poštnin» oiafana v gotovim Leto LVIII. V Uiiblteni, v četrtek. dne 23 januarja 1930 Š118 1. »zdaja st. 2 om Naročnina Dnevna iznaja n krilievino Jugoslavijo mesečno nô Din polletno 130 Din celoletno 300 Dir za inozemstvo mesečno 40 Din nedeilska izdaja ce.oie no v Juge Slavlft 120 Din, za Inozemstvo 140 C I VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov t sloip. peui-visia mali oglasi po 1'50 in2D,veC|logiasl nad 43 mm v i Si ne po Din г-ао, veliki po 3 in 4 Din, v urcdnShcmdelu vrstica po 10 Din p Pri veciem a noro.~iiu popust Izide on 4 ziuirnj razen pondeljKa in dneva po prazniku ^reuniSim ie il Kopitar,еш ultciil. Silit Rokopisi se ne vraCalo, netranUtrana pismo se ne spreiemalo hreaniilva telefon it. 2050. upravntStva it. 2329 Oprava /e L>H.opiiarievi ul.it. S * Lekaml račun: L/ubi/ana itev. 10.65O In 10.349 xa Inseiatc, Saiujcio41.7503, Zagreb it. зо.огг, Praga tn Dunai it. 24.797 Naloge londonske konference 0d srede sedemnajstega stoletja naprej je bila Anglija vedno prva sila na morju, ki je suvereno obvladala vse morske ceste in s katero se ni moglo meriti niti več združenih pomorskih sil. Po svetovni vojni pa se je to spremenilo in Anglija je na washingtonski konferenci morala priznati pariteto Amerike, pa čeprav je še naprej znašala tonaža njenih križark za 40.000 ton več ko ameriških. A da-ues je že tudi ta pariteta ogrožena, ker more , bogata Amerika zgraditi za vsako novo angleško dve novi ameriški bojni ladji. Le od dobre volje Amerike je zato odvisno, če se Amerika z velikim mornariškim programom ne uveljavi kot prva pomorska sila. V tem je vzrok, da je pričel veliki pacifist MacDo-nald pogajanja z Ameriko za omejitev pomorskega oboroževanja. Združil je s tem interese pacifistične misli z interesi svoje domovine ter deloval obenem kot pacifist in patriot. Bolj ko topovi in ladje upliva na angleške kolonije, da čvrsto vztrajajo v britskem imperiju, prestiž Anglije, da je nepremagljiva pomorska sila. Ta prestiž daje Avstraliji in Novi Zelandiji sigurnost, da je varna pred japonskim napadom, ta prestiž daje angleškim uradnikom v vseh kolonijah moč, da se vse pokorava njih odredbam, pa čeprav se morejo dejansko opreti le na peščico kolonialne angleške vojske. Za Anglijo je njen prestiž prve pomorske sile realna vrednost in ne samo prazna šovinistična fraza. Kajti v tistem hiru, ko bi postala Ameri'a prva pomorska sila, bi nastala tudi resna nevarnost, da se pretrgajo vse vezi,, ki tvorijo britanski imperij in ki slone na angleškem pomorskem prestižu. Zato je odšel MacDonald v Ameriko, da doseže pomorski sporazum. S tehtnimi razlogi je mogel podpreti svoj predlog. Predvsem je le malo verjetnosti, da bi kljub vsem gospodarskim rivalitetam prišlo do vojne med Ameriko in Anglijo. V obeh velesilah odločuje anglo-saški element in zato ni v nobeni obeh držav razpoloženja za vojno. Z vso prepriče-valnostjo je zato mogel reči MacDonald, da sploh ni misliti na to, da bi prišlo med Ameriko in Anglijo do vojne. Če pa je vojna izključena, zakaj pa vse to oboroževanje, ki je tako obupno drago. Stotine milijonov dolarjev bi se takoj prihranili, če bi se obe državi sporazumele za omejitev pomorskega oboroževanja, čeprav le v tej meri, da bi še vedno vsaka ohranila nadmoč nad drugimi. To spoznanje je tudi prodrlo in tako je prišel ameriški predlog. Pet let ne bi Amerika gradila nobenih oklopnic. V tem času bi se videlo, če daje Kellogov pakt zadostno varnost državam. Po teh petih letih pa bi Amerika znižala tonažo svojih oklopnic od 35.000 na 25.000, dočim bi vse zastarele ladje — in v 20. letih zastare vse ladje teoretično — vrgla med staro železo. S tem bi nastalo razmerje oklopnic med Anglijo, Ameriko in Japonsko 7:7:4. Anglija in Amerika pa bi s tem prihranile vsaka po 250 milijonov dolarjev. Vrhu tega pa zahteva Amerika odpravo podmornic, s čemur se strinja tudi Anglija, ker pač velike pomorske sile ne potrebujejo obrambnega orožja revnih. V glavnem ta ameriški predlog ne zadeva v Angliji na težkoče, temveč je razlika v naziranjih le glede križark, ki jih Anglija vsled svojih kolonij zahteva večje število. Več neprilik pa bo v nesoglasju glede svobode morja, ki ga Amerika absolutno zagovarja, Anglija pa le deloma. Ni pa zadosti, da pride v Londonu do sporazuma med Anglijo in Ameriko, temveč morajo temu sporazumu pritrditi tudi Francija, Japonska in Italija. Te pa imajo čisto druge Interese. Francija ne polaga na velike oklopnice posebne važnosti, temveč le na križarke in podmornice. Zato je Franciji za to, da se določi skupna tonaža bojnih ladij posameznih držav, vsaka država pa imej pravico, da po svoji potrebi ima več malih ali velikih ladij. Kajti zvezo z oddaljenimi kolonijami more braniti Francija le z manjšimi, a hitrimi ladjami in podmornicami, ne pa z velikimi, ker tako velikega števila oklopnic sploh ne zmore. Pa še drugo težavo povzroča Francija. Hoče namreč, da je londonska konferenca samo uvod k pomorski razorožitveni konferenci Društva narodov, čemur pa ugovarja Amerika, ki ni članica Društva narodov. Francija hoče nadalje zvezati razorožitev z vprašanjem sigurnosti in razsodišča in zato predlaga, da so nnj sklene med Anglijo, Francijo, Italijo in Narodi zahtevajo razorožitev Ogromno zan.man,e za londonsko konferenco — Preliminarna zborovanja London, 22. januarja. AA. čeprav se splošno priznava, da so problemi, ki jih ima rešiti pomorska razorožitvena konferenca številni in zelo zapleteni, je včerajšnja otvoritvena seja konference napravila povsodi kar najboljši vtis. Javnost je sprejela kraljev go јг in izvajanja glavnih delegatov z naivečjo simpatijo, zlasti soglasno ugotovitev na konferenci zastopanih vlad, da zahteva svetovna javnost, naj se delo za razorožitev nadaljuje z vso odločnostjo. V vseh govorih je bila jasno in odločna izražena volja, da se doseže sporazum, ki naj bi pospešil rešitev perečega razorožitvenega vprašanja. Delegati bode imeli skupna posvetovanja jutri zjutraj v Saint Jameski palači. Današnji dan bodo porabili za preliminarna posvetovanja o glavnih problemih, ki pridejo pred konferenco. Za otvoritveno sejo konference je vladal povsodi neobičajen interes. V Zedinjenih državah in v Kanadi so ljudje vstali na vse zgodaj, da slišijo govore na konferenci. Ko so angleške postaje pričele prenašati govore, je bila v New-yorku šesta ura zjutraj, a v San Franciscu so sprejemali šc bolj zgodaj. V Avstraliji se govori niso slišali dobro. V Capetownu je poslušal konferenco sam waleški princ. Sprejem ni bil povsem dober. V Berlinu, odkoder so prenašali govore na evropski kontinent, je bil sprejem naravnost odličen in neobičajno močan. Nastav-jjenci pri angleških brezžičnih postajah so slišali prenos 12 kontinentalnih brezžičnih postaj govorov na konferenci. Govore je sprejela tudi brezžična postaja v Manili na Filipinskem otočju. V Angliji je poslušala konferenco ogromna množica. V več šolah so bili zbrani otroci, ki so napeto sledilr izvajanjem govornikov. Newyork, 22. jan. AA. Ameriški listi izražajo veliko zadovoljstvo nad govori otvoritvene seje pomorske razoroži tvene konference. »World« naglaša, da bo pomorska razorožitvena konferenca otvorila celo vrsto konferenc, ki bedo odslej na temelju sporazumov določile pomorsko oboroževanje. »Times« priznavajo veliko važnost konference in naglašajo, da bodo morale Zedinjene države prej ali slej stopiti v Društvo narodov, ker je brez sodelovanja Zedinjenih držav vsaka razorožitev nemogoča. AH prevlada vprašan'e zavarovanja !i razorožitve? London, 22. jan. (Tel. »Slov.