QS 9/'88 STROKOVNA REVIJA Go z arskt vestnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRll'T SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1988 e LETNIK XLVI 8 ~TEVILKA 9 Ljubljana, november 1988 VSEBINA. - IW'rlALT - CONTENTS 365 Edvard Rebula Stroškt gradnJe vlak Sk1d iraJJ bwlding cosis 371 Jože Debevc Kako rnolivtrati strokovne delavce v gozdarski operativ i. da bodo svoje elelo opravljall učJn .. kovtto. gospodarno in kvalttemo Ho•N to sJmmla!e professional v.:orker.s in the forestry operanon branch in order lo promole !he effJcJency, economy and quallly of tilen \·~to rl: 379 Marijan Kotar NaJVIŠja dreve.sa- pnpomoček pn opredelje- vanju c1ljev The }llghesr trees - a heip in ann debninQ 386 igor Smolej Gozdarska populanzacijska razsta va na se:mu 'l'ehmka za okolJe 387 France Polanc Cozdarso t.() 6/) oo lOO naglb% Diagram 2 Delež posamezne hribine v izkopu Q3 = -0,0604 + 0,00683X- 0,0000488X2; R = 0,53 Q4 = 0,0241 + 0,00387X; I = 0,40 Q5 = 0,4575- 0,02247X + 0,00007llX2; R = 0,93 Iz enačb in korelacijskih količnikov vidi- mo, da je napoved količine odkopa posa- mezne kategorije hribine bolj tvegana od napovedi skupne količine . Zlasti to velja za hribine liL in IV. kategorije, medtem ko je napoved za V. kategorijo, pri kateri so stroški najvišji, že zelo zanesljiva. Količine odkopov smo prikazali na dia- gramu l, njihovo sestavo pa na diagramu 2. Količina hribine s s!Imino sveta progre- sivno narašča in sicer v glavnem količina hribine V. kategorije. Nekoliko narašča tudi količina hribine IV. kategorije, medtem ko količina izkopa hribine III. kategorije s strmino celo pada. Na položnejših kraških pobočjih je delež hribine III. in IV. katego- rije okoli 30%, na zelo strmem svetu pa celo pod 10%. 4. STROŠIG GRADNJE VLAK Stroške gradnje vlak smo ugotavljali v odvisnosti od strmine sveta ter po vrstah del. Ti so ločeni bolj zaradi organizacije dela, ko strojne storitve (kompresor, buldo- žer in strojnik) opravlJa obrat za gradnje, vrtalci pri vrtalnih kladivih pa so delavci gozdarstva. Zanimajo nas predvsem raz- merja (relativni odnosi), ker absolutne vred- nosti (din/km) veljajo le za junij leta 1988. Zato tudi navajanje regresijskih enačb za stroške nima pravega smisla, čeprav se odlikujejo z veliko zanesljivostjo, saj so kore- lacijski kohčniki za skupne stroške (Rsx) okoli 0,95, za stroške vrtanja in miniranJa (RSDJ okoli 0,93, za stroške kopanja ter odrivanji3 hribine (Rs2x) pn okoli 0,88. Sicer pa si take enačbe lalL'l<:o izračuna vsak, če pomnoži regresijsko enačbo za količino izkopa s ceno dela za posamezno opravilo in kategorijo hribine. Med stroške gradnje vlak je treba všteti še pripravljalna dela - čiščenje trase, posek grmovja in tanjšega drevja ter krčenje pa- njev. Ta opravila računajo v enotnem (pov- prečnem) znesku za vse vlake, in sicer: material storitev bruto OD skupaj 364 din/m 293 din/m 161 din/m 818 dinlm Neposredne stroške gradnje vlak v odvi- snosti od strrnine sveta in delež stroškov posameznega opravila smo prikazali v pre- glednici l in na diagramu 3. Tam vidimo: l. Stroški gradnje s strrnino terena zelo hitro naraščajo. 2. Največ stroškov (75-80%) je pri vrtanju in miniranju. Ti stroški najhitreje naraščajo s strmino. Tu bi si morali prizadevati za cenejšo in gozdu prizanesljivejšo grad11jo vlak. Posebno še zato, ker je miniranje velikokrat glavni krivec za poškodbe ob vlakah. 3. Stroški pripravljalnih del so razmeroma nizki. Prav tako je s stroški od!iva, vendar bi bili ti še manjši, če bi dosegli tak način (organizacijo) dela, da buldožer ne bi čakal vrtaJcev in se umikal minerjem. 4. Stroški gradnje vlak so zelo visoki. Če upoštevamo njihovo polno vrednost (s po- srednimi stroški, pokritjem), na malo gršem (strmem in kamenitem) svetu in ob prego- stih vlakah lahko presežejo vrednost lesa v sestoju. Za hitro presojo pri praktičnih odločitvah zadostujejo bolj grobi. zato pa trajnejši po- datki in razmerja. Tako je na primer rela- tivno naraščanje stroškov gradnje vlak, po- vezano s strmino sveta. Ugotovljeno je (RE- BULA 1988, FURLAN 1988), da stroški grad- nje vlak in posledice njihove izgradnje bi- stveno vplivajo na smotrnost posameznih načinov spravila in s tem tudi na njihovo 367 Preglednica l Stroški gradnje vlak in njihova sestava Prečni Pripravljalna Vrtanje in Odkopm Skupaj naklon dela miniranJe odnv di nim sveta(%) dm/m3 delež(%) din/m3 deiež.(%) din!rn3 delez (%) lO 818 16 3.420 65 983 l9 5218 20 818 15 3.494 65 l. OBO 20 5.388 30 818 li 5.057 68 !.574 21 7.452 40 818 7 8.319 73 2.266 20 11.409 50 818 5 13.280 77 3.156 18 17.261 60 818 3 19.940 80 4.244 17 25.006 70 818 2 28.300 82 5.529 16 34.645 80 818 2 38.358 83 7.012 15 46.1 78 90 818 1 50.116 84 8.693 15 59.605 100 818 l 63.573 85 10.G72 14 74.926 llO 818 l 78.730 85 12.649 14 92.139 Opomba: »SkupaJ« ni vsota prejšnjih kolon. Vnešem so poda tla, Izračunani iz regreSJJe za skupne stroške. Neznatne razlike so zanemarjive. izbiro. Zato smo v preglednici 2 prikazali relativno naraščanje stroškov s strmino sve- ta. Za osnovo (indeks l) smo vzeli 30-odstotni prečni nagib sveta (terena). Ocenjujemo, da je to bli.zu povprečja. Opozoriti moram, da osnova ni cena vlak na pobočju z naklo- nam 30% pač pa cena sloJnične vlake na pobočju z nak1onom 30 %. Diagram 3 Stroški gradnje vlak v odvisnosti od prečnega naklona terena Sitevilke v preglednici so same dovolj zgovorne. Zelo nazorno prikazujejo razmerje med strmino sveta in stroški gradnje. To velja tako za različno strma, enakomerno nagnjena, gladka pobočja kot za razlike v slllllini med polico in strmino na razbrazda- nih pobočjih. 368 Preglednica 2 Relativno naraščanje stroškov gradnje vlak s strmino sveta (osnova ]e 30-odstotni naklon) Preč ru Stroški Stroški s;rupni naklon vrtanja in sveta(%) miniranja odnva stroškl 10 0,68 0,62 0,70 20 0,69 0,69 0,72 30 l. OO !,OO 1,00 40 1,65 1,44 1,53 50 2,63 2,01 2.32 60 3,94 2,70 3,36 70 5,60 3,51 4,65 80 7,59 4,45 6,20 90 9,91 5,62 8.00 !OO 12,57 6,72 10,05 J 10 15,57 8,04 12,36 Upoštevanje gornjih številk ponazarja možnost racLonalizacije pri trasiranju in gradnji vlak Hkrati pa kaže tudi potrebnost, smotrnost in pomembnost kakovcstnega načrtovanja in trasuanja gradnje vlak ter s tem tudi načinov spravila. 5. POVZETEK Gradnja vlak je velik posredni strošek spravila lesnih sortimentov. Poleg tega je to lahko pomemben ekološki problem. Z obo- jim moramo računati pri tistih načinih spra- vila, kjer moramo graditi vlake. Gradnja vlak oziroma njeni stroškl odločajo o gospo- darnosti posameznih vrst spravila lesnih sortimentov. Zlasti to velja za spravilo s traktorji v strmem m skalovitem svetu. Z raziskavo srno poskušal! ugotoviti, kako se v kraškem svetu (na apnencu) s strrnino sveta spreminjajo količina de1a (izkopa) in stroški pri gradnji traktorskih vlak Zato smo analizirali 98 prečnih profilov vlak Pri vsa- kem smo izmerili količino odkopa po kate- gorijah hribine (po gradbeni razvrstitvi) in po normativih ter cenikih izračunali količino in stroške dela. Raziskava je privedla do naslednjih najpomembnejših ugotovitev. l. Povprečni naklon terena v prečnem profilu vlake je zelo dober kazalec količine odkopa in stroškov gradnje vlake. Količina odkopa in stroški gradnje vlake so v zelo tesni korelaciji (R = 0,95) s prečnim naklo-· nom sveta v profilu v1ake. Skupno količino izkopa v profilu lahko izračunamo po obrazcu: O= 0,416-0,0l09X + 0,000652X2, kjer je: O= količina 1zkopa m3/m, X = povprečni naklon terena v prečnem profilu vlake. 2. Najvišji so stroški pri delu na trdi, kompaktni kamnim, ki jo morajo vrtati in razstreljevati. Količina kamnine V. katego- rije in njen delež progresivno rasteta z naklonom terena. Tudi količina kamnine V. kategorije je v zelo tesni korelaciji s preč­ nim naklonom terena v profilu (R05x = 0,93). Količino te kamnine v profilu lahko oce- nimo z enačbo: Os= ·J,457- 0,0225X + 0,00071X2 3. Količine hribine drugih kategorij so bolj različne in niso v tako tesni korelaciji z naklonom sveta. Delež teh hrib:n je pri majhnih naklonih razmeroma velik - okoli 30%, pri velikih strminah pa le neznaten- okoli 5-7%. 4. Največji strošek gradnje vlak je drob- ljenje hribine, vrtanje in miniranje. Ta s strmino zelo hitro narašča in predstavlja od 70% (na položnem svetu) do 85% (na zelo strmem svetu) neposrednih stroškov grad- nje vlak (razpredelnica l). Stroški gradnje vlak zelo hitro naraščajo s srrrnino terena. (Foto: J. Konečnik) 369 S. Stroški gradnje vlak zelo hitro nara-. ščajo s strrnino terena. Pri naklonih sveta okoli 60-70% je gradnja vlak 3-4-laat dražja kot v povprečnih pogojih (naklon terena okoli 30 %). Hitro naraščanje stroškov gradnje vlak z naraščajočo strmino sveta nas opozarja na pomen projektiranja in trasiranja vlak. SKID TRAIL BUILDING COSTS Summary Great direct costs of wood assortment skidding are represented by skid trail building. Besides, this can be also an important ecologic problem. Both these things must be taken into consideration in those skidcling ways and under such circwn- stances where skid trails must be built. Skid trail building or its buildmg costs are decisive as regards the establishing whether an inclividual wood assortment skidding way is economic or not. This especially holds true of the tractor skidding way in steep and stony ground. The intention of this research was to establish the dependence of the work quantity and building costs of traclor haulage tracks of the slope in karstic ground (in timestone). 98 of cross sections of skid trails have been analysed for this purpose. F'or each cross section the excavation quantity has been measured according lo excavation materiql cathegories (accordi.ng to building classlfication) and work quantily and costs have been figured out according to standards and price lists. The most irnportant results of the research are the following: l. The average ground stope in the cross sect- ion of a skld trail IS a very good indicator of the excavalion quantity and skid trail building costs. The excavation quantity and skid trail building costs are in a very close correlation (R = 0.95) to the average slope m a skld trail cross section. A total excavalion quantily in a cross seclion can be figured out as fellows: Q = 0.416-0.0l09X + 0.000652X2 where Q = excavation quantity m3/m X = the average slope in skid trail cross section 370 2. The greatest costs are represented by hard. solid stone which must be drilled in and mined. The quantity of the stone of the V. cathegory progressivly ii1creases with the slope of the ground. lts share increases. too. The quantity of the stone of the V. cathegory is also in close correlation to the average slope in cross sect1on CRosx = O. 93). The quantity of the stone of the V. cathegory in cross section could be es tima ted with the equa- ti on: Q5 = 0.457 -0.0225X + 0.0007lX2 3. The excavated quantity of the material of other cathegories varies to a greater exLent and claes not stanel in such a close correlation to tho slope of the ground. The share of this excavation material is relatively great - about 30% in gentle slopes, in steeper s\opes, however, it is insignili- cant - about S-7 %. 4. The greatest costs in skid trail building are represented by the breaking of excavated mate- rial, i.e. drilling and mming. These costs quickly increase with the slope and represent 70 % (in gentle slopes) and up to 85 % (in very steep slopes) of direct costs m skid trail buildi:1g costs (table l) 5. Skid trail building costs increase ver; qu1ckly with the slope. In slopes of about 60-70% the bwlding of skid trails is 3-4 times more expensive than under average conditions (the slope about 30% ). Rapid i.ncreasing of slad trail building costs with an increasi.ng slope stresses the sigEiflcance of plarming and laying out of skid trails. 6. LITERATURA l. BUTORA A., SCHWAGER G. 1986: Holz- ernteschaden m Durchforstungs-bestanden, Be- richte 1986 Nr. 288, Birmensdorf. 2. fURLAN F. 1988: Gradnja vlak: stroškovni in ekološki,.Problem, GV 46 (1988), s. 169. 3. KOSIR B. el al. 1988: Analiza nekaterih vidi- kov žičničarskega spravila na podlagi podatkov iz sečnospravilnih načrtov, GV 46 ( 1988). s. 174. 4. REBULA E., KO~IR B. 1988: Gospodarnost različnih načinov spravila lesa, Strokovna m znan- stvena dela št. 96, VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana 1988. 5. REBULA E. 1988: Učinki spravila les3. s trak- torji in žičnimi žerjavi, GV 46 (1988) s. 157. Oxf.: 306 Kako motivirati strokovne delavce v gozdarski operativi, da bodo svoje delo opravljali učinkovito, gospodarno in kvalitetno Jože Debevc* Izvleček Debevc, J: Kako motJV1rat1 strokovne delavce v gozdarski operativi, da bodo svoje delo opravljaJ! učinkovito, gospodarno in kvalitetno. Gozdarski vestnlk, št. 9/1988. V slovenščim s povzetkorn v angleščini cii. lit. 2. Ustrezno motiviranje vodstvenega, organizacij- skega in strokovnega kadra pomembno vpliva na produktivnost, kvaliteto in stroške dela. Izkušnje kažejo, da je zlasti za srednjestrokovne in organi- zacijske kadre potrebno oblikovati sistem nagraje- vanja, ki bi jih motiviral za kvalitetnejše delo. Prikazani so dosedanji sistemi nagrajevanJa tega kadra pri Gozdnem gospodarstvu Postojna, ter predložen novi sistem, ki naj bi temelju na dvosto- penjskem ocenjevanju kvalitete opravljenega dela in bi slonel na »normativu še dovoljene slabe kakovosti opravljenega dela«. 1. UVODNA RAZMIŠLJANJA Smo v težki družbeni in gospodarski krizi. Prizadevamo si najti izhod iz te krize. Pri tem pa vse preveč vidimo rešitev v nekih globalnih spremembah našega sistema. Premalo pa se osredotočamo vase, v svoje delovne sredine. Za izhod iz krize bo prav gotovo potrebnih nekaj sprememb v siste- mu, predvsem na gospodarskem področju. To pa nam ne bo dosti pomagalo, če ne bomo v vseh delovnih sredinal;l pripravljeni poiskati vseh tistih notranjih rezerv, na ka- tere v obdobju izobilja msmo mislili oziroma nismo hoteli misliti. Ko govorimo o notranjih rezervah, se ne moremo izogniti trem naj- bolj pomembnim pojmom poslovanja, kot so produktivnost dela, kvaliteta dela in stroškl dela. Najbolj racionalno in učinkovito se je pri iskanju rezerv usmerjati prav na ta * ). D., ing. org. dela, Gozdno gospodarstvo Postoj- na, Vojkova 9, 66230 Postojna, YU Synopsis Debevc, J.: How to stimulate professmnal wor- kers in the forestry operation branch in order to promote the effic1ency, economy and quality of their work. Gozdarski vestnik, No. 9/ 1988. ln Slo- vene with a summary in English, lit. qmt. 2. Appropriate moti vat ion of the leading, organLSa- tional and professional staff has an important influence on the productiv1ty, quality and work expenses. According to experience, a personal income system should be made out especially for professional and organisational staff with in terme- dia te grades, which would represent a motJvation for better work The payment systems for this staff which have been practised up tili now m the Postojna Forest Enterprise are presented as well as the new system the bas1s of which v1ould be a two grade quality rating of the work done and the standard of "a sWI permissible bad quality of the work performed" is submilled. področja, ki Jih določajo navedeni pojmi poslovanja. Kajti ko začnemo analizirati in raziskovati ta področja, se nam začne sama od sebe odpirati paleta problemov na vseh področjih poslovnega sistema kot celote. Pri iskanju notranjih rezerv pa se. žal, naj- večkrat usmerimo v neposredno proizvod- njo z nekim že utečenim prepričanjem, da so prav tu še tiste rezerve, ki jih iščemo . Rezultat takšne miselnosti je, da lahko danes dokaj dobro izmerimo učinek m kvaliteto dela delavca v neposredni proizvodnji. Ni- mamo pa .sistemov, ki bi zadovoljivo merili in motivirali delo vodij proizvodnje, strokov- nih delavcev in vodilnih delavcev v delovni organizaciji. Pri obravnavi tega '.rprašanja ne moremo mimo narave stroškov. So stro- ški, ki so neposredno povezani s ~roizvod­ njo, kot so stroški matenala, energije, nepo- sredni stroški dela itd. Poraba vsega tega je dokaj merljiva in jo Je zato možno uspešno ugotavljati in tudi stimulirati zmanJševanje te porabe. 