Načrt predvideva med drugim ustanovitev štirih teritorialnih odredov v Trstu, katerih poveljniki so že imenovani. Tako bo va čelu odreda ((Piave« Adriano A-, odreda »Gia-rabub» Duilio Z., odreda (listna«. Pasguale R. Razen tega se predvideva še ustanovite« odreda sestavljenega iz bivših pripadnikov zloglasnih Mussolinijevih bataljonov «X. mas«. Na čelu tega odreda bosta Giuseppe D. in Stefano V., bivša oficirja teh bataljonov. Prav tako bo organiziran tudi oboroženi odred pripadnikov bivšega fašističnega udarnega bataljona ((Venezia Giulia«, reak-tiviralj pa bodo tudi bivšo fašistično železniško milico z nalogo izvajanja diverzantski h akcij«. Do sem Jugopress Tudi mi bi bili veseli, če bi zvedeli — potem ko bo vse skrbno ocenjeno — da to kar javlja Jugopress ne bi odgovarjalo resnici. Toda objavili smo vse to zato, ker nas je k temu prisilil ((Giornale di Trieste«, ki hoče očitno z lansiranjem takih vesti obrniti pozornost tržaške in sve tovne javnosti v nasprotno smer od katere resnično prihaja nevarnost in v kateri se po vseh znakih sodeč v resnici pripravlja to, kar hoče ((Giornale« očitati nam. V ostalem pa naj še enkrat zaključimo z besedami, ki jih je «Giornale« citiral kot «cor-pus delicti« v naše breme, ih sicer,- «....Manj kot kdaj koli smo pripravljeni trpeti nadaljevanje krivic, diskriminacijskih dejani, poniževanj in žalitev. Čutimo, vemo, da preživljamo zgodovinske dni, v katerih bomo. če ne povsem, pa vsaj delno obračunali z italijanskim imperializmom. NEOZDRAVLJIVA KRIZA LADJEDELNISKE INDUSTRIJE Pravičen ukrep TUDI ZAGOTOVILA 0 NOVIH NAROČILIH ne bodo izboljšala odstotka izkoriščanja naprav Stara naročita bodo v kratkem večinoma izvršena, nova na vise še v zraku Včerajšnji »Giornale di Trieste« prinaša pod močnim naslovom in na najbolj vidnem mestu vest, da bodo menda naročili v ladjedelnicah ORDA nekaj ladij za družbo «Adriatica» iz Benetk V vesti se poudarja, da bodo dali to naročilo zato, da se premosti sedanje slabo stanje v največji tržaški ladjedelnici. Ni treba posebej podčrtati, da pripisuje iredentistični list to novo obljubljeno naročilo veliki požrtvovalnosti in «sol-lecitudine della Madrepatria# Verjetno tudi ne bo slučaj, da je ta vest prišla na beli dan neka; dni potem, ko smo postavili v našem listu direkciji CRDA formalno vprašanje: »Zakaj je ravnateljstvo CRDA odbilo večja jugoslovanska naročila, za katera je iz Jugoslavije prišel celo poseben predstavnik pomorskih družb?« Na to vprašanje do sedaj nismo dobili odgovora. Je pa zelo značilno: na eni strani obljube, kot odgovor na konkretna naročila. Pa celo samo poročilo iredentističnega lista je zelo značilno. 28. januarja 1953 je italijanski uradnik ZVU dr. Sartori na tiskovni konferenci o tržaškem proračunu na dolgo in široko obrazložil dvoletni načrt za gradnjo ladij. Takrat je tudi formalno zagotovil, da je s tem načrtom zagotovljeno polno obratovanje ladjedelnic za dve leti. (To je za leto 1953 in za leto 1954.) Komaj dobrega pol leta po tej svečani izjavi, katero je ((Giornale di Trieste# prinesel pod mastnim štiriko-lonskim naslovom: «Assicura-to il pieno impiego dei Can-tieri per due anni» (((Zagotovljeno polno obratovanje ladjedelnic za dve leti«), pa je isti ((Giornale di Trieste# prisiljen priznati, da imamo opravka s krizo ladjedelnic in da so za premostitev te krize potrebni posebni ukrepi. Slovenski pregovor pravi, KAJ BI BILO, CE BI BILO Z ZLAGANIMI OBLJUBAMI IN GROŽNJAMI se predstavlja »mati domovina" Tržačanom Večina uslužbencev anglo ameriške vojaške uprave in cmlnih policistov bi se pridružila ogromni armadi brezposelnih, če bi se uresničile imperialistične spletke s Trstom Enostranski in diktatorski sklep vlad Velike Britanije in ZDA o izročitvi Trsta in cone A Italiji je razen splošnega odpora vsega slovenskega in italijanskega demokratičnega prebivalstva proti temu sklepu povzročil tudi veliko zaskrbljenost med usluibenci ZVU (uradniki, člani, civilne golicije itd.), ki jih je okrog 12.000. Vsi ti uslužbenci so bilj, iR,,SO še sedaj zaposleni v ustanovah in uradih, ki so bili ustanovljeni, da služijo državnemu birokratskemu aparatu anglo-ameriške vojaške uprave v coni A, v izrednem položaju, ki jc zahteval ustanovitev začasnih organov oblasti. Prihod Italije v cono A pomeni razpust vseh organov ZVU. Pomen; odpust z dela o-krog 12.000 oseb, ki naj bi se pridružili veliki armadi sedanjih 20.000 brezposelnih. Zato so bili uslužbenci pri ZVU vključno člani civilne policije stalno predmet napadov italijanskih šovinistov, ki so jim očitali, da so «antinazionali», da jih preveva duh kozmopoli- zv[J POTRDILA SE ENO DAVČNO OBREMENITEV POVIŠANA CENA ELEKTR.TOKU že stopila v veljavo ZVU ni hotela poslušati glasu velike večine prebivalstva, pač pa je ugodila rimskim birokratom Pred dvema tednoma smo v našem listu obvestili javnost, da je conski upravni svet sprejel in potrdil sklep tržaškega občinskega sveta, ki je bil siprejet z običajno večino iredentističnih svetovalcev, da se poviša trošarina na' uporabo električnega toka za domače potrebe od 4 na 10 lir za kw. Dejali smo tudi, da je povišanje te trošarine vezano na odobrit-vev tega sklepa po ZVU. Zato smo tedaj pozvali ZVU, ki je imela pri tem povišanju zadnjo besedo, naj posluša glas ogromne večine prebivalstva. ne pa skupinice iz-koriščevalcev, ter naj razve-ljavi sklep tržaškega občinskega sveta, ki so ga javno obsodili vsi delovni ljudje, trgovci in obrtniki. Toda ZVU je ta sklep potrdila To potrdilo pa ni bilo nikjer javno objavljeno in je povišanje trošarine na uporabo električnega toka za domače potrebe stopilo v veljavo brez predhodnega obvestila potrošnikov. Za to povišanje so potrošniki zvedeli te dni ko so prejeli na dom mesečni račun podjetja ACEGAT m v katerem je bila že zaračunana nova trošarina. To nenadno povišanje trošarini je gospodinje upravičeno razburilo. Ker pa smo že pri tem vprašanju moramo še enkrat poudariti dejstvo, da je povišanje omenjene trošarine sprejelo prebivalstva s splošnim odporom. Ta odpor je zajel tako delavce kot meščane. V vseh tovarnah so delavci odločno protestirali proti tej občinski davčni politiki, ki teži k vedno večjemu obremenjevanju delovnih množic s posrednimi davki Tudi v občinskem svetu se je za časa razprave o tem davku rodila enotnost, _ki je po navadi, ni, Demokrščanski svetovalci ki so tudi funkcionarji Delavske zbornice, so skupno z vsemi svetovalci O- pozicije glasovali proti povišanju trošarine na električni tok. Mali trgovci, obrtniki, lastniki javnih lokalov itd. so 'odločno protestirali in zahtevali da občinska uprava ta sklep prekliče. V ta namen so za več tednov v večernih in nočnih urah zatemnili vse izložbe in ugasnili vse neonske razsvetljave. Po svojih strokovnih organizacijah pa so zahtevali posredovanje trgovinske zbornice, naj prepreči to povišanje. Vsi ti protesti pa so bili zaman. Današnji občinski u-pravitelji so za svojo proti-ljudsko davčno politiko našli podporo tudi pri najvišjih organih ZVU. To dejstvo pa ne sme nikogar začuditi. Ko je Bartoli pred občinskim svetom zagovarjal uvedbo novih davkov, med katerimi tudi trošarino na električni tok, je dejal, da je neki visoki rimski funkcionar zahteval od njega, da si mora občinska uprava «sama iskati nove dohodke, če hoče, da ji bo Rim lahko ' pomagal#, Te dohodke pa naj bi predstavljali posredni davki, ki obremenjujejo predvsem delavske množice Niti od daleč niso pomislili na današnjo delavsko plačo na visoke cene predmetov široke potrošnje, na 20.000 brezposelnih, na vse tiste reveže, ki se morajo zatekati k podpornim ustanovam, da dobesedno ne poginejo od gladu. Toda ZVU predstavljajo danes v glav; nem rimski funkcionarji. Ti ljudje imajo nalogo, da izvajajo direktive rimskih birokratov in da «pomagajo Trstu, da si sam poišče nove dohodke#. V tem duhu in da ((pomaga# Trstu najti denarna sredstva je ZVU potrdila sklep demokrščanskih upraviteljev za povišanje trošarine na domačo uporabo električnega toka. To povišanje pa je stopilo v veljavo v zadnjih desetih dneh preteklega meseca. tizma itd. Hkrati pa so iskali način, kako bi jih ustrahovali. V zadnjih časih pa so italijanski šovinisti ubrali drugo pot. Začeli so tem ljudem obljubljati. da se s prihodom Italije ne bo nič spremenilo, da jim Italija zagotavlja državno službo, da jim bodo šteli vsa dosedanja leta službe pri ZVU itd. Toda te obljube in ta zagotovila niso prav- tako nova-Ze za časa zadnje volilne propagande v Trstu so demokristjani in z njimi v.si drugi šovinisti od fašistov do socialdemokratov obljubljali uslužbencem ZVU gotovo zaposlitev, če pride Italija v Trst. Vabili so jih, naj glasujejo za tako ime-n-jvanc »nacionalne stranke#, da bodo z volitvami ((plebiscitarno izrazili željo po priključitvi Trsta k Italiji#. 2e tedaj so se zavedali, da so ti ljudje, če ne prav vsi, vsaj večji del. v vrstah protianeksionističnih strank in skupin. V Rimu v centrali vse šovinistične propagande za Trst so ■začeli izdelovati ((zakonski načrt# za zagotovitev službe vsem uslužbencem ZVU, vključno civilne policije. Po končanih volitvah pa je ta «načrt» šel popolnoma v pozabo in nihČ3 ni o tem več govoril. V teh dneh pa so ga ponovno potegnili iz zaprašenih arhivov predsedstva italijanske vlade, »Giornale di Trieste# je ta «zakonski načrt# objavil pod bučnim naslovom: ((Ohranitev službe uslužbencem uradov in organov ZVU»; poročilo pa je takole začel: «Iz Rima smo prejeli# in objavil celotni tekst tega čarobnega ((zakonskega načrta#, ki bi moral po njihovem mnenju zagotoviti vsem uslužbencem ZVU ((blaženo spanje#. Zaradi aktualnosti vprašanja objavljamo nekaj odstavkov tega »zakona#: Clen 1. pravi dobesedno: ((Civilni uslužbenci, ki niso stalno nameščeni in ki so sedaj zaposleni v državnih uradih na STO, ki so bili sprejeti v službo do 1. maja 1948 (z italijanskim državljanstvom), se smatrajo povezane v delovnem odnosu z italijansko državno u-pravo z dnem, ko so nastopili službo...