«) Na večurnem sestanku MncDoiuiIdn, Stimsonn, Tardieujn, Bri-anda in Hendersonn se je včeraj zvečer razpravljalo o tem, kakšne politične garancije bi lahko dale anglosaksonske države Franciji, če bi se francoski graditveni program, ki je določen do leta 19-42. bistveno skrajšal. Turdieu in Briand sta zahtevala najprej dostavek h Kellogovi pogodbi z obveznostjo za države, ki podpišejo (vsaj za velesile), da bodo vsako državo, ki bi kršila pakt, najstrožje bojkotirale jKjljedelsko in finančno. Stimson je izjavil, da ameriško stališče ne dovoljuje takega vmešavanja v evropske razmere. Francija da mora iskati jamstvu v regionalnih dogovorih s sodelovanjem evropskih porokov. Nato so govorili o sredozemskem in kanalskem paktu. Po daljšem razgovoru z Grandijem je izjavil Turdieu. da bi bila izjava Anglije in Španije, du bi povzročitelja napadalne vojne v Sredozemskem morju blokirali in bojkotirali, discutabel kot delni nadomestek zu splošno bojkotno klavzulo. Ker zastopnikov Nemčije ni bilo na konferenci, so sprožili Američani v vprašanju razmer v Severnem morju in v Kanalu kot prehodno odredbo za sedaj angleško-franeoski gentlemen agrément, ki nuj bi obstojal po vzorcu angleško-ameriških pred-pogajanj v medsebojnih zagotovitvah, ki bi sc imele eventualno podati parlamentarno, da obe stranki medsebojno smatrata vojno izrecno kot nemogočo. Kot rezultat teh včerajšnjih razgovorov se že lahko ugotovi, da je Francija navzlic prvotnemu odporu Amerike in Anglije dosegla, da vodilni politiki konference temeljito študirajo vprašanje, kako bi se ustvarila jamstva za zavarovanje Francije proti napadalni vojni. London, 22. jan. (Tel. »Slov.«) Na ministrska seji, ki jc trajala dve uri, je poročni MucDo-nultl o svojih včerajšnjih razgovorih s Stimso-lioni in Tardieujem. Angleški kabinet mu je dal — nujbrže v soglasju z njegovo željo in z željo zunanjega ministra — dokaj obsežen mandat zu pogajanja iu si je samo pridržul, da MacDonald čim največ upošteva dejstvo, da je angleška javnost že sita garancij. Angleški kabinet je bil nujbrže z ministrskim predsednikom vred mnenju, da se lie sine dopustiti, da bi problem evropskega |>omorskcgu razoroževanja propadel radi nučelnegu vprašanja, ali naj se moralična jamstva Kellogove pogodbe in podpis paktu Društvu narodov podpirajo ali nc |xxl-pirujo z. regionulno specifikacijo. MacDonald in Stimson sta pri včerajšnjih razgovorih s Turdi-eujem in Briandom nedvomno dobila vtis. du je francoska delegacija sicer popolnoma edina v pogledu potrebe mednarodne koncesije glede potrebnosti francoskega zavarovanja, da pa je opažati v vprašanju formulacije tega zavarovanja |xj Turdieuju in Briandu razne liianse glede možnosti razpravljanja. Tardieujn bi morala biti dana možnost, da predloži pismen instrument, eno ali dve pogodbi s strani desnice francoske zbornice. Briand je včeraj, kakor se čuje z ameriške strani, pri raznih razgovorih opozarjal nu to, da so angleške in francoske izkušnje pred svetovno vojno in v svetovni vojni dokazale, da je lahko kaka država zaveznik brez zaveze« in : porok brez poroštva«. Ko pa je potem Turdieu dobil vtis, da Amerika nikakor noče biti soporlpisatel jica kakega pakta glede Kanalu ali Sredozemskega morju, je nenadoma spoznal ameriško-angleško situacijo in jc, porabljajoč svoje številne pobude glede Pnn-evrope, sprožil za francosko delegacijo neobvezno iin bolj akademično, kakor mednarodno pravno debato, ali se. ne bi dalo glede na staro zavezništvo v vojni, ne du bi se pri tem načelo vprašanje paritete, združiti b rodov j a Anglije, Francije in Itulije v »moralično enoto« tako, da bi ta tri brodovju vedno nastopala skupno, če bi se bilo v evropskih vodovjih bati kake kršitve Kellogove pogodbe. Ta moralična enota bi se delno ukinila samo tedaj, če bi morda Francija proti Italiji ali Italija proti Franciji začela agresivno jKilitiko. Agresivni del »troedinstva« bi potem avtomatično, ravno tako kakor Nemčija j leta 1914, stal nasproti drugima dvema morulič-no združenima deloma »troedinstva«. Odredbe glede razorožitve, ki bi jih sklenila londonska pomorska konferenca, bi se morale potem avtomatično jiorabili pri vseh treh državah v razmerju sedanjega razmerja moči. Španijo sredozemski locarno, ki bi onemogočil vsako vojno v Sredozemskem morju. Take obveznosti pa zopet Anglija noče sprejeti. Da pridobi Anglijo za svoje stališče, je Francija pripravljena predlagati tudi rokavski pakt, na-nadalje atlantski pakt, kar bi bilo v interesu Anglije. Francija torej hoče razširiti delo londonske konference in ji dati tudi čisto političen pomen. Japonska se v mnogem približuje Franciji glede samega razorožitvenega vprašanja, zahteva pa za sebe razmerje z Anglijo 7 :4 in je proti znižanju križark. Italija, ki ima že 470 milijonov dolga v Ameriki, je čisto zavzela ameriško stališče in upa z njihovo pomočjo doseči izoliranje Francije in s tem pariteto z njo. Skladno z Ameriko zahteva tudi ona odpravo podmornic 1er nasprotuje tudi sredozemskemu paktu. Zakaj je Italija nakrat .spremenila svoje stališče slede podmornic. ><■ mnogo ugiba iu niij- več glasov pravi, da so to povzročile nove jugoslovanske podmornice. Poleg vseh teh vprašanj pa se tudi govori, da se bo na londonsko konferenco pozvala ludi Nemčija. Ko se je sklepal mirovni dogovor, je še veljalo naziranje, da so velike ladje odločilne za pomorsko oblast. Zato so se Nemčiji velike oklopnice prepovedale in sme imeti Nemčija samo ladje do 10.000 ton. Sedaj pa se je izkazalo, da so manjše ladje najmočnejše orožje in nova nemška 1 rižarka od 10.000 ton je tehnično tako dovršena, da se o njej že govori kôt o ladji bodočnosti. Zato ni izključeno, dà bo Nemčija v resnici povabljena ludi na londonsko konferenco. To so v glavnem one velike naloge, ki jih ima rešiti londonska konferenca. Če bo vse rešila, ni gotovo, pač pa jo gotovo lo, da ho rešila svet od tekmovalnega oboroževanja na morju in že \ Iimii je njena upravičenost več ko dokazanu. Japonska se odpove velikim bojnim ladjam Včeraj je bil sestanek angleških in japonskih zastopnikov, na katerem se je Japonska izjavila pripravl jeno, sprejeti kot končni cilj konference. da se odpravijo velike bojne ladje. Svoboda morja V angleški poslanski zbornici je odgovoril MacDonald na stavljeno vprašanje, da Anglija še ni začela z Ameriko pogajanj glede uresničenja svobode na morju in da to vprašanje do sedaj na londonski konferenci še ni bilo načeto. Tajne protisovieiske orgamzacšje v Rusiji Moskva, 22. jan. AA. Sovjetski listi poročajo: Sovjetska oblastva so v zadnjem času odkrila razne tajne protisovjetske organizacije, katerih člani so se bavili s sistematičnim uničevanjem in kvarjenjem sirovin in izgotovljc-nih proizvodov sovjetskih tvornic. V Ašbahadu je bil prijet delavec tvornice stekla Fadijev, ki je bil vodja tajne protisovjetske organizacije. Po službenih podatkih GPU-ja je škode, ki jo je povzročil Fadijev s svojimi tovariši, 1 milijon rubljev. Fadijev ni hotel izdati ostalih članov tajne protisovjetske organizacije. Organi GPU nadaljujejo energično s preiskavo. V ho romski pokrajini so sovjetska oblastva odkri la podobno tajno