371 Posegi racionalizacije na tem področju so lahko zelo hitri in učinkoviti. So pa tudi stroški, ki so odvisni od organizacije dela in poslovanja. Ugotoviti, kolikšen del stroškov nastaja zaradi slabe organizacije dela in poslovanja, pa je nekoliko težje. Odločujočo vlogo pri organizaciji dela in poslovanJa pa 1majo prav vodje proizvodnje, strokovm in vodilni delavci. Vsaka delovna organizacija si mora prizadevati, da ima ustrezne kadre tako po številu kot po izobrazbem strukturi in da ta kader za uspešno delo tudi ustrezno motivira. V zvezi s temi kadri pa sta pom em- bna predvsem dva motiva. Prvi motiv je možnost napredovanja (in tudi nazadovanja). Drugi motiv pa je denar. Nadaljnja razmišlja- nja bom usmeril predvsem v ta drugi motiv, ker je z njim povezana določena zelo ak- tualna problematika. 2. DOSEDANJA PRIZADEVANJA NA PODROČJU NAGRAJEVANJA DELA STROKOVNIH DELAVCEV V GOZDARSKI OPERATM Dosedanja prizadevanja pri nagrajevanju strokovnih delavcev v gozdarski operativi bom skušal osvetliti z vidika delovne orga- nizacije, v kateri sem zaposlen. Pot, ki smo jo na tem področju prehodili v naši DO )e prav gotovo podobna drugim gozdarskim delovnim organizacijam. Različen obseg zadolžitev, s katerimi je bil obremenjen strokovni gozdarski delavec v operativi, smo skoraj 15 let razreševali s tako imenovano kategorizacija gozdnogo- spodarskih enot, nekaj let pa so bili katego- rizirani tudi gozdni obrati (tozdi). Ne bom se spuščal v podrobno obrazložitev te kate- gorizacije, saj bi bilo preobsežna za ta prispevek. Navajam predvsem vzroke, ki so pripeljali do ukinitve kategorizacije. Prvič, izračun kategorij je slonel na planiranih zadolžitvah. Pogoste medletne spremembe planskih zadolžitev po gozdnogospodarskih enotah in med njimi so zmanjševale objek- tivnost teh kategorij. Delavci, ki jih je· ta kategorizacija vključevala (gozd. tehmki in gozd. inženirji), so postali do sistema ne- zaupljivi. Drugič, s1stem je neposredno po- segal v osnovno vrednost delovne naloge, dobljene po analitični oceni. Tak poseg pa ]e vedno sporen, če kriteriji niso zadosti 372 merljivi in stabilni. To sta bila dva pomem- bna vsebinska razloga ukinitve kategoriza- cije gozdnogospodarskih enot m gozdnih obratov (tozdov). Km tretji razlog pa je bila uvedba panož- nih normativov za gozdarsko strokovno ose- bje, ki jih zdaj že dve leti uporabljamo za ugotavljanje in nagrajevanje količine dela teh delavcev. Lahko rečemo, da so ti norma- tivi metodološko zelo dobro izdelani in dokaj dobro definirajo razlike v zahtevnosti posa- meznih delovnih zadolžitev. Pomanjkljivost je morda le v tem, da normativi v časovnem pogledu ne predstavljajo celotnega sloven- skega gozdarskega prostora. Po dveletnem obdobju uporabe panožnih normativov ugo- tavljamo v delovni organizaciji njihove pozi- tivne in negativne strani. Skoraj nobenih težav nimamo več z realizacijo planskih zadolžitev, in to celo v zasebnih gozdovih, kjer je bilo to vedno problematično. Pojav- ljajo pa se tudi določem negativni trendi. Slabša se kakovost odkazila (povečanje povprečne kubature odkazanega drevja. gozdovi g:>zdnih posestnikov so zelo neena- komerno obremenjeni s sečnjo), neureJe- nost sečiš·:'::, slaba kvaliteta izdelave gozdmh sortimentov itd. Zastavlja se vprašanJe, kako te negativne trende ustaviti. Nekateri vidijo rešitev v prenehan;u uporabe panožnih normativov. Mislim, da bi bil to korak nazo.j. Osebno vidim rešitev v tem, da v obstoječi sistem vgradimo še elemente kvalitete ~n strokov- nosti dela. Zavedati se je namreč treba, da neki nagn.jevalni sistem ni same pripomo- ček za to, da ugotovimo delavčev učinek dela, ampak da le-ta sistem tudi spodbuja k inovativnosti novih orgamzacij dela in novih ali izboljšanih tehnologij. 3. MOŽNOSTI UGOT A VLJ.ANJA IN NAGRAJEVANJA KVALITETE DELA STROKO\lNIH DELAVCEV V GOZDARSKI OPERATIV1 V industrijskih dejavnostih z veliko serij- sko proizvodnjo in veliko sestavljenostjo proizvodov je ugotavljanje m nagrajevanje kvalitete dela dokaj dorečena. Tu obstajajo posebne službe za ugotavljanje kvalitete dela. V gozdarski dejavnosti pa gre za specifi- čen proizvodni proces. Rezultat gozdarske dejavnosti ni proizvod v klasičnem pomenu besede. Končni cilj te dejavnosti je gozd, tako negovan in oblikovan, da bo lahko trajno opravljal vse svoje funkcije. V kom- pleksnem smislu je proizvod gozdarske de- javnosti kombinacija storitev in proizvodov. V gozdarski dejavnost nastopa tudi vrsta omejitvenih kriterijev, ki bistveno vplivajo na pndobivanje prihodka. Najbolj odločujoč omejitveni kriterij je z gozdnogospodarskim načrtom predpisan obseg sečenj. Te so tudi glavni vir za pridobivanje dohodka. Zaracli predpisanih sečenj lahko omejeni dohodek povečujemo le s cenami, s prihranki v stroških proizvodnje ali pa s produkcijo kvalitetnega lesa. Odločujoče vlogo pri tem ima prav gotovo strokovni kader. Tega je treba zato ustrezno motivirati. Pri izdelavi motivacijskega sistema pa je seveda po- trebno upoštevati vse navedene specifično­ sti gozdarske dejavnosti . Ko se odločamo za nagrajevalni sistem, je zelo pomembno, kako ga pripraviti. Namen uvedbe določe­ nega nagrajevalnega sistema naj ne bo v tem, da dosežemo diferenciacijo v osebnih dohodkih delavcev ali da bi ugotovili, kateri delavec je dober in kateri slab. Tako kot pri vseh aktivnostih v delovni organizaciji je treba tudi pri nagrajevanju izhajati iz cilja podjetja kot celote. Nagrajevanje mora biti torej le eno izmed sredstev za dosego zastavljenega cilja. Ko se odločamo za izde- lavo in uvedbo nagrajevalnega sistema, mo- ramo zato: - opredeht1 cilj: - jasno razmejih delovne naloge in vlogo delovnih skupin in posameznikov pri dose- ganju tega cilja; - določiti elemente dela, ki jih Je smotrno ocenjevati oziroma meriti; - izbrati oziroma določiti ustrezne mer- ljive kriterije; - izbrati ustrezno metodo; - določiti intenzivnost nagrajevanja; - določiti način zbiranja ustreznih podat- kov in uvesti ustrezne evidence: - določiti način obračunavanja; - spremljati in ugotavljati vpliv nagraje- vanja. Le če se nagrajevanja lotimo na tak način, obstaja možnost, da bomo sistem lahko vpe- ljali in da bo le-ta tudi uspešen. 4. NAMEN (CILJ) UVEDBE NAGRAJEVANJA IN VLOGA DELOVNIH SKUPIN Končni cilj gozdarske dejavnosti je tako negovan in oblikovan gozd, da lahko trajno opravlja vse svoje funkcije. Glede cilja so stvari jasne. Ni pa tako, ko govorimo o vlogi delovnih skupin pri doseganju tega cilja. Obstajajo predvsem tri skupine, ki odloču­ joče vplivajo na to, kakšen gozd bomo vzgojili. To so VlSoko izbobraženi gozdarski strokovnjaki - kreatorji in načrtovalci . Go- zdarski kader s srednjo izobrazbo - vodje gozdarske proizvodnje, in delavci- gozdarji - neposredni izvajalci del. Denar kot moliv pri prvi skupini prav gotovo ni najpomemb- nejši. Odločujoče vlogo pri kvaliteh dela te skupine ima prav gotovo gozdarska etika in široke možnosti kreativnega delovanja. Tre- tja skupina je tista, pri kateri v bistvu tgra denar oziroma osebni dohodek kot motiv odločujoče vlogo. Področje dela te skupine je tudi najbolj merljivo, uvajanje nagrajeval- nih sistemov pa zamudno in komplicirane. Pri doseganju zastavljenega cilja ima odlo- čujoče vlogo druga skupina - gozdarski kader s srednjo izobrazbo. Tudi pri tej skupini bi morala sicer odigrati pomembno vlogo gozdarska etika. Tako je bilo nekoč. Obseg zadolžitev pa je danes tolikšen, da zahteva od vodje proizvodnje (revirnega gozdarja) hitra ukrepanja, zaradi česar se vedno pogosteje pozablja na gozdarsko eti- ko. Ker je manevrski prostor napredovanja pri tej skupini dokaj ozek, ima denar kot motiv pri tej skupini tudi pomembno vlogo. Glede na to, da lahko ta skupina odločujoče vpliva tudi na kvaliteto dela delavcev v neposredni proizvodnji, je uvedba nagraje- valnega sistema za delo te skupine zelo urnestna. 5. ELEMEN'I'I DELA, KI JIH JE Z VIDIKA KVALITETE SMOTRNO OCENJEVATI Število elementov za ocenjevanje je opre- deljeno s področji dela revirnega gozdarja. Opravila oziroma elemente dela revirnega gozdarja lahko združirno v pet področij, in to: 373 a) Sečnospravilno in gozd.nogojitveno načrtovanje - Skladnost nakazanih qojitvenih ukrepov z gozdnogospodarskim načrtom. - Pravilnost 1zločanja gozdnogojltvenih enot. - Pravilnost izločanja sečnospravilnih enot (ustrezna velikost enote, ustrezna spra- vjlna polja). - Pravilnost načrtovanja vlak (smer, na- klon, gostota). - Pravilnost načrtovanja mest za skladi- ščenje lesa (število, lokacija). - Splošna kvaliteta izdelave gozdnogoji- tvenega in sečnospravilnega načrtovanja. - Doslednost in pravilnost označevanja smeri podiranja drevja. b) Gozdnogojitvena in negovalna dela - Kvaliteta opravljenega odkazila drevja (skladnost z nakazanimi gozdnogojitvenimi cilji). - Kvaliteta opravljenih gojitvenih del (pri- prave tal. sadnje, čiščenja, redčenja, obže- tve, zaščite sadik). - Skladnost realizacije gozdnogoj1tvenih del z opredeljeni mi cilJi v gozdnogojitvenem načrtu c) Dela pri izkoriščanju gozdov - Pravilnost podiranja dreves glede na smer izvleke. - Kvaliteta obdelave lesa (kleščenja, kro- jenja, obdelave koreničmk:ov in panjev). - Urejenost sečišča - gozdni red. - Ohranjenost sestaja (poškodovanost po sečnji in spravilu). - Kvaliteta skladiščenja in sortiranja lesa na kamionski cesti. - Izpraznitev sečišča lesnih sortimentov. - Pravočasnost in kvaliteta odvoza lesa. d) Organizacijsko-ekonomski vidik - Časovna skladnost poseka (primerjava planirano-dejansko) po delovnih enotah, odsekih, oddelkih in revirju. - Časovna skladnost spravila (primerjava planirano-dejansko) po delovnih enotah.· odsekih, oddelkih in revirju. 374 - Skladnos: porabe energije (gorivo, ma- zivo) z normativno porabo pri sečnJi po enotah, odsek1h, oddelkih in revirju. - Skladnos: porabe energije (gorivo, ma- zivo) z normativno porabo p:ri spravilu po enotah, odsekih, oddelkih in revirju. - Skladnos: porabe energije z norma- tivno porabo terenskih vozil. e) Obračun dela in evidenca - Pravočasnost opravljenega obračuna dela. - Pravilnost opravljenega obračuna dela. - Pravočasnost izdelave poročil (sečnja, spravilo, gojitvena dela, odkazilo itd.). - Pravilnost izdelave poročil. - Pravočasnost izdelave evidence se- čenj. - Pravilnost izdelave evidence sečenj . - Pravočasnost izdelave evidence goji- tvenih del. - Pravilnost IZdelave evidence gojitvenih del. - Kvaliteta vsebine gozdne kronike. Sečnospravilm načrt mora vsebovati ča­ sovne kalkulacije in kalkulacije porabe energije. Izdelava teh kalkulacij sloni na dogovorjenih normativih dela in energije ter načrtovanih (normalnih, objektivnih) za- stojih dela. Po končanih delih je treba opra- viti analizo porabe časa in energije, ki se nato primerja s kalkulacijo. V okviru DO se je seveda potrebno dogovoriti za interval odstopanja, ki še definira normalno organi- zacijo dela. 6. IZBOR METODE Iz analize elementov dela, ki jih je smotrno ocenjevati, vidimo, da imamo vrsto elemen- tov za ocenjevanje takšnih del, pri katerih ni na razpolago numeričnih podatkov oce- njevanja, da pa je nekaj takih, kjer Je možno zbrati podatke in na osnovt podatkov spre- jeti ustrezno oceno. V vseh takih primerih so zelo ustrezne metode ocenjevanja. Eno izmed takšnih metod smo v naši delovm organizaciji v zadnjem dveletnem cbdobju tudi uporabljali. Slonela je na tako imenova- nem analitičnem ocenjevanju delovne uspe- šnosll. Bila je dokaj enostavna. Vsebovala je osem ocenjevalnih kriterijev, ki so zaokro- ževali področja del revirnega gozdarja. Da bi ocenil nadaljnjo uporabo te metode. sem to dveletno obdobje ocenjevanja statistično analiziral. Ugotovil sem predvsem nasled- nje: - Testiranje aritmetičmh sredin in va- rianc je pokazalo, da se dejansko ocenjeva- nje niti po ocenjevalclh niti po tozd1h niti na nivoju DO ni vklapljalo v teoretični sistem. Distribucija dejanskih ocen je kazala izrazit pomik v desno (v plus ocene), kar dokazuje tudi primerjava parametrov dejanskem teo- retične distribucije (x= 5,00; x dejansko = 6,50; teoretično =2,58; dejansko = 1,46). - Z analizo variance sem ugotovil zna- čilne razlike med ocenami malih in velikih revirjev, in to v prid velikih revirjev, kar kaže, da so ocenjevalci pomešali kvaliteto in učinek dela. - Z analizo variance sem ugotovil zna- čilne razlike v ocenah revirjev družbenega sektorja in zasebnega sektorja, pri čemer je spet vprašljiva objektivnost ocenjevanja. Na osnovi vsega tega lahko zaključim, da metoda ocenjevanja z velikim številom mož- nih ocen za isti element ocenjevanja ni najbolj primerna. Pri ocenjevanju nudi pre- velik manevrski prostor, kar pri ocenjevanju otežuje spreJemanje odločitve. Bolj pri- merna je zato tako imenovana metoda »ka- kovostne norme)). Bistvo te metode je, da sloni na neki normativno opredel)em kako- vosti. To vrednost imenujemo >>normativ še dovoljene slabe kakovosti«. V primeru oce- nJevanja kvalitete dela revirnega gozdarja bi pri vsakem elementu evidentirali samo dva dogodka in to: - delo po elementu je po kvaliteti oprav- ljeno zadovoljivo, kar bi označil z >O«, - delo po elementu je po kvalitet! oprav- ljeno nezadovoljivo, kar bi oznabli z »1«. Za tako ocenjevanje se seveda od ocenje- valca zahteva visoka strokovnost, objektiv- nost, razpolaganje z informacijami in podatki x-x z s s ter seveda pogosta navzočnost na deloviš- čih. Za vsakega delavca, ki ga ocenjujemo po tej metodi, moramo imeti na razpolago naslednje podatke in informacije: - normativ dovoljene slabe kakovosti x. Do te vrednosti lahko pridemo z analizo kakovosti preteklega obdobja za vsakega posameznega delavca, ki ga bomo ocenje- vali. Če ni na razpolago preteklih podatkov, lahko ta normatlV kot izhodišče za nadaljnje ocenjevanje določi posebna strokovna sku- pina. Ta določi, koliko elementov ocenjeva- nja je lahko ocenjenih negativno, da se opravljeno delo še označi kot normalno kvalitetno. - tekočo oceno kakovosti (x). Do te ocene pridemo z neposredrum ocenjevanjem v konkretnem obdobju. Oce- njevanje poteka kontinuirano vse leto .. Ob- delavo ocen pa bi izvajali obdobr~o (vsake 3 mesece). V vsakem obdobju lahko dobi posamezen element samo eno oceno. če v katerem obdobju neki element ni bil oce- njen, velja ocena iz prejšnjega obdobja. Ocenjevanje izvajata vodji sektorjev za goJe- nje in IZkoriščanje gozdov v tozdu. Vsak vodja sektorja ocenJuje predvsem tiste ele- mente, ki jib pokriva s svojo zadolžitvijo. Pri elementih, ki se prekrivajo, se morata po- svetovati (ocena za element mora biti samo ena). Vrednost x se dobi iz razmerja med dobljenimi negativmmi ocenami (z )) l njegovo mogočnost«, in kjer »Od začudenja obstanemo z odprtimi usti«. Kot lahko trdi- mo, da imamo dober pregled nad debelimi drevesi, lahko tudi trdimo, da imamo zelo slab pregled nad izjemno visokimi drevesi. Le malokdo ve, kolikšne so največje višine drevesnih vrst pri nas. Temu je vzrok pred- vsem to, da je merjenje višin težavnejše kot merjenje premerov, in pa v tem, da so naše oči v gozdu bolj uprte v spodnji del debla kot pa v vrhove krošenj. * Prof. dr. M K. dipl. inž. gozd. , VTOZD za gozdarstvo, Biotehni~ka fakulteta. 