#. Clen 2. ((Služba italijanskih državljanov, ki so bili nameščeni v urade, ustanove in zavode pod direktno odvisrfostjo anglo-ameriške vojaške uprave na STO, se vzporeja s službo »zgraža# celo mali «Giornalov» večern; bratec, ki zahteva, da se vsebina člena 4. črta ali pa vsaj predela in hoče dokazati, da je ta člen odveč, češ da je v vrstah uslužbencev ZVU ze-io malo število oseb proti povratku Italije v Trst. Isti list pa je pred volitvami prvi objavil omenjeno grožnjo uslužbencem ZVU in ji dal poseben poudarek. Kljub vsem tem zagotovilom rimske birokracije in farizejskim obljubam domačih klerofašistov je vprašanje 12.0110 uslužbencev ZVU zelo resno, če bodo zapadni imperialisti na katerikoli način vsilili Trstu Italijo. Ce pa stvarno pomislimo na možnosti zaposlitve uslužbencev ZVU po italijanski državni upravi, pridemo do sklepa, da Italija ne more zagotoviti v Trstu službo 12.000 novim državnim uslužbencem. V vseh povojnih letih ZVU so ostali v Trstu vsi javni uradi, ki so bili za časa fašistične Italije. Consko predsedništvo je obdržalo večino uslužbencev bivše fašistične prefekture, pokrajina je obdržala vse svoje uslužbence, poštna uprava isto. železniška uprava ima danes v Trstu v službi več kot polovico preveč uslužbencev, ker to koristi trenutnim joolitičnim interesom italijanske iredente itd. Vsi ostali uradi ZVU. v katerih je nameščena večina uslužbencev, so nastali, kot smo to omenili že v začetku, zaradi izrednega stanja področja, na katerem so anglo-ameriške vojaške sile ustanovile neko vrsto «vojaške vlade#. Policijske sile na področju vršijo vsakovrstne službe. Razmeščene so ob meji področja, vršijo službo gozdarskih in poljskih čuvajev, »ščitijo#, javni red, stražijo razna vojaška in upravna poslopja. Poleg tega pa ne smemo pozabiti. da je velik del oseb stopil v vrste civilne policije izključno zaradi trenutnega zaslužka in ne zato, da ostanejo za vedno policisti. Italija ima svoje stalne policijske odrede, ki so uvrščeni med vojaške edi-nice. Vsi tisti diplomirani študentje, uradniki In drugi, ki so stopili v civilno policijo, ne marajo postati karabinjerji ali «celerini». Kako more tore) italijanska vlada danes sploh obljubljati službo uslužbencem ZVU? V Rimu dobro vedo da tega ne morejo storiti, razen, da pred- da ima laž kratke noge. Ali lahko po takih izkušnjah zlasti če upoštevamo izkušnje katere ima Trst z italijansko upravo med obema svetovnima vojnama, še verjamemo novim obljubam rimske vlade? Po uradnih statističnih podatkih za avgust grade v lad. jedelnicah Sv. Marka tri ladje: dokončujejo dve večji petrolejski, ki sta tik pred do-vršitvijo, in pričenjajo graditi 5.500-tonsko ladjo za Tržaški Lloyd. Zadnja gradnja pa se je »zaradi pomanjkanja materiala# ustavila. Prak. tično je dejavnost največje ladjedelnice najnižja v njeni zgodovini Gradnja manjšega števila novih ladij, katero sedaj svečano obljubljajo rimski krogi, bi torej lahko krizo omilila ne pa rešila. Pa celo omilitev krize bi bila le trenutnega značaja. Ladjedelnica Sv. Marka bo kmalu dokončala obe petrolejski ladji, gradi ladjo za Tržaški Lloyd in ima v načrtu še drugo enako ladjo. Vsa ta naročila skupno z na novo obljubljenimi so odločno prenizka za polno zaposlitev ladjedelnice. Pa celo ta naročila bodo v kratkem dovršena in potem? Tržaške ladjedelnice in vsa tržaška industrija mora kupovati italijanske surovine, mora delati v okviru italijanskega zavoženega gospodarskega sistema. To pa pomeni visoke proizvodne stroške in nizko zaposlenost Vsak korak naproti Italiji je dvignil proizvodne stroške tržaških ladjedelnic in močno znižal zaposlenost. Številke neizpodbitno potrjujejo to trditev: Avgusta 1951, ko še ni bilo ne duha nc sluha o londonskem sporazumu niti o funkcionarjih Rima je ladjedelnica Sv. Marka izkoriščala 91,0 odstotkov na prav, avgusta 1952, to je komaj dva meseca potem, ko so prišli rimski uradniki v Trst 58,2 odstotka naprav ir. v avgustu letos, ko rimski uradniki gospodarijo že dobro leto dni, pa 34,4 odstotkov naprav. Kakšno bi bilo stanje, če bi Italija res prišla v Trst, si ni težko predstavljati. Trst ne potrebuje obljub niti drobtinic niti miloščine. Tržaške ladjedelnice so med najboljšimi na svetu, so zgradile odlične ladje; tržaški tehniki, inženirji in delavci znajo svoj posel. Trstu ni treba milostne «pomoči;>, temveč samostojnosti, svobode odločanja, ki bo omogočila tudi Fašistični poslanec Fabio De Felice, ki mu je letos marca ob fašističnih izgredih na Korzu ročna bomba odtrgala del noge. zaradi česar je prišel tudi pred sodišče, je napovedal za včeraj ob 17. uri tiskovno konferenco. Neki funkcionar ZVU pa je De Felice ju sporočil, da ta konferenca ni «zaželenas. De Felice je tedaj izjavil, da bo kljub temu konferenco imel. Ob 16 uri pa so fašističnega poslanca obiskali štirje moški, med katerimi sta bila neki angleški oficir v civilu in inšpektor civilne policije, spravili fašista v avto in ga odpeljali na obmejni blok pri Stivanu. Poslancu so že včeraj ob njegovem prihodu v cono A Tržaškega ozemlja izjavili, da ni zaželen v tej coni. Njegov izgon pa so pojasnili s tem, da bi konferenca lahko povzročila nerede. To je menda prvič, da so nagnali čez mejo fašističnega izzvača. Ukrep je seveda pravilen in upravičen, saj gre za človeka, ki je bil celo osumljen, da je povzročil nesrečo z bombo na Korzu. Pri tem pa se ne moremo izogniti vtisu, da so morda hoteli s tem pokazati neko namišljeno ne-pristranost po običajni taktiki: nun colpo al cerchio ed uno alla botte«. Ta De Felice je tujec ki nima tu kaj iskati in je razen tega še na-varen element. Zato je popolnoma naravno, da ga pošljejo v njegov »paesiello«. To pa nikogar ne opravičuje, da bi po podobnem receptu prepovedoval domačinom, da bi še v teh usodnih dneh izrekali o svoji usodi ter jim z izgovorom o nekaki nepri-stranosti tudi v bodoče zapirali usta. V toliko poudarjamo naš (tdistinguos. ZA TRŽAŠKO OZEMLJE bo uprizorilo v soboto 31. oktobra 1953 ob 20.30 uri v BORŠTU Žižkovo ljudsko igro (C Strupen šovinizem italijanskih železničar j e.u Včerajšnje «U!time Notizie# so poročale, da bodo italijanski železničarji v Trstu napovedali stavko, če pride v Trst na iziet skupina 85 železničarjev iz Maribora. O stavki naj bi se sporazumeli vsi sindikati. Po pisanju lista naj bi prišli jugoslovanski železničarji v Trst danes z vlakom ob 5.30. V' zvezi s to vestjo smo se obrnili na železniško direikcfjo, kjer so dejali, da o stvari nič ne vedo, opolnoči pa. so nam povedali', da stavke sploh ne bo. Italijanski železničarji so se ponovno pokazali kot naravnost stekli šovinisti. Ob partizanskem taboru na Okroglici so onemogočili odhod treh vlakov, sedaj pa »o grozili s stavko samo zaradi izleta skupine slovenkih železničarjev. Italijanski žele7.ničarji v Trstu so postali sedaj tako predrzni, da bi radi odiočai tudi o tem, ali sme nekdo ali ne obiskati Trst. Mislimo, da to presega že vse meje. Vsekakor velja, da sl tc ravnanje železničarjev do- visoko zaposlitev ladjedelnic. | bro zapomnimo. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA 8 mesecev zapora tatu ki je ukradel šest rjuh Izgovarjal so je na revščino, našli pa so pri njem 27.0UU lir, o li a Le rili je trdil, da jih je prihranil ( GLEDALIŠČE VEKDI) Danes zvečer ob 21. uri bo skupina stalnega gledališča iz Benetk nastopila z De Stefanijevo novostjo «Veliki igralec# s Hanibalom Ninchijem v glavni vlogi. ABONMAJI ZA PRIHODNJO OPERNO SEZONO Jutri bodo pri gledališki blagajni sprejemali izjave o potrditvi abonmajev za prihodnjo operno sezono. Te izjave je treba podati do 5. novembra. Po tem datumu bodo prosta mesta oddali novim prosilcem. OPERNA PREDSEZONA V GLEDALIŠČU ROSSETTI V gledališču «Rossetti» bo izredno gostovanje nekaterih opernih pevcev, ki bodo nastopili z operami: «Boheme» nocoj, »Tra-viata# jutri zvečer in »Madame Butterfley» v petek. Ljudska proti veta ZVEZA PROSVETNIH DELAVCEV sklicuje za četrtek 29. oktobra ob 18. uri na svojem sedežu sestanek vsega članstva. Posebnih vabil ne bo, zato naj velja ta oglas kot vabilo. Sestanek le važen za vse člapstvo, zato prosimo, da se ga polnoštevilno udeležite. Akademski klub Jadran vljudno vabi čiane in letošnje abitu-riente na peti redni članski sestanek, ki bo v četrtek 29. t. m. ob 20. uri v klubovih prostorih, Ul. Machiavelli 13. II. Predaval bo g. dr. E. Besednjak o temi: Današnji politični položaj v zvezi s Trstom in naloge akademske mladine. TR2ASKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« Danes 28. t. m. bo od 19. do 21. ure sestanek za zamenjavo znamk. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 27. oktobra 1953 se je rodilo v Trstu 5 otrok, umrle so 3 osebe, porok , je bilo 9. ■ CERKVENE POROKE: trgovec Viktor Devetak in gospodinja Marija Finotto: natakar Tiberio Scaramuzza in gospodinja Marija Cekada: odvetnik Giampaolo de Ferra in dijakinja Rosanna Lo-cuoco; šofer Antonio Labinaz m prodajalka Maria Orlando; živi-nozdravnik Giordano Benedetti iti dijakinja Blanca Dobrigna; uradnik A'bino Zuber in gospodinja Nlvea Tracogna; mehanik Viktor Lonzar in gospodinja Giorgina Slamlch; mizar Silvano Posar in šivilja Maria Punis; ribič Eugenio Lugnani in gospodinja Daniela Tomsieh. UMRLI SO: 54-letna Justina Gerdol por. Getz; 80-letni Antonio Battig; 51-letna Ivana Braida por. Rapotec. —.arnsM osfjl* Excelsjor. 16.30: «Luči ri^chier. tu», B. Crawford. B. Bu"l.. Nazionale. 16.30: «PesmI... j pesmi...#, A. Lualdi, S. ™ nini, A. Sordi. »Kondor Filodrammatico. 16.00. il\-mith. ski zaklad#, C. VVilde, C. » Arcobaleno. 16.00: «JunaK Fernanciel. r,^r »vto- Astra Rojan. 16.00: «Zver strade#, E. 0’Brien, F dj,ji Grattacielo. 16.00: «RuW[ yi» cvet#, J. Jones. C. H*s ..LjiH« dini izpod 16 let PrJ;pinia 6 Alabarda. 15.30: »Puccini#. Ferzetti. M. Toren t)9. Ariston. 16.00: ((Stražniki m vi», Toto, Fabrizi. u ngtf Aurora. 15.30: «Zaseda», n. V. Sanipoli. »..»ua n«** Armor-ia. 15.30: ((Orientalska C. VVilde, E. Keyes m*- Garibaldi. 15.00: «potop,L]r< sto#, R. Ryan, M. Pov^' ;fancO Ideale. 16.00: «Klatež na 1 skem dvoru#, R. Colman. »ju Impero. 16.00: »Konjar m vojvodinja#, R. Young. -^et-Italia. 15.30: «Puccinl», u. ti. M. Toren. »{trK» Viale. 16.00: «Jolanda, £, črnega gusarja#, po r0 Salgarija. Rjscio- Kino ob morju. 16.ia. mon», japonski film. «ti(iWi Massimo. 16.30: »Zelem L. Turner, Van Heflin- naj, S, Moderno. 16.00: »On In 0 Tracy, K. Hepburn. N. Savoua. 15.30: »Neznan* Pidgeon, A. Harding. „ »it-Vittorio Veneto. 15.15: « t| 9, sto govori o tem#, E. a Patrik. comostan*1" Azzurro. 16.00: «SarSY?th. „ zvon#, C. Colbert, A.. vKa«, 9' Belvedere. 16.00: ((Pustolovk Garson, F. Lamas. mlad11' Marconi. 16.00: ((Nevarni lcK, letniki#, J. Butch. D. r g, Novo cin«. 16.00: »Proti Jul Gravvford. D. Reed. ^sr:> Odeon. 16.00: «Mesalina». Fellx. vin.fj«« Radio. 