organizacijo. Ta organizacija je sestojala iz inženjerjev in delavcev velikega gradbenega podjetja Zaradi delovanja tc organizacije je lani zašlo v krizo več gradbenih tvornic in opekarn. I etos od ieh organizacij povzročena škoda sc ceni na več milijonov rubljev. JRekons'PMfîcî'e! iboJgarsfse vlade? Sofija, 22. jan. <\A. List :olj nepristransko in brezobzirno presojati čsl. finančni in gospodurski položaj. Opozoril je na nujno potrebo, odstraniti vse tiste davke, ki prinašajo * socialnem in narodnogospodarskem oziru več škode ko koristi. Za najvažnejše in najnujnejše finančne naloge smatra saniranje financ avtonomnih oblastev. zvišanje pokojnin st<:roupokojencev ter profesorskih in učiteljskih plač. Priznal je poljedelsko krizo, ne pa splošne industrijske krize, češ, da moremo govoriti samo o nazadovanju konjukture. Zato se je izjavil proti investicijam inozemskega kapitala. Ko j nato je razpravljal ministrski svet o rešitvi poljedelske krize. Poljedelski minister Bradač, poslanec agrarne stranke, je izkoristil priliko, da je predložil deset tozadevnih predlogov svoje stranke. Istočasno sta vložili v parlamentu češka in nemška agrarna stranka skupen načrt zakona o zvišanju carine na uvoz poljedelskih'pridelkov. Agrarci so prepričani, du je mogoče kmetom pomagati zlasti /. dviganjem cen žita; zato zahtevajo, naj se pri uvozu cenejše in boljše tuje pšenice plača vsaj 100 Din carine za 100 kg. Da ne bi mogla tuja boljša žita izpodi iu jati domačih vst žita, zahtevajo asrnrci, naj bi prevzela vlada monopol ti-g«.vino s tujnni poljedelskimi pro-zvodi in mi b: se smela mleti samo tedaj, če so pomešana z domačim /itcni V ostalih predlcgih /ahtev-j.io |>o-vzdigo jp ljereje z državnim podporami /a sa-tKiiosnike in zakon za zavarovanje proti toči In živinskim boleznim. '11 zakonski načrti vzbujajo odpor soc'ali-etlčnih vladnih strank, kar daje priliko socialističnim in agrarnim časopisom, da si medsebojno štejejo levite. Božična izjava prosvetnega ministra dr. De-rerja, socialnega demokrata, kjer se je ostro obregnil ob katoliške slovaške šole, ni samo vznemirila Slovakov in vseh čsl. katoličanov, ampak je dala neposreden povod monsignoru Hlinki. da je pozval vse čsl. stranke na katoliškem temelju k posvetovanju o ustanovitvi katoliškega bloka. Ni nemogoče, da bi radi tega izstopila čsl. šramkova ljudska stranka i/, vlade. A se to pa je šele začetek vseli stisk. Zato še čakajo ministrskega predsedniku lldržala pač težki dnevi. Pravoslavni cetkveni zbor v Poljski - odgoden Pravoslavni verniki in duhovniki v Poljski so že dolgo zahtevali sklicanje cerkvenega zbora, ki bi naj uvedel v cerkev disciplino, zajezil odpadanje od pravoslavja in odstranil strahovito krizo v pravoslavju na Poljskem. Sv. sinod z melropolitoin Dionizijem na čelu je nazaduje res sklical cerkveni zbor, ki bi se naj začel 22. februarja. Metropolit Dionizij je 11. decembra 1929 o tem sklepu ustmeno obvestil poljskega ministra prosvete, ki ni nasprotoval cerkvenemu zboru. Ko pa je sv. sinod razpisal volitve za tiste može, ki bi se naj kot zastopniki vernikov in duhovnikov udeležili cerkvenega zbora, je nastala strašna borba med ruskimi, ukrajinskimi iu beloruskimi pravoslavnimi verniki za zmago pri volitvah. Razen tega je vlada odrekla sv. sinodu pravico razpisovati volitve in zabranila cerkveni zbor. Tako je sklicanje lega cerkvenega zbora samo še povečalo krizo pravoslavja na Poljskem. Ukrajinske in beloruske pravoslavne organizacije predlagajo, naj bi se vršili najprej škofijski cerkveni zbori. Ker imajo v vseh pravoslavnih škofijah večino, mislijo na ta način streti rusko premoč v pravoslavni cerkvi na Poljskem. Šele nato bi se naj vršil L 1933. cerkveni zbor celotnega pravoslavja pod Poljsko. Ponesrečeno letalo Le Havre, 22. jan. AA. Orožništvo je zaključilo povpraševanje in preiskavo po izginulem letalskem taksiju iz llavru, ki je letel v nedeljo zvečer iz Amicnsa. Našle so se priče, ki potrjujejo, da so slišale ropot motorju do bližine rta Aniifcr. Odtod je letalo krenilo na morje. Iz tega sklepajo, da je pilot izgubil orientacijo in da je zaradi pomanjkanja goriva letalo nemara strmoglavilo v severno morje. Le Havre. 22. jan. AA. V čereh obale sever- *».-, 11,'gmn .r, nnšli ruševino leblhi L-i i*' rine B" — -................ .....E» J " 19. januarja odletelo iz Amiensu s štirimi popotniki na nogometno tekmo v Le Havre. Vsi popotniki in Dilot so bili mrtvi, Uspehi male antante v Haagu Konferenca zunanjih ministrov male antante — Izjava ministra dr. Marinkoviča Haag, jan. AA. Ministri zun. zadev držav Male antante so imeli včeraj pcpoldne sestanek. Po sestanku je jugoslovanski minister zunanjih zadev dr. Voja Marinković dal novinarjem to-Je izjavo: Cilj današnjega sestanka ministrov zunanjih zadev Male antante je bil ta, da se prouči položaj, ki je nastal zaradi sklepov haaške konference, ter da se pretresejo vprašanja, ki zanimajo države Male antante. Na sestanku je bilo ugotovljeno, da so rezultati druge haaške konference ugodni. Zasluga za to gre v prvi vrsti solidarnemu zadržanju predstavnikov držav Male antante. Ta solidarnost je bila to pot mnogo jačja, nego pri drugih prilikah. Očitovala se je predvsem v popolnem sodelovanju držav Male antante v vseh vprašanjih. Rezultati haaške konference so tako s finančnega kakor političnega stališča ugodni. Ra'.en tega se je pretresalo vprašanje navodil za naš bodeči sestanek v Parizu. Tudi v ostalih vprašanjih je bila dosežena popolna soglasnost. Haag, 22. jun. AA. Po sestanku ministrov zunanjih zadev držav Male antante je jugoslovanski zunanji minister dr. Voja Ma-rinkovič dal poročevalcem Avale, CTK in Radorja to-le izjavo: Da sè mr rejo oceniti rezultati druge haaške konference glede na države Male antante, se je treba vrniti na izhcdno tečko. Tedaj so se pojavile mnoge reklamacije, ki so bile upravičene ali pa tudi ne. Prej se sploh ni govorilo o kompenzacijah za plačila, zlasti ne za plačila Madjarske po letu 1943. Ta plačila niso bila ne določena, ne ugotovljena, Marjarska je zahtevala, naj se tn plačila črtajo. Na podlagi sklepov konference smo se sedaj otresli vprašanja inadjarskih optantov. Za zenil;išča. ki so pod agrarno reformo, bomo plačali le toliko, kolikor je treba plačati po zakonih naše države. To je bilo naše staro stališče, ki smo sra vedno branili. Glede ostalih spornih vprašanj smo sklenili, da se bomo zanje še dalje berili. Od velesil smo doseli ustanovitev zavarovalne"»« fondu, ki bo kril naše eventualne rizike. Treba priznati, da Ia uspeh odgovarja duhu pravlčno- Romtsmja za ahtfano trgovinsko politiko Bukarešt, 22. jan. (Tel. Slov. ) Romunski finančni minister Madgearu je danes podal v senatu izjave o stališču, ki ga zavzema Romunija pri trgovinskih pogajanjih z raznimi državami. Navajal je. da hoče Romunija one države, ki nočejo sprejemati romunskih pridelkov, prisiliti k temu potom trgovinskih pogodb. Dne 25. januarja se bodo začela v Berlinu trgovinska pogajanja z Nemčijo. Romunija hoče z Nemčijo ravno tako, kakor z drugimi državami voditi aktivno trgovinsko politiko. Ni umestno, da bi Romunija glede svoje nacionalne industrije vodila zmerno carinsko zaščitno politiko. V finančnem ministrstvu so se danes začela trgovinska pogajanja s Francijo. Francijo zastopa pri tem poslanik Puaux. Brat Litv'nova pred sodiščem radi ponarejene menice Pariz, 22. jan. (Tel. jSIov.