61000 Ljubljana, Večna pot 83. YU Synopsis Kotar, M. : The highest trees-a help ln a1m defining. Gozdarski vestnik, No. 911988. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 5. The significance for forestry of the fact that experts are acquainted with the utmost heights of individual tree species is the topic of this article. Dend.rometric data on the beech tree which has been established to be the highest in Slovenia up till now are also given. 2 Višinska rast in njen pomen za znanost orastiščih Za tistega, ki se ukvarja z gozdnimi rastišči in z razvojem gozdnih sestojev, je višina drevesa pomembnejši kazalec kot pa nje- gova debelina. Višinska rast je veliko bolj odvisna od rastišča kot pa rast v debelina. Zato nam višina drevesa oziroma sestaja pri dani starosti dobro prikazuje rodovitnost oziroma kot to imenujemo gozdarji - proi- zvodno sposobnost rastišča . Višina sestaja, še bolj pa zgornja sestojna višina (top height), je v precej tesm povezavi s pro- izvodnostjo sestoja na danem rastišču , zato je tudi eden izmed najboljših kazalcev do- brega rasttšča . Zato danes prikazujejo v večjem delu sveta proizvodnost gozdnih rastišč z zgornjo višino sestoje v, ki jo ti dosežejo pri dani starosti. To je t. i. rastiščm indeks oziroma site index, ki pomeni zgornjo višino sestaja, doseženo ob normalnem raz- voju pri 50 letih (v deželah Skandinavije pri 40 letih, vendar se tam starost ugotavlja na prsni višini dreves). Kot zgornjo v~ino vza- memo povprečje višin sto najdebelejših dreves na ha (po Pardeyu). Po definiciji je ugotavljanje zgornje višine zelo zamudno, zato vedno uporabljamo vzorce, in sicer tako, da ugotovimo zgornjo vtšino na plo- skvah velikosti 4-9 arov, to pa pomem 379 povprečje višin najdebelejših 4-9 dreves. Iz povedanega lahko sklepamo, da bomo našli najvišja drevesa določene drevesne vrste na najboljših rastiščih za dano dreve- sno vrsto, kar pa ne velja vedno za rast v debelina. Rast v debelina je vehko bolj odvisna od gojitvenih ukrepov kot pa rast v višino. Poleg drevesne vrste in rastiščnih dejavnikov (to so: preskrba z vodo, pre- skrba s hranili ter klima), vplivajo na višin- sko priraščanje in s tem na končno višino drevesa še provenienca, položaj drevesa v sestoju in starost oziroma življenjska doba (Mitscherlich, 1975). Drevesna vrsta Naše drevesne vrste dosegajo tudi na najboljših rastiščih zelo različne višine. Če naštejemo samo smreko, jelko in macesen, ki naj bi po dosedanjih meritvah pri nas dosegli največjo višino, lahko ugotovimo, da so le redka drevesa, ki so bila ali so vi.šja kot 45 m. Posamezniki trdijo, da so pri smreki našli vrednosti prek 50 m. Tudi Mit- scherlich (Mitscherlich, 1975) navaja, da dosežejo smrekova drevesa v Evropi celo 55 m. V Sloveniji smo analizirali smreko, ki je imela 45,3 m višine in 140 cm prsnega premera (Kotar, 1977). Gotovo pa to ni najvišja; je pa bila najdebelejša. Nekaj več analiz obstaja o jellci, vendar tudi doslej v Sloveniji izmerjena jelica ni bila višja kot 45,60 m, in to je bila jelka s Turna nad Ribnico na Dolenjskem (Kotar, 1978). Njen prsni premer je bil kar 164 cm. Imeli pa smo še debelejšo jelko v Trnovskem gozdu, ki je imela prsni premer kar 189 cm. visoka pa je bila »Samo« 43.80 m (Sgerm, 1971). Druge naše drevesne vrste ne dosegajo tolikšnih višin, pač pa jih prekašajo glede debeline (hrast, lipa). Rastišče Na boljših rast1ščih imajo drevesa večje višine. Pri tem pa je potrebno opozoriti, da je s1lno težko oziroma nemogoče opredeliti »najboljše< rastišče s številčnimi vrednost- ml. V kompleksu rastiščnih faktorjev prihaja do nadomeščanja, zato sta lahko dve zelo podobm rastišči z enakimi vrednostmi za 380 posamezne rastiščne faktorje, vendar bodo nekje drevesa dosegla >> rekordno višino<< drugje pa precej nižjo. To pomeni, da je za doseganje •>rekordov« potreben poseben splet ugodnih okoliščin in zelo vel)etno bo tisti, ki se je odločil, da bo »proizvajal višinske rekorderje«, močno razočaran. Več možnosti bo imel, če se bo odločil za »rekor- derje v debelino«. Provenienca Podobno kot imamo provenience, ki moč­ neje priraščajo glede na količino lesa, imamo tudi provenience, ki dosegajo večje višine. V genski zasnovi teh dreves je dana možnost doseganja večje višine. Rastišče in drugi pogoji, ki tudi vplivajo na višinsko rast, pa bodo odločili, ali bo ta možnost, ki je dana v kromosornih, izkoriščena ali ne. Položaj drevesa v sestoju Pod položajem drevesa, ki ga ima v sestoju, razwnemo mesto obravnavanega drevesa, ki ga zavzema glede na sosede oziroma socialni položaj. Razumljivo, da imajo potisnjena ali sovladajoča drevesa manjšo višino pri isti starosti kot nadvlada- joča ali vladajoča. Poleg socialnega položaja pa je tu pomemben še rastni prostor, ki ga ima obravnavano drevo na razpolago med svoJim razv·ojem in rastio. To pa je tesno povezano z gozdnogojitvenimi ulaepi (pred- vsem redčenji), v pragozdu pa s procesi naravnega izločanja, kar pa je spet pove- zano s socialnim položajem posameznega drevesa. Pri smreki je znano, da zmerno redčenje lahko celo nekoliko pospeši rast v višino, zato imajo drevesa v takšnih sesto- jih vsaj toliY--šno višino kot v tistih, kjer smo njihov razvoj prepustili naravi. Pri listavcih, in to predvsem pri hrastu in bukvi, pa povečanje rastnega prostora po- speši rast poganjkov na periferiji krošnje. Posledica tega je močno povečanje krošnje ob zmanjšanem priraščanju v višino. Tako dobimo pri IStem prsnem premeru v močno redčenih sestojih drevesa z večjo krošnjo in manjšo višino kot pa v sestojih, kJer smo manj redčili (Assmann, 1961). Zato moramo tam, kjer želimo imeti v sestojih visoka drevesa, pustiti večjo gostoto. Starost oziroma dolžina življenjske dobe Za doseganje maksimalmh višin potrebuje drevo tudi primerno starost. Zato je razum- ljivo, da so b1li vsi dosedanji rekorderji zelo stari (blizu svoje fizične zrelosti). Vendar tu ni mogoče podati te starosti znotraj iste drevesne vrste in istega rastišča, ker raz- vojna in dejanska starost ne potekata vzpo- redno. Isto višino lahko dosežeta drevesi, pri katenh je razlika v starosti več kot IOO let, in to na istem rastišču. Drevesa, ki so bila v mladosti zastrta, imajo v tem času manjši višinski prirastek, kulminacija prirastka pa se premakne v višjo starost. Takšne primere imamo tako pri iglavcih kot pri listavcih (smreka, bukev). 3. Pomen poznavanja najvišjih vrednosti višin in premerov dreves za gozdarstvo Že v začetku sem omenil, da imajo gozdo- vi, kjer so drevesa izrednih premerov in višin, večji emocionalni učinek in s tem večjo relativno vrednost Razurnljivo, da ta vrednost narašča z večjim deležem takšnih • dreves. To dobro vedo tisti, ki gospodarijo z naravnimi parki. V naravnem parku Pli- tvička jezera se ti vtisne v spomin poleg številnih slapov še bukov gozd z izredno debelimi drevesi. V primeru, da imamo gozd, kjer sta rekreativna in estetska funk- cija poudarjeni, moramo vedeti, na katerih rastiščih je možnost gojiti drevesa z velikimi prerneri in kjer je upanje, da vzgojimo izredno visoka drevesa. Poleg tega so nam te najvišje vrednosti kazalec pri postavljanju ciljnih dimenzij in pri določanju proizvodnih sposobnosti rastišč. Pogosto nam študij raz- voja takšnih dreves pomaga pri določanju ukrepov, ki naj usmerjajo razvoj bodočih sestoj ev. 4. Prikaz osnovnih podatkov najvišje bukve v Sloveniji Bukev je drevesna vrsta, ki ne dosega nekih izjemnih dimenzij ne v debelina ne v višino. Velja za nekakšnega »povprečneža« med d.revesnimi vrstami. Prepričani smo bili, da je njen optimwn pri nas na rastiščih jelovo-bukovega gozda na Visokem krasu. Že pred leti pa smo postali pozorni, ker so analize rasti bukovega gozda pokazale, da v Sloveniji dosega večjo proizvodnjo in večje višine na rastiščih, ki jih uvrščamo v bukove združbe. Njene višine so se tu povzpele celo na 42 m, kar je izredno veliko celo za njen celotni areal. Prav prijetno pa nas je presenetila novica, da imajo v TOZD Gozdarstvo Straža, ki je v sestavu Gozdnega gospodarstva Novo me- sto, skupino bukev, katerih višina je celo več kot 45 m. Ker smo podvomili v natanč­ nost naših višinomerov, smo se odločili, da eno izmed teh dreves posekama ter izve- demo analizo rasti m razvoja (3. junija 1988). V naslednjem podajamo osnovne podatke o mestu rasti, rastišču, drevesu ter osnovnih kazalcih razvoja tega drevesa. Analizirana bukev je rastla v ostanku bukovega sestaja v odd. 2c v g:Jspodarski enoti Soteska. To je v pobočju nad reko Krko med krajema Dvor in Soteska. Nad- morska višina tega kraja je 380 m. Rastišče je uvrščeno v združbo Enneaphyllo-Fage- Slika l : Tako }e bila videti velikanka, ko je še živela (označena s križcem). Foto: M. Kotar 381 tum. V višmi 0,55 m je imela premer 100,3 cm (računar1 iz obsega) v višini 1.30 m 86,0 in v višini 7,24 še vedno 76,1 cm. Njena višina je znašala 45,96 m. Pri 17 m višine se je deblo razdelilo v dva skoraj enako debela in enako visoka vrha. To je razvidno tudi iz fotografUe. V času, ko smo jo posekali, je imela 247 let. Skupni volumen debeljadi je znašal 14,88 m3. Poleg končnih vrednosti v času poseka so zanimive vrednosti pred 100 leti, ko je bilo drevo staro 14 7 let in pa vrednosti, ko je bilo staro 100 lel. Te vrednosti so razvidne iz preglednice l. Preglednica l. Vrednosti prsnega premera (du) višine (h) in volumna (V) pri starosti drevesa 100 let, 147 let (pred lOD leti) in pn starosti 247 let (v času poseka). starost lOOlet l47let 247let 29,6 68,9 86,0 h(m) 12,27 24,50 45,96 0,40 5,67 14,88 Iste vrednosti lahko odčitamo iz grafiko- nov l, 2 in 3, kjer so podane rast ne in prirastne krivulje za rast v višino ter rastni poligon debelinske in volumenske rasti. Pri rasti v višino so na grafu podane točke dejanskih vrednosti ter prilagojene. anali- tična funkc1ja. Pri volumenski in debelinski rasti pa smo podali rastni poligon, ker so odstopanja z uporabo analitične funkcije prevelika. Kot analitično funkcijo smo upora- bili Prodanovo funkcijo tipa kjer pomenita X = starost Y = višina Iz grafov lahko razberemo, da je k.Jlmina- cija tekočega višinskega prirastka nastopila pri 140 letih, kulminacija tekočega debelin- skega prirastka pa pri 110 letih. Kulminacija tekočega volumenskega prirastka je bila v starosti 167 ter še ena kulminacija pri starosti 130 let. Iz podatkov in grafi.kona posebej pritegne pozornost priraščanje v višino. Naravnost nerazumljivo enakomerno priraščanje do pozne starosti in mkakršne izrazite kulmina-, cije tekočega višinskega prirastka. Iz tega Slika 2: O njeni veličini bo pričal samo še ta panj. Foto: M. Kotar 382 sklepamo, da je ta bukev rastla pod zasto- rom prek l OO let ln da je v tem času prirasla v višino do 15 cm na leto. Naravnost ne ra- zumljiv pa je njen tedanji prsni premer (z lubjem), ki je znašal kar 29 cm. Njena debe- linska rast je bila proti vsem pričakovanjem velika, ker drevesa, ki ponavadi rastejo v senci, slabo priraščajo v debelina. To drevo pa je imelo izrazito stožčasto obliko. Drevo je bilo podstojno in to z globoko krošnjo, ki Grafikon l. Priraščartje v višino vHilno v tr~ se -t5 '1 - :"Llr>tnu )(r{vulJa 35 ? - ra.stn.l polt gon 3- pastronomske« in neponovljive, se nam kaj lahko zgodi tudi pri drugih drevesnih vrstah. Višina 45,96 m pri bukvi je verjetno tudi svetovni rekord, saj vse dosedanje donosne tablice navajajo za zgor- njo višino le vrednosti pod 42 m, in to pri 384 letih, ko so sestoji že prešli starost, ko začnemo s pcmlajevanjem. 