16.00: »Glas v v M Oberon, L. OHvief. NOČNA SLUŽBA LEKARN Al Cammello. Drevored XX, septembra 4: Godina, Čampo S. Giacomo 1; Sponza. Ul. Montorsi-no 9 (Rojan): Vernarl, Trg Val-maura 10; Vnelmetti, Trg della Borsa 12; Harabaglia, Barkovlje in Nikoli, Skedenj. na o r se vz.yv.icj« a , , ,, nestalnih državnih nameščen- lagajo Tržačanom službo'v daljnih italijanskih pokrajinah. Ne «zakonski načrt# ne klero- cev italijanske državne uprave v pogledu nadaljnje ureditve omenjenih uprav. Gornji ukrep velja tudi za nestalno nameščeno civilno osebje, ki i ma italijansko državljanstvo in ki je sedaj v službi uradov državne uprave na STO, ki pa je bilo sprejeto v službo po angio-ameriški vojaški upravi pred 16. novembrom 1951». Clen 3. govori o vprašanju namestitve šolnikov, kjer ne omenja slovenskih šolnikov, ki so skoraj vsi začasno nameščeni, razen nekaj šolnikov, ki so že prej poučeval; na italijanskih šolah. Clen 4 »Od ugodnosti, ki jih določajo gornji členi, so izključeni vsi tisti, ki so zakrivili dejanja, nedvoumno usmerjena proti vrnitvi STO Italiji«. Kot vidimo, je vsebina rimskega »zakonskega načrta# o zagotovilu službe uslužbencem ZVU značilni propagandni plakat za volitve in za pomiritev upravičeno razburjenih in zaskrbljenih uslužbencev anglo-ameriške vojaške uprave v Trdtu, Razen tega pa gornji zakon grozi vsem tistim, ki niso bili »zvesti italijanski ire-denti#. Proti tej grožnji se fašistična propaganda v Trstu ne omenjajo, kje, kam in kako bodo namestili vseh 12.000 u-službencev ZVU, ker sami vedo, da so državne ustanove že prenapolnjene z uradniki in da ima občinska uprava 400 uradnikov preveč. Kam jih bodo torej namestili? Zakaj ne povedo resnice? Ce so res tako gotovi. «da večina Tržačanov hoče Italijo#, naj povedo resnico, da bo ((Italija prinesla v Tist bedo in brezposelnost, da pa kljub temu Tržačani hočejo Italijo#. Ker pa vedo, da je večina Tržačanov proti vrnitvi Italije v Trst, se to bojijo povedati ln lažejo, obljubljajo to. česar ne morejo dati in končno še grozijo. To je edino njihovo orožje, ki so ga pri nas v Trstu uporabljali vsa leta predfašistične in fašistične Italije in ki bi ga uporabljali tudi v nesrečnem primeru, če bi prišli ponovno v Trit. CESTA ZAPRTA ZA PROMET Zaradi cestnih popravil bo Ul. Sergio Laghi od 29. ok> tobra dalje zaprta za promet do konca del, 38-letni Antonio Papadopu- lo iz Ul. Molino a Vento je bil že večkrat obtožen in tudi obsojen zaradi tatvin, vendar so velikokrat ukinili sodni postopek proti njemu ter odredili, da se pošlje v umobolnico. Med razpravami so namreč ugotovili, da mož ni ravno pri čisti pameti in tako je bil Papadopulo prisiljen sedeti namesto v zaporu v kaki dobro zamreženi sobi umobolnice. Nagnjenje k tatvini pa ga je spravilo tudi sedaj ponovno v zapor. Pred sodiščem-ki ga je včeraj obsodilo, priznavajoč mu delno slaboumnost na 8 mesecev zapora in na plačilo 6.000 lir globe, je Papadopulo izjavil, da živi njegova družina v slabem finančnem položaju ter da se ni zhul upreti skušnjavi še posebno, ker se mu je ponudila ugodna prilika. Medtem ko se je pred sodnikom skliceval na potrebo družine — omembe vredno jc. da so mu našli v žepu kar 27.285 lir, o katerih pa je trdil, da jih je prihranil — ln na skušnjavo, je na policiji izjavil, (fa je »podzavestno sledil nago- Slavka kemičnih delavcev Včeraj so stavkali delavci kemične stroke. Medtem ko je bila v Italiji proglašena 48-urna stavka, so v bližnji Gorici sklenili, da stavko skrajšajo na 48 ur. Temu zgledu so sledili tudi Enotni sindikati in Delavska zbornica v Trstu ter v zadnjem trenutku sklenili, naj traja stavka samo 24 ur. Stvar je nekam čudna in kaže. da so pač tu «na svetih mejnikih# šli na roko šovinistom, ki jim najbrž stavke v teh dneh niso pogodu. Le do kdaj bodo delavci dopuščali, da bodo o njihovi borbi odločali šovinistični in ne razredni kriteriji. nu, ki ga je napotil v tatvino# Zgodaj popoldne 6. t m. je kapi. civilne policije Bulessi med hojo po Ul. Marconi opazil skupino ljudi, ki so radovedno gledali v notranjost veže štabe št. 18. Približal se jim je in jih povprašal, kaj se dogaja Ker je dobil odgovor, da so v prvem nadstropju ujeli tatu, je takoj stekel po stopnicah in se ustavil pred 28-letno Ano Zochovo por. Polli, ki mu je izročila neznanca, ki so ga kasneje identificirali za Papadopula. Pollijeva je agentu obrazložila. da je med delom v kuhinji zaslišala šum korakov. Pogledala je na hodnik in opazila Papadopula v trenutku, ko je stopil iz sobe z zavojem pod pazduho, Skočila je k njemu in odgrnila zavoj, pri čemer je opazila svoje rjuhe. Na njeno kričanje so ji prišli na pomoč tudi sosedje in eden od teh je telefonsko poklical policijo. Ko so prišli agenti na mesto, so Papadopula odpeljali na policijsko poveljstvo, kamor je šla tudi Pollijeva, ki je spoznala v ukradenih rjuhah — 6 po Številu v vrednosti 50,000 lir — svoje ter je zato pismeno vložila prijavo. Kakor smo že omenili, je tudi Papadopulo priznal ln tako policiji ni ostalo drugega, kot moža prijaviti sodišču v nadaljnji postopek. To se je tudi zgodilo in tudi sodišče ni imelo težkoč med razpravo. kajti že obtoženčevo priznanje je bilo največji dokaz. Zaprtje gostilne Z včerajšnjim dnem je civilna policija zaprla gostilno v Ul. S. Cilino 38, last 64-Jetne Amalije Škarja vd. Černe, sedaj stanujoče v Tomaju, Ukrep je policija utemeljila z dejstvom, da je Škarja, ki se je izselila, izročila obrat v najem osebi, ki nima zadevnega do-voijenja. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI RdeCI križ: 66 68 Gasilci: 2-22 Policija 7-23 Za oglase, osmrtnice itd. se obračajte vedno na Upravo PRIMORSKEGA DNEVNIK A Ul. sv. Frančiška 20/111. Tel. 733*. SREDA, 28. oktobrJ .1 LGOfgliOVAA^A C O Sl A T H » 1 * 254,6 m ali U7IS 1^ ,330 Poročila v slov.: ob >•:, gl>J 19.00 in 23.30. 7.10 U-f ba ob 7.30 Pregled '">1 f' Šolska ura V: staroslov s |a drugi: 11.30 Blaž Arni«; .30 £ rovnic — Povodni m0 ,140 Triglava do Jadrana: i - nariJfr ske in rantovske slovela ne pesmi; 17.00 Henrik ork** ski: Koncert za violin0,-^#", ster št. 2 v D-duru op. ,“go5l»,1 list Jaša Heifetz: l7.19 .340 d , ja v pesmi in Plesii:,, žašr « zabavni orkester Rad'aporočil> svojimi solisti: 18 0° P°r,n K hrvaščini; 18.15 Uverture tazije 12. priljubljenih °S 20' dobre volje: 21.00 .pjoteU. police: Viky Baum — Berlinu#; 21.30 P. J- 43 (M* Serenada za godala o P. o8 « gelberg); 21.56 Lahkih jjU okrog: 23.00 Zadnja P°‘ italijanščini; 2.10 Glasb3 noč; T1I8T H' ,» 306,1 m ali 980 K«- 12'°,,,.. :iasba' ,-st)*' . P. 11.30 Lahki orkestri; lakega nekaj; ,ePi l ČjO 13.00 Lepe melodije ih..ha; lig vi; 13.30 Zabavna »1»“‘|1»«1 Pregled tiska; 17.30 Pl«5 vijil' i 18.00 Mozart: Koncert J V0K>>v. in orkester št. 5: 1 gg tercet in harmonika: L-muBb niški vede?.; F iiobLt- melodije; 20.05 Večerni ,0so jn 2l.t5 Dva stavka iz fK|)*U ga koncerta št. 1. ZJ‘. vibL',%-orkester; 21.40 Koncer g gll prof. Karla Sancina: nov: Simfonija St. 4- Glasba iz željan; Ljš revij; 13.25 Glasba^*' f„|; } 11.30 Dirigira' Ariuro Tb*".3" Koncert operne glas0 ■ M |, U V H A > 4 (tl 327,1 m, 202,1 m, » • Poročila ob 5A5; u.oO 15.00, 17.00 in 22.00. d mel „ danski koncert; l3A 30 ^Ojsiif je do melodije; l4n3“t 1 n^tl pregled: 14.40 20 m N,j| av- mladimi pevci: l6 00,#^ 'v| '* pred mikrofonom; P>dlor” iS-J? stveni nasveti; 18‘v>0zarta-, \tP oper Rossinija m ■Mfeijton-lavif' Zunanje - politični ''V«,V Stare in nove me!od i|£; ju izvaja Bojan Adam >ifl; :s ffli dijska igra - Mark 1 ^ ve francoski dvoboj: orkestrani spored. KINO NA OPČINA^ DANES. 28 in JUTRI. 29. , OMww A Pogumni napJ5J Začetek ob 19. uri. f PRIDITE VSI, NE BO VAM T 28. oktotnea m -________________ ggVARP KARDELJ O TRSTU IH O JUGOSLOVANSKO - ITALIJANSKIH ODNOSIH TRŽAŠKO VPRAŠANJE V LUČI OSVOBAJANJA IM ZDRPŽEVAHJfl JUGOSLOVANSKIH HABODOV ,amer^li:e in angleške k ne 8. oktobra, po ka. % ,uJ bi se z enostran-fc' 00 Tfst in cona A jucila Italiji, ni zadel Nov**, °§orčen odpor juti j, narodov, marveč * Ju5‘ demokratično jav- C0 nIe Ys,ega sveta "e- ^ moralno-i«Voa! .0Zlru je ta sklep 3sUsPeh 7 2e doživel popoln dovolj *° dejstvo samo #t 2i„,asn° kaže, da tu ne BS *8olj za Trst. da tudi ne “e Za iu ■is, niti Plr' za košček ___ •lisico nfkakšno jugoslo-ii naših Yost v obram. Biti , koristi Ne gre ce-kttokratr° za elementarne '*Bsw' ?.e, Pravice jugoslo-tae a i .viia na področju iii* ki bi hil , ain ski’j"'1 tu bil z omenjeni * porp popolnoma izropanem., ?at in nemilost '■itBu : dalijanskemu šovi-'trorjn ? raznarodovalnemu *Ptašanifeprav je seveda to Si gre za nas zelo važno, l. Tn a mnogo večje stva-'Piito gre ,,za znake teženj, ^blien, niorajo biti za. ' ,eiJaniihVsl t*,sti 'jndje, ki Nh za mednarodnih na- liva* graditev sistema ko-tlltJnihr, Vai’nosti za skupno ?resiie - ?r.eti nevarnostjo a-^šnoBa ej0 videti samo ne. aiu K?P°na med bloki, ki HaAoi treba podrediti ■ If in 3 ustanovne listine 'ice, Vse. nacionalne pra-*iotal bHVe^ menijo, da bi #t°stavite tek naporov losov fiihovetin narodi, zagotovitev '*,a0ia „j!niroljubnega sode-»osti in .o na enakoprav- !'*VerenihSpoatovaniu njihovih politika PraV‘C-se n i lzyrsenih dejstev, kor .nja na silo, vse- •jn dem i ce nasprotuje takš-°'tn tej '.0,irati črnim miroljubne „!am' ^ato je sklep an-«le 5 D ameriške vlade z #i'el vn° »tira pravzaprav »*s. Proh^fasante- ki zajema 3‘h tnedm v sodobnih od-s BietnH narodi in država-ia!?°arodno, V °bravnavanju ? sistem , sporov in celo ili Trtn^i kolektivne varno, »ita z 0 uveljavljanje n®0 mučn 8- oktobra bi v^te p: ?. mračno senco na Jl^ljubni „ zdai Prispevajo JjBili ' narodi, da bi od- lK aeesiLrn°St P°vamPir‘ V9 ta skl' V11 nan«i p ni samo na-Nf'«' to se pravi, ‘:£S ipJ.a_mo moralnopo j »o Nvse: demokratičnih od- tljUl ‘noramopo- Avani! el'1em sodobneg;a n v jj ? miroljubnih naro-%sije. JI: Proti nevarnosti C t0VsemVeČ ie tudi prak_ gjlpv eT™ nepremišljen in !^.rr •«"& %’ 119 se • °kvirih, tako .tied t 3e spremenil v 'Pii rie5oiS0sIa.vij° in za" 'iti 'Zporiii in da je za- fcavati Pozitivne HtSta^ilizan^ra^ni^ naporov iKope13" miru v tem ‘lu^U i- ■ Razen tega bi atiQ ?°,r vr^či čudno vfeUkl pakt, če bi 5 ital;-e ae nadalje po-janskemu izsilje- vanju. Vse kaže. da na Zahodu na vidijo, da s tujim o-zemljem kupujejo italijansko zvestobo v atlantskem paktu, tvegajo nevarnost, da bodo sam atlantski pakt začeli spreminjati v nekaj drugega, kakor je bila njegova prvotna zamisel; če bi šli še naprej po tej poti, bi začel atlantski pakt pravzaprav postajati zaščitnik italijanske imperialistične ekspanzije nasproti Jugoslaviji, to se pravi proti mali deželi, ki nikomur ne grozi z agresijo, marveč ki je nasprotno sama zainteresirana na odstranitvi nevarnosti agresije. Ni dvoma, da bi takšno ukrepanje, če bi se nadaljevale, moralo temeljito izpodkopati zaupanje Jugoslavije, pa tudi zaupanje drugih miroljubnih naro dov, da atlantski pakt ne bo služil drugim ciljem razen tistih, ki so jih razglasili za njegove cilje. Iz vseh teh razlogov je tudi odstranitev položaja, ki ga je povzročila ta kriza, v znatni meri preizkusni kamen z j preverjanje instrumentov obrambe miru, s katerimi zdaj razpolagajo zahodne dežele. Gre za pravice Jugoslavije, to se pravi prijateljske dežele, ki je bila v dveh vojnah na strani taistih zaveznikov, ki ščitijo pretenzije proti Jugoslaviji. Vlade zahodnih dežel pod pritiskom italijanskega izsiljevanja moralno in politično kompromitira, jo svoje obrambne instrumente s tem, da jih hočejo an-gtžirati v pritisku prav nad takšno deželo, ki brani svoje osnovne narodne pravice. In ne samo to. Jugoslavija ima zdaj v naporih za zgraditev sistema varnosti v Ev-rODi posebno vlogo, ki ni potrebna samo njej. marveč tudi drugim evropskim narodom, ki se upirajo agresiji. Ta vloga je prišla do izraza v odnosih med Jugoslavi-j , in zahodnimi deželami v zadnjih letih z obojestranskimi napori in dobro voljo. Ta politika je rodila pozitivne sadove, ki so se zrcalili v okrepitvi miru v tem delu Evrope. Mar bodo vlade zahodnih dežel pod pritiskom italijanskega izsiljevanja z eno samo, potezo, to se pravi s sklepom z dne 8. oktobra, izbrisale in uničile vse te pozitivne rezultate, ki so bili v zadnjih letih doseženi, s tem, da bodo svoje odnose z Jugoslavijo spravile v zagato, brez izhoda? Drugače povedano, ali res nameravajo po prvem zgrešenem koraku, ki so ga storile 8. oktobra, pod pritiskom italijanskega izsilje. vanja storiti še drugi. še. slabši in še nerazumljivejši korak, to se pravi, da bi za ceno kupovanja problematičnih italijanskih uslug pokopale v tem delu Evrope upostavljene realne pozicije miru? Brez pretiravanja lahko rečemo, da bi moral tak njihov korak povzročiti skrajno razočaranje ne samo v Jugoslaviji, mar- ' več pri vseh ljudeh na svetu, ki so jim pri srcu mir in demokratični odnosi med narodi. temu pa naravnega procesa ni bilo moč preprečiti. Mesto, ki pripada svojemu zaledju, je bilo na poti, da se s tem zaledjem združi v organsko celoto. Omenjeni podatki zgovorno pričajo, od kod je naraščajoče najsevernejše mediteransko in industrijsko središče dobivalo novo siio, in kako bi se stvari tudi v prihodnje razvijale, da ni brutalno posegel vmes italijanski imperializem, ki je skušal stvarem vsiliti drugačno pot. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi z drugimi mesteci na jadranski obali Toda Trstu vzlic Proga temu drugačnega razvoja nih. če ne more dati. To pristaniško mesto bo ali služilo svojemu zaledju ali pa bo propadlo. Trst stoji na najugodnejšem prehodu s podonavskega področja skozi postojnska vrata na Jadran. Skozi postojnska vrata drži tudi najugodnejša tržaška železnica, železnica Trst—Ljubljana. Jugoslovanski del prometa z zaledjem zavzema večji del tržaškega železniškega prometa celo v času italijanske nadvlade. Železniški promet je znašal po progah v tisočih ton:* 1938.leta 1912.leta % % 1. Trst—Postojna—Ljubljana 1456,4 35,7 1137,2 56,9 2. Trst—Gorica—Podbrdo—Jesenice 998 37.8 346,8 17,3 3. Trst—Pulj 71,3 2,9 513,8 25,8 4- Trst—Cervinjan 94,0 3,6 Iz razpredelnice udeležbe . tudi za italijanske nadvlade, posameznih dežel jasno vidi- pa tudi v obdobju po drugi mo, da je bil italijanski del 1 v tem prometu malenkosten | prometu pada tako za časa Avstrije kakor j kih: Na in to na Leto Italijo zaledje Jugoslavijo Avstr. G&R 1912 4 84 34 25 22 1934 26 70 7 29 21 1952 15 82 9 62 5 v tržaškem železni- Madžar. 7 12 1 ITALIJANSKI IMPERIALIZEM V PRETEKLOSTI IN NJEGOVI SEDANJI CILJI JtODoviNSKO OZADJE $AŠKE6A VPRAŠANJA Cjj i ' *aj v k-'kelAdar „_stvu Pravzaprav S^dar ;rvu Pravz . ^rašagn°™r™° 0 trža‘ * „?a sta* ^re pravza-!kliL.,vBr harodni problem, ■' r ■ Tr, • VSe*1 njegovih daJe star problem, ‘ ie9 -Parolaianj,L!n-,ZdrU.- har,?ri anja in N,9 star dov Jugoslavije kn probiem, če ga \tilalističnn ° italijanske C Bakam, p£litilLV'°bQditev0V JuS°slavije > Aa cV„.!n družitev. pa Tv in združitev. Oi* nas.Proti napo ii>V°bodp dns!tih narodov. \ ‘tpoci jadransko 8kS SS,-»»”»: ian- je J* noriT?, Posest, ozi '»A n°dkzočie svojih ko-d aklep°v. Novo je H *i Slavi* dfistcY’ nam-ttX 9 svetu .Vi n)en pn- t. 1 ► sPrem„ o a 8e spre i1*1 AiPerie U pa se je ta-nk- bP, a Perializma. Ko- » dot t6 nekoliko pa Ak trjAvnem° omenjei i- bo j ®a vprašanja, bS ikneie J nciša ana-Ul L°kazala bistvo ,lanskih zahtev ^eUo6 potr«bno, da t razVoia p,?mnlmo hi- iSkiJega Za’.k> je |..ive-"ličnih na jugoslo-lfensk0Ca‘k tleli več mest •Si)a Afrr.>m iskin da h Elavm ar- 'tVsk* STrv rvde Lhi« obal« ‘Sploh. lJl“v >lb*l "ajboljši do- ,4 *-3LK*SSr Slovan,,v A A°tska lnp' v glav->th) A'iJe v- mesta kakor jiNga’ sredi °wPer' Pir«n. 'nJb ,a sl0v kompaktnega » ■ pf&kega ozern- Vk1* vržavn, ,tlrn PO Jim zavn'm forma-Je sicer pripa- dalo tudi njihovo zaledje. Več stoletij je v ta romanska mestna središča, zlasti v Trst, normalno dotekalo vaško slovensko in hrvaško prebivalstvo Toda že zgodaj v XVI. stoletju je prišlo to naravno doseljevanje pod močan vpliv boja med pretendenti na Jadran, med Habsburžani in Benečani, Vendar pa je infiltracija Slovanov, zlasti v Trst, hitro napredovala: po cenitvi An- gela Vivantea je bilo razmerje med Italijani in Slovani v tržaški občini okrog leta 1750 približno 1:1. Habsburžani so namenili Trstu vlogo srednjeevropskega pristanišča in mesto se je začelo zelo hitro širiti. To se je zlasti pokazalo v izrednem naraščanju števila prebivalcev Mestece z 20.000 prebivalci, kakršen je bil Trst v začetku XIX. stoletja, je naraslo do sredine XIX. stoletja na 120.000 prebivalcev, tik pred prvo svetovno vojno pa je štelo že četrt milijona. Statistike kažejo, da odpade 82 odst tega števila na priseljence Po uradnih avstrijskih podatkih je bilo 1910 samo 47.71 odst prebivalcev Trsta pristojnih v Trst Na prebi-vulce, pristojne v slovenske in hrvaške občine, je odpadlo 30 odst., na prebivalec, prij stojne v Italijo, pa okoli 15 odst. Po istih virih je °d’ padla takrat v Trstu dobra polovica priseljencev na Jugoslovane Italijanskih priseljencev je bilo samo tretjina. Vzrok, da je Trst vzlic te mu do prve svetovne vojne obdržal pretežno romansko-nemški značaj, je kaj preprost Slovenski in hrvaški živelj v tržaškem zaledju je bil/, kmečki, zaostal, in zato so imeli politične in gospodarske komandne položaje, kakor tudi vsa strokovna in gospodarska mesta, v rokah Nemci in Italijani, vtem ko je slovenski in hrvaški živelj iz okolice dobavljal Trstu glavno težaško n delavsko silo Politična oblast in gospodarski viri so bili v rokah \vstrijcev in Italijanov. Zato je bil Trst v središču nemški in italijanski v predmestjih pa slovenski. Vzlic Pri tem je 26 odst. prometa, ki je odpadel leta 1934 na Italijo, 20 odst, odpadlo na Julijsko krajino, torej na etnično jugoslovansko ozemlje kar dokazuje, da Italija niti med svojo nadvlado nad Trstom ni znatneje sodelovala v njegovem prometu. Od celotnega prometa je bilo zaledje udeleženo v odstotkih: Jugoslovansko zaledje 49,1 Avstrija 25>6 CSR 19-1 Madžarska 6,2 Italijanski iredentizem seveda ni mogel biti nadomestilo za izgube, ki jih je utrpel Trst. brž ko je zavladala nad njim Italija. Italijanski imperialisti so odrezali žile. po katerih je Trst dobival hrano. Kaj se je zgodilo potem? Tržaška trgovinska mornarica je kljub posredovanju države padla od 720.000 reg ton leta 1914 na 520.000 leta 1940. Po drugi svetovni vojni, ko je šla preskrba angloameri-ških čet in del Marshallove pomoči Avstriji skozi Trst, pa je bil kmalu presežen tudi maksimalni tržaški promet pod Avstrijo. A ; kaj bo s Trstom jutri, če bi znova p»»šel v roke Italiji? Mar m očitno, da se mu bo godilo še mnogo slabše, kakor se mu je godilo leta 1918? Toda Trst ni povezan s svojim zaledjem samo gospodarsko Zgodovinsko dejstvo je, da ‘ je začela ideja narodne-osvoboditve in združitve iz-podbujati Slovence v Trstu hkrati kakor Slovence v Ljubljani in ostali Sloveniji pred več stoletji. V Trstu je leta 1850 izhajal časnik z naslovom »Jadranski slavjan«, z izrazito političnim programom osvoboditve in združitve Južnih Slovanov. To je pravzaprav prvi časnik na slovanskem jugu, v katerem so izhajali sestavki na slovenskem, hrvaškem in srbskem jeziku. Takrat še ni bilo Jugoslavije, da bi jo obtožili češ da je inspirator tega cibanja Nasprotno, Italija jo navdihovala to gibanje je rodila Jugoslavijo. Takrat v Ttaliii ni bilo nikogar, ki bi zahteval priključitev Trsta Italiji. , „ Toda tistim krogom na Zahodu, ki so klonili pred italijanskim političnim izsiljevanjem, menda vsa ta dejstva ničesar ne govore. Njihovo uho poslusa samo drugi zvon, zvon italijanskega imperializma. Njegovi glasovi pa so danes isti, kakor so bili včeraj. Ko je bila v desetem stoletju ustanovljena hrvaška država in ko se je naslonila na Jadransko morje, si je papeški Rim v obliki boja proti krivovercem prizadeval obno-viti cezarsko vladanje na tej strani Jadrana. Tako se je zajelo in nadaljevalo. Napori beneških dežel, da bi podjar-mili Dalmacijo, so trajali tja do XVIII. stoletja. Ko pa je moderni italijanski imperiali-zem konec minu ega stoletja delal prve korake, je spet svoie prve osvajalne poglede uprl v jugoslovanske jadranske obale, ki so bile takrat se pod oblastjo avstro-ogrske monarhije. Prav zaradi takšnih svojih ciljev jc italijanski imperializem ub pomoči Vatikana na-pe^iai vse sile, da bi preprečil ustanovitev države združenih Južnih Slovanov. Ker se mu to v prvi svetovni voj-n, ni posrečilo, je skusal biti Jugoslavijo v drug. sve- ‘Te bo01 odveč, če tistim na Zahodu, k. zdaj prctakajo soL zo usmiljenja spričo izgub., k, jih ie utrpel Italijanski im- tlehaineki bTmugz°a.°aču tega ss-TASSa* prikličemo v spomin vsaj nekatera dejstva o tem, kakšni so bili v resnici ti italijanski protagonisti plebisci- ta, ko so meli v drugi svetovni vojni v rokah moč. Takrat je bila večina Slovenije skupaj z Ljubljano priključena le Italiji kot »ljubljanska pokrajina«. Na podlagi »pogodbe* s Paveličem je Mussolini razglasil cejp področja jugoslovanskih otokov na Jadranu in velik del Dalmacije od Sušaka prek Šibenika. Trogira in Splita tja do Boke Kotorske za »sestavni del kraljevine Italije*. V zahvalo za to je Mussolini prevzel «jamstvo za politično neodvisnost kraljevine Hrvatske in za njeno teritorialno nedotakljivost v mejah, ki bodo določene*. Crno goro so 27. aprila 1941 osrečili z grofom Mazzolijem kot visokim komisarjem s tem, da bi pozneje v okviru italijanskega cesarstva uposta-vili črnogorsko neodvisnost.. Albanija pa je padla že prej kot. plen italijanskih osvajalcev. To je menda tista »veličina* včerajšnje Italije, ki se za njeno obnovo gospod Pella v molitvi obrača na {(vsemogočnega*. In res, »vsemogočni*. poosebljen v ameriški in angleški vladi, mu zares daje prvi povojni poklon te vrste — cono A. Toda s tem hkrati odpira novo poglavje jugoslovansko-italijanskega spora na Jadranu Upali smo, da je druga svetovna vojna’ za vedno zaključila to poglavje. Zal smo primorani te svoje nade zdaj zavreči. To pa pomeni, da moramo praktično in realistično pogledati v oči posledicam, ki iz tega nastanejo O njih je nedavno govoril tovariš Tito v Leskovcu, meni pa se v okviru pričujočega članka ni treba vračati na to vprašanje. Druga svetovna vojna je napravila konec kratkotrajnim in neslavnim uspehom Mussolinijeve imperialistične dobe. Sicer pa ti uspehi niso bili uspehi Italije, marveč Hitlerja. kajti vse. kar je Italija dobila na Balkanu, je dobila kot Hitlerjevo darilo. Nekaj podobnega je bilo tudi v prvi svetovni vojni. Zlom avstro-ogrskih armad leta 1918 je prišel kot posledica zmag zaveznikov na zahodni fronti. Ko se je to zgodilo, so bile avstro-ogrske armade daleč v Furlanski nižini, a Julijsko krajino, torej naše etnično področje, so dale zahodne dežele Italiji kot darilo, ker takratna mlada Jugoslavija, polna notranjih protislovij, ni bila dovolj močna da bi se temu uprla. Pa tudi po drugi svetovni vojni je Italija znova dobila del starega imperialističnega plena kot darilo zahodnih dežel, in sicer ne za nekakšne svoje zmage, marveč zato. ker so njeni vladajoči razredi dovolj zgodaj kapitulirali. Boreč se za osvoboditev svojega etničnega ozemlja, je Jugoslavija po drugi svetovni vojni apelirala na zaveznike v imenu velikanskih žrtev, ki jih je dala v tej vojni, med drugim tudi v boju proti italijanskim okupatorjem. Nasprotno pa je Italija, ki se je borila za to, da bi obdržala čim večji