«) • Pri porotnem sodišču se je začela včeraj razprava proti bratu ruskega ljudskega komisarja Litvinova in obema soobtožencema Joffeju in Liboriusu. Brat Litvinova je obtožen, da je izdal ponarejene menice za skupno nad 200.000 funtov šterlin-gov, soobtoženca pa, da sta menice oddajala dalje. Ruska trgovinska delegacija v Berlinu, na katero so bile naslovljene menice, in sovjetska vlada sta se pridružili procesu kot postranska tožitelja ter je prišel na razpravo poseben odvetnik iz Moskve, da ščiti njihove interese. Med povabljenimi 30 pričami se nahaja tudi Besedovski. Pri zaslišanju jc izjavil glavni obtoženec, da jc moral svoje mesto pri trgovinskem ruskem zastopstvu zapustiti, ker mi oddal flrad-nim potom neke pritožbe. Ko so se izstavile menice, ki jih jc obenem podnisal in indosiral, se je enostavno pokoril poveljem svojih predstojnikov. Denar, ki ga je dobil na te menice, je porabil za propagandne namene. Če bi bil vnovčil nieniec brez pooblastila, bi ga bila čeka že zdavnaj ustrelila. D'jaški nenrri v Madridu Madrid, 22. jan. A A. Dijaki so skušali zadržati svoje tovariše, ki pripadajo katoliški federaciji, da bi prisostvovali predavanjem medicinske fakultete. Policija je intervenirala in napravila red. Holbeinova slika ukradena Beril, 22. jan. AA. Neznance je včeraj ukradel i/ muzeja majhno sliko iz šole slikarja llansa Holbeinu. Slika predstavlja Frazma Rot-terdamskegn ter je slikana z oljem na lesu. Ceni se na 20.000 švicarskih frankov. Policija smatra, da gre za tatu, ki je v nedeljo ukradel iz muzeja v Lausunnu sliko francoskega slikarja Largiellcrc. Dtinnjsku vremenska napoved. Nobenih (»osebnih vremenskih sprememb ne bo. sli velesil. Dolgujemo jim mnogo, toda še bolj gre zasluga za la uspeh soglasnemu za- j držanju držav Male antante na tej konferen- . ci, kjer je bila solidarnost med njimi mnogo večja nego preje. Ta solidarnost, odločnost in zmernost v stališču držav Malo antante je storila, da so velesile spoznale, da ni mogoče izvesti likvidacije prošlosti, ako se ne uredi vprašanje reparacijskih plačil na vzhodu. Prpga, 22. jan. AA. »ČTKc poroča: Češkoslovaško časopisje presoja doku j različno uspehe druge luiaške konference. Del časopisju se s hvaležnostjo spominja dela in uspehov, ki so bili doseženi v Haagu, in navaja zasluge češkoslovaške delegacije, ki je vse dosegla pod najtežjimi okolnostmi. Drugo časopisje pa se z nezadovoljstvom spominja ogromnih žrtev, ki jih ji- morala v finančnem pogledu prevzeti Češkoslovaška. Narodna politika« veli z ogorčenjem, du prihaja Če-šk »slovaška po višini plačil neposredno za Nemčijo. Vsi listi pa priznavajo, da je bilo stališče držav Male alitante ua tej haaški konferenci prav solidarno, Bolgars'a zadovoljna s Sofra, 22. jan. AA. Bolgarska agencija poroča: Predsednik bolgarske vlade g. Ljap-čev je sprejel novinarje in jim obrazložil pomen delu, ki je bilo izvršeno v Haagu. Gosji. Ljapčev je ugotovil, da prinašajo rešitve v Haagu nepobitue olajšave za Bolgarsko, ki bo odslej oproščena raznih ukrepov, ki so po končani vojni paralizirali vse napore za izboljšanje gospodarskega stanja na Bolgarskem. Nato je g. Ljapčev opozoril na posamezne tehnične strani haaškega sporazuma. Ta sporazum predstavlja napredek za Bolgarsko in ji bo omogočil de'.o 1er procvtl. Predsednik I oigarske vlade je opozoril zlasti na naklonjenost, s katero so bile sprejele rezerve bolgarskih upnikov. Nadalje predvideva sporazum zmanjšanje bolgarskih dolgov, ako bi velesile med sebej znižale svoje medsebojne dolgove. Sporazum bo omogočil sodelovanje in mir med narodi. Madžarska emi-*raci?a obsoja ievdaSni rež m Pariz. 22. jnn. \A. Madžarski emigranti, ki se zbirajo v združenju :Kossuth«j kamor spadajo vsi madžarski demokratični in liberalni elementi, so imeli kongres, ki so mu prisostvovali tudi zastopniki francoskih opozicijskih strank. V imenu radikalne stranke je bil nu kongresu bivši minister Goddard. socialistični poslance Monte in drugi, kongres je otvoril bivši madžarski vojni minister Bela Lindtner. Uvodoma sta bili prečitani pismi radikalno socialističnega voditelja Daladierra in socialističnega vodje Pavla Boncourju. Kongres je sprejel resolucijo, ki ostro obsoja sedanji fevdalni sistem nu Madžarskem, ki pomeni nevarnost za mir v srednji Evropi. Resolucija poziva zapad-ne demokracije, naj omogočijo strmoglavljenje sedanjega režima grofa Betlilena ter vzpostavitev vlade kmetov in socialne pravice. Petrolej v Bolgariji Sofija, 22. jan. AA. Na več krajih Bolgarske so našli sledove petroleja. Po dosedanjih ugotovitvah računajo na izdaten izkupiček petroleja. Predkoncesija za izkoriščanje teh vrelcev je bila dana družbi Européen Petrol. Poskusne rove bodo izvrtali med Erketom in Glivicami. Italijani s? žele rekordov Rim, 22. jan. AA. Italijansko letalstvo bo skušalo postaviti nove rekorde z lahkimi aparati. Pilota Donnati in mehanik Capannini nameravata potolči svetovni višinski rekord in dolžinski rekord v premi črti. Poleta okoli Italije s turističnimi letali se bo udeležilo kakih 100 aparatov. Rooarsft napad na pošto Bukarešt, 22. jan. A A. Listi poročajo, da je vdrla v vas Velici v južni Dobrudži bolgarska komitska tolpa in z bombami napadla ta-mošnjo pošto. Ranjeni so bili trije vojaki, ki so opravljali telefonsko službo. En vojak je podlegel ranam med prevozom v bolnišnico. Tolpi je uspelo, da je pobegnila. Milan, 22. jan. (Tel. Slov.«) Pri kazenskem sodišču v Palermu je bilo v procesu, ki je trajal tri mesece, obsojenih 170 članov mafije iz Bagherie na težko ječo od 2 do 11 let, 95 obtožencev pa je bilo oproščenih. Med preiskovalnim zaporom, ki je trajal več let, je umrlo pet obtožencev. Širša se'a tržnega odseka Danes popoldan ob štirih se vrši širša seja tržnega odseku. Nu dnevnem redu je vprašanje znižanja cen j kruhu in znižanja cen mesu. Zakon o univerzah pred VZS Belgrad, 22. jan. AA. Vrhovni zakono-dajni svet je danes od 16 do 11 nadaljeval razpravo o zakonskem načrtu o nadzorstvu nad živili 1er zaključil to razpravo. Za tem je pretresal načrt zakona o bolnicah. Prihodnja sej» bo jutri ob 16. Na dnevnem redu je nadaljevanje pretresa zakonskega načrta o bolnišnicah, a kot druga ločka dnevnega reda bo razprava o predlogu zakona o univerzah. Aktivna zunan'a trgovina Belgrad, 22. jan. AA. Leta 1929. je znašal naš izvoz: v tonah 5,329.866, v vrednosti pa 7.921,707.922 Din. Leta 1929. je znašal naš uvoz 4,529.762 Ion v vrednosli 6.444.699.695 Din. l.eta 1929. znaša torej prirastek v tonah H 803.104, v dinarjih -f 1.4/7,008.227, ali v odslotkih glede na Ione 17.74%, glede na vrednost + 22.92%. Delavsko vorašan'e v Dalmaciji Split, 22. jan. (Tel. »Slov.