'Tako imc.jo švi- carske donosne tablice, EA V -1968, kot naj- večjo vrednost pri bukvi za zgornjo višino na najboljšem rastišču (site index 26) le 41,4 m. Zanimivo je da imajo enako zgornjo višino tudi donosne tablice za bukev, ki so jih izdelali Madžari leta 1983 v Šopronu. Na koncu naj se zahvalim še kolegom s 'TOZD Gozdarstvo Straža, ki so to najvišje drevo tudi evidentirali. Posebno zahvalo dolgujem, ]. Piškurju, dipl. ing. gozd. ter tov. P. Čibeju gozd. tehn., ki sta omogočila analizo in jo v veliki meri tudi izvedla. Posebno sem vesel. da raste najvišja bukev na »bukovi gozdni«, kjer so gozdarji velik del svojega časa in energije žrtvovali nad- vse uspešni negi in gospodarjenju bukovih gozdov. The highest trees-a help in aim defining Summary A lot of rrees the breast-heigh! diameter of w!Uch exceeds 100 cm are kept record of in Slovenia. Some of them are even protected. There is, however, poor information available on extrem- Jy high trees. More attention should be paid to the utmost achieved heights of individual tree species m dlfferent natural sites by foresty profes- sionals because the height growth of trees or the tree height at a certain lree is a very good indicator of the fert1iity or the natural sile product- Jon capacity. A tree height of a certain tree species is, besides the natural site. conditioned also by the provenience. the positton of a tree in 8 fnrA~t st;:md nnd the acllve life time age. Only a combination of severa) favourable circumstances leads to an extremly high tree. The beeh tree is a tree species which is not known for its extraordmary dimensions, neither as regards the height nor the truckness. This is the reason why a group of beech which bad more than 45 m at the standing tree measuring attracted attention. One of those beeches was cut dawn in order to be analysed in detail. Detailed measu- rmgs conftrmed the suppositions about 1ts extraor- dinary dimens10ns: when 247 years old, its brealh height diameter was 86 cm and the height as much as 45.96 m. The total volurne of the stemwood was 14.88 m3 The graphs endosed show that the culmination of the current height increment of the tree occurred at the age of 140, that of the current diarneter increment at the age of IlO and the volume increment had two culmination points, at the age of 130 and 167. It is surprising that the beech tree incremented extremly steadily tmt!.l its great age (up to 15 cm per year) from which ZBORNII{ GOZDARSTVA IN LESARSTVA 31 Ljubljana 1988 VSEBINA - CONTENTS Kmecl, M.: Štiri desetletja resmc in sanj Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo ( 194 7- 1987) Reality and dreru'TIS of the InstitUle for forest and wood economy in four decades (1947 to 1987) Eleršek, L., Jerman, I.: Pomen selekcije in vegetativnega razmno- ževanja pri vzgoji hitrorastočih smrek The significance of selection and vegetative propagation for breeding of fast-growing spruce plants Azarov, E.: Debelinska rast in učinek žleda na panjev ce bukve in hrasta The width growth and ice-break influence on beech and oak coppices it could be derived that 1t grew more than toO years under a shelter. Yet it had a breath hight diarneter which lS absolutely atypical of such condJtions and was as mu eh as 29.6 cm at the age of 100. The above example calls for a lot of more attention to be paid to the study of the greatest possible dunensions to be achieved in the trees of di..fferent natural sites m the future. The know- ledge about the production capacity of natural sttes of individual tree spectes will thus unprove 6. Literatura L ASSMANN. E.: 1961 Walderlragskunde. BLV Verlagsgesellschaft MnnchP.n, Bonn. Wien 2. KOTAR, M.: 1977 Korenova smreka z zasav- skega hribovja, Ljubljana IGLG, Strokovna in znan- stvena dela št. 58 3. KOTAR. M: 1978 Debela JeLka s Turna, LJubljana, IGLG. Strok. in znan. dela št. 62 4. MITSCHERLlCH, G : 1975 Wald, Wachstum und Umwelt, 1, IH, I. D. Sauerlander's Verlag . Frankfurt am Main S. SGERM_.F.: 1971 Debela jelka iz ~novskega gozda. !GLG, Ljubljana Zorn, M.: Kako je hierarhični decimalni klasifikacijski sistem (ODC) z dopolnitvami dokazal svojo vrednost tudi za računalniško tehnologijo The hierarchical decimal classification sy- stem (ODC) with the amendements proved its worth for computer technology Potočnik, l. : Analiza nesreč v slovenskem gozdarstvu v obdobju med leti 1976 in 1985 Analysis of accidents in forestry m Slovenia between 1976 and 1985 Hočevar, M., Hladnik, D.: Integralna fototerestrična inventtua kot osnova za smotrno odločanje in gospodarje- nje z gozdom Integral forest inventory for the forest plann- ing and management Cimperšek, M.: Ekologija naravne obnove v subpanonskem bukovju Ecology of natural regeneration in subpano- nian beech-tree forest fzdaja - Issued by: Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo SR Slove- mie. 61000 LjublJana, Večna pot 2, YU VTOZD za gozdarstvo in VTOZD za lesarstvo B10tehniške fakultete 61000 Ljubljana. Večna pol 83, YU 385 Oxf. : 945.24 Gozdarska popularizacijska razstava na sejmu Tehnika za okolje Sestavni del sejma Tehnika za okolje, sicer komercialnega sejma sredstev in na- prav za varstvo okolja ter izboljšanje že poškodovanega okolja, ki prikazuje tehnolo- gije, stroje in naprave za posredno ali nepo- sredno zmanjševanje onesnaževanja, so tudi vzgojno-izobraževalne razstave. Osrednja razstava navadno celovito prikazuje eno področje ali sejemsko tematiko, npr. gospo- darjenje z vodami, zemljo, prostorom in nJihovo varstvo. varstvo zraka, človeka v delovnem in bivalnem okolju, smotrno rabo energije, ravnanje z odpadki ipd. Poleg osrednje se na sejmu pojavljajo še razstave z ožjimi tematikami. To so prikazi gospodar- jenja z naravnimi bogastvi, tudi naporov pri varovanju okolJa oz. razstave, kl opozarjajo na pomen posameznih sestavin naravnega okolja za človeka in učijo pravilno ravnati z okoljem. Osrednja poučna razstava na letošnjem sejmu je prikazala gospodarjenje z vodo. Pravzaprav je nadaljevala sporočila pred dvema letoma ze lo uspešne gozdarske osrednje razstave na tem sejmu. Glede na to, da sejem prikazuje sredstva in tehnologije za zmanjševanje onesnaževa- nja, ne pa za njegovo preprečevanje torej čistih tehnologij in do okolja prijaznega odnosa - se vedno znova zastavlja vpraša- nje, ali naj se gozdarstvo tega sejma udele- žuje ali ne. Gospodarjenje z gozdom namreč stoji na popolnoma drugačnih temeljih kol nmoge druge gospodarske dejavnosti. Go- zdarstvu ni treba posebej varovat1 okolja pred samim seboj, tako kot bi to moraia početi marsiketera druga gospodarska pa- noga. V gozdarstvu je varovanje okolja in celo n)egovo !Zboljševanje temeljni in trajni cilj, ki omogoča dolgoročno doseganje osta- lih ciljev (npr. proizvodnjo, pridobivanje, uživanje gozdnih dobrin vseh vrst). Zarad1 svojega odnosa do okolja m ravnanJa z njim bi gozdarstvo na tem sejmu pravzaprav lahko razstavilo kar samo sebe: svoje okolju prijazne načine poseganja v gozd (razen redkih izjem), svojo skrb za zdrav gozd in 386 nenehno dejavno in posredno varovanje okolja. Ob vprašanju o udeležbi gozdarstva na sejmu, ki je nastalo zaradi vsebinskega neskladJa med sejmom in gozdarsko stroko, je prevladalo prepričanje, naj gozdarstvo vendarle prikaže svoja prizadevanja za ohranjanje zdravih gozdov, predvsem pa naj skuša osveščati javnost o pomenu go- zdov za vsakega posameznika, za gozdar- stvo, gospodarstvo in celotno družbo. Go- zdarstvo naj bi torej sejemsko prireditev, ki jo obišče veliko ljudi, izkoristilo za populari- zacijo gozdov in svoje dejavnosti, čeprav se zaveda, da je popularizacijski učinek go- zdarskih poučnih razstav na sejmu nemo- goče izmeriti.. Prav zato tudi vedno 8bstaja dvom o smiselnosti takega početja, pa tucti o vlaganju denarja v dejanja s tako neopri- jemljivimi rezultati. Desetega, jubilejnega sejma Tehnika za okolje YU ENV 88 na Gospodarskem razsta- višču v Ljubljam od 17. do 20. maja 1988 se je gozdarstvo udeležilo s poučno razstavo o neločlj1vi povezanosti gozda z vodo v naravi. Vsebma te razstave se je prilagodila glavni temi letošnjega sejma: vodi in gospodarje- nju z njo. Osrednje sporočilo gozdarske populari- zacijske razstave je bilo: Zaradi gozda nam gre bolje - ne W1ičujmo ga! To sporočilo je bilo razložena z dopolnjujočimi se prikazi razmerij med gozdom, odtekajočo vodo in pomenom gozda za uravnavanje vodnega režima, ter s prikazom posledic odtekanja vode in težav pri preskrbi ljudi z vodo oz. škode zaradi podivjane vode, kadar gozd umira ali propada. V prikazih namenoma nismo uporabljali dolgih besedil in zapletenih diagramov, na- nizali smo jih v smisel nem logičnem zapore- dju, postopno ·;rradili zgodbo in obiskovalca pripeljali do pravih pojasnil in osrednjega sporočila. Besedila so bila dopolnjena z diagrami, kartami, karikature, predvsem pa fotografijami - vse skupaj naj bi z gesli in t 1 besedili imelo velik sporočilni učinek. Temu cilju sta se podredili tudi izbira in prostorska razporeditev posameznih tematskih sklopov (prikazov). Izbran je bil razstavni prostor na prehodu med dvema ra~slaviščnima hala- ma. Ker ]e po sredini prostora tekel glavni tok obiskovalcev, so bili na sredo prehoda poševno postavljeni razstavni panoji, ki so upočasnili obiskovalce in jih preusmerili k ogledu prikazov ob straneh. Za tematiko razstave smo se dogovorih z njenim plačnikom - SIS-om za gozdarstvo, v program popularizacijske dejavnosti pa jo je uvrstil tudi odbor za tlSk m propagando pri SZG. Za izvedbo razstave sta bili zadol- ženi obe gozdarski raziskovalni organizaciji: Inštitut za gozdno m lesno gospodarstvo in VTOZD za gozdarstvo BF. Tako je nastala vsebinska zasnova razstave, ki so jo nato na inštitutu, ta je prevzel organizacijo in izved- bo, oblikovali v scenarij, ob pomoči arhi- tekta pa postavili v izbra__f1i prostor na sejmi- šču. Sejem Tehnika za okolje je obiskalo ve- liko ljudi. Vsi obiskovalci, ki gozdarske razstave niso spregledali, so na njej dobili nekaj novega znanja o gozdu, posredno pa tudi o gozdarstvu. Ljudje z več pravega znanja lahko postaneJo naši zavezn](i, to pa je seveda cilj popularizacijske dejavnosti. Igor Smolej Osrednje sporočilo z razstave: Zaradi gozda nam gre bolje- ne uničujmo ga! (foto: l. Smo~ej) ---- Oxf.: 945.2 Gozdarstvo in javnost Škotsko gozdarstvo in njihove gozdne učilne l. NAMEN GOZDNIH UČILN Javnost premalo pozna gozdove in go- zdarstvo. To dejstvo potrjujejo priložnostne ankete po gozdnih gospodarstvih. Nekatere oblike dela z javnostjo v gozdar- stvu so že znane in uveljavljene. Gozdne učne poti, organizacija in sodelovanje pri naravoslovnih dneh za šolsko mladino, okro- gle mize o gozdu in gozdarstvu in še kaj. To so oblike dela z javnostjo, ki pa 'Ječinoma niso sistematično vgrajene v redna gozdar- ska opravila. Bolj so odvisne od posameznih zanesenjakov po gozdnih gospodarstvih, 387 brez moralnega priznanja in nagrade za tovrstna dela. Njihovo delo ni enakovredno vključeno med ostale dejavnosti gozdnega gospodarjenja. Ravnanje z gozdom postaja. vse občutlji­ vejše opravilo. Javnost zanima, kaj se dogaja z gozdovi in kako z njimi gospodarimo. Zna gozdarstvo o tem spregovoriti? Prav zaradi tega smo v okviru VTOZD za gozdarstvo začeli s projektom VSAKA GOZ- DNA UČILNA. Idejni vodja projekta, prof. dr. Mlinšek, je o namenu projekta zapisal: - uvajanje trajnih pogovorov z javnostjo, - osveščanje javnosti, - vzgoja različnih slojev ljudi, - izpopolnjevanje stroke in njenih ljudi. Po tej zamisli naj bi se s popularizacijo gozdov ukvarjali na gozdnih obratih, upra- vah- danes TOZD , TOK- ki naj bi obenem postali gozdne učilne . Z delom smo začeli l. 1987, končati pa ga nameravamo l. 1989, ko naj bi po območjih že delovale vzorčne gozdne učilne. Za pro- jekt je bila zasnovana sl'1.1pina iz predstavni- kov gozdnih gospodarstev pod vodstvom prof. dr. Mlinška. Ta si je izbral zanimiv in učinkovit način dela v obliki deiavnic (work- shop), ki so potekale po gozdnih gospodar- stvih, v katerih se oblik..'Ujejo vzorčne učilne. Sklenili smo tudi, da si ogledamo že delujoče. Zato se je prof. dr. Mlinšek dogo- voril s škotskimi gozdarji. da si bi skupina ogledala njihove učilne . Ob vsestranski podpori in razumevanju vodstev gozdnih gospodarstev smo si člani skupine pod skrbnim vodstvom prof. Mlin- ška od 30. 6. do 9. 6. 1988 ogledali gozdne učilne na ~kotskem . Nastanili smo se v Edinburghu, potem pa vsak dan obiskovali gozdne uprave. 2. SEZNANITEV Z GOZDARSTVOM NA SKOTSKEM Vsa gozdarska dejavnost v Angliji poteka v okviru gozdarske komisije (Forestry Com- mission). To je vladno telo, ki upravlja z vsemi državnimi gozdovi na Otoku. Skrbi za njihovo širjenje in gospodarjenje z njimi. Pospešuje tudi zasebno gozdarstvo. Osnovni namen komisije je bil zagotoviti dovolj ve- liko zalogo lesa za Anglijo v primeru vojne, poleg tega pa še zmanjšati odvisnost go- zdarstva od uvoza lesa ter (zadnje čase) 388 skrbeti za uresničevanje splošnokonstnih vlog gozda. Britansko otočje so prvotno pokrivali atlantski hrastovi gozdovi. Te so v glavnem izsekali že du ::;rednjega veka. Zemljo so pretežno uporabljali za poljedelstvo V višjih predelih (Škotska) pa se je razvila ovčereja. Prvotni gozd se je ohranil le v obliki živih mej ter gozdnih ostankov. Po naravi so hrastovi gozdovi v nižjih nadmorskih višinah, v višjih legah pa prevladujejo bor, breze in trepetlika. Gospodarski gozdovi so oprede- ljeni do nadmorske višine 250 m, nad to višino pa so gozdovi izločeni kot parki ali pa kot objekti z ekološkimi posebnostmi. Sicer to ni splošno pravilo, v grobem pa je usmeritev takšna. Zgodovinske izkušnje so Angleže izučile, da brez gozda ne gre. V zgodovini so jih uspavale kolonije, ki so jim zagotavljale zadostne kotčine lesa. V prvi svetovni vojni pa so nastale težave z oskrbo lesa. Potrebo- vali so ogromno lesa za gradnjo varovalnih okopov. Lesa jim je takrat zmanjkovalo. Tedaj so sklenili, da do takšnega pomanj- kanja ne srne več priti, zato so l. 1919 z zakonom ustanovili Gozdarsko komisijo. Iz državnega proračW1a so dali sredstva v sklad za gozdarstvo. Z zbranimi sredstvi iz sklada je začela komisija nakupovati zemljo za nove gozdo- ve. Kupovali so manjvredna zemljišča, paš- nike in tudi cele kmetije. Po drugi svetovni vojni so napravili velik načrt pogozdovanj, predvsem na opuščeni zemlji. Za cilj so postavili S milijonov oralov (približno 3 milijone ha) gozdov v Veliki Britaniji do l. 2000. Potrebna denarna sred- stva so pridobivali z zakoni. Leta 1955 Je veljalo, da so podjetja in zasebniki z določe­ nim dobičkom prispevali davek v sklad za snovanje gozdov. Obseg pogozdovanJ se je pomembno po- večal po letu 1960, ko se je gozdarstvo okrepilo tudi v strokovnem pogledu. ~tevilni gozdarji so se namreč vrnili 12 nekdanjih kolonij. Lesa v Angliji še vedno primanjkuje. Na leto uvozijo les v vrednosti 6,5 milijard funtov. Toliko kolikor vsako leto zaslužijo s turizmom. Zdaj na leto pogozdi jo 30.000 ha v zaseb- nem ter 25.000 ha v državnem sektorJU. Za sadnjo je na razpolago vse boljša zemlja, ker kmetijske površine opuščajo. V kmetij - stvu je znaten višek pridelkov in kmetje so primorani obdelovati manj zemljišč, nepo- trebno kmetijsko zemljo pa namenjajo za gozdne nasade. To načrtno delo vodi Go- zdarska komisija, ki se ukvarja z načrtoval­ nim in svetovalnim delom. Strokovni program naše ekskurzije je vse- boval tudi obisk gozdarskega inštituta v Edinburghu. V nagovoru nam je vodja inšti- hlta prikazal dejavnost te ustanove. Ima deset raziskovalnih postaj, ki se ukvarjaJO predvsem z gojenjem in varstvom gozdov. Na področju varstva gozdov zdaj prouču­ jejo vetrolome, rdečo gnilobo in pozebe. S fiziološkimi študijami obravnavajo proble- matiko cvetenja. Zanimivo je tudi njihovo proučevanje priraščanja korenin. Težišče tega proučevanja je v ugotavljanju časov­ nega ritma rasti. Proučevanje gozdnih nasadov in prove- nienc smo si ogledali na terenu. V poseka- nih sestojih imajo probleme z odpadki (ve- jevje). Površine za obnovo zrigolajo v bra- zde z razmakom štirih metrov. Mikrorastišče v brazdi omogoča boljšo rast in manj pleve- la. Vendar pa se ta način ni obnesel. Priha- jalo je do rušenja tako osnovanih sestojev. Veter jih je prevračal, ker se sestoji v brazdah slabo zakoreninijo. Drevje se je zakoreninjalo le v dveh smereh. Ta način sadnje v brazde sedaj opuščajo. Na močvir­ nih, šo tnih rastiščih zdaj uporabljajo gričasto sadnjo. To je sadnja na »kupčkih<< , da se korenine razvijejo nad talno vodo. V ta namen so priredili posebne stroje za umika- nje odpadkov ter kopanje jamic. Nasploh imajo pri pripravi tal največje probleme s slabo dreniranimi tlemi, pleve- lom in odpadnim vejevjem. Sadijo ročno, okrog 2500 sadik/ha. Probleme priprave tal so ustrezno rešili. V bodoče bo temeljni raziskovalni problem v kakovosti sadik. Naravno pomlajujejo le izjemoma, pov- sem so se osredotočili na umetno obnovo. Največ sadijo sitko (Picea sitchensis) - 60% vseh iglavcev. Sadijo tudi bor in macesen. Pr1 sadnji imajo kar precejšen izpad (okrog 25%). 