del svojega imperialističnega plena, tako na našem ozemlju kakor tudi v kolonijah, apelirala na zaveznike v imenu svoje kapitulacije pred njimi. In zares, dosegla je izdaten uspeh, ker so zavezniki ‘udi tokrat bolj upoštevali imperialistične pretenzije Italije kakor elementarne narodne pravice narodov Jugoslavije. Protiitalijanska tradicija tržaškega mestnega prebivalstva Maja 1945 so Jugoslavijo z ultimatom prisilili, da je zapustila Trst. ki ga je bila o-svobodila jugoslovanska vojska. Gospod Pella je v enem svojih poročil v parlamentu razodel, da so zavezniki storili to na zahtevo Italije. Na pariški konferenci so nadalje priznali Italiji 900 kv. km jugoslovanskega etničnega o-zemlja z 80.000 Slovenci. To je področje Goriške in Beneške Slovenije, Razen tega so Trst z njegovo okolico in z delom Istre internacionalizirali kot Svobodno tržaško ozemlje (STO) pod skrbništvom OZN, kar pomeni, da so ga vzeli Jugoslaviji, ki ji pripada. Tudi pariška konfe-ienca je torej odločila očitno v korist Italije, celo če upoštevamo tako imenovano etnično bilanco, o kateri so zahodni zavezniki govorili na pariški konferenci. Pri tem je najzanimivejše, da se je večina Italijanov in italijaniziranih Jugoslovanov v mestih na ozemlju Julijske krajine brez slehernega jugoslovanskega pritiska v naslednjih letih odselila v Italijo, tako da jih je zdaj na jugoslovanskem delu ozemlja Julijske krajine samo kakih 20 tisoč. To so večinoma pošteni državljani in delovni ljudje, ki jih nihče v Jugoslaviji ne podi z njihovih ognjišč, niti jim ne krati njihove narodne pravice in popolne enakopravnosti z vsemi državljani Jugoslavije. Nastane pa vprašanje zakaj so Jugoslovani malone stoodstotno ostali na svojih ognjiščih pod Italijo, vtem ko je mnogo Italijanov zapustilo mesta, ki »o pripadla Jugoslaviji? Odgovor je kaj preprost. Jugoslovani v Italiji so kmetje nR svojih avtonomnih tleh. ali intelektualci in delavci. « Na podlagi avstrijskih, Italijanskih in jugoslovanskih uradnih podatkov. ki so se izoblikovali na teh tleh, vtem ko je večina Italijanov v mestih Julijske krajine prišla v te kraje skupaj z italijanskim kapitalom ali italijansko oblastjo. Seveda se je ta del skupaj z delom poitalijančenih Hrvatov in Slovencev tudi odselil v trenutku, ko je izgubila ta oblast in ko je bilo konec tuje gospodarske nadvade na tem področju. V tem procesu ni nič specifičnega. Dogaja se samo to, kar se je dogajalo v mnogih deželah, ki so jim vladali tujci, in kar se še zdaj dogaja v raznih delih sveta. Ko izgine stara oblast, mesta spremene svoj značaj Treba se je samo spomniti sprememb, ki nastajajo zdaj v mestih včerajšnjih kolonij, ki so postale neodvisne, na drugi strani pa so v kolonijah še mesta. kjer so večinoma ali v znatnem številu naseljeni pripadniki naroda, ki ima v rokah politično oblast nad tem ozemljem. Takšen značaj mest pa vendarle ne spravi s sveta resnice, da so ta ozemlja pod tujo oblastjo. Vse to samo potrjuje dejstvo, da namreč mesta pripadajo svoji okolici in svojemu zaledju, in da sla prav ta okolica in zaledje odločilna za določitev etničnega značaja tega ali onega ozemlja. Sicer pa se je vsa zgodovina osvobajanja jugoslovanske jadranske obale, kakor sem že rekel, razvijala v borbi proti takšnim mestnim središčem, v katerih je bila poosebljena tuja, bodisi gospodarska, bodisi politična nadvlada Pred sto leti so v nekaterih dalmatinskih mestih govorili večinoma italijanski, kakor so na Hrvatskem in v Sloveniji v posameznih mestih govorili večinoma nemški. Sredi XIX stoletja so mimogrede rečeno, tudi v Ljubljani v poslovnih in iz- obraženih krogih govoril večinoma nemški in vendar ne moremo zdaj najti pametnega človeka, ki bi si drznil trditi, da Jugoslovani niso imeli pravice, da bi se osvobodili in združili, ker so v njihovih mestih gospodarili tujci, bodi s tem, da so imeli politično oblast nad deželo ali pa da so jo gospodarsko podjarmili. Isto velja v bistvu tudi za samo mesto Trst. s to razliko, da je v tem mestu tudi med italijanski govorečim prebivalstvom zmeraj prevladovala protiitalijanska tradicija in močna težnja po gospodarski in politični neodvisnosti mesta. Sele z dotokom ljudi iz Italije se je konec XIX. stoletja pojavil v Trstu iredentizem Iredentizem je pravzaprav v Trst u-voženo blago italijanskega imperializma, tržaški iredentisti pa branijo italijanstvo Trsta natanko tako, kakor branijo agenti italijanskega imperializma v Somaliji italijanske kolonialne »pravice v Afriki Tu ni nobene razlike. Toda stari, italijansko govoreči Tržačan se večinoma n: čutil Italijana. marveč predvsem Tržačana. Ta zavest je naravni proizvod objektivnih razmer, v katerih je Trst živel in se razvijal, to se pravi proizvod njegove gospodarske in kulturne povezanosti s slovensko okolico in zaledjem. Posebna tržaška zavest in tradicionalna tržaška zahteva po neodvisnosti jc potemtakem rezultanta delovanja dveh činiteljev, namreč specifičnega romanskega etničnega značaja vgčine prebivalstva ter neločljive gospodarske in kulturne povezanosti tega mesta z njegovim zaledjem. S tem dejstvom je morala računati stara Avstrija, ko je dala mestu Trstu poseben status v avstro-ogr-ski monarhiji. Z njim je računala Jugoslavija po drugi svetovni vojni, ki je — zahtevajoč priključitev mesta Trsta Jugoslaviji — hkrati izjavila, da bo mestu Trstu priznala v Jugoslaviji poseben avtonomni status. S tem so v preteklosti računali Mazzini, Cavour in drugi Italijani, ki so izjavljali, da pripada Trst Južnim Slovanom Isto dejstvo je znova potrdilo tudi sedanje tržaško prebivalstvo samo, ki se je na zadnjih volitvah malone s polovico glasov izjavilo za neodvisni Trst. Ideja tržaške neodvisnosti bi očitno dobila večino, ko ne bi priseljenci imeli volilne pravice. Drugače povedano, celo sam etnični razvoj romanskega Trsta ni šel v smeri itali-janstva. marveč je dobival svoj specifični značaj, ki ga je neprimerno močneje povezoval s slovanskim zaledjem kakor z Italijo. Iz vseh teh dejstev očitno izhaja, da lahko problem STO, kakor tudi problem jugoslovanskega področja pod Italijo — postavimo izključno pod nerešeno vprašanje narodne osvoboditve in združitve narodov Jugoslavije, to se pravi samo kot problem ostanka tujega imperialističnega gospostva na jugoslovanski jadranski obali. Ta problem bo moral biti prej ali slej rešen v demokratičnem smislu. Rešiti ga v demokratičnem smislu pa pomeni, priključiti to področje k deželi, s katero je organsko, to se pravi etnično, gospodarsko in kulturno povezano. Mi nismo nacionalisti in ne stojimo na stališču, da mora biti narodna manjšina - tudi ne naša - zmeraj v vseh pogojih in po vsej sili priključena svojemu matičnemu o-zemlju. Meje na svetu se_ ne dajo zmeraj potegniti s črto nekakšne absolutne pravičnosti Kot pristaši socializma in zbiižanja vseh narodov smo tudi sicer trdno prepričani, da bodo začele te meje med narodi nekega dne izginjati. In šele v takšnih pogojih bo problem narodnih manjšin mogoče pravičneje rešiti, ker bo s tem pravzaprav izginil. Zdaj pa živimo še v drugačnih razmerah, to se pravi v razmerah, ko prevladujejo kapitalistični in državno-kapita-listični odnosi. S temi odnosi pa je povezan tudi pojav nacionalizma in imperialističnega hegemonizma. Zato morajo biti tudi v obravnavanju vprašanja narodnih manjšin naše izhodišče konkretni pogoji. ki jih ustvarjajo sodobni družbeni in mednarodni odnosi. Ali bo problem narodnih manjšin do mednarodnih odnosov in stopnje notranjega demokratizma v deželi pereč ali ne, to je odvisno predvsem od konkretne vsebine meddržavnih odnosov in od notranjega demokratizma v deželi, kjer manjšine žive. Tam, kjer rešujejo ta problem z demokratičnimi oblikami in v boju proti netenju nacionalističnih teženj raznarodovanja, diskriminacije itd, tam ni da bi moral biti manjšinski problem obvezna ovira v razvoju odnosov. med posameznimi deželami. Drugače povedano, če bi Italija res uveljavljala napredno, demokratično politiko kakor glede naše narodne manjšine na njenem področju, tako tudi nasproti Jugoslaviji sploh tedaj bi lahko tudi vprašanje STO reševali brez tolikšnih težav. O tem priča tudi znani sporazum Tito-Togliatti v času, ko se Togliatti še ni izpremenil v nacionalističnega lajavca na verigi italijanskega imperializma. Zdaj pa je položaj drugačen. Italija se ne le ni odpovedala politični dediščini preteklosti, marveč je začela znova od leta do leta bolj nastopati kot imperialistična šila z glavno ostjo proti Balkanu. V takšnih pogojih vprašanja Trsta ne moremo postavljati samo kot vprašanje naše narodne manjšine. Gre za to, da hoče Italija izkoristiti našo lastno etnično ozemlje kot odskočno desko za nadaljnji imperialistični pritisk na Jadran in Balkan, predvsem pa na našo deželo. Vprašanje Trsta se torej izredno pojavlja v svoji prvotni obliki. to se pravi kot del problema osvoboditve narodov Jugoslavije glede na starega nasprotnika tega procesa na Jadranu, to se pravi, glede na imperialistično Italijo. .To so dejstva, ki so od leta do leta čedalje bolj ostrila tržaško vprašanje in ga nasposled spremenila v zaključno fazo procesa ki se razvija že dobrih sto let na jadranskih o-balah. namreč procesa osvobajanja teh obal izpod tuje nadvlade. V tem smislu je torej trža- ški problem razumljiv, samo če ga gledamo skozi sedanjo fazo razvoja italijanskega imperializma. Smeri Mussolinijeve imperialistične ekspanzije so vsem znane. Mussolini je predvsem zahteval čvrsto nadvlado nad Jadranom in Balkanskim polotokom. Zato je operiral v smeri razbijanja Jugoslavije in neposrednega osvajanja dela jugoslovanskega ozemlja,-to se pravi primorske irt dalmatinske obale. Razen tega je Mussolini tudi Albanijo spremenil v italijanski protektorat. Druga smer italijanskega pritiska je bil takrat Bližnji vzhod. Zato si je Mussolini prizadeval spremeniti Grčijo v svoje oporišče in se zasidrati na Cipru. S svojo dejavnostjo v arabskih deželah si je prizadeval dokopati se v teh deželah do gospodujočega položaja. Tretja smer italijanske ekspanzije sta bila Severna Afrika in Rdeče morje. Tu je skušal Mussolini razširiti svojo kolonialno posest na Abe-sinijo. potlej pa še na Tunis. V tem ko je bilo Jadransko morje za italijanski imperializem v njegovi prvi fazi »mare nostro«. so začeli pod Mussolinijem ta izraz uporabljati za Sredozemsko morje. Zato je Mussolini poskušal tudi Francijo izriniti s sredozemskih obal, ali vsaj bistveno oslabiti njeno moč. V drugi svetovni vojni so ti naklepi trenutno splavali po vodi. Od stalnega Mussolinijevega cesarstva je ostalo v Italiji samo nekaj našega ozemlja o katerem sem prej govoril, kakor tudi hipoteka na področju STO v obliki tristranske deklaracije zahodnih držav o Trstu iz leta 1948. Razen tega ji je ostala desetletna kontrola nad Somalijo ter nekateri gospodarski položaji italijanske narodne manjšine v bivših kolonijah. Italiji torej očitno ni ostalo mnogo pozicij zunaj njenega nacionalnega ozemlja, pa tudi to, kar ji je ostalo, je začela kmalu znova izkoriščati za obnovo ekspanzionističnega pritiska italijanskega imperializma. Ta pritisk se je začel znova razvijati po starih potih, in sicer predvsem v dveh smereh: proti Balkanu ter proti vzhodnemu Sredozemlju in Severni Afriki. Pritisk ni enako močan v o-beh smereh, pač pa je očiten. Te moje trditve ni težavno podpreti z argumenti. Podatkov za to je dovolj, jaz pa hočem navesti tu v osvetlitev samo nekatere izmed njih. Sodobna Italija se je, kakor tudi včerajšnja, predvsem o-rientirala na izpodkopavanje nedotakljivosti in enotnosti. Jugoslavije, da bi lahko postala gospodar jadranske o-bale in Jadranskega morja, s tem pa tudi hegemon na Balkanu, Znani demokrščanski poslanec Pecorari je leta 1947 ustanovil »Comitato per la Venezia Giulia e Zara«, ki se je pozneje preosnoval v »As-jsociazione Nazionale Venezia Giulia e Dalmazia« z nalogo, da bi se »-ohranila »neugasljiva vera v vrnitev Julijska krajine in Dalmacije v naročje matere domovine«. Ta odbor je poskrbel da j« bil ustanovljen »Urad za proučevanje«, ki se je pozneje preobrazil v »Center za jadransko proučevanje«. Ta center je vključen v »Institut za zgodovino Risorgimenta«, ki je državna ustanova, kar pomeni, da tudi »center« finansira država. Naloga »centra« je (po njegovem »Biltenu za informacije« z dne 30. junija 1950), »da brani italijanstvo spodnje obale Jadrana«.,, »da med Italijani širi« ... »poznavanje problematike, izvirajoče iz privolitve v krivično mi. rovno pogodbo in .vojaško o-kupačijo Dalmacije ter skoraj vse Julijske krajine po jugoslovanskih četah...