«) Sinoči se je vršila v prostorih Delavske zbornice v Splitu konferenca predstavnikov delavskih in name-ščenskih organizacij v Splitu. Konferenca se jo bavila z vprašanjem 7% nega povišanja stanarine od strani občinskega sveta. Sklenilo se je, zaprositi mestno upravo, da odlok anulira iu da iščo druge dohodke. Razen tega se je bavila konferenca tudi z vprašanjem revizije socialno političnih zakonov. V zvezi s tem se je določilo obrniti se na socialno ministrstvo s prošnjo, naj ne dovoljuje poslabšanja položaja delavcev iu nameščencev, posebno onih delavcev, ki so zaposleni v tujih industrijskih podjetjih. Pregled ve'eposestev v Ban tu SuboPca, 22. jan. (Tel. Slov. ) Te dni se nahaja v Podonavski banovini komisija ministrstva za poljedelstvo, ki jo tvorijo univerzitetni profesorji Ulmanski, dr. Jurič iz Zagreba ter dr. Popovič in dr. Nikič iz Subotice. Ta komisija ima nalogo, da pregleda vsa velepose-stva supermaksime. Ugotoviti mora, v koliko so bila ta veleposestva obdelana, in kakšen rezultat se je pri tein doseglo. Razen tega ima komisija dolžnost precizirati svoje mišljenje, ali obči, nacionalni in kulturni interesi zahtevajo, da ta supennaksima po sprejetju novega zakona o likvidaciji agrarnega vprašanja še naprej obstojajo. Podati mora tudi svoje stališče o zadevah kolonizacije z jugoslovanskim elementom. Po končaueni delu bo izročila komisija poljede'skemu ministru obširen referat. Doslej ni dala o svojem delu nobene izjave. Beigrajske vesti Ban dravske banovine ing. Dušan Scrnec je. prispel v Belgrad. Vrhovni zakonodajni svet jc pričel s svojim zasedanjem. Na dnevnem redu so šolske zadeve. Belgrad, 22. jau. AA. V državnem sodišču za zaščito države se je davi ob 8 nadaljevala razprava proti Marku Barlu in tovarišem. Na današnji razpravi so bili zaslišani obtoženci. Ob 13 je predsednik sodnega dvora Vasa Petrovič prekinil razpravo in izjavil, da se bo nadaljevala jutri ob 8 dopoldne. Belgrad, 22. jan. A A. Jutri ob 10 dopoldne bo v ministrstvu za trgovino in industrije konferenca, ki bo razpravljala o zakonskem načrtu o ustanovitvi in poslovanju javnih skladišč. Na konferenci bodo sodelovali: predstavniki zbornic, glavni zadružnik zavodov, Narodne banke, priviligirane agrarne banke tet belgrajske in novosadske borze. Vesti iz Hrvatske Šibenik, 22. jan. (Tel. :vSlov.«) V Šibeniku se je osnovalo gledališko društvo, ki bo imelo nalogo voditi šibeniško gledališče. Stroške bo nosila mestna občina. Izbran je bil začasni odbor z g. dr. Jožinom na čelu. Splii, 22. jan. (Tel. »Slov.«) V prihodnjih dneh se otvori v Oinišlju nova tekstilna tovarna, podružnica zagrebške koiiopiute d. d. Zagreb, 22. jan. (Tel. . Slov.«) V umobolnico na Stenjevcu so pripeljali dr. Denoviča, ki se je zastrupil z nikotinom. Dali so ga v posebni oddelek. Toda danes je prišlo do katastrofe in je dr. Denovič skočil z okna na dvorišče bolnišnice ter ostal na mestu mrtev. Zagreb, 22. jan. (Tel. -»Slov.«) Sinoči so je dogodila v vlaku, ki odpelje iz Zagorja v Zagreb težka nesreča. Vojak Tomo Fileš je po nerodnosti sprožil puško in zadel Amalijo Nosek, ki je ostala na mestu mrtva. Sušak, '.'2. jan. (Tel. »Slov.«) Sinoči so italijanske oblasti na Reki predale našim oblastem znanega roparja Julija Premruja, ki je svojčas strašil po Zagrebu, Ogulinu in Reki. Sarajevo, 22. jnn. AA. Sarajevski nogometni podsavez je na snočnji seji sklenil ru-spendirali sarajevskega Saška od vseb tekem s klubi na področju podzveze. Ta svoj ukrep utemeljuje podzveza s stališčem, ki ga je fašk zavzel napram njemu. «нн*ннии*и«и»«*т*ннтнжн«4«м> Vsaj dinar za Slovensko Stražo Prenovljen ljubljanski občinski svet AA. Belgrad, 22. januarju. Nu podlagi § 1 zakona z dne 12. novembra 1929 o izpremembnh in dopoln.tvah zakona z dne 6. januarja 1929 o občinskih in oblastnih samoupravah je danes predsednik ministrskega svetu in minister notranjih zadev general Peter Živković izdul naslednji odlok: da se razrešijo dolžnosti odbornikov mestne občine v Ljubljani: Ambrožič. Josip, učitelj; Golmajer Metod, črkostavee; dr Koprivnik Rudolf, profesor; Krek Miha, odvetniški pripravnik; Likar Stune, tajnik OUZD; Miklošič Lju-devit. železničar; Meze Edvard, posestnik; Osana Josip, profesor; Potočnik Alojzij učitelj; dr. Puntar Josip, knjižničar; dr. Rožič Valentin, profesor, in Urbančič Karel, uradnik poštne direkcije, vsi v Ljubljuni; in da se nu novo imenujejo zu odbornike mestne občine v Ljubljani: Zupančič Fran, in-ženjer; Jenko Avgust, posestnik; Knez Suša, trgovec; Kregar Ivan, obrtnik; Ludvik Avgust, posta jenačelnik; Malenšek Janko ravnatelj; Meden Viktor, trgovec; Mohorič Ivan, tujnik Zbornice za TOI; Pavlin Josip, inženjer; Suš-nik Rihnrd, lekarnar; Hribar Rado. poslovodju; Ceč Karel, ravnatelj Jugoslovanske tiskarne, in Šara bo n Andrej, velctrgovcc, vsi v Ljubljani. AA. Belgrad, 22. junu-uju. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil nu predlog predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev ter na podlagi § t zakona z dne 22. novembra 1929 o izpremembnh zakonu z dne 6. jamarju 1929 o občinskih iu oblastnih samoupravah postavljen za podžupana mestne občine v Ljubljani jure Ev gen, profesor v pokoju iz Ljubljane. Razvoj letalstva na Slovenskem O priliki proslave 10 letnice Jugoslavije bo aeroklub :>Naša krila-; izdal spomenico, ki naj po možnosti nazorno nudi pregled vsega, kar je v ozki zvezi s celotnim pokretoni. Spomenica bo najbrže gotova v začetku prihodnjega meseca, nakar jo bodo delegatje ljubljanskega aerokluba osebno izročili Nj. Vel. kralju, Nj. Vis. princu Pavlu in g. ministru vojske in mornarico. 2e pred vojno je bilo letalstvo pri nas razmeroma precej znano. Imena Rusjan, prof. Nardin, ing. Bloudek, Vilko Peternel in Vidmar pričajo o tem. Prvo športno letalo v Sloveniji je imel Rusjan, nato Vidmar, nadaljnja domača konstrukcija je bila započeta po prof. Nardinu, ki je gradil letalo v Idriji. Ko pa je prosil posojila za nabavo motorja, mu jo bila prošnja odbita, Češ, fant nam bo še hvaležen, ker smo ga z odklonitvijo ohranili pri življenju. Tudi tragična usoda Rusjana je še starejši generaciji živo v spominu U priliki poleta nad Belgradom mu je odpovedal motor, kar je bilo za takratno konstrukcijo usodepolno. Treščil je na belgrajsko trdnjavo in se ubil. — Bloudkova »Libela«, ;Blacke-burne< in »Cirrus« tvorijo nadaljevanje konstruktivnega dela na polju letalstva med Slovenci. Takoj po vojni se je ustanovila prva enota »Ljubljanska stotnijac, ki je pod vodstvom marljivih in energičnih častnikov položila prve temelje j za uspešen razvoj civilne avijacije. V letu 1924 se je ustanovil aeroklub v Ljubljani. Do pravega dela je prišlo šele leta 192G, ko se je klub na novo poživil in je pristopila cela vrsta agilnih delavcev. Med prvimi važnimi koraki je bila ustanovitev tečaja za zgradbo modelov in zgradba brezmolornega letala. V Jugoslaviji si je nabavil športno letalo naj-prvo >Ljubljanski Aeroklub;: 1. 1925, drugo športno letalo t. 1927. Za njim je prišel aeroklub v Zagrebu, ki si je nabavil športno letalo 1. 