S tujino smo dobro trgovali Izvoz blaga e enkrat veji kot lani, uvoz manji za 30 odstotkov Beigrajski izvrni svet je ocenil zunanjetrgovinsko menjavo blaga beigrajskega gospodarstva v prvih letonjih devetih me-secih, kot zelo ugodno. Celotni fizini izvoz blaga se je v primerjavi z lanskim letom poveal za 103,5 odstotkov. Za 133 odstotkov se je poveal izvoz na konvertibiino podroje, klirin-ki izvoz pa se je poveal za 27,8 odstotka. Celotni fizini uvoz blaga se je v letonjih devetih mesecih zmanjal za30,5 odstot-kov glede na enako obdobje lani, uvoz blaga s konvertibilnega podroja se je zmanjal za 31,7 odstotka, klirinki uvoz pa za 19,8 odstotkov. Gibanje strukture izvoza in uvoza so lani beigrajskega izvrnega sveta ocenili kot ugodno, tako zaradi podroij uvoza in izvoza kot zaradi vrste blaga. Kliub tem ugodnim gibanjem pa je beigrajski izvrni svet pozval vse organizacije zdruenega dela, da skrbno pripravijo plane ekonomskih odnosov s tujino za prihodnje leto in opre-delijo tudi strategijo, kako se bodo dolgorono vkljucvale v izvoz na konvertibilna podroja. Na podroju konvertibilne menjave blaga beigrajskega go-spodarstva, ki predstavlja ve kot 90 odstotkov celotne zuna-njetrgovinske menjave blaga, je opazen velik razkorak med izvozom in uvozom blaga. To neskladje je posledica uvoza naftnih derivatov Petrolove delovne organizacije Trgovina tozd Trgovina na debelo, ki ima sede v nai obini,'devizna sredstva za uvoz nafle in naftnih derivatov pa se zbirajo na nivoju republike ter posledica lnexovega uvoza letala. Ker uvoz teh dveh organizacij zdruenega dela zamegli sliko uspenosti be-ligrajske zunanjetrgovinske menjave, so ju zaradi bolj resnine predstave na obinskem komiteju za drubenoekonomske odnose pri analiziraju zunanjetrgovinske menjave izloili iz obravnave. Ob koncu leta pa predvidevajo ugodno pokritje uvoza z izvozom. Struktura uvoza, glede na podroja s katerega je beigrajsko gospodarstvo uvaalo, je ostalo v letonjih prvih devetih mese-cih enaka kot lani. Vrsta uvoenega blaga pa se je spremenila. Poveal se je dele uvoza opreme ter dele uvoza blaga za iroko potronjo s klirinkega podroja. S konvertibilnega po-droja pa je beigrajsko gospodarstvo v letonjih devetih me-secih uvaalo ve reprodukcijskega materiala in manj opreme ter veliko manj blaga za iroko potronjo