« V neki drugi številki tega biltena beremo tudi tole besedilo: ...»zadostuje samo ozreti se na zemljevid, pa se človek prepriča, da Jadran ni nič drugega kakor nadalje^ vanje Padske nižine ... pogorji Velebit in Dinara sta trdnjavi latinstva in romanstva rimske Cerkve« ... »Dalmaci- ^ jo moramo smatrati za glav- w, no žilo matere domovine, kajti brez nje bi krvni obtok v njenem organizmu ne bil mogoč...« Omenjam, da je v biltenu »Centra« v seznamu članov uprave tudi Guido Pella. še nedavno politični tajnik de-mokrščanske stranke. »Center« ima celo omrežje podrejenih organizacij z različnimi imeni kakor »Lega Dalmata«, »Lega Fiumana«, »Lega Istriana« i.t.d. Tudi v italijanskem parlamentu so iredentistične organizacije, kakor n. pr. »Gruppo parlamentare pro Trieste« in »Gruppo parlamentare Giu-liano — Dalmata«. Na pobudo prve »grupe« so leta 1947 v parlamentu sprejeli predlog, da bodo pri razdelitvi Italije na upravna področja upostavili kot posebno upravno področje tudi »Venezio Giulio«’ z utemeljitvijo, da je treba Jugoslovanom pokazati, da se Italija ne odpoveduje sinovom, ki so ostali v bivši »Venezii Giulii«. Poslanec parlamenta Attilio Bartole piše: INTRIGE SODORNE ITALIJE »Prva črta obrambe Zahoda na jugovzhodu drži od Snežnika (pri Reki) piviti Triglavu in se. spoji s Kafavankami, a to je naravna vzhodna meja Italije. (Rimski »Pop.olq«, 24. januarja 1951). Maja 1952 je italijanski minister La Malfa na mitingu republikanske stranke preteče vzkliknil: »Maršalu Titu moram reči, da Italija ni več objekt ukrepov podobnih mirovni pogodbi, marveč, da je predmet mednarodnega spoštovanja. Italija je v strelskem jarku, od koder si neprestano prizadeva odtrgati od tujcev kos za kosom svojega ozemlja«. Italijanski tisk v mnogih člankih iredentistične propagande govori o italijanstvu Istre, Reke, Dalmacije in celo Crne gore. Naj navedemo samo en primer: Italijanski časnik »Quoti-diano« (31. VIU. 1951) pod naslovom »Italijanska mesta _ z jugoslovanskimi imeni« piše. da je Prezidij FLRJ sklenil spremeniti imena italijanskih mest, ki jih je okupirala Jugoslavija. in pravi, da se bodo spremenila imena Reke, Zadra Pulja in Splita, za Šibenik, Dubrovnik in nekatera druga mesta »italijanske Istre« pa nova imena še niso izbrana. Ni naključje, da je JLA stalni predmet napadov in obrekovanja italijanskih voditeljev, civilistov in generalov. V tej zvezi ie »Messaggero Veneto« ob obisku naše vojaške delegacije v VVashingto-nu 13 avgusta 1953 objavil članek generale Emilia Bati-stija z naslovom: »Ključ od Padske nižine ne sme priti v Titove roke«, Ta časnik skuša dokazati, da bi lahko to področje uspešno branili samo na bivši italijansko - jugoslovanski meji, seveda z italijanskimi silami. Morda bi kdo rekel, da je to besedičenje. Vsekakor ie besedičenje, toda to besedičenje je zelo nevarno za razvijanje jugoslovansko-italijan-skih odnosov, zlasti, če je povezano s konkretnimi italijanskimi agresivnimi akcijami v zvezi s Trstom in če te akcije podpirajo vlade zahodnih držav. Mi nikakor nismo pripravljeni delati se v takšnih razmerah gluhe in slepe in ne napraviti iz teh čenč določenih realističnih sklepov. Italijanski imperializem tudi znova nastopa kot samozvani zaščitnik albanske neodvisnosti in čuvar te dežele, ki jo baje ograža Jugoslavija. Vsakdo pa ve, kaj se skriva za to preveliko italijansko skrbjo za Albanijo. Da bi prikrili akcijo proti Albaniji iz Italije, na drugi strani pa da bi prikazali Jugoslavijo kot nevarnost za albansko neodvisnost, italijan- ski imperialistični krogi kdaj pa kdaj, kadar jim je to potrebno. obrekujejo Jugoslavijo, češ da pripravlja napad na Albanijo Tako so letos v aprilu razširili vest da jugoslovanske divizije že stoje na meji Albanije in da so celo že začele vdirati v Albanijo. Med najnovejšo kampanjo v zadevi Trsta pa so spravili v javnost vesti, da bi bila Jugoslavija morda zadovoljna, če bi Italija okupirala cono A, če bi dali Jugoslaviji proste roke v Albaniji. Te čenče navajam zato, ker jasno razgaljajo naklepe nekaterih imperialističnih krogov proti Albaniji in Balkanu. Advokati italijanskega imperializma podtikajo svoje lastne račune in metode nam. Vse te spletke pa pravzaprav dokazujejo samo eno, namreč, da imamo stokrat prav. da smo se zdaj, na prvem koraku italijanskega imperializma postavil na odločno in nepopustljivo stališče. Povojna Italija pa tudi na Mussolinijeve afriške in sred-njevzhoduo načrte ni pozabila. Ze ob ratifikaciji mirovne pogodbe je grof Sforza določil smer in vsebino novim ciljem in metodam v tem delu Sredozemlja. Ko je govoril o posledicah vojne, je rekel (12. maja 1947); «Ker je izguba italijanske posesti v Afriki stvarnost, bomo lahko zdaj s tesnim sodelovanjem z arabskim svetom dosegli novo politično okrepitev in razvoj italijanskega vpliva v Afriki Zdaj bi bila neumnost, če bi kompromitirali te široke možnosti, ki bodo pripomogle k okrepitvi vpliva in nudile naši deželi perspektivo za veliko bodočnost. V pomanjkanju sil, ki bi mu oipogočile nasilno vsiliti svoje gospostvo nudi povojni italijanski imperializem ((dobre usluge posredovalca med narodi Bližnjega vzhoda in kolonjalnimi silami, zlasti Anglijo. Pacciardi je ob svojem potovanju v Egipt februarja 1953 izjavil agenciji «Ansa : ((Prepričan sem. da bi mi, če bi se obrnil na nas, lahko storili koristno dejanje za zbližanje gledišč in da bi se ognili komplikacij v Sredozemlju... Bistvo Pacciardijevega potovanja v Egipt je najbolje označil «Memcnto Sera*. Ta Časnik piše da bo imel Egipt velike potrebe po obrambi Sueza, če ga bo hotel popolnoma obdržati v svoji oblasti, V tem primeru pa tudi na drugih področjih, bi italijanska vlada baje Egiptu pomagala. Posebno koristno bi mu utegnilo biti po mnenju tega časnika sodelovanje številne italijanske kolonije v Egiptu. Razen tega je Italija zgra- dila cel sistem za «mirno» osvajanje položajev v tem delu sveta. Za sodelovanje na kulturnem in nacionalnem področju ima «Centro italo araboii, študentom in umetnikom z Bližnjega vzhoda daje štipendije, v Palermu ima «Centro per la collaborazione mediterranean, za gospodarsko sodelovanje je ustanovila v Bariju «Levantski velesejem«. Ko so ta velesejem odprli (oktobra 1951), je P, E, Tavia, ni med drugim rekel: «Fiera di Levanten ni samo v čast Bariju in Pulju, marveč tudi vsem Italijanom, ker se vsi Italijani zavedajo posredovalne vloge naše dežele med Zahodom in Levantom.» Ob razglasitvi neodvisnosti Libije je poluradni italijanski časnik «Esteri» 2. februarja 1952 pisal; «Z upostavitvijo neodvisnosti Libije je dobil problem Italijanov na oni strani Sredozemlja nov pomen, in sicer ne le glede njih, marveč tudi glede iz tega dejstva izvirajoče odgo* vornosti Italije«. Da bi ohranila vpliv na politično življenje Libije, je Italija pritisnila na svojp državljane v Libiji, naj sprejmejo libijsko državljanstvo. Takšno prizadevanji italijanskega _ imperializma je seveda našlo podporo zvestega zaveznika — Vatikana Tako so italijanski kardinali' že u-radno predlagali, naj bi ((zaradi obstoječega italijansko-arabskega prijateljstva in francosko arabskih težav« francoske misionarje v Sever, ni Afrikj zamenjali z italijanskimi. Ob tuniški krizi je že o-menjeni časnik «Esteri» med drugim pisal: «Ali ■ bo Francija znala v Severni Afriki ubrati pot, ki jo je ubrala v Evropi? Zdaj je očitno, da ni moč hkrati uveljavljati dveh različnih politik: ene evropske in druge izvenevrop. ske. Ni moč na eni strani v Evropi podpirati politiko evropske skupnosti, ki bi združila vse gospodarske, politične, moralne in celo vojaške pridobitve, na drugi pa v Severni Afriki podpirati politiko strateške in politične nadvlade.* Vsi vemo, na takšna gostobesedna italijansko kritika francoskega kolonializma nikakor ni zrcalo nekakšnega načelnega protikolonialistične-ga stališča Italije. Nikakor ne! V tej kritiki ne prid« do izraza nič drugega, kakor stara italijanska imperialistična orientacija proti Tunisu, Protagonisti takšne politike tu samo nekoliko bolj izbirajo besede, kakor kadar govore na pr o Dalmaciji. ,(Nadaljevanje sledi). KS m. W JR1 Vremen, ;ka napoved za danes: -d ALm. »-d Napovedujejo spremenljivo oblačno vreme s krajevnimi razjasnitvami. Niso izključene manjše padavine. — Včerajšnja najvišja temperatura V Trstu je bila 21.4 stopinje; najnižja 16.3 stopinje. NASTOP GORIŠKEGA POSLANCA BARESIJA V PARLAMENTU j _/V/\B1RANJE KOSTANJA Goričani poudarjajo v potrebo po sporazumu Podtajnik za obrambo je dejal, da so bili podvzeti »potrebni koraki« (tanki po gori-ških ulicah!) za pomiritev prebivalstva - Podvzete mere so «strogo defenzivne* Prebivalstvo želi živeti v miru in dobri soseščini 22. oktobra je imel o parlamentu krajši govor poslanec demokrščanske stranke za Goriško Silvano Baresi Oglasil se je k besedi med diskusijo o političnem položaju v državi v zvezi z vprašanjem nekega poslanca, naj vlada objasni vzroke, ki so jo dovedli do vpoklica nekih vojaških letnikov -in izvedbe posebnih mer vojaškega značaja. Poslanec Baresi je poudaril svoje zadovoljstvo s pojasnili vlade, ki bi morala pomiriti vse poslance, kajti vsi ukrepi so ‘bili podvzeti s stališča realne ocenitve položaja. Kot Goričan je Baresi smatral za potrebno dodati, da so vsi podvzeti koraki bili nadvse potrebni, ker so bile s tem dane garancije za pomiritev prebivalstva, ki živi v bližini meje. Svoj kratek govor je končal s tem, da je označil podvzete mere kot »strogo defenzivne, kar lahko ugotovi