1929 in kot četrto je bilo kupljeno športno-šolsko letalo »Grasinticke«, sedaj »Laslavica«, po privatniku g trgovcu Moravcu v Mariboru. Centrala v Belgradu kupuje šolske avijone, da omogoči vsem interesentom vežbanje v pilotaži. V jeseni bo konkurz za najboljše domače konstrukcije za šolska lelala, katerega se bodo udeležili jugoslovanski inženjerji. Aeroklub ;>Naša krila., je j>ričel razpošiljati pozive za pristop k članstvu, v slučaju pa, da bi kdo, ki prejme poziv obenem z razglednico in položnico, ne hotel postati član, je naprošen za skromen prispevek. V skrajnem slučaju pa prosimo, da se klubu vrnejo razglednice in položnice, ker ima klub z njimi stroške. Da ugodi želji javnosti po lepih zračnih posnetkih, bo ldub založil 10 različnih razglednic, med njimi zelo lepo posrečen posnetek »Tivolija«, kopališča »Ilirije« v Ljubljani in »Ljubljanskega vele-sejmae. Opozarjamo na to res lepo zbirko Pod težo bede Maribor, 22. januarja. Zgrudil se je včeraj na Vodnikovem trgu od onemoglosti 56 letni Karel Drozg, brez posla in brez stalnega bivališča. Reševalni oddelek je onemoglega revčka prepeljal v tukajšnjo bolnišnico. Pred bolnišnico pa je obležala na tleli 70 » let stara Terezija Plaberšek iz Pobrcžja. Obleka na njej jc bila skupnost brezštevilnih krp; namesto čevljev je imela na nogah ovite neke cunje. Ves njen pojav jc bil strahoten dokaz bede, pomanjkanja in popolne zapuščenosti. Stražniku, ki je nu tozadevno prijavo odvetnika dr. Miillerju prispel na lice mesto, je revica bridko potožilo, da nima nobenih sorodnikov, ki bi ji pomagali, da je radi čisto raztrgane obleke vsa premrzla, da je polna uši in da že dolgo ni pojedla ul i popila ničesar toplega Bridko je taruulo in odkrila stražniku, da nadvla-dajo strahotne |>osledice bede njeno voljo do življenja. Revico IkkIo spravili v njeno domovinsko občino. Ob tej priliki naj opozorimo, da se slič-ni slučaji v Mariboru vse bolj ponavljajo in množijo. Nevarna oirošha »gra Preprečena smrina nesreča v Zagrebu V Zagrebu bi se v torek dopoldne pripetila kmalu velika nesreča, ki jc bila še v zadnjem hipu preprečena. Postrežnica Marija Slovič je v jioslopju tovarne »Isise čistila pisarne Poleg nje se je igrat njen C letni sinko. S čim se je igral? S petelinom plinske napeljave. Mati tega ni opazila, ko pa se je med delom ozrla na otročička, jc videla, da je naenkrat omedlel. Hotela mu je skočiti na pomoč, ali v istem trenutku je prišlo slabo še njej in ludi ona je omedlela. Tako sta nekaj trenutkov ležala oba nezavestna na tleh in bi bila gotovo umrla, ko bi slučajno ne slopil v pisarno neki uradnik. Ta je takoj opazil, zakaj gre, saj mu je že vonj plina povedal. Odprl je brž okno in sklical ljudi skupaj. Mater in oiruka bo odnesli na prosto. Materi ,:c na zimskem zraku kmalu odleglo, otroka pa so morali prepeljati v bolnišnico, vendar pa ni nevarnosti za njegovo življenj* Zdravje in bolezen v Mariboru Maribor, 22. januar ja. Gi'xinje nalezljivih bolezni v Mariboru kuže z. ozirom na zdravstveno stanje ob zaključku leta 1929 znaten porast. V letu 1929 je bilo namreč mestnemu fizikatu prijavljenih 604 slučajev ugotovljenih nalezljivih bolezni, dočim je bilo leta 1928 takih slučajev 149. Posameznih slučajev je bilo leto 1929. na škrlatinki 98, duvici 24, tifuznih boleznih 6, griži I, šenu 12, ošpicah 30, gripi 427, truhomu 6. Znatno je po-rastlo število obolelih nu ošpicah (zo 208) potem pa na gripi, ki je v letu 1928 sploh ni bilo. Gripo se je bila kakor znano pojuvilu kot epidemija tekom februarja in marca preteklega leta ter dosegla v drugi polovici februarju svoj višek. Da se ni epidemijo gripe razširilo še v usodepolnejši meri. je predvsem zusluga mestnega fizikatu, ki je z učinkovito intervencijo preprečil morebitne težje posledice omenjene epidemije. Od 604 na raznih nalezljivih boleznih obolelih je umrlo 7 oseb in sicer 2 nu škrlatinki, 2 na duvici in 2 na šenu. Zunimivc in značilne so tudi številke, ki kažejo naraščanje in padanje škrlatinke, dovice, tifuza in ošpic v toku posameznih mesecev. Na ]>odlagi tozadevnih izkustev v preteklem letu »je možna ugotovitev, do so v Mariboru najnevarnejši meseoi oktober, november, december in januar, ki izkazujejo približno dve tretjini slučajev obolelosti no omenjenih nalezljivih boleznih v toku celega leta. V zmislu pravilnika zs zatiranje nalezljivih bolezni po šolah so se morali zapreti posu-mezni razredi in sicer radi škrlatinke zo dobo 10 dni "50 razredov, -o dolx> 48 ur 7 razredov in za dobo 24 ur 2 razreda. Radi dovice sc je zaprl t razred zo dobo 24 ur. Nadulje «o se zaprli "i otroški vrtci radi škrlutinke za dobo 10 dni. Ravno tako sta se zaprla banski Dečji dom ter dekliški zavod ■'Vesna« za dobo 10 dni radi i>o-javn škrlatinke. Okraini ali srezki? čistost slovenščine v uradnem poslovanju se zadnje čase nekoliko boljša. Povojoo razpoloženje, da so bili najglasnejši :iuji:eruz-sodnejši, polegu in izginja. Najbolj neverjetni jezikovni nestvori izg'njojo. Zadnje leto smo dobPi mnogo nov,ih zakonov. Ti novi zakoni, zlasti oni glavni, vsebinsko ne določajo skoro ničesar novega. Kar ti zakoni (n. pr. kazenski zakonik, zakonik o -odnem kazenskem postopanju, civilni pravdni red, tiskovni zakon, zakon o ureditvi rednih sodišč, zakon o državnem tožiteljsivu in tako dalje tja do ustave nazaj) urejajo, ш pojmovno nič novega. Vsi ti pravni pojmi so po vsebini z določenim slovenskimi izrazi in imeni med slovenskimi pravniki, pa tudi ii>eopo!uoniu pravilna, tvorita n. pr. imeni »oblast« in »banovi-: na«, ki ju je slovenščina v skladu z navedenimi načeli sprejela, «lasi ima -oblast« v slovenščini povsem drugačen (abstrakten) pomen. Velik požar v Petrovčah Celje, 22. januarju. ■Snoči je postalo žrtev ognjenega elementu lepo poslopje kolarskega mojstra in izvrstnega obrtnika g. Sedmineka v IVlrovčah. Poslopje se je nahajalo lik ob pelrovškem kolodvou iu je bilo /. opeko krito Poleg gospodarjevega stanovanja je vsebovalo š< lepo kolarsko delavnico, v kateri so izdelovali tudi karoserije za avtomobile; kovačnlco, v kateri je delal mojster g. Košir in stanovanje za kovaškega mojstra. V poslopju je bilo shranjenega obilo suhega lesa za kolarsko -vrhe Okoli polnoči je bilo, ko se je prebudil moj «ter g. Sedminek in zapazil zunaj svet likanje. Gorela so že polknu lin oknih. Zbudil je nemudoma, svojo in Koširjevo družino ter alarmiral sosede. Hitremu in požrtvovalnemu delu domačinov se je posrečilo rešiti pohištvo, nekaj orodju ter vozove, ki so siali ob kolarski delavnici radi popravila Med tem pu je že prispela kot prva pomoč požarni; hramba iz Arjevasi, kot druga pa celjska požarna hramba z motorno brizgalno. Sledil«; so Se požarne brambe iz Žalca, Drešinjevasi. Levcu in Ložnlce Skupnemu delu gasilcev se je posrečilo omejiti požar, ki bi se bil sicer gotovo razširil na sosednje hiše, zlasti na poslopja celjskega okoliškega župana g. Mihelčičo Vse do 4 zjutraj je poslopje kljub delu gasilcev gorelo z visokimi plameni. Zgorelo ji- vse, kar je bilo na poslopju lesenega, vsled silnih vodnih curkov pa je zrahljano tudi zidovje. Zgorel je tudi ves živež in družina g. Sedmineka je pahnjena v največjo bedo. Hvala Bogu. da je bilo poslopje zavarovano, tako da bo vsaj delno krita škoda z zavarovalnino Kako je požar nastal, še ni jasno. Skoro gotovo pa je vzrok požara v sajah, ki so se vnele v dimniku tfllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIUUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIO mmm\ slovenec letnik 1929 vezan п 140 Din za izvod, žc na razpolago. Naročila sprejema uprava Slovenca« scini povsem uruguceii (uosirumcji; pome u. Ali šola preveč zahteva od otrok? 9. 1000 let. .No, šolske čitanke to lepo upoštevajo; T,. i...:........„„..„u .