70% sadik vzgojijo v zasebnih drevesnicah, ostalo v državnih. Na najbolj neugodnih rastiščih, kjer so bili pri sadnji najmanj uspešni, poskušaJo obnavljati gozd s potaknjenci. Z vegetativnirn razmnoževa- njem naj bi dosegli boljše uspehe. Menijo, da je prihodnost v uporabi klanov. Pri tem pa jih čakajo še obsežne genetske raziska- ve. 3. GOZDNE UPRAVE - GOZDNE UČILNE Prav v času našega bivanja na Škotskem je bil v Glasgowu vrtni festival (Garden Festival), ki smo si ga ogledali. Ta je bil prava paša za oči . Festival cvetja, zelenja, zelenega aranžerstva, parkovnih oblik je ponos Škotske in Anglije. je vsako- letna zanimivost za obiskovalce, celo iz vrst kraljeve družine. Za nas gozdarje je bila posebnost imitacija tropskega gozda ter predstavitev gozda in življenja v gozdu s posebno diaprojektno tehniko. Zamisli o učilnih so bile kot na sejmišču. Samo neka- tere: drevo spregovori o starosti z dogodki zgodovine; vtis, kot da si resnično v gozdu, kjer se je o njem s sliko in besedo sprego- vorilo. Zadnji dan obiska je bil na vrsti ogled Gozdne uprave v Eskalemuivu. Uprava je organizirana kot združba 65 lastnikov, ki imajo v lasti 15.000 ha gozdov. Največji last- nik ima 2500 ha. Upravo vodita strokovnjaka za gozdarstvo in lov. Lastniki jima zaupajo skrb za strokovno in ekonomično gospodar- jenje. Lastnikom naj se čimprej zagotovi dohodek iz gozda. Poleg gozdov so pod upravo še gozdne površine za divjad, vzgojo divjadi ter površine za pašo ovac. Pri gospo- darjenju z gozdovi imajo lastniki vse pravice, gozdarji imajo le svetovalno vlogo. Če last- niki nameravajo pogozditi določene površi- ne, morajo prej dobiti dovoljenja od Gozdar- ske komisije o primernosti zemlje, od kme- tijske panoge, da zemljo lahko odstopi v te namene in od regionalne oblasti, da je to zemljišče v regionalnih planili predvideno za gozd. Posredništvo pri nakupu zemlje ali pridobitvi dovoljenj lahko za lastnika opravi Gozdarska komisija. Na upravi nas je presenetil prostor, v katerem je učilna. Ta je v nekdanji »štali« za krave. ki je le toliko preurejena, da lahko služi novemu namenu. Bistvo je v enostavno- sti in izvirnosti. To pa je pri ustanavljanju učiln najtežje. »Če imamo gozdarji staro hišo m lonec barve. vzemimo si čas, da ljudem govorimo; 389 vabimo ljudi, ki so proti gozdarjem!« (go- zdarjeve besede) Avtorja sta nam s slikami, fotografijanu, napisi ter retonko predstavila njihovo go- zdarstvo. Bistvo njihove učilne je v enostav- nern prikazu določenega problema ali de- javnosti. Učilna gozdnega obrata je prikazo- vala preteklost in sedanjost pogozdovalnih del, npr. razvoja strojev za obdelavo tal. Drugi predstavnik, gospod Rose, pa je pri- kazal področje lovstva in odnosov med go- zdom in divjadjo. Ti so prikazam ločeno, po problematiki. Bistvo problema je vedno pri- kazano sredi panoja. Problem, npr. skoda zaradi divjadi, je prikazana stvarno, brez embalaže. Podnapisi k fotografijam imajo največ tri besede in so razločno vidni. Komentarji na panojih imajo največ 25 be- sed. Na panojih ni preveč fotografij, da se opazovalci prehitro ne utrudijo. Izbor teh je takšen, da opazovalca vznemirjajo in se mu predstave vtisnejo v spomin in spodbudijo razmišljanje. Iz teh prikazov in pripovedi gozdarjev smo izluščili pravila igre, ki nam bodo pripomoček pri ustanavljanju naših gozdnih učiln. Obiskali srno še gozdno območje v Aber- foylu. Območje je razdeljeno na 60 področ­ ruh uprav. V območju Je 3l. 400 ha gozdov. Zanimivo je zaradi središča za obiskovalce. V ta namen so določeni gozdni predeli odprti samo za hojo, ne pa za vožn)o z avtomobili. To središče smo obiskali tudi mi. Na leto ga obišče več kot 100.000 obiskovalcev. V njegovem sklopu je najprej zbirna postaja z razstavno m informativno službo ter okrep- čevalnico. Od tod pa vodijo označene peš- poti. Ena izmed njih je tudi gozdna učna pot. Tu )e še prostor za kampiranje, piknike ter ostalo rekreacijo (ribolov, čolnarjenje). Sicer je ves način gospodarjenja z go- zdovi v tem območju delno prilagojen so- cialno-relaeativni pomembnosti območja. V endar golosečenj še niso opustili. Sekaj o največ pozimi, da med letom ne vznemirjajo obiskovalcev gozda. V petletnem programu (1987-1991) imajo predvidenih 60.000 m3 po- seka. Od tega 12.000 m3 z redčenji, ostalo pa z golosečnjami na 250 ha. 390 4. VTIS S POTOV ANJA Je Škotska nekaj posebnega? S tem vpra- šanjem sem odšel na pot Mislim, da je ŠkotskA rle?.ela, kjer ima izročilo še korenine med prebivalstvom. Podeželje je skrbno urejeno. Zg:Jdovina mest je dokaj onranjena. Lahko bi rekli, da ni mesta brez gradov. V teh so povečini bogati muzeji, pa tudi rezi- dence angleške kraljeve družine. Zanimivo je škotsko deželo pogledati iz zraka. Naselja so geometrično razporejena, travniki in pašniki so prepredeni z omejki. Čez in čez je videti le pašnike za pašo ovac. Pri tem je zanimivo, da ostajajo ovce pod milim nebom vse leto. Novodobnih arhitektonskih megaloman- skih posegov ni videti. Hi.še so večinoma pritlične, skromne in grajene iz naravnih snovi. Ni nenavadno, da še vedno uporab- ljajo strešna kritino iz skrilovca. Za gozdarje bi rekel, da so tudi javni delavci. Niso samo vase zaprta sekta, brez dialoga z javnostjo. So odprti razlagalci z močno in odločno besedo o njihovem gozdu in gozdarstvu. Njihova sporočila o gozdu in dialog z javnostjo potekajo v gozdnih učil­ nah. Tako Laj bi se odnos prebivalstva do gozda spremenil. Treba je najti zagovornike gozda. Pri tem pa je pomembna prepričlji­ vost, ne pa zlaganost in poplitvena tehno- kratska sporočila. Učilna mora biti tako pripravljena, da imamo občutek, da spregovori sam gozd. Prepogosto zmaličimo pravo podobo in vse- bino gozda. Smo pač sužnji popredmetenih predstav. Mar je gozd res samo obje.kt za pridobivanje koristi? Koristoljublje rojeva pohlep in teži k podrejanju in uničevanju ali siromašenju drugega življenja. C-ozd pa je vendar življenje. Gozd in gozdar naj sprego- vorita skozi učilno. To naj bo prostor za dialog med človekom in gozdom, prostor, kjer se začuti bolečina, žilavost in polnost življenja gozda. Razum in logika homo sa- piensa naj bi v dialogu z gozdom nekoliko popustila. Polnosti življenja v gozdu se ne da izraziti z definicijami. To je v kr3.tkem nekaj sporočil. doživetij, vtisov in razmišljanj iz popotne torbe z obiska na ~kotskem. France Polanc Vabilo k sodelovanju gozdarskim strokovnjakom na Slovenskem Na VTOZD za gozdarstvo Biotehmške fakultete pripravljamo ob svoji 40-letnici publikacijo Slovenski gozdarski kadri, kot prispevek k zgodovini gozdarstva na Slovenskem. Sestavljalci knjižice želimo pripraviti čimbolj celovit pregled slovenskih gozdarskih kadrov. Vaša pomoč bi nam bila pri tem nadvse dobrodošla in si želimo vašega sodelovanja. Pred letom dni ste v ta namen prvič prejeli vprašalnik, naslovljen )>Gozdarski strokovni kGdri«. Pred nekaj meseci ste ga tisti, ki nam niste poslali izpolnjenjega vprašalnika, prejeli drugič. Kljub temu ugotavljamo, da nam mnogi vprašalnika še niste poslali. če se vam je spet skril v pisan kup vaše mize, vam v pomoč v strnjeni obliki objavljamo njegovo vsebino. Odgovorite na podana vprašanja in nam odgovore pošljite čimprej. Storite končno nekaj tudi za svojo afirmacija. Vaše delo posvečate slovenskemu gozdu. Naj bo to zapisano v knjižici, ki bo govorila o našem gozdu in o ljudeh, ki so ga obhkovali in ki ga danes oblikujejo. I. OSEBNI PODATIG l. Ime in priimek 2. Psevdonim, nadimek 3. Spol 4. Datum rojstva (dan, mesec, leto) 5. Kraj rojstva, občina, republika, država il . ŠOLANJE l . Vrsta šole, kraj, od kdaj do kdaj (kronološki pregled) 2. Strokovni naziv (po najvišji doseženi stopnji izobrazbe) III. ZAPOSLITEV IN DELOV ANJE l. Naziv delovne organizacije in koliko časa ste bili zaposleni v njej (od- do, kronološki pregled) ter na katerem področju ste delovali 2. Vsebinska oznaka vašega dosedanjega strokovnega dela IV. JAVNO DELOV ANJE V RAZNIH SKUPNOSTIR, DRUžBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJAH, DRUŠTVIH, IPD. (kronološki pregled) V. ČASTNI NASLOVI, PR1ZNANJA, NAGRADE, OD LIKOV ANJA (kronološki pregled) Poleg strokovnih navedite tudi priznanja, pridobljena z delovanjem na političnem, gospodarskem in širšem družbenem področju! Na vedite letnice! VI. OCENE IN DRUGE OBJAVE O V AS IN O VAŠEM DELU (kje in kdaj so bile objavljene) VII. BIBLIOGRAFIJA, TEHNIŠKI DOSEŽlG, INOVACIJE, IPD. (kronološki pregled) Posebno pomembna dela podčrtajte! Navedite celotni naslov (ne krajšajte!), kraj in datum objave, izdajatelja in morebitne soavtorje! VIII. OPOMBE IX. NASLOV STALNEGA BIVALIŠČA X. KRAJ IN DATUM Biotehniška fakulteta VTOZD za gozdarstvo 391 STALIŠČA IN ODMEVI O.xf.: 176.1 Problemi fitocenološke nomenklature gozdnih združb Ne bom se loteval vprašanja, kakšna polemika je komu všeč in koliko se kdo počuti ogroženega, to je zadeva osebne presoje, zadržal se hom le v strokovnih okvirih, ki naj pripomorejo k boljšemu po- znavanju problematike opredeljevanja in pmmenovanja rastlinskih združb. Marinček v odgovoru po eni strani bi- stveno razširja »polje« polemike, po drugi. strani pa jo zožuje le na poimenovanje rastlinskih združb. Iz mojega sestavka je bilo menda jasno razvidno, da gre - poleg kritike pristopa k poimenovanju združb - predvsem za ime združbe v zvezi z nomen- klaturnirn tipom, ki ga opredeljujejo. Z dru- gimi besedami: ali na novo vpeljano ime pomeni tudi novo (drugačno) ekološko vse- bino gozdne združbe, torej drugačne rasti- ščne razmere, ki jih opredeljujeta tudi dru- gačna vegetacija in drugačen razvoj. Na to ni bi lo odgovora. Ponovno vleči na dan znane argumente za alt proti določenemu načinu poimenova- nja rastlinskih združb, je brezpredmetno. To je bilo početje zadnjih desetletij in rezul- tat te razprave je znan: Kodeks fitocenolo- ške nomenklature, ki je PRV1 tovrstni doku- ment v petdesetletnem živahnem razvoju fitocenologije. Z njim je bistveno olajšano fitocenološko proučevanje, poglablja ga in mu daje nove perspektive. Takšno razpravo bi podprl, če bi obravnavala dopolnitev Kodeksa z novimi argumenti. Pomen Kodeksa za fitocenološko prouče­ vanJe si oglejmo na primeru sin taksonomske revizije gozdnih združb. Z njo so začeli na Češkem, kar ni slučaj, saj imajo daleč najbo- lje proučeno vegetacijo in že tretjič ponav- ljajo in dopolnjujejo fitocenološko in tipolo- ško ( !) kartiranje gozdnega rastja. Ker je sintaksonomska revizija zajela tudi gorske bukove gozdove, o katerih lu teče beseda, si oglejmo nekaj njenih rezultatov - seveda so drugačm, kot jih Je napovedal Marinček : 392 - na podlagi obsežnega tabelarnega gradi- va, ki zajema petnajst združb podobnega nomenklaturnega tipa, opredeljenih v obdo- bju od l. 1925 do 1967 (poimcnovane so bile kot Fagetum . .. , Dentario enneaphyllidis - Fagetum ... , Abi eti - Fagetum . .. ; med temi so tudi združbe, ki jih omenja Marinček), so izbrali prednostno ime: Dentario enneap- hylli - Fagetum OBERDORFER ex W. et A. MATUSZKIEWICZ 1960 (carr. Rauchard 1963). S tem imenom opredeljujejo jelovo- bukove gozdove na silikatni (bazično boga- ti) podlagi. Združba se deli na tri podzdru- žbe (različni avtorji), te pa na več variant in subvariant. Obsežno analitsko delo številnih fitoceno- logov je bilo po več desetletjih s sintakso- nomsko re.rizijo povezano in ponovno ovrednoteno iz širšega zornega kota, ki so ga ravno oni sooblikovali. 'I\.1 ne moremo govoriti o »degradaciji« zveze bukovih go- zdov, ker je izgubila 15 združb, kar skrbi Marinčka, niti o degradaciji preteklega dela fitocenologov. Vsekakor je dala sintaksonomska revizija nevtrofilnih jelovo-bukovih gozdov na sili- katni podlagi pomemben rezultat tudi pri poenotenju ekološkega in singenetskega pogleda na te gozdove: teh gozdov ne uvrščajo več v združbo Abieti - Fagetum (s. lat.), prisotnost jelke povezujejo z edaf- skimi razmerami in ne z njenim klimatsko- .klimaksnim položajem. Takšna ekološka opredelitev, ki je za gozdarstvo izredno pomembna, je bila postavljena tudi pri naših nevtrofilnih bukovo-jelovih gozdovih na sili- katni podlagi (Dentario en.-Fagetum var. Abies alba, Cardamino sav.-Fagetum var. Abies alba) in jih bo zato toliko laže vključiti v sintaksonomsko presojo. Drugače jih obravnava Marinček v svoji monografiji. Srednjeevropska - vzhodnoalpska - ilirska Dentaria enneaphy1los, skupaj z osnovno fl.oristično kombinaciJO, vegetacijsko in eko- loško povezuje vse gorske bukove gozdove tega širšega osrednje-evropskega vegeta- cijskega območja. Gorski bukovi gozdovi imajo med vsemi bukovimi gozdovi pose- ben položaj: v obravnavanem vegetacij- skem območju so ekološko, vegetacijsko in tudi razvojno najbolj enotni, v posameznih podzdružbah in variantah domala identični ! Zato jih obravnavam kot zemljepisne va- riante in sem jih podobno poimenoval kot v Srednji Evropi in ne po lokalni ilirski rastlinski vrsti, čeprav je bilo tako obliko- vano »delovno« ime združbe. ~ele sintaksonomska revizija, ki bo zajela vse gorske bukove gozdove tega predela Evrope, bo omogočila presojo in odločila, ali jih bomo obravnavali kot vikariantne združbe po zemljepisnil1 (florističnih) ob- močjih kot je to sedaj ali kako drugače. Mllnogrede, zemljepisne rase (vikariante), geološke variante ipd. niso predmet Kodek- sa! Sintaksonomske revizije naših bukovi.h gozdov se bomo morali lotiti sami. že oprav- ljeno delo v srednji Evropi bo naše delo zelo olajšalo, toda pomanjkanje analitičnega materiala v bukovih gozdovih lahko takšno delo še za nekaj časa zavre. Navedeni primer ponazarja soliden pri- stop k pojmovnemu in hkrati tudi sintakso- nomskemu razčiščevanju v zadnjih deset- letjih opredeljenih gozdnih združb. Podo- ben primer bi lahko navedli tudi za acido- filne hrastove in hrastovo mešane gozdove, kjer je 93 združb in podzdružb sedemindvaj- setih avtorjev združenih v eno (l) združbo z dvema podzdružbama s po dvema varian- tama in več subvariantami! Sintaksonomske revizije so nu)ne, ker z njimi odpravljamo sinonimijo, ki vodi fitoce- nološka proučevanja v brezizhoden položaj. Na to nas opozarja zajetni Katalog gozdnih združb I. Smoleta, (187 strani!), ki pa obrav- nava le imena gozdnih združb in njihove sinonime, vpeljane ali uporabljane v Slove- niji. S tem katalogom je tudi storjen prvi korak k sintaksonomski reviziji v Sloveniji. Naj se vrnem še nazaj h gorskim bukovim gozdovom : kdo je vpeljal in kako je uporab- ljal strokovno ime Lamio orvalae - Fagetum naj zainteresirani sami presodijo (glej : Raz- prave XXIII/2, SAZU J 981, kjer piše o tem Marinček sam. Na novo opremljeno ime, ki ga v odgovoru ponuja Marmček, žal spet ne ustreza, ker se ne ve, na katero po Borhidiju vsebinsko in nomenklaturno spremenjeno združbo se opira: ali na » . . . slovenicum«, ali na » .. . croaticum«, itd.? Verjetno na "l:>love- nicum«, tu pa nastopi težava, ker je Borhidi pomešal gorske in visokogorske bukove gozdove (ki jih pri njemu ni) preddinar- skega teritorija. Imel je le mojo predhodno študijo iz l. 1962). Vprašanje o gorskih bukovih gozdovih predalpskega sveta oziroma vprašanje ali vrsta .AJ1emone trifolia v njih je ali ni, bi ne smelo biti pretežko. Marinček bi ob podrob- nejšem pregledu svojih tabel k navedenim razpravam vrsto Anemone trifolia v njih gotovo našel. Obstaja tudi v več mojih popisih - vse do popisov ~marnogorske vegetacije. V zadnji publikaciji (Bukovi gozdovi na Slovenskem) je Marinček njen areaJ celo razširil v Kamniško Bistrico, kjer jo »tu in tam najdemo« (str. 50), čeprav je v njegovi tabeli iz tega predela ni (ni je nib. v popisih, ki sem jih delal sam ali s Tomažičem). Kako golo ime in še to nepopolno zapl- sano brez nomenklaturnega tipa nič ne pove, je primer, ki ga navaja Marinček za Querco (?)