vsakdo«. Ugotavljati, kakšnega značaja so podvzete mere, pač ni naša kompetenca. Goriško prebivalstvo pa ve le to, da so se prvi vojaški oddelki pojavili že v začetku meseca septembra in da so 'že takrat povzročili precejšen poplah, ki se je še povečal z njihovimi pojačanji po 8. oktobru. Zatorej bi moral poslanec Baresi kot predstavnik obmejne* ga prebivalstva vse drugače nastopiti v parlamentu Kot Goričan in večkratni obiskovalec Gorice tudi v zadnjem času, bi moral vedeti kakšno je razpoloženje prebivalstva, ki je za preprečitev kakršnega koli vojaškega podviga. Groza vojne je še preveč živa v mislih vseh njenih prebivalcev in želja po miru ni bila nikdar bolj poudarjena kot v teh dneh. Vsa sporna vprašanja med dvema sosednjima državama, bi se morala reševati na mednarodnih konferencah zainteresiranih držav in ne z enostranskimi akti velikih držav, ki so vedno, prej ali pozneje, dovedli do oboroženega spora zainteresiranih strank. Potreba po sporazumu, ki bi preprečil kakršnokoli uporabo orožja, to bi morala biti vsebina govora poslanca obmejnih prebivalcev v predstavniškem domu v Kirnu. Obmejno prebivalstvo bi bilo za tak nastop poslancu nadvse hvaležno, kajti prav v odnosih dveh strank, ki sta si danes v sporu, je odvisno njego- PO ODREDBI POLJEDELSKEGA NADZORNISTVA NOVI POVIŠKI najemnikom zemlje Letna najemnina se je povišala tudi do tisoč lir Vsako leto ob tem času pripravijo neposredni obdelovalci zemlje določeno vsoto ža na-plačilo najemnine gospodarjem zemlje, ki so jo vzeli v najem Vsako leto kmet, ki se je na njej trudil in potil, pregleduje svoje račune in, na žalost, večkrat pride do ugotovitve, da mu najeta zemlja obrodi 1» toliko, da lahko pošteno plača najemnino in si nakupi le potrebna semena za drugo leto. Seveda o tem gospodarji ali javne ustanove, ki delijo zemljo v najem, ne vodijo pravega računa; na spremembo najemnine in njeno višino se spomnijo le, če ugotovijo, da je bila letina dobra in zatorej kmetiču lahko povišajo najemnino po mili volji, da bi jo pa znižali, kadar je letina slaba tega se seveda varujejo na vse pretege. To je razvidno letos iz ukrepov, ki jih je izdal Pokrajinski poljedelski inšpek torat, ki je na svoji zadnji seji sprejel predlog glavnega inšpektorja, s katerim se letošnja najemnina na zemljo poveča za približno 20%, ker je bila letina letos precej dobra, dooim pa se je znižala leta 1949, ko je bila letina izredno slaba, samo za 5%. Pokrajinski inšpektorat za poljedelstvo je takole podelil najemnine za letošnje leto- 1. kategorija — v hribovitem predelu za njivo se bo letna najemnina povečala od 4.500 lir na 5.300 lir; 2. kategorija — v peščenih predelih krminsko-gradiškega predela se bo najemnina pove-čala od 5.400 lir na 6.300 lir za njivo, kjer pa so brazde globlje, bo najemnina povišana od 7.500 lir na 8.500 lir; 3. kategorija — v brdih se najemnina na njivo poveča od 6.600 lir na 7.500 lir. TRGOVINSKA ZBORNICA Seja upravnega odbora Milijon lir letno za novo tehnično šolo bodo plačevali 35 let Na seji upravnega odbora Trgovinske, industrijske in poljedelske zbornice so pred dnevi pod predsedstvom Depi-colzuaneja njeni člani obravnavali več vprašanj upravnega značaja. Udeleženci seje so sprejeli sklep, na podlagi katerega bo Zbornica letno plačevala 1.000.000 lir za dobo 35 let za novo tehnični šolo, ki bo zgrajena v Ulici Diaz. Nova stavba bo predvsem služila kot inštitut za tehnike, ko- mercialiste. geometre in mer-kantiliste ter bo vsebovala tudi šolo za iste poklice. - Nadalje je bil odobren u-krep štev. 3 izven pokrajinske obrtniške razstave, ki bo 26. junija leta 1954 v Tržiču in katere se bodo udeležili tudi obrtniki s Koroške. Zatem je upravni odbor potrdil razne izdatke, ki jih je imela Zbornica v preteklem letu, in so se pogovorili o manjših vprašanjih, ki so se nanašala na delovanje zbornice. V pijanosti nadlegoval pešce Odpeljali so ga v zapor Prejšnjo noč so čuvarji javne varnosti odvedli v zapor v Ul. Barzellini 58-letnega Guida Chittara iz Gorice. Mož je pil čez mero in je v pijanem stanju nadlegoval mimoidoče, za kar se bo moral zagovarjati pred sodnimi oblastmi. vo življenje. Živeti v miru, v dobri soseščini, trgovati med seboj in s si s tem olajšati in izboljšati življenjski standard, to je želja vseh Goričanov in tega bi se morali zavedati tisti ljudje, ki imajo besedo v glavnih predstavniških krogih države. KRATKE VESTI IZ BENEŠKiH VASI KINO CORSO. 16.30: «Ljubezen, ki nas vklepan, Victor Mature in Jean Simmons. VERDI. 16: Revija »Didascalle«. z G. D’Ancona ter film »Duša in srce«, F. Tagliavini. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17: «Bila je vijolica«, Angelo Musco. V1TTORIA. 17: «Sama s svojim očitkom«, Joan Cravvford. MODERNO. 17: «Bakrena koža«, B, Lancaster. Brdo Pokrajinski upravni odbor je odobril sklep občinskega sveta iz Brda o prodaji dela občinskega zemljišča, Grmek Pokrajinski upravni odbor je odobril sklep občinskega sveta iz Grmeka o posojilu za 12 milijonov lir za gradnjo ceste Klodič - Topolovo. Prebivalstvo pričakuje, da bodo po tem sklepu dejansko pričeli cesto graditi, zakaj kljub vsem sklepom občinskih svetov, kljub posojilom in odobritvam pokrajinskega tehničnega urada je cesta še vedno predmet proučevanja, vendar z deli nikoli ne pričnejo. Prebivalstvo želi manj odobritev in več dejanj, Trikoloristično orožje V vsej Benečiji vedno če-šče najdejo orožje. V nekem prepadu v bližini Ravcr,-ce so namreč našli štiri puške. pet ročnih bomb in okoli 200 nabojev. Izročili so jih vodstvu topniškega oddelka. Subit Pri delu je 29-letni mizar Elvino De Bellis ponesrečil. Ko je namreč s cjrkularko žagal kos lesa, se je globoko ranil na levi roki, Rezija Zaključil se je preučitveni tečaj za zidarje. Obiskovalo ga je 30 učencev. Večji del jih je izdelalo. Pokrajinski u-rad za delo jim bo poleg denarne nagrade dal tudi diplomo. St. Peter Slovenov Dve sto trije lastniki zemlje na področju St. Petra Slovenov so poslali županu protest, naj prekliče odredbo o rezerviranem lovu v občini. Protest so izročili zaradi tega, ker živali zelo uničujejo rastlinstvo. Ni še znano, kakšen uspeh bo imel protest, ki ga je županu poslalo tako veliko število lastnikov zemljišč. Odredba županstva je bila sprejeta predvsem zato. da so številni lovci iz Čedada in Vidma lahko kakšno nedeljsko popoldne prebili na lovu. Seveda te ljudi popolnoma nič ne zanima, kako uspevajo kulture. In prav ti ljudje so lanes na vodilnih italijanskih nestih. Tarčent V bližini Tarčenta je utonila 62-letna Tereza Cussigh. Iz vodnjaka je namreč nameravala privleči nekaj vode, da bi napojila živino, pa je padla vanj. ZA LEPIM .IE PRIŠLO NA VRSTO GRDO? Celestina udarila Marka z likalnikom po glavi Najprej je šel k orožnikom, potem pa v bolnico, kjer se bo moral zdraviti šest dni - Orožnika sta odšla tudi k Celestini Prijateljstvo med dvema različnima spoloma marsikdaj privede tudi do prepira in celo do pretepa. To je v ponedeljek pozno zvečer na svoji lastni koži okusil tudi 53-letni rudar Marco Pulita iz Ul. Rabatta 14. Mož je s precej poškodovano glavo prišel na sedež o-rožnikov v Ulico Nazario Sau-ro in službujočemu orožniku izpovedal nezgodo, katera se je dogodila v njegovem stanovanju. Tam je po 20. uri prišel v spor z neko Celestino, o kateri ni vedel ali hotel povedati imena. Beseda je dala besedo in končno je nadobudna Celestina zgrabila za likalnik, ki je stal na mizi. in z njim večkrat mahnila Pulita po glavi. Mož se., j? zatem, takoj zatekel k orožpikom, ki so ga poslali v bclnico Brigata Pa.via, kjer se bo moral zdraviti 6 dni; dva orožnika pa sta odšla na dom Celestine, da ugotovita vzroke in potek prepira. Kostanj je v Beneški Sloveniji eden izmed najvažnejših pridelkov. Žanj dobijo v Furlaniji koruzo in druge za dom in gospodarstvo potrebne stvari. Vendar se je v zadnjih letih skrb za gojitev kostanja in pobiranje njegovega sadeža precej zmanjšala Temu Je v nemali meri tudi kriva skrajna zanikrnost oblasti, ki ni podvzela še nobenega koraka, da bi preprečila nevarno širjenje kostanlevega raka, ki uničuje obsežne gozdove. KAMIXXI TKS1S V BKOGKADU Jugoslovani premagali Francoze in Nemce Jugoslovanke so izgubile z Avstrijkami, Nemke pa so premagale Prvenstvo osvojil Rootlioft Obvestilo odbora slovenskih najemnikov Do konca oktobra naj najemni-1 ki plačajo letošnjo najemnino: ------------------------------- Odbor slovenskih najemnikov j zemlje opozarja vse najemnike j v Pevmi, Oslavju in St. Mavru naj pohite s plačilom letošnje najemnine. V nasprotnem primeru bo ustanova Tre Venezie prepovedala nadaljnje obdelovanje zemlje. Kot je znano še od zadnjega skupnega sestanka v Pevmi, sprejemajo najemni no člani odbora, ki bodo še pred gl. novembrom denar predali upravi ustanove in s tem preprečili kakršnokoli mahi na cijo z njene strani. Da bi bilo odbornikom delo olajšano, so najemniki naprošeni, naj najemnino plačajo vsaj do konca meseca oktobra. DEŽURNA LEKARNA : Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni - Bassi, Raštel 26 - tel. 33-49. Na IV. mednarodnem na-mizno-teniškem prvenstvu Jugoslavije sta bila na sporedu tudi dvoboja ženskih reprezentanc Jugoslavije in Avstrije ter moških reprezentanc Jugoslavije in Francije. Avstrijke so premagale Jugoslovanke s 3:0. jugoslovanska moška reprezentanca pa je premagala Francoze s 3:1. Zmaga nad francosko reprezentanco pomeni velik uspeh, ki bo zelo pomemben za bilanco na začetku letošnje sezone. V prvi partij; dvoboja Jugoslavija - Francija sta se pomerila stara tekmeca Haran-gozo in Roothoft. Zmagal je slednji s 3:0. Zlasti v prvem nizu se Harangozu ni nič posrečilo. Izgubil je z 21:9. V drugem nizu je bil rezultat 23:21. V tretjem nizu je bila borba ra drugo točko odločilna. Roothoft je vodil jn po treh minutah je bil rezultat 2:0 zanj. Odtlej je Harangozo začel delati napake. Sele pri stanj 14:4 za nasprotnika je pokazal veliko bogastvo svojega igralskega repertoarja. To je sicer lepo na oko, vendar nj prineslo mnogo točk. Pri stanju 19:9 je sodnik razglasil konec igre ker je minilo deset minut. Kot na lanskem mednarodnem prvenstvu Jugoslavije, je Gabrič tudi letos premagal Amourettija. Toda tokrat ni premagal drugega igralca Francije, temveč letošnjega državnega prvaka, in zato je 3:0 veliko večji uspeh. Zanimivo je. da so se vsi trije nizi zaključili z istim rezultatom 21:16, kar se zelo poredko dogaja. V igri dvojic sta jugoslovanska reprezentanta brez hudih naporov premagala predstavnika Francije s 3:1 (21:10, 21:15 18:21, 21:13). Zadnjo partijo v okviru dvoboja Jugoslavija - Franclja sta igrala državna prvaka Harangozo in Amouretti. Po precej naporni borbi je Harangozo zmagal s 3:1. Avstrijska ženska reprezentanca je zlahka porazila jugoslovansko reprezentanco. V prvi partijk je Wertl premagala Harmatovo z 21:16, 21:17. Avstrijka Lauber pa je premagala Nikoličevo z 21:10. 