-л1а ч*,... ;,, ,1,..L'.. ...... i.:i .... i so na|laž|i pot. po katerem prihataio bolezenske kali v naše telo PEVCI se obvarujejo hripavosti naïioud iïï prehiâjcïïjâ, jćiTil JĆ )0 okusne A..ACQT- pastilie dr Wanderia. Dobivalo se v vseh ekarnah Varujte se izdelkov. ki v zadniem času imitiraio ANACOT-pastilie To je, kajne, osnovno šola. Star sem in hodil sein jx> šolski lestvi do najvišjega vrha. Še sedaj hodim v osnovno šolo Taka je moja usoda. Nu Vaše tehtno vprašanje, gospod urednik. pu odgovorim po vesti: Mislim, da ne! Prva je vera. Učitelj ne gre nobeno nedeljo v cerkev. Otroci to vedo. Ali si ne mislijo, da je cerkev nepotrebnu reč. če ne škodljiva, ko bi mati ne držala ravnotežju. Več pu tudi mati ne more. In otroci, ki so vajeni čuti nedvoumno sodbo domu, se |x>hujšujejo. ko vidijo. du župnik iz neznanih vzrokov tolerance prijazno govori z učiteljem, njim pa nič ne reče o tem. To ni pravljico, du katoliške otroke ponekod uče cerkvi uporni učitelji. Drugu reč je jezik. Ni preveč, da pišejo in računajo naši otroci. ludi računsko spremembo po vzorcu .dvadeset sedem' hvalim, ker se mi ta zdi moška in pošteno Ampak slovnire. čuta za pravilni slovenski jezik, je odločno preinolo! Tretja zadeva je narod ali družbo. Če -menu» verjeti vsaj iwsiiiku. jc noš narod star 1000 let. No, šolske čitanke lo lepo upoštevajo; če šola, dvomim. Ko sem bil otrok, sem brni v šolski knjigi: Se Slovenka ne sramuješ, ko špurtansko mater èujeS. kuko govoriš pa ti? Grda taka slaba mati. ki sinom more d jati: Sin uidi in se -,krij! — Kdor ve za Piémont in Lomburdijo, kdor ve za Sol len no, ve zakaj je slovenska mati tako govorila, in magarec je bi), kdor je v šoli učil Jo zaničevati. Recimo Vzgojno jc bilo! Todu trdno sem prepričan, da se je našo šola ob r,izsiliti zelo zmotilo. In zato jc bilo mogoče, du je v četrto čitanko kmalu v začetku prišel sestavek, grdeč Slovène Gotovo bi bil srbski prosvetni minister, ako bi bi! oitol knjigo, ki jo je potrdil, tisti članek ogoičen prepovedal in piscu močno pograjal. Zakaj ravno ponižnost je lepo. grhasto pokvečena pa nikoli. To je za naše otroke preveč. Četrtič je delovno šola. Ver meseci'v si tičijo mačko, ki jo imajo doma in bolje po/nujo nego gospod učitelj. Rajši več naravoslovja. Cepiti naj bi se učili dečki in deklice gojiti rože. Obojni pa precej peti. peti pesmi. Premalo dobrega f STANKO FLORIANClt tvrdka s želemino LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 35 priporoča svojo bogato zalogo kuhinjske posode in vsega v to stroko spadajoiega blaga. Koledar Četrtek. 23. januarja: Zaroka Marije Device. Mala kronika A Prva ženska — m nistrski inšpektor. Izobražene ženske v naši državi so dosegle sedaj lep uspeh: Gospodična Smilja Krikner, tajnik pravosodnega ministrstva, je imenovana za inšpektorja. To je dosedaj prvi slučaj, da je ženska, diplomirana pravnica, imenovana za ministrskega inšpektorja. * Rajhenburg napreduje! Lice našega trga se je v zadnjih le.ih precej spremenilo. Prenovljenih je več poslopij, napravljeni trije novi mostovi, od rudnika imamo dobro električno razsvetljavo. V načrtu je tudi naprava občinskega vodovoda. Torej tudi mi nismo kar lako! it Pretkan tat areliran. Pred nedavnim srno poročali iz Murske Sobote, da je bilo v Bakovcih tekom dveh leduov izvršenih več tatvin. Orožništvo je z veliko vnemo iz-sledilo glavnega osumljenca. Bil je zaslišau, ker pa je vse tajil, mu tatvine niso mogli dokazati. Orržniki so nadaljevali z zasledovanjem. Hišna preiskava v hiši je pojasnila vse. Sum je bil upravičen. Našli so neke železne predmete, ki jih je osumljenec ukradel v tamošnjetn marofu (na grotbvski pristavi). Moža so zopel vklenjenega pripeljali v M Sobolo. Misli se, da je ure-tiranec izvršil več tatvin. -jlr Železničar ustreljen ua progi. V okolici Belecerkve v Vojvodini se je pripetil pred dnevi skrivnosten zločin ki ga bo težko pojasniti. Železniški progovni nadzorirk Velimir Petrov je ponoči čakal nu vlak Ko je vlak prišel in že od vozil dalje ter je luč zadnjega vagona osvetila Petrova, je padel iz teme strel in svinčeni zdrob je zadel Petrov;i v glavo. Petrov se je težko ranjen zgrudil na tla. Prepeljali so ga smrtno nevarno ranjenega v bolni šn,ico v Belocrkvo ali zdravniki so izgubili žc vsako upanje, da bi ranjenec še mogel okrevati. Za skrivnostnim zločincem poizveduje orožništvo. Oblasti so prepričane, da gre za zlobno zasnovano osebno maščevanje. it Cigani ropajo po Vojvodini. Tolpa štirih ciganov iz Bačkegu Gradišta jc napravila v noči na ponedeljek pravi roparski pohod v sosednjo vas Nadalj, kjer so obiskali samotno posestvo Radeta kešanskegu Bila je to prava roparska ekspedicija. saj so imeli cigani celo voz s seboj. Ko so prišli na cilj, so cigani postavili stražo, ostali trije možje pa so odšli z revolverji in / velikimi sekirami do hiše ter jo pričeli izpodkopavati, da bi mogli notri. Ropot je vzbudil hišnega gos|XKlarja, ki je vstul in stopil pogledat, kaj sc godi. ko sc roparji spoznali, da so zasačeni, so pričeli bežati. Eden od njih pa je med divjim begom padel z voza. kešanski ga jc ujel iu |>oznejc izročil orožnikom v Čurugu. Ujeti cigan Gjtiro Novaković i/ Bačkega Gradišta je bil žc izročen novosad-skemu sodišču. it Kaznjenec na begu ujet. Žc v začetku oktobra 1929 je pobegnil iz kaznilnice v Srem-ski Mitrovici kaznjenec Kosta Bogosuvljevič, bivši trgovski |>oinočiiik. Pred chenii leti je bi! obsojen na šest let težke ječe radi raznih ropov in tatvin. Kosta je pobegnil kar v kaznil-niški obleki ter je begal kakih 30km, dokler se mu ni posrečilo, da se je preoblekel v civilno obleko. Odtedaj pa do ponovne aretacije je izvršil nešteto tatvin. Kradel je v Subotici, Novem Sadu. Vinkovcih, Belgradu, lloku. Stari Pazovi in drugje. Najrajši je kradel po vlakih. Kradel je tako dolgo, dokler ga niso v Rumi spoznali in ujeli, Sedaj ne bo sedel samo šest let v kaznilnici, ampak še nekaj več, ker bo moral presedeti šo kazen za nove tatvine. it Natečaj za iidelavo načrtov za katoliško katedralo т Beleradu je razpisan. Arhitekti, ki se zanimajo za zadevo, dobijo vse potrebne informacije pri ordiuariatu betarajske nadškofije, Stude-nička 120. AVIBMRN-CORD it Dijaško ustanove trgovca Autonu Kolcn-i-a v Celju za zimski tečaj 1299/30 so razpisane: Prednost pri prejemanju štipendij imajo v vsakem primeru taki pridni, potrebni prosilci, ki so s pok. g. Antonom Kolencem, veletrgovceni v Celju, v sorodu ali svaštvu, za njimi domačini iz gornjegrajskega okraja, sicer pa Slovenci sploli, ne glede na spol. Ena ustanov je namenjena dijakom visokih šol, kakor univerze, tehniko, visokih trgovskih šol, umetniških akademij i. dr. ne glede na to, ali so v tuzemstvu ali v inozemstvu. — Druga ustanova je namenjena dijakom gimnazije, trgovskih šol, meščanske šole ali drugih srednjih šol v Celju. Sorodnikom g. Antoni Kolencn pa se sinejo te ustanove podeljevati tudi na takih šolali izven Celja. — Prošnje naj se vlože pismeno na naslov: Kuratorij ustanov trgovca Anto"a Kolen-ca v roke predsedniku dr. Ernestu Kalanu, advokatu v Celju, (lo 31. januarja 1930. Priložiti je zadnje spričevilo o izpitu, kolokvijih itd., pri prosilcih, sklicujoč se na sorodstvo ali svaštvo z zapustnikom ali ua to, da so doma iz gornjegrajskega okraja, tudi listine, s katerimi dokažejo te svoje trditve 'krstni list, rodbinski izkaz, potrdilo župnega ali občinskega urada itd.). Tudi je treba v prošnji navesti, kako dolgo že prosi'ec študira ua dotični šoli ali «lotičnem zavodu in koliko časa bodo po vsej priliki trajale študije; nadalje ie treba priložiti popis njegovih osebnih razmer 1er jih poevedočiti z undno listino tubožnim spričevalom). Prosilci, ki žo vživajo kako ustanovo, podporo ali pomoč, ki imaio stanovanje al i lirmo bodisi pri sorodnikih, bodisi v kakem kolegiju, zavodu ali domu itd,, imaio to v prošnji navesti z natančno razložitvijo obsega podpore oziroma dajatev in ev. plačila za te dajatve 1er imajo predložiti listine, ki služijo kot dokazilo za te navedbe. -i- Zemljevid dravske banovine v merilu 1:750.000 je izd" la in založila Jiuroslovanska knjigarna. Na zemljevidu, ki ga je narisal inž. F. No- Ljubljana Kaf ho dnnes? Drama: Krog s kredo. Red B. Opera: švanda dudak. Red H Lekarne: Nočno službo imajo; Mr. Sušliik, Marijin trg 3 in Mr. Kurah. Gosposvetsko c. 10. Iz občinske ooViike Kno glavnih del mestne občine ljubljanske bo zavzelo letos tlakovanje ulic. Mestna imava namerava v la namen letos potrositi okrog 7,000.000 Din — Ako pride do sporazuma med finančno in železniško uoravo glede zidanja nove carinarnice v Ljubljani, bo potrebno utrditi vse komunikacije, ki vodijo na glavni kolodvor. MesCca a ч rita lunskeca leta je prišlo med odločilnimi faktorji do sklepa, rta se bodo tlakovale na račun kaldnivnc sledeče komunikacije: Vilharjeva cesta, Gosposvetska cesta, šmartinska cesta (Martinova), ostali del Masarvkove ceste, Itesljeva cesta iu carinsko dvorišče v skupni i/ineri 35.410 m\ Stavbnii program predvideva, da bi se vsa tj; dela izvršila tekom dveh let. Težko se je odločiti za vrsto mateiijala, ki bi se uporabljal za tlakovanje omenjenih .komunikacij. V »oštevajoč gospodarsko stališče je najbolj ekonomičen srednji tlak i/ granitnih kock, velikost 9Xllo 30 Din. it Gospodinje Vaše perilo pere. posuSi. monga ali lika tovarna Jos Reich. it Pri pomanjkanju teka, nakislem pehanju, slabem želodcu, len i vi prebavi, zaprtju v črevih, vzdigovanju, motenju pri prebavi, izpuščajih, srbečici osvobodi naravna >Franz Josefc-grenčica telo vseh nabranih gnjilobnih struoov. Že stari mojstri zdravilstva so spoznali, da je »Franz-Josef« voda popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. »Franz-Jose!«-jsrrenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in zadevnih trgovinah. niče v predprodaji v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 5. Sedeži 3 Din, stojišča 2 Din. O Pogreli f Franire Merhar se vrši danes 23. januarja ob devetih dopoldne. Pri pogrebnem sprevodu bo truplo blage pokojnice blagoslovljeno Preil škofijo в. potem pa spet ob kapelici sv. Križa na Gosposvetski cesti, kjer se ta križa s tržaško železniško prego; nato se truplo prepelje v Dravlje, kjer bo ob 10 dopoldne mrtvaško opravilo s sveto mašo zaduštiico in s pokopom. © V osmrtnici gospe Elizabete Eberle je bilo v včerajšnjem listu po neljubi pomoti napačno tiskano pokojnice rodbinsko ime. Celo ime se mora pravilno glasiti: Elizabeta Kberle roj. Iiidorf. Sve-la mnša zaduSnica je danes zjutraj ob osmih v stolnici. © Smrt osamele stariec. V Zgornji Šiški š!. 150 so sosedje našli v torek dopoldne mrtvo 04 letno biv.šo kuharico Mari'o Dolžanovo. Starica je na stara leta živela sama zase, z°dnje čase pa je zbolela Svojega sina, ki živi se sentov precej padlo. Zanimanje za avtomobilizem in niotociklizem pa s tem 110 bo trpelo. □ Smrtna kosa. Preminul je Simon ševeder, kolarski mojster, Tczno 14. Pogreb jutri ob 15 iz mrtvašnice na nieslueni pokopališču v Pobrežju. Celie & Dobrodelna akademija. Viticenc-i jeva konferenca v Celju je še mlada ustanova, ki ima namen podpirati hodne in siromašne. Svojo delo vrši tiho in skoro lieopaženo, a s leni večjim uspehom. Da bi seznanila s potrebo krščanske dobrodelnosti čim najširšo celjsko javnost, obenem pa si pribuvila sredstev za la jšanje bede. priredi v nedeljo 26 januarju ob štirih popoldne v celjskem Narodnem domu dobrodelno akademijo. C) krščanski dobrodelnosti bo predaval upokojeni ljubljanski gimnazijski profesor in eden najiigilnejših 'ilož na polju dobrodelnosti g. dr. Alfonz Levičnik. Gledališka družina Katoliškega prosvetnega rlru- L. N. Tolstoj: Aljoša Lonec Aljoška jo bil najmlajši v družini. Priimek sloneč« so mu nadeli zavoljotega, ker ga je mati z loncem mleka poslala k djako-novi ženi, pa sc je spotaknil in lonec razbil. Mati ga je natepla, fantje so gu pričeli dražiti in mu kričali: Lonec, lonec!« Od tedaj sc je udomačil priimek Aljoška Lonec Aljoška jc bil mršav deček, uhač. Ušesa so mu štrlela kakor peroti. in velik nos je imel Fantje so gu dražili: »AljoŠktn nos se tnko daleč vidi, kakor pes vrh klanca«. Na vasi so imeli šolo, toda Aljoša ni bil dovzeten za črke, pa tudi časa ni bilo, du bi se učil. Starejši brat je bil pri trgovcu v mestu zu hlapca, in Aljoška je začel z mladih nog pomagati očetu. Ko je bil šele šest let star, je žc čuval / malo sestro vred ovce in kravo na pašniku: ko je inalo dorastel. pa jc pasel tudi konje podnevu in ponoči. Z dvanajstimi leti je že razumel orati in voziti s konji. Sicer še ni imel prave moči, a spreten jc bil vendarle Zmerom je bil vesel. Čc so ga fantje zasmehovali, je molčal ali p« sc nasmehnil. Kadar ga jc oče kregal, je molčal in poslušal In čim so gu nehali kregati. se jc namuznil pa se lotil onega poslu, ki jc bil zdaj na vrsti. Aljošu je bil devetnajst let star, ko so vzeli njegovega brata k vojakom. Zdaj jc pripeljal oče Aljošo namesto brata k trgovcu za ! , . ,- -, ji, i____i _ .... y»._ . Hlapca, vijosi so uuii ufuiovt- .m ti le sKorrije, očetovo kučmo in suknjo in ga vzeli v mesto. Aljošu jc bil čez vse ponosen uu svojo obleko, а trgovcu njegova zunanjost nikakor ni ugajala. Mislil sem. da mi boš namesto Semjona res poslal pravega delavca,« je rekel trgovec, ko jc ogledal Aljošo. ti pa prideš k meni s tem smrkavcem. Kaj bom z njim počel?« -Saj je vsega vešč. Konje razume liapreči in ga povsod lahko pošljete z vozom. Priden rtclavec je. Samo lia videz je tako mevžast, v resnici pa je prav žilav.« No pa naj bo; ga bomo pa preizkusili.« »Predvsem pa je pohleven. Pra rud dela.« Kaj hočem, čc ti je toliko na tem. Naj ostane.« Tako je pričel Aljošu služiti pri trgovcu. Gospodarjeva rodbina ni Ivla velika: žena. stara mati, starejši sin, ožeujen, ki ni hodil v šole in je zdaj očetu pomagal v trgovini, drug sin. učen; ta je dovršil sininaz jo :n je l>il tudi na univerzi, a so ga odtod napodili in je živel domu. Nazadnje jc bila še hčerka, gimnazijka. Od kraja Aljoška ni ugajal — preveč je bi! kmečki, slabo oblečen in tudi nobenega nastopa ni imel: vsakega jo tikal. A kmalu so sc: gu vsi navadili. Bil je še boljši hlapec, kakor njegov brat, in res pohleven. Pošiljali s(, ga na vsak posel, in vso je opravil hitro pa rad: čim je bil opravil en posel, že se je lotil drugega. Kakor poprej domu, so zdaj naprtili Aljoši pri trgovcu vsa opravila. Gospodinja, gospodarjeva mati, gospodarjeva hči, gospodarjev sin. poslovodja in kuharica, vsi so ga vedno pošiljali sempatja in mu nalagali to lili ono delo Venomer je bilo slišati: Skoči no, prijatelj« ali г Pob rigaj sc no, Aljošu, zn to stvar.« — >Kaj pa ti je, Aljoška, pa ju nisi pozabil?« — »Pazi no. Aljošu, do ne boš pozabil.« — lil Aljošo je «kočil, sc pobrigal, pazil. ničesar-ni pozubil. ničesar zamudil in se je samo smehljal. Bratove škornje je kmalu pošvcdrul. Gospodar ga jc oštel, ker je hodil z raztrganimi škornji, iz katerih so mu štrleli goli prsti, in mu je velel, nuj si na trgu kupi nove. Zdaj je imel Aljoša nove škornje, in »e jih je veselil. A noge so mu ostale stare, zvečer so ga vedno bolele od чатегч tekanja. Bal sc je tudi, da iti ti ne bi zameril oče. ko bo prišel pobrati njegovo plačo če hi mu trgovec odtegnil od plače denar za škornje. Pozimi je