- Fagetum. V vseh primenh, ki jih navaja, da gre za »sposojanje<< ali za sposojanje že sposojenega strokovnega imena, gre za acidofilne bukovo-hrasto ve (dobove, dobovo-gradnove) gozdove in za staro obliko tmena, kjer je edifikator še na prvem mestu. Torej gre za Fago - Querce- tum (iz zveze Quercion robori-petraeae), kol se imenuje danes ta združba v območju atlantskega in subatlantskega vegetacij- skega območja. V srednjeevropskem vege- tacijskem območju pa je Querco - Fagetum Sarnek 1957 iz istih razlogov uvrščen v Luzulo albidae - Quercetum robori - pe- traeae in zvezo Genisto germarucae- Quer- cion. Nevtrofilni bukovi gozdovi, ki mejijo s temi združbami (zaradi primerjave z našimi) pa so po imenovani kot Endymio - Fagelum, Daphno laureolae - Fagetum oziroma kot Asperulo- Fagetum ali Meli co- Fagetum. Naši bukovi gozdovt so poirnenovani kot Querco petraeae - Fagetum in se uvrščaJo v zvezo nevtrofllnih bukovih gozdov. (To pojasnilo je dobil tudi Glavač). Ime je iz- brano zato, ker je za gozdarje izredno infor- 393 1 1 mativno, saj ležijo ti gozdovi v gradnovo - gabrovi stopnji ali so v neposrednem stiku z njimi. Ugovor o neprimernosti tega imena, ker se lahko zamenjuje s po stari nomenkla- turi poimenovanimi združbami kislih !Ju- kova-hrastovih gozdov (Glavač), je res ute- meljen: to potrjuje Marinčkova kritika »spo- sejanja« imen. ki temelji na takšm zamenjavi imena, čeprav pozna nomenklaturni tip. Si- cer je tudi pri tej združbi nakazana, da bi jo veljalo opredeliti kot zemljepisno varianto (raso) (var. Epimedium alpinum) v okviru centralnoevropskega vegetacijskega pro- stora (glej: Zbornik gozd. in les. 17, 1819). Povsem se moram odpovedati ponujeni razpravi o različnem poimenovanju jelovih in nekaterih drugih razvojno samosvojih go- zdov. Ali naj tu začnem razpravo o Gaho- Abietetumu, združbi Vogezov in Schwarz- walda (seveda brez primesi bukovih in bo rovih gozdov)? To zahteva poglobljeno študijo na podlagi primerjave nomenklatur- nih tipov, ki so jih avtorji predložili s takim imenom. Seveda sem pričakoval očitek veljavnosti objave strokovne publikacije! Publikacija mora biti predana v javnost ali vsaj v knjiž- nice, kjer je dostopna botanikom. Taka določba Kodeksa je vsekakor nujna in le tako se lahko vključujemo v evropski fitoce- nološki prostor. Kako pa je doma? V goz- dnogospodarskih načrtih ali v posebnih ela- boratih k njim je zbran bogat fitocenološki material: večina gozdnih združb, ki so bile preučevane, ima določene nomenklaturne Oxf.: 931 tipe (pogosto bogato ekološko podprte) ali izdelane tabele (vsaj sintetične) raznih av- torjev (Tooažič, Tregubov, Košir, Smole, Zorn itd.). 1\li bomo ocenjevali le združbe kot ))provizorične<< ali jim očitah »nepravil- nosti imena«, čeprav je nomenklahlrni tip definiran in Jih po svoje prek:rstili? Menim, da so gozdnogospodarski načrti kot javni dokument v našem notranjem pro- storu botanikom vsaj tako dostopm kot knjiž- nice v Evropi. Zato so jih dolžni naši fitoce- nologt v celoti upoštevati kot objavljena dela, če si::::er vsebujejo vse prvine, po- trebne za opredelitev gozdne združbe. Ko se pogovarjam z gozdarji i:1 slišim, kako so sprejeli ponujena strokovna imena za gozdne združbe in kako že s samimi k:raticam1 opredeljujejo m pojmovno razliku- jejo rastišča, se vprašam, zakaJ naj bi se odpovedali poznavanju strokovnih imen? Saj bi liTleli zaprto pot v nadaljnje poglablja- nje v fitocenologiji, postali bi ozki strokov- njaki za milijon hektarjev slovenskih gozdov, ki ne bi mogli primerjati svojih rastišč s sosednjimi v Evropi: zunaj svojega okolja bi bih rastiščno povsem nebogljeni. Res pa je, volk in koza bi se imela dobro! Ubrati je treba pota s Kodeksom sprožene sintakso- nomske revizije gozdnih združb (kjer je že dovolj analitskega materiala) in vzporedno utrjevati rabo fitocenologije v goz:l.arstvu, kar lahko uspešno opravlja le gozdarski inštitut. Živko Košir Gozdarstvo v novem zakonu o planiranju V pogovorih s planerji gozdnih gospodar- stev pogosto slišimo za vrsto problemov, s katerimi se srečujemo pri izdelavi planskih dokumentov. Utemeljeno ugotavljamo, da je značilnost v sedanjem sistemu družbenega planiranja velika in obširna procedura pri- pravljanja in usklajevanja planskih doku- mentov. Posebej velja to v primerih, ki zahtevajo dosledno izpolnjevanje zakonskih postopkov, npr. pri prostorskem planiranju. 394 Nesmoteren postopek planiranJa m pre- malo učinkoviti mehanizmi planiranja ne zagotavljajo učinkovitega mikro- in tudi se- lektivnega makroekonomskega usmerjanja gospodarskega razvoja panoge in s tem celovitega družbenega razvoja. Preobsežna zastavljeni koncepti planiranja in njihova spremljava na vseh mogočih nivojih so pri- peljali v fazo. da smo ponavadi ob sprejetju letnih in dru·Jih planov rekli: »No, končno smo sprejeli plan, ki ga zakon zahteva, zdaj se lahko posvetimo pomembnejšem delu.<< Ob tem pozabljamo na osnovni namen pla- niranja, da z bolj ali manj radikalnimi posegi vpbvamo na razvoj naše dejavnosti in go- zdov, na gospodarjenJe z njim1 tn da razvoj usmerjamo v določeno željeno smer s tem, ko po možnostih pospešujemo ali za- ustavljamo potek procesov. V takem vzdušju je bil pred kratkim J.Zdelan osnutek, zdaj pa je pripravljen pred- log sprememb v sistemu planiranja na zve- zni ravni. ki prinaša večjo plansko avtonom- nost delovnim organizacijam, da se odločajo o načinu planiranja, zahteva pa večjo odgo- vornost izvršilnih organov za doseganje pla- nov, ker je le-to vezano na njihov mandat. Predlagatelji so v okviru sprememb v gospodarskem SiStemu skušali zagotoviti take spremembe, ki bodo omogočale us- tvarjanje tržnega gospodarstva, ki bo v pla- nih osnovni parameter za mehanizem plan- skega usmerjanja. Pomembna sprememba je odprava obveznosti vsesplošnega plani- ranja in usklajevanJa med seboj ter odprava planov družbenopolitičnih skupnosti. To se- veda ne pomeni popolne opustitve planskih aktov v organizacijah, temveč prilagajanje planskih funkcij sedanjim ali prihodnjim sa- moupravnim oblikam organiziranosti. To po- meni tudi lastno odgovornost za plane m poslovanje. Gozdarstvo kot dejavnost posebnega dru- žbenega pomena bo po novem zakonu ob- držalo obveznost sprejemanja planov, kljub temu da je pretežni del dejavnosti prepu- ščen trgu in tržnemu mehanizmu m je kot tak že do zdaj samostojen pri planiranju razvoja ter ekonomsko odgovoren za gospo- darjenje. Ah drugače povedano, gozdarstvu naziv ))dejavnost posebnega družbenega pomena« ni prinesel nobenih bistvenih plansko omogočenih olajšav, enako kot dru- gim popolnoma tržno usmerjenim organiza- cijam. Za gozdarstvo je v novem zakonu o planiranju nedorečena vse o odgovornosti organov družbenopolitičnih skupnosti, ki bi morali s predpisi in ukrepi ustvarjati pogoje za realizacijo družbeno sprejetih planov. Ta taktika - teh pogojev. načinov za doseganje planov, m nikjer, čeprav b1 morali imeti svoje mesto v družbenih pianih. To tudi zato - da bi dali stab1lnosl pogojev poslovanja pa tudi informacijo morebitnih obveznosti čisto tržnim subjektom. Ker je to zvezni zakon in ker dajejo sedanji ustavni amandmaji možnost urejanja družbenega plaruianja republiškim zako- nom, bi kazab take pobude usmeriti sloven- skim sestavljalcem teh predpisov. Plan bi po usmeritvah nove zakonodaje moral biti učmkovito sredstvo za doseganje primernega in stabilnega gospodarjenja pa tudi socialnega razvoja, ob tem tudi nujen instrument za zagotavljanje družbene učin­ kovitosti tržnega mehanizma. Plan naj bi omilil slabos:i trga, predvsem tiste, za ka- tere tržni mehanizem v naših razmerah ne more dati ustreznih rešitev. Sem sodi tudi gozdarstvo s svojimi specifičnostml, ki jih pogojuje status, posebej pa podčrtuje stanje gozdov. Pri vseh popolnoma tržno naravna- nih subjektih je ta odpravljena obveznost vsesplošnega planiranja in usmerjanja pla- nov zaradi čim večje njihove samostojnosti pravilna. Pri gozdno gospodarskih organiza- cijah se je obveznost planiranja morala za- držati zaradi usklajevanja v okviru dejavno- sti kot tudi zaradi usklajevanja s plani dru- žbenopolitičnih skupnosti prav zaradi dolo- čeruh vidikov procesa reprodukcije. Pričakovana prihodnja panožna zakono- daja naj bi spremenila sistem financiranja reprodtL!.ccije. V njo bodo vključeni verjetno tudi drug1 porabniki ali pa bodo dane po- bude za panožne olajšave. S tem bo postav- ljena obveznost vključevanja v družbene plane na vseh družbenopohtičnih nivojih. T1 plani morajo biti po novi planski zakonodaji komplementarni in konsistentni, da bodo zagotovili pogoje za učinkovit m stabilen gospodarski m družbeni razvoJ ter za skladne odnose v družbeni reprod·J.kciji. Spremembe vsebine družbenih planov, ki naj bi bili v prihodnje bolj prilagojem naravi problemov, seveda na različnih rav- neh družbene organiziranosti, bodo omogo- čale, ob pravilnem pristopu in prikazu teže posameznih problemov, gozdarstvu večje možnosti pri opredeljevanju planov. Nova planska zakonodaja obljublja dejavnostim splošnega družbenega interesa večji po- men. Zastavljanje ciljev in elementov raz- vojne politike na) bi bilo demokrallčnejše usklajevano, njihovo uresničevanje pa rezul- tat učinkovitega in strokovnega dela . 395 Upajmo, da bo vse tudi v praksi tako potekalo. Seveda to pomeni, da bo v gozdar- skih planskih aktih prišlo do sprememb. Vsebinsko se bodo morali spremeniti, skla.dno ~ potrebami organizacije in nosilcev usklajevanja ter primerno zahtevam, ki si jih STROKOVNA SREČANJA Oxf.: 425.1 Poročilo bodo gozdarske organizacije postavile same ter obveznostim do vključevanja drugih de- javnosti v usmerjeni gozdarski. in družbeni razvoJ. Branko Breznik z mednarodnega simpozija v porazdelitvi in vplivu fotooksidantov v alpskem prostoru (Poročilo smo poročevalci M. ŠOlar, F. Batič, (oba IGLG) in D. Hrček (Hidrometeorološki zavod SRS) pripravili po posameznih vse- binskih sklopih.) Splošno Simpozij, ki ga je od 11. do IS. 4. 1988 v znanem zahodnonemškern gorskem leto- višču Gannisch-Partenkirchnu pod pokrovi- teljstvom bavarskega državnega ministrstva za razvoj dežele in vprašanja okolja organi- zirala Družba za proučevanje sevanja in okolja (bavarska projektna skupina za ugo- tovitev vpliva škodljivih snovi na okolje), spada med dejavnosti delovne skupnosti AJpe-Jadran. Na simpoziju je sodelovalo prek 250 stro- kovnjakov iz več kot 30 držav, dežel in pokrajin. Na njem niso bile samo članice delovne skupnosti Alpe-Jadrana, temveč tudi številne opazovalke. Slovenci srno imeli tokrat močno zastopstvo (sedem članov), vladnega predstavnika ni bilo med nami. Prireditelji so nas prilaajšali za simultano prevajanje v slovenščino, ki je tudi uradni jezik te delovne skupnosti. Pri treh predstavnikih Hrvaške so za si- multano prevajanje poskrbeli. Slovenska udeležba je bila dejavna, prebrali smo refe- rat in predstavili sedem posterjev. V petih dneh se je zvrstilo več kot petde- set referatov in koreferatov, ki so obravna- vali tri teme: l. Poškodbe gozdov v Alpskem prostoru. 396 2. Oblike in načini delovanja fotooksidan- tov na rastlinje in ekosisteme. 3. Fotooksidanti - nastanek, transport, transformacije, meritve, gibanja skozi pro- stor in čas. Del udeležencev se je posvetil tudi dru- gim deJavnostim - seji predstavnikov članic Alpe-Jadran in ogledu projekta Wanek v neposredni bližini Garmi.sch-Partenkirchna. A. Poškodbe gozdov v Alpskem prostoru Poročila o poškodbah gozdov so bila splošna in niso obravnavala le posledic fotooksidantov. Poročevalci so bili iz Tirol- ske, Južne Tirolske, severne Italije, Bavar- ske in iz kraja gostitelja. Referati in razprava so bili tipičen odraz različnih pogledov na pojav propadanja go- zda, tako pri intenzivnosti, obli..ld kot pri vzrokih za poškodbe. Vsi referenti so prika- zali stanje in težnje sušenja gozdov. Skupno je prepričanje, da je takšno ali drugačno onesnaževanje zraka glavni vzrok za dana- šnje katastrofalno stanje gozda v alpskem prostoru. Do onesnaženega zraka so morda še najbolj strpni Južni Tirolci (Italija). Na splošno vsi ugotavljajo, da se poškodo- vanost še vedno stopnjuje, da se seli v gore, da se imisija S02 zmanjšuje, im:isija NOx pa narašča, da povprečja ne povedo dosti. Zanimivi so bili tudi nekateri novi termini kot Schadstoffturismus (transport), razredi - cone ogroženosti (stopnja poškodb fizične danosti prostora). Navedbe, da poškodbe naraščajo s količino padavin, mso dorekli. Referenti so se osredotočili predvsem na obravnavo višjih stopenj poškodovanosti drevja. Večina jih ugotavlja, da poškodovanost drevja narašča s starostjo. Ker so v gorah pretežno stari sestoji, je morda to vzrok za sorazmerno visoko stopnjo poškodovanosti alpskih gozdov. Pri ocenjevanju poškodovanosti ( osutosti) so Bavarci najstrožji, Južni Tirolci najblažji, ti notranje osutosti sploh ne upoštevajo. Čutiti je rahlo nezaupanje O, 10, 25, 60-od- stotni lestvici osutosti in zgolj terenskemu delu z mrežnim vzorčenjem. Ponovno pou- darjajo potrebo po dobri izurjenosti popi- sovalcev i.n po lO-odstotni lestvici osutosti drevja. Tudi na tem simpoziju so razglabljali o prednostih terenskih in daljinsko zasnovanih metod. Razprava je opozorila1 da daljinska metoda na podlagi intrardečih fotografiJ na splošno pokaže močnejšo poškodovanost gozdov kot terenske raziskave in da je nepnrnerna za mlajše sestoje. Govorili so tudi o deležu sušic, o proble- matiki manjkajočih dreves ... Menim, da lahko na podlagi tega, kar smo slišali. sklenemo, da smo pri naš1h analizah umiranja gozdov na pravi poti in v marsičem daleč pred drugimi. Pokazatelji simpozija (vladni predstavniki Bavarske - dr. Weissgerber, dr. Seit- schek ... ) so vodih t. i. delovni sestanek predstavnikov dežel članic Alpe-Jadran, na katerem smo obravnavali stanje gozdov po popisu iz l. 1987 v posameznih deželah, razreševali metodološka vprašanja, meri- tvene službe, koordinacijo in posebne razi- skave. Z opombo. da nisva uradna predstav- nika SRS, sva se tega sestanka udeležila s tov. D. Hrčkom. Na sestanku je prišlo do nekaj nerodnosti. Udeleženca tega posvetovanja namreč ni- sva vedela, kdo je naš uradni predstavnik v delovni skupnosti Alpe-Jadran, in tudi tega ne, da nismo poslali poročila o stanju gozdov skupnosti Alpe-Jadran zaradi slabih povezav ustanov SRS s to skupnostjo. Po- dobne težave so imeli oziroma imajo tudi drugi. Iz deželnih poročil povzemamo, da je treba v smislu beljskega sklepa (AA-okto- ber l. 1987) rnetodiko in obliko poročil poenot1ti, da l. stopnji poškodovanosti dre- vja ne smemo pripisovati prevelikega po- mena, da je treba. izdelati (dopolnitl) izrav- nalni ključ, da se prave poškodbe začnejo pri osutostl Ead 25%, da bo v bodoče še večja zmeda, ker določene države spremi- njajo metode snemanja (ploskve - CIR), da po tem sistemu ne bo mogoče cele države posneti v enem letu, da se vsem metodolo- škim težavam lahko ognemo, če analiziramo težnje dogajanj v gozdovih, da ima centrali- zirano urjenje popisovalcev svoje dobre in slabe strani. Čutiti je bilo močan vpliv avstrijske skupi- ne, ki je v delovni skupini Alpe-Jadran najmočnejše zastopana. V določenih državah pridno raziskujejo tla (največ v Avstriji). Tudi na tem področju ni enotnosti. Avstrijci so predlagali svoj program pedoloških raziskav. Na seji je bilo sklenjeno, da vsaka dežela članica izdela seznam raziskav - projektov in gradivo (naslov projekta, nosilci, sodelav- 8i, kratka vsebina) dostavi delovni skupnosti Alpe-jadran, seveda prek našega uradnega predstavnika. Isto velja za poročilo (Črno knjigo). Ko si je glavnina ogledovaia kultuno-zgo- dovinske znamenitosti. smo nekateri lahko na lastm koži občutili »kisli dež«. Pokazali so nam vzročm raziskovalm projekt Wank. katerega osrednji namen je proučevanje vzrokov propadanja gozdov, posebno fo- tooksidantov. Prav med tem ogledom je bil kljub narav- nost nemogočernu vremenu stik med udele- ženci najbolj sproščen, pristen, neposreden in konstruktiven. Marjan šo lar B. Vpliv na rastline in ekosisteme Na simpoziju je petnajst referatov in devet posterjev obravnavalo delovanje fotooksi- dantov in drugill onesnaževalcev na rastline. Začetni referat s tega področja je predsta- vil teoretične vidike, delovanja onesnaže- valcev, to je vstop v rastlino, kopičenje onesnaževalca, reakcije rastline in nastanek poškodb. Rastline so med razvojem v ozračju s kisikom razvile specifične bioke- mijske in kemijske načine obrambe pred 397 oksidanti. Biokemijske načme obrambe predstavljajo razni encirm, ki nevtralizirajo oksidante (ozon, atomarni kistk, superok- Sldni 1on. itd.), kemijski način pa je tvorba snovi (citronske kisline, karotenoidov, ter- penov, izoprena, glutationa itd.), ki reagirajo z. oksidanti in s lem obvarujejo rastlinsko tkivo pred poškodbami. Referat je obravna- val tudi mesto delovanja in kopičenja teh snovi v tk1vih m celicah ter procese v rastlini, ki so najprej in najbolj prizadeti. Vsi ostali referati in posterji, razen enega, so obravnavali konkretne vidike delovanja fo- tooksidantov na rastline. Raziskave so bile opravljene na prostem, v laboratorijih ali kombinirano. Glede na to , da je bil si.rnpozij namenjen predvsem delovanju fotooksidan- tov in iskanju načinov ir1 mest njihovega delovanja, je bilo največ raziskav s področja ekofiziologije, biokemije ir1 anatomije rastlin. Prikazani so bili tudi ekosisternski pristopi k študiju tega problema. Pri raziskavah procesov je bil prikazan vpliv fotookstdantov, samih in v kombinaciji z drugimi onesnaževalci, na fotosinteze in transpiracijo. Pri tem niso bili komentirani le izsledki meritev, ampak tudi načini iz- vedbe poskusa (v kontroliranih pogojih v laboratoriju, na prostem, v »Open top1< komo- rah) in ustreznost izbora merilne tehnike, mesta meritev ter časa merjenja. Meritve raziskovalcev iz Avstrije (Innsbruck, Gra- dec, Dunaj) in Zvezne republike Nemčije so pokazale, da sta procesa fotosinteze in transpiracije med prvimi tarčami delovanja fotooksidantov. Poškodbe teh vrst nastajajo pri iglavcih tudi pozimi, kajti te rastline so tudi pozimi fotosintetska dejavne in stara razlaga o popolnem zimskem mirovanju ne drži več. Na biokemijskem področju so delovanje fotoksidantov dokazali s povečano koncen- tracijo in dejavnostjo encimov, kot so ka tala- za, peroksidaza in superoksid dismutaza v iglicah smreke ter listih bukve in drugih drevesnih vrst. To so encimi, katerih koli- čina se v tkivih rastlin poveča v stresnih situacijah, posebej pa še ob prisotnosti ok- sidantov. Na enak način se ob povečanju fotooksidanta v okolju v iglicah ali listih poveča koncentracija citronske kisline, tiola ali glutationa. Še posebej so bile zanimive raziskave fotosmtetsko dejavnih barvil (klo- 398 rofilov in karatenoidov). Podobno kot pri prejšnjih analizah, so tudi pri teh raziskavah vzorčili v vertikalnih profilih (od 500-ca. 2000 m n. v.). Količine in razmerja barvil v tgllcah smreke so pokazali, da je v dolinah pogosto glavna uničevalna prvina kisla polu- cija (nastaja feofitm), v višjih legah, nad 800 m n. v. pa so to oksidanti. Na teh višinah se sprva poveča količina karotenoidov, ki so naravna zaščita pred oksidanti, šele nato pa pride do razkro)a klorofilov. Takšna razlaga se ujema tudi z meritvami žvepla v iglicah smreke in meritvami fotooksidantov v zraku po višinskem profilu. Raziskave na področju ultrastrukture in funkcije rastlinske celice so pokazale, da vplivajo fotooksidanti na diferenciacijo krov- nih tkiv, še posebej na razvoj in delovanje listnih rež. Pod vplivom ozona in verjetno tudi drugih oksidantov je motena lignifika- cija celičnih sten, kar bistveno spremeni delovanje rež v povrhnjici. Posledica tega je spremenjena vlažnost lista. Spremembe zaradi delovanja fotooksidantov so se poka- zale tudi v strukturi voskov v k:utikuli na iglicah smreke. Tudi te spremembe so se pojavljale v tistih višinskih pasovih, v katerih je bila izmerjena povečana koncentracija fotooksidantov. Do enakih rezultatov so prišli tudi, ko so rastline zaplinjevati z ozonom v laboratoriju. Nekoliko širše in bolj ekološko je bil zastavljen švicarski poskus, pri katerem so poskušali ugotoviti vzrok za masovno pojav- ljanje bukove volnate listne uši (Phyllaphis fagi) na nadmorskih višinah nad 900 m. Z analizo vsebnosti hranil v listih so ugotovili, da se na tej višini znatno poveča količina aminokislin. Podobno povečanje aminoki- slin v listih bukve so dobili, če so rastline zaplinjevali z ozonom. Tako so dokazali, da onesnaževalec, v tem primeru ozon, po- sredno povzroči hitrejši razvoj škodljivca. Ista skupina raziskovalcev je proučevala tudi delovanje fotooksidantov in nizkih tem- peratur v odv1Snosti od tipa tal. Celovitejši, ekosistemski pristopi prouče­ vanja delovanja fotooksidantov in onesnaže- valcev sploh na gozdni ekosistem so poleg gozdnih popisov fitopatoloških, pedoloških in vegetacijskih raziskav vsebovali vse prej omenjene specialne raziskave in klimatske meritve onesnaževalcev v zraku. Bavarci so 1 1 J, predstavili štiri tovrstna raziskovalna ob- močja (Fichtelgebirge, Bayerischer WaJd, Hoglwald, Bayerische Kalkalpen-Wank), ki se med seboj razlikujejo po tipu tal. stopnji onesnaženosti in nadmorski višini. Skupno jim je to, da so gozdovi povsod poškodovani, da neposredni povzročitelj ni znan (daljinski transport!) in da je smreka povsod glavna drevesna vrsta. Obenem so to območja, za katera imajo na voljo dovolj osnovnih podat- kov ter osnovno infrastrukturo za izvedbo raziSkav. Za vsako izmed teh območij so si izdelali delovno hipo tezo o vzrokih propada- nja gozdov in jo skušajo z raziskavami potr- diti ah ovreči. Podobno raziskovalno postajo (Rosalia) so prikazali tudi Avstrijci. Na koncu tega dela simpozija je bilo 1zredno zanimivo predavanje predstavnika avstrijske vlade. Prikazal je stanje raziskav in vedenje o propadanju gozdov v Avstriji, ki odraža tudi stanje v srednji Evropi. Pri njih so do sedaj predvsem zbirali podatke, popisovali stanje in vzročno analizirali pojav propadanja gozdov. Popisi so v glavnem izdelani, precej vedo o emisiji in irnisiji, dosti slabša pa je obdelava podatkov in še slabši prenos rezultatov v prakso. Zato Je poudaril, da je treba najprej analizirati in uporabiti že znane podatke. Dosedanja delna spoznanja naj bi vključili v širše eko- sistemske pristope k reševanju problema. Zaradi tega je nujna vključitev v medna- rodne programe in projekte, kajti problem je globalen in ga ob današnjem pristopu ni mogoče rešiti. V ta namen bo avstrijska vlada izbrala primerne ustanove, ki bodo nadgradile zdaj potekajoče raziskave s po- dročja propadanja gozdov. Po njihovem mnenju je propadanje gozdov splošni člove­ ški problem in predstavlja le enega lZmed vrhov ledene gore v morju težav današnjega civiliziranega sveta. Franc Batič C. Fotooksidanti - meteorološko-kemijske meritve S1mpozij je bil na visoki strokovni ravni. Zaslugo za to ima prireditelj, ki je poleg priznanih strokovnjakov s področja Alp po- vabil tudi nekatere 1-4 drugih držav. Med njimi je bil tudi prof. Isaksen iz Osla, ki je imel uvodno predavanje o vplivu fotookst- dantov na globalno atmosfersko kem1jo. Po- sebej je opozoril na močno naraščanje kon- centracije ozona v spodnjih slojih troposfere v tem stoletju. Porast pripisuje povečani fotokemijski dejavnosti v ozračju . Pri reakci- jah sodelujejo predvsem dušikovi oksidi in ogljikovodiki v zraku, ki so delno naravnega, delno pa antropogenega izvora. Nekakšen katalizator pri teh reakcijah je ultravijolična (sončna) svetloba. Prof. Seiler iz Fraunhoferjevega inštituta v Garmischu je govoril o povezavah med vzroki 7.n umirrmje gozdov in atmosfersko kemijo. Škodljive snovi, ki vplivajo na rastje v sekundarni obliki, so suhe usedline, kisle padavine in fotoksidanti v plinasti obliki. Pomembne so koncentracije omenjenih škodljivih snovi. V majhnih koncentracijah so nekatere - sicer škodljive snovi - lahko tudi koristne. Glavni prenos škodljivih snovi na velike razdalje obstaja na višini nad 1500 m nad :norjem. To je dokazala tudi černobilska nesreča. Na višini 1500 m in na višini 1100 m n. m. se v Alpah pogosto pojavlja temperaturna inverzija. Pod plastjo zraka s temperaturnim preskokom se na- vadno pojavlja plast s stratusno oblačnostjo. V tankem gornjem predelu stratusa so sko- raj idealni pogoji za fotokemijske reakcije zaradi izredno intenzivne difuzne svetlobe. V tej plasti so izmerili visoke koncentracije ozona, zelo veliko kislost vode v kapljicah in do desetkrat več formaldehidov kot v prosti troposferi. Možne so tudi reakcije z izopreni, ki se sproščajo v gozdovih na teh višinah. Dr. Paffrath z inštituta za fiziko atmosfere iz Oberpfaffenhofna je govoru o razporeditvi in nastajanju ozona v Alpah. V referatu je razložil nov pojem - rezervoar škodljivih snovi. Rezervoar pomeni plast zraka med višinama li OO in 1500 m. Omejen je z dvema plastema s temperaturno inver- zija. Če se škodljive snovi ujamejo v to plast, lahko v njej ostanejo več dni. Podnevi pote- kajo fotokemijske reakcije, kar se kaže v visokJ. koncentraciji ozona. Najhujše po- škodbe gozdov se ujemajo z višino te plasti. Izrazite fotokemijske razmere se pojavljajo deset do petnajstkrat na leto in trajajo do štiri dni. Na simpoziju je bilo govora tudi o prenosu škodljivih snovi prek AJp. Za prou:=:evanje prenosa so potrebne natančne meritve one- 399 snaženost1 na posebeJ izbranih točkah in uporaba nwneričnih modelov. Ti potrebu- Jejo dovolj natančne emisijske rn meteorolo- ške podatke. Zaradi različnih emisijskih in meteoroloških razmer so v Alpah velike razlike pri izpostavljenosti škodljivim vpli- vom iz zraka. ŠtirJe referati so bili posvečeni problemom emisije in izdelave emisijskih katastrov. Mnogo je bilo referatov o stanju onesnaženosti. Težnja po naraščanju kon- centracij ozona se je po naglem dvigu v letih 1977-1983 umirila. Nekaj je bilo pove- danega tudi o vplivu stratosferskega ozona na koncentracijo ozona v troposferi. Ta vpliv se povečuje z nadmorsko višino. V posebnih meteoroloških razmerah (fen) pa pride do prodorov stratosferskega ozona v razme- roma visokih koncentracijah skoraj do nižin. Za meritve onesnaženosti zraka z ozonom Oxf.: 425.1:425.3:48 Poročilo uporabljajo ponekod tudi preproste metodo svečJc z indigo papirjem. S to ceneno me- todo lahko dobimo koristne dopolnilne po- datke k podatkom IZ dragih avtomatskih menlni.kov. Navezali smo stike s kolegi iz štajerske, da bi tudi pri nas preizkusili omenjeno metodo. Na podlagi prvih izkušenj s fotooksidanti pn nas lahko ugotovimo, da so razmere podobne kot drugod v Alpah. Udeležba na takem simpoziju pa gotovo prispeva k hitrej- šemu spoznavanju in reševanju problemov, povezanih s fotooksidanti. Gradivo s simpo- zija v Garmisch-Partenkirchnu bo tiskano poleti l. 1988 in bo pri udeležencih SLmpozija na razpolago vsem tistim, ki jih problematika fotooksidantov bolj podrobno zanima. Dušan Hrček o centralnem tečaju ECE (training coursu) - delovne skupine za spremljanje in nadzor propadanja gozdov v okviru držav članic Evropske ekonomske komisije (Freiburg in Briesgau, 8.-11. 8. 1988) Osnovni pogoJ za primerljivost izsledkov pop1sov propadanja gozdov je enotno poj- movanje določenih sunptomov. Zato pote- kajo številni tečaji ocenjevanja sušenja dre- vja na različnih ravneh in ob spoznavanju različmh teritorialnih (ekoloških) posebno- sti. Letošnji freiburškl je potekal na prvi rav- ni, kajti združeval je obe programski sre- di~či (PCW, PCE), obravnavali pa smo za srednjeevropsko-alpsla prostor najpomem- bnejše drevesne vrste (smreko, jelko, rdeči bor, macesen, bukev, hrast, jesen, javor). Kot večkrat poprej so bivališče temu tečaju nudili: Freiburški gozdarski inštitut, strokov- njaki tega mštituta in poškodovani Schwarz- waldski gozd. Za organizacijo tečaja je skrbel koordina- tor PCW, dr. K. F. Panzer iz Hamburga, ki je rudi povezovalec obeh središč, v strokov- nem pogledu pa je tečaj vodil dr. Metzen- 400 dorff iz Fretburga. Sestava udeležencev je bila po narodnostt, starosti in predznanju zelo pestra, po delovni zagnanosti in tudi dosežkih ocenjevanja pa zelo enotna. Bilo nas je sedemnajst iz devetih držav (iz Italije, ~panije, Bolgarije, Češkoslovaške, Sovjetske zveze, Vzhodne Nemčije, Poljske in Jugosla- vije). Tolaatni mednarodni tečaj je bil zelo podoben našemu lanskemu tečaju v Ljublja- ni. Najprej smo problematiko znakov suše- nja drevja obdelali teoretično v predavalni- ci, nato pa še praktično na živih primerkih v gozdu. Temu je sledil mdividualni test. Ocenjevali smo samo osutost in porumene- lost drevja, pri rdečem boru pa tudi izpad iglic zaradi cvetenja. Slednje se mi zdi dokaj zapleteno. Drevesa, pri katerih je bilo največ razlik, smo obravnavali takoj na terenu, končne rezultate, ki s::> bili računalniško obdelani in grafično ter statistično prikazani, pa do konca tečaja. Če na kratko povzamem rezul- tate: vsi smo zelo dobro in enotno ocenih rdeči bor, tako po osutosti kot po porumene- losti. Pri bukvi, jelki ter smreki je bilo več razlik Po rezultatih so nas razdelili v tri skupine, v »nmmalne ocenjevalce«, »prece- njevalce« in »podcenjevalce« -sam sem bil v zadnji skupinl. Menim, da je glavni vzrok razlik to, da določene normalne posebnosti habitusa, predvsem pri listavcih, spoznamo za patolo- ške in imisijsko patološke in da delamo z različnimi regionalno pogojenimi referenč­ nimi drevesi. To sem ostalim tudi razložil. Osutost smo ocenjevali po 5-odstotni le- stvici in to kasneje uvrščali v lestvico ECE (0-10, 11-25, 26-60, 61-lOO %, sušica). Tako je bila večina odstopanj že odpravljena in če bi upoštevali še našo metodo ovrednote- nja, pn kateri upoštevamo večino na terenu zbranih meril in ne samo osutost in porwne- nelost, bi bili popolnoma enotni, čeprav imamo mi veliko več podatkov za razlago končne stopnje poškodovanosti oziroma po- datkov za izdelavo napovedi ogroženosti drevesa, sestaja in gozda sploh. Naj za konec naštejem nekaj najpomemb- nejših ugotovitev, mnenj, vtisov, občutkov in doživetij s tega tečaja: - Pri nemškem načmu ocenjevanja osuto- sti borov je vpliv subjektivnega dejavnika zelo močan. - Na koncu se je izkazalo, da lametasin- drom ni nič drugega kot osuta grlVasta smreka, zato je tzraz sindrom odveč . - Jelka in hrast imata zaradi tvorbe se- kundarne krošnje veliko možnosti za preži- vetje. - Da bi 1zločili t. i. pozicijski (stojiščni) učinek je potrebno drevje na pobočjih oce- njevati s stojišča v višini tretjine drevesa nad koreničnikom. - Pri jelki je najbolj poškodovan drugr, pri srrueki pa prvi socialni položaj (nemške ugotovitve). - Veliko je bilo govora o t. i. diferencialni diagnosttkl in njenih težavah, ki izvirajo tudi iz dejstva, da ne ocenjujejo nekroz. - Osutost in porumenelost na stalnih po- skllsnih ploskvah ocenjuJejo z dvema dvo- članskima ekipama ter se tako Izognejo večjim napakam. - Urejevalci celo v sestojih III. stopnje poškodovanosti ugotavljajo normalne pri- rastke, kar pripisujejo začetnemu pozitiv- nemu delovanju dušičnih oksidov (NOx), ki oskrbujeJo drevje z dušikom. - Najhujše poškodbe opazujejo v višin- skem pasu nad 900 m, glavni vzrok poškodo- vanosti pa naj bi bil po zadnjih ugotovitvah ozon (03) . - Ves čas smo bih v gozdovih na prakam- ninah, na zelo revnih in skrajno kislih tleh. Prostorska razporeditev poškodb k3.že na posredni vpliv onesnaženega zraka (zdi se, da kloroze, ki se pokažejo pred osutostjo, nastanejo zaradi pomanjkanja hranil). - Močno poškodovane sestoje kalciflcira- jo, v njih podsajujejo bukev (tudi do 10.000 kosov na ha) in si na vse načine prizadevajo ohraniti gozdove. Stroške utemeljujejo z vrednostjo posrednih vlog gozda. Zaupajo v bodoče čistejše ozračje. -- Na teren;.1 smo videli poskuse v odprtih komorah, ma~ce zanemarjene učno pot, le- po, urejeno kultlVirano krajino in naravt močno odtujene sestoje, ki zagotovo igrajo pomembno vlogo pri poškodovanosti Schwarzwaldskega gozda, kl je na splošno manj poškodovan kot naše Pohorje, pone- kod pa veliko bolj. - Zadnji dG.ll sta nam Italijanska predstav- nika tz Toscane predstavila metoc.ologiJO ocenjevanja poškodovanosti drevesnih in grmovnih vrst v mediteranski in submedite- ranski regiji. Ob koncu smo predstavniki poS8.!11eznih držav morali poročati o sprotnih dejavnostih, metodoloških posebnostih in o problemih pri našem delu. Vzdušje je bilo vseskoz1 prijateljsko in tovariško, gostoljubnost gostlteljev zgledna, subvencija ECE, inštituta v Freiburgu in revirnih okolišev hvalevredna. Freiburški dnevi so bili za vse udeležence nadvse koristni. Marjan ŠOlar 401 Oxf.: 0--010 Revizija gozdarske decimalne klasifikacije (ODC) Od 24. do 27. maja 1988 je bil pri Gozdar- ski zvezni raziskovalni organizaciji (Forst- liche Bundesversuchsanstalt) na Dunaju 3. delovni sestanek [UFRO projektne skupme P6.0I-OO s tematiko >>Revizija Oksfordskega sistema decimalne klasifikacije za gozdar- stvoc<, Vsebina sestanka je bila naslednja: l. končna dodelava Dopolnila št. 8 v an- gleščini, nemščini in francoščini; 2. praktični prikaz uporabnosti ODC za računalniško procesiranje iz podatkovne zbirke pri Forstliche Bundesversuchsanstalt Wien; 3. francoska verzija Dopolnil št. l-7: 4. Izdaja kratke verzije (trimestna števila) ODC v vseh treh uradnih jezikih IUFRO: 5. Obisk pri Dokumentacijskem centru AGRIS (F AO). Projektna skupina P6.0l-OO se je formirala IZ TUJEGA TISKA Oxf.: 907(048.1) Naval na divjino ROSZAK, Theodore: Leave the wilder- ness alo ne! (Pustite divjino pri miru!) New Scientist, 1988, No. 1615, s. 63-64. Kaj je pravzaprav divjina (angL wilder- ness, nem. Wildnis, franc. n§gion inculte)? Če sklepamo po rabi tega izraza v literaturi, potem je divjina večji zemljepisni prostor, kjer je narava še prvobitna. kjer ni čutiti uničujočih vplivov človeške naseljenosti in civilizacije. Take prave divjine v Evropi ni, če i.zvzamemo del Skandinavije. Zadovoljni moramo biti z ostanki in drobci nekdanje divjine. V Alpah še najdemo nekaj prvobit- nih, odmaknjenih dolin, pa tudi malo obi- skan visokogorski in ledeniški svet. Tudi 402 l. 1979 v Hamburgu na sestanku IUFRO strokovne skupine S6.03 Informacijski si- stemi in terminologija z nalogo, da posodobi ODC, to je svetovni sistem za razvrščanje gozdarske in in lesarske literature. Po svetovnem kongresu IUFRO v Ljub- ljani je postala vodja skupine Regina SCHENKER (Zi.irich). Poleg nje so bili na dunaJskem sestanku člani delovne komisije - Otmar BEIN (Dunaj), dr. Daryous VOS- HMGIR (Dunaj), Marie-}eanne LIONNET (Nancy), dr. Leopold ROSSAKlEWICZ (Var- šava), Jean Daniel ENGIST (Birmensdorf) in Marja ZORN-POGORELC (Ljubljana). Sestanek je bil uspešen: Dopolni~o št. 8 v vseh treh uradnih jezikih IUFRO in franco- ska verzija Dopolnil št. l-7 so oddana v ttsk pri IUFRO NEWS. Marja Zorn ohranjeni pragozdni ostanki v naši državi so dragocen vzorec diVJine. Čeprav ljudje silijo v vsak, še tako skrit in odmaknjen kot naše Zemlje, pa najdemo obsežno in seveda tudi težko dostopno divjino v Združenih državah, Kanadi in še kje na svetu. Sicer smo pa lahko zadovoljni, če najdemo še kak miren gorski kot. greben ali vrh, kjer nas ne bode v oči človekovo uničujoče delovanje. Sicer je divjina prepogosto pcjem za zanemarjenost, odljudnost ipd. Nekako bolj pri srcu nam je dežela z asfaltom, betonom, gostilnami. Pa vendar divjina predstavlja prvobitno naravo, ki se ji ne moremo odreči, a je je vsak dan manj 1 Da ljudje potrebujejo in iščejo divjino, nam kaže npr. gneči:! na planinah, kjer skušamo najti vsaj malo dtvjini podobnega sveta. Avtor poroča, da se je turizem lotil že Antarkti.ke, kl Je sicer zaledenela, skrajno negostoljubna celina m TP.snif.nA rl.ivjini'l . Že 7000 turistov iz bogatth držav naj bi vsako leto prišlo na ledene antarktične obale. Take izlete si lahko privoščimo že za 3000 dolarjev, če začnemo pot v Buenos Airesu. Turisti že silijo po Scottovih in Amundseno- vih stopinjah na južni pol. Zaenkrat na An- tarktiki še ni kakšne posebne »infrastruktu- re«, toda turistične agencije že obljubljajo razkošne hotele z nočnimi zabavišči in z vsem, kar spada zraven. Sicer pa na razko- šne hotele naletimo že visoko v Himalaji, turizem je že vdrl v Amazonijo, po Nilu navzgor v najčrnejšo Afriko, v Mongolijo, Tibet, Nepal. Sedaj se je temu pridružila še Antarkhka. Razne ekspedicije so v ledeni- škili puščavah Antarktike že prej pustile svoje sledove: pločevinke, steklenice, od- padke lZ plastične snovi, zarjavele stroje itd. Nekdanjega miru ni več tudi v največjih globinah morja, kamor prodirajo zvočni va- lovi s podmornic, tankerjev, pa tudi z navad- nih ladij. Letalski promet in onesnaženje sil-ita že na rob stratosfere. Nekdaj so svet odkrivali le redki izbranci, danes to počnejo množice. Nekdanje krajevne posebnosti in eksotičnosti izginevajo, svet se nekako ize- Oxf.: 908.1 (048. 1) Znanost pod gorami žita New Scientist, 10. 3. 1988 »Science under the grain mountains« Evropa se je v zadnjem desetletju znašla pred zanimiVlm problemom. Kmetje v Evrop1 namreč pridelajo več hrane, kot jo v Evropi potrebujejo m več, kot JO lahko prodajo na druga tržišča. Izhoda iz te zani- mive krize sta pravzaprav samo dva: manj pridelati ali pa več prodati. Začetki napačne strategije segajo v obdo- bje po drugi svetovni vojni. Takrat je bilo evropsko kmetiJstvo na tleh m ni pridelala dovolj hrane. Zato je CAP (Common Agri- cultural Policy) zagotavljal kmetom ugodne načuje. Letališča, hoteli, avtomobili, proda- jalne spominkov, povsod prisoten hrup itn. so po vsem svetu enaki. Množični obisk sili v narodne parke. Divjino je treba temu prilagoditi. Tako je divjina kot premaqani laalj, ki ga vklenjenega v verige razkazujejo množici. Kot pravi avtor, bi zelo rad videl kakšen ostanek prave divjine, toda brez pomoči turističnih agencij. Vendar bi moral biti v tem primeru športni junak, npr. član kakšne himalajske ekspedicije. Ker avtor to ni, raje pusti divjino pri miru. Srečen je, ker se je nekaj divjine zaenkrat še ohranilo. Hoče j1 izkazati spoštovanje tako, da je ne ogroža. Rad gleda odlične barvne fotografije gorovij, puščav, ledeni- kov, ki jih prinaša revija National Geograp- hic. Sicer ameriška televizija vsak teden predvaja po! ducata dokumentarnih filmov o življenju di·Jjadi z raznih koncev sveta, tudi z Antarktike. Ob tem si zaželi, da bi tudi filmarji ostali doma in pustili pingvine in druge živali pri miru. Članek je predvsem pobuda za rc.zmišlja- n]e. Tud1 gozdarji imamo o čem razmišljati, npr. o tem, kaj vse vdre v gozd, ko ga velikopotezno opremimo z gozdnimi cesta- mi. Marjan Zupančič cene za vsako hrano, ki bi jo proizvajali. To je bila dobra motivacija, saj od l. 1960 donosi vsako leto naraščajo za 1-2%. To pa so kmetje d8segli s t.i. intenzivnim kmetij- stvom, kar pomeni z množično uporabo umetnih gnojil, z ogromnimi pov-ršinami iste poljščine , z obdelovanjem s težko mehaniza- ciJO in seveda z uporabo raznih škropiv proti škodlji·Jcem. EGS (evrc-pska gospodarska skupnost) se je kmalu znašla pred problemom. Severna Amerika, Japonska in Avstralija, po »zeleni revoluciji<< pa tudi večji del Azije sami pridelajo dovolj hrane- torej je morala EGS izvažati svojo hrano v tretji svet. Ta pa nima 403 dovolj denarja za plačilo, zato je EGS izva- žala pod ceno. V endar pa so EGS in tudi ostaJe industrij- ske dežele še vedno podpirale naraščanje proizvodnje s subvencioniranjem, odkupo- vanjem presežkov m kopičenjem zalog. Po- ceni hrano so uporabljali za posredne poll- tične vplive m za konkurenco. EGS je lani porab1la dve tretjini svojega proračuna samo za odkup presežkov hrane. Da je krog res začaran, priča tudi deJstvo, da kmetje z zagotovljenim ))trgom<< vlagajo sredstva v tehnologiJO in s tem seveda povečujejo donose. Zaloge v EGS pa se kopičijo ... Ena izmed možnih rešitev bi bila pre- usmerjanje pridelovalcev v različne poljšči­ ne, ki bi bile tudi za evropski trg bolj zanimive. Vendar pa zaenkrat kmetje še nimajo prave spodbude za to. Večina kme- tijskih strokovnjakov je ravno ekonom1stov, ti pa seveda zagovarjajo nadaljnji tehnološ1d razvoj - to pa pomeni še večje presežke. Ugotovitev ameriškega inštituta je pravza- prav grozljiva. Do zdaj na] bi namreč pora- bili kar 150 milijard funtov za subvencije - to pa je baje največja ekonomska interven- cija v mednarodni politiki. Posledice? Nastal je ogromen tehnološki dinozaver, ki je naj- prej uničil male kmeie (ti so pridelovati zdravo m raznovrstno hrano), zaradi vse večje uporabe tehnologije pa je povzročil tudi odhod ljudi iz dežele. Zaradi povsem jasno zgrešene kmetijske politike se kljub nasprotovanju ekonomistov vse bolj uveljavlja ideja nekstenziviranja« kmetijstva. V nasprotiu z intenzivnim kmetij- stvom naj bi pridelovali manj, vendar bolj zdravo in raznovrstno hrano, s čim manjšo uporabo umetnih gnojil m insekticidov. Tako bi bilo okolje seveda manj onesnaženo, še posebej pa bi s tem zaščitili vodne vire. Tu pa se pojavi naslednji problem. Ke- mična industrija v Evropi vlaga velika sred- siva v kmetijske raziskave in seveda propa- gira množično uporabo kemičnih sredstev - WTietnih gnojil, raznih insekticidov in hi- bridnih semen. Ta kemična industrija je v rokah zasebnih družb in vlade držav EGS bodo morale vsekakor kaj ukreniti - obdav- čiti zasebne družbe ali pa omejiti kmetom uporabo umetnih gnojil. Edina pot za zmanjšanje proizvodnje pa je pravzaprav zmanjšanje obdelovalne po- 404 vršine. V Nemčiji in Britaniji so že sprejeh progtam po katerem bodo petino zemlje izločili iz proizvodnje. Vendar pa se tako donosi zman~šajo samo za lO%, ker izločijo najslabša zemljo, ostalo pa kmetje intenziv- neje obdelujejo. Slabšo zemljo naj bi upo- rabljali za pašnike, ki ne potrebujejo meha- nizacije, insekticidov in velikih količin WTiet- mh gnojil. Temeljna napaka zahodne kmetijske poli- tike pa je, da hočejo na vsak način povečati kohčino pridelkov, ne zanima pa jih kako- vost. Ves tržni mehanizem je tako naravnan, pri tem pa še kako trp1 okolje, kl ga zastrup- ljajo wnetna gnojila in insekticid!- o zdravi hrani pa sploh ne moremo govoriti. Kako pa je pri nas? Pravzaprav Je strate- gija enaka, samo presežkov še ne proizvaja- mo. »Sodobno« kmetijstvo tudi pri nas teme- lji na homogenizaciji, umetnih gnojilih, hi- bridnih semenih, vsestranski in težki meha- nizaciji, insekticidih . . . Malokdo pomisli na kakovost pridelkov, še manj pa je tistlh, ki so prepričani, da je izhod kmetijstva v raznovrstnosti, hlevskem gnoju in večjem fizičnem delu na kmetiji. Tud1 v gozdarstvu poznamo podobne pri- mere gospodarjenja iz polpretekle zgodovi- ne, ki so temeljili na enodobnih iglastih gozdovih, kraiki pr01zvodni dobi, golosekih in pogozdovanju, vse pa z enim samim cLljem - proizvesti· čim več lesa v čim krajšem času . Vendar so sčasoma gozdarji spoznali, da ~a pot ni dolgoročna in danes lahko rečerr.o, da pretežni del srednje Evrope sonaravno gospodari z g:Jzdovi. Morda bodo 1o kmalu spoznali tudi Skandi- navci, Ameri-2ani in Kanadčani in upajmo, da se bo kmalu nehalo pustošenje tropskega gozda. Pravzaprav se danes večina človeštva ne zaveda, da nas tak odnos do okolja in narave vodi v neizbežno pogubo. Prepriča­ nje, da smo močnejši od narave, je še vedno močno, kljub temu. da so dejstva že preveč­ krat pokazala obratno. Samo sonaravno go- spodarjenje z zemljo in izkoriščanje narav- nih danosti brez velikih tehnoloških posegov pomeni prihodnost. Tega bi se morale zave- dati vse stroke, ki gospodarijo z okoljem. Bojan Počkar 1 l