21:10. Tudi V igri dvojic sta Wertlova in Lauber jeva premagati jugoslovanski par Nikoličevo jn Vrzičevo z 21:10, 21:7. V jugoslovanski ekipi v namiznem tenisu, ki je v soboto zvečer premagala Nemčijo s 3:1, je dobro igral samo Gabrič, Grujič pa je bil zelo slab. Gabrič je zanesljivo premagal oba nemška reprezentanta Seiferta in Marxa s 3:0. Tekma v parih pa je bila prekinjena, ker se je Grujič med tekmovanjem poškodoval. V tekmovanju ženskih ekip pa je Jugoslavija premagala Nemčijo s 3:2. Medtem ko je mladinska državna prvakinja Nikoličeva igrala dobro, je s slabo igro neprijetno presenetila večkvatna državna prvakinja Čovičeva. Rezultati: Jugoslavija • Nemčija (moške ekipe) 3:1. Grujič - Seifert 0:3: Gabrič - Marx 3:0; Gabrič - Grujič : Seifert -Marx 3:2; Gabrič - Seifert 3:0. Jugoslavija - NemčUa (ženske) 3:2. — Čovič - Donat 2:0. Nikolič : Cappelmann 2:0: Čovič -Vržič : Donath - Cappelmann 0:2: Čovič - Cappelmann 0:2: Nikolič - Donath 0:2. V nadaljevanju mednarodnega prvenstva Jugoslavije v namiznem tenisu je jugoslovanski par Borisavljevič - Djordjevlč premagal Francoza Roothoftn in Amourettija s 3:1. v naslednjem kolu pa sta ista igralca izgubila srečanje z Zagrebčanom Cukličem in Krasičem z 2:3. V četrtfinalu tekmovanja posameznih so bili doseženi tile rezultati: Roothoft - Barlo-vič 3:2; Gabrič - Bajič 3:1; Amouretti - Grujič 3:1; Haran-gozo : Krasič 3:1. V finale posameznega tekmovanja žensk sta se plasirgli avstrijski tekmovalki Wertlova in Pritzije-va. Wertlova je premagala v polfinalu Ccvičevo z 3:0. Pritzi-jeva pa Harmatovo s 3:2. Prvi finalist moških parov je par Harangozo - Gabrič, ki je v polfinalu premaga' par Takači - Djordjevlč. Zaključek drž. prvenstva V nedeljo zvečer je bilo po tridnevnih borbah zaključeno IV. mednarodno namiznoteniško prvenstyo Jugoslavije, V igri moških posamezno so najprej odigrali dva polfinalna dvoboja, potem pa so gledalci imeli priložnost videti najboljša igralca v borbi za na- slov zmagovalca tega tradicionalnega tekmovanja, V prvem polfinalnem dvoboju je Harangozo premagal francoskega prvaka Amourettija s 3:1. Amouretti na tem prvenstvu ni dokazal, da je resnično najboljši francoski igralec. Po bleščeči igri mladega Gabriča v prvih dveh dneh prvenstva, kakor tudi na dvobojih s Francijo in Nemčijo, so mnogi upali, da bo te u-spe.he okronal z vstopom v finale. Toda najboljši francoski igralec Roothoft je res o-pravičil svojo slavo. Prvi set je minil brez večjih borb. Drugi set je bil zelo razburljiv. Po vrsti izenačenj je Roothoft prešel v vodstvo s 17:14. Gabrič je postal nervoznejši, kar je Francozu prineslo dovolj točk, da je ta set dobil, V naslednjem setu je bila borba spet izenačena. Zadnji, četrti set je bil najdramatič-nejši. Do zadnje točke ni bilo jasno, ali se bo Gabriču posrečilo izenačiti stanje v setih. Po mnogih izenačenjih je bilo vprašanje, kdo bo prvi izgubil živce in se odločil za efenzivo. To je v najkritičnej-šem dogodku (Routhoft je imel set — match žogo) storil Gabrič. Zadel je mrežo in tako izgubil igro. V finalu mednarodnega prvenstva Jugoslavije sta se pomerila jugoslovanski državni prvak Vilim Harangozo in fiancoski as Roothoft V petek. na dvoboju Jugoslavija : Francija je Roothoft zmagal s 3:0. zdaj pa se je pričakovalo, da se bo Harangozo oddolžil za poraz. Vendar je Roothoft spet slavil zmago s 3:1. V prvem setu je imel Roothoft majhno prednost. V naslednjem setu je malo manj- Francoz ROOTHOFT si je letos osvojil mednarodno prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu kalo, pa bi zastavica na turnirski uri padla. Harangozo je 18 minut «pimplal», toda njegov nasprotnik je bil tudi tokrat boljši. Tretji set je dobil Harangozo po hudi borbi z 22:20. v četrtem setu pa je Roothoft zmagal z 21:15 in osvojil letošnji naslov mednarodnega prvaka Jugoslavije. V finalu žensk posamezno sta se borili dve Avstrijki: bivša svetovna prvakinja Tru-de Pritzi in četrta na evropski rang lestvici Linda Wert-lova Zmagala je Wertlova s 3:2. Tekmovalci so odpotovali po nastopih v Jugoslaviji na Dunaj, kjer bo 30. oktobra veliko mednarodno tekmovanje. Nastopili bodo najboljši evropski tekmovalci iz Anglije, Avstrije, Francije in Jugoslavije; Madžari pa pridejo s svetovnim prvakom Szidojem. Jugoslovane bodo zastopali Harangozo, Gabrič. Grujič in Barlovič ter Harmatova Čovičeva in Nikoličeva. Po nastopu na Dunaju odidejo tekmovalci v Pariz, kjer bo 16. novembra mednarodna tekmovanje za prvenstvo Pariza, Lani si je to prvenstvo osvojil Harangozo. Obenem bo tam povratni dvoboj med Jugoslavijo in Francijo. Terryia % y J*' Shirai še prvj po dvoboju z Allen* TOKIO, 27. - Svet«« vak mušje kategorije ^ Yoshio Shirai je treti** gal v borbi za ohra ^ slova svetovnega PrV _. magal je Angleža lena. ki ga je i**--' rundah po točkah. ,. ^ Dvoboj gledalcev za ^ časnosti ni zatJovoU • s, dalci, ki jih 3e bi'° ■ % tet' često s klici spodbujal meča. Sodniki so bi .^jj ponči in so soglasno j, zmago Shiraiu. Allen0 s(.ii žer ni bil zadovoljen ™ pritoževal, da je sodnik ^ ščal Shiraiu napra' darce. Allen. k' )e j )«5!l svetovno prvenstvo pokojnemu Francozu ^ ju in ga nato izg . oSi, i« boju s Havajcem M«" p. nasprotnika zadel d' ^ ycV liko kot Japonec njes ^ dar pa ga je mora. opominjati zaradi nja nasprotnika, Ray „Sugar" Robiig mogoče spet na ^ J,. Bivši svetovni Prv nje kategorije, da se ^ rin£* a se Robinson, je izjavil, ^ p^ mogoče Povrnil n* ' f bil je namreč zape J ^riital* nudbo in mogoče ^ Kot znano, je Su£aI .j prV** pustil boks, ko j.e * »J r __________, se p (torej nepremagan) jci 8* svetil varieteju. Zne ša ok Sugarju ponujajo, ^ 22 milijonov, Prer lire. jjj * )je ^ Boksarji LokomotivezW8ga,: turneji po Švedskem ,,ii v prvem dvoboju j{,rneii> SO stockholmski km boicsarP z 12:6. Zagrebški odigral‘ bodo na Švedske še dva dvoboja. ČUDEN KONEC DIRKE PO LOMBARDIJI Zmag ali e Landi a Magni bo tožil Zaradi napačneqa znaka prometnika so prvi trije »vozili tik pred ciljem po napačni poti - Zmagovalec je še ma'o poman dirkač Zelo čuden konec je imela | Kaj bo pri sodniji opravil v nedeljska dirka po Lombardiji. ‘ tej zadevi, je pač težko reči. Gotovo pa je zelo čudno, kako se more kaj takega zgoditi na dirki v Italiji. Se pred dirko ni šlo vse po sreči, tako da med tekmovalci ni bilo Bartalija. Coppija in francoiSkih asov. Med samo dirko je ves čas deževalo. Najbolj tragičen — in komičen če hočete — pa je bil konec. Zadnje kilometre proti Milanu vozi skupina 11 dirkačev pred ostalimi. Med njimi je Magni, ki je ves čas vozil zelo prizadevno, celo mnogo bolj kot je to v navadi pri velikih asih. ki puste, da --e zanje bolj trudijo njihovi »služabniki« in le na koncu pritisnejo. To pot pa je Magni vozil kot kak vnet novinec. In ker so poznane njegove sposobnosti končnega sprinta, je skoraj gotovo, da bi mu pripadla končna zmaga. Toda zgodilo se je vendar drugače. Cilj dirke, ki je bila dolga 222 km, bi moral biti na dirkališču Vigorelli, vendar pa se je ugotovilo, da to ne bo mogoče, kar so dirkačem malo prej sporočili. Cilj so postavili SfS, 'JSm »““mS | Erika Mahringer v Rusiji privoziti s široke ceste, prav- SmUČaTjl V Avstriji 23 držav že prijavljenih za svetovno prvenstvo v smučanju Za svetovno smučarsko prvenstvo, ki bo februarja in marca na Švedskem, lahko prijavi vsaka država po 8 tekačev in 1 štafeto. V alpskih disciplinah lahko prijavijo po 6 smučarjev, od tega pa lahko nastopijo le 4. Švedska smučarska zveza računa, da bo na prvenstvu nastopilo okoli 500 smučarjev. Po dosedanjih prijavah bo tekmovalo v nordijskih disciplinah 18 držav, v alpskih pa 23. Nekatere reprezentance bodo že mnogo pred pričetkom prvenstva prispele na Švedsko, da se tam čimbolje pripravijo. Tako bodo Japonci prišli že mesec dni pred prvenstvom. Avstrijci pa približno tri tedne prej. zaprav trga, ki ima na koncu veliko cvetlično gredo. Vrag vedi, kdo je tjakaj k gredi postavil nekega prometnika, ki je prvim trem, to je Moiine-risu, Magniju in Ockersu dal napačno znamenje, tako da so ti trije zavozili okrog grede, medtem ko sta Landi in Cera-mi, ki sta privozila nekoliko za njimi, ubrala kar naravnost in v ulico, kjer je bil cilj. Tako je zmagal, ali recimo vsaj prvi privozil v cilj Landi, ki prvi hip sam sebi ni verjel. Magni se je pa zgrabil za glavo in se razjokal iz jeze in žalosti. Landi je dirkač, ki ima za seboj šele nekaj manj pomembnih dirk, kjer je še nastopal kot diletant in neodvisni, vendar še n; prav dolgo, kar je prešel med neodvisne. Vsekakor se je na čuden način njegovo ime zablestelo mnogo prej, kot je sam pričakoval. Včeraj pa je prispela vest, da bo Magni nastopil proti organizatorjem dirke sodno pot, ker ne priznava odločitve žirije. INNSBRUCK, 27. — Prvič se je zgodilo, da so najboljši sovjetski smučarski skakalci povabljeni na neko mednarodno prireditev v Zapadni Evropi. Povabil jih' je namreč pripravljalni odbor za tradicionalno tekmo «Berg-Isel», ki bo 3. januarja. Upajo, da bodo Rusi sprejeli povabilo. Avstrijska prvakinja Rikki Mahringer pa pojde prihodnji mesec v Rusijo, in sicer na povabilo Društva za avstrijsko-sovjetsko prijateljstvo. Mahrin. ger se bo ob tej priložnosti dogovarjala o morebitni udeležbi sovjetskih smučarjev na raznih avstrijskih tekmah. Leningrajski Ženil noven na Finskem in Norve izjns*- .,, HELSINKI. 27. — 1 vrf>'‘ prezentanti. ki 50 poV^a',’ iz Leningrada, % da bo leningrajski j.efll stopil trikrat na pvel’’1 ^ do 8. '* Nato bo moštvo u“51of,il4 °b z^-HUtkpr*i VeSie$ so priredili v nje, narodno teki . y ,iy, so se P j ]«}jli tud" ujli U atletov udele n; S<> jjii«,. m Švedi. D° 8oC m- ):Kj ^dn'‘ reZU« r ar^ (M’ ^ (S) 1:51.6, Bal« :p 1500 m: Jun^n.4; 50°° ^ »V Ekfeldt (S) 4:o9-1)’ gel’’ SE 50.55; K°P£ermak kladivo: T® 3tj.58. / Maca Na lahko0*]iarslf^r*3^; j' društvom štvcn -n«. ,SKC italijanski m • bUZe ^ med Virtus J„reali) švicarski "Jere kladiva segel dalj’110 Zer) Odgovorni urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO; (JUCA MONTECCH1 *. 6 lil, nad. - Telefon številka 93-808 In J4-638. - Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska Številka 73-38 - OGLASI: od 8. do 12.30 tn od 15 . 18 - Tel. 73.38 — cene oglasov: Za vsak mm vISine v Slrlnt I stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mir. Širine I stolpca za vse vrste oglasov po 2.V. din. - Tiska Tiskarski zavod ZT1 - Podniin Gorica Ul. 8. Pellico 1-11 Tei. 33-82 - Rokoolsi se ne vračajo. NAROČNINA: Po« ni tekoči Ljubljana Trg ,o ^ Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod ^ lIl0zen>^(^ 10, rt’1 —...---------------------------------------- ,— .; . -------------------. ----------------------------------- a inoz^pz ' - račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: Agencija deraokratlei' p. revolucije 19 tel. 2(H)09 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 • T - 892 - Izdaja 2taložnlštvo trZaSkrk'1 TRST, sreda 28. oktobra 1953 PRIMORSKI DNEVNIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 14.40:---------------- ■ _ Trst H': Vinske in fantovske slovenske narodne pesmi. ^ 18.00: Mozart: Koncert za violino in orkester 3|OTenjjj; Trst I.: 18.20: Dirigira Arturo Toscanini. s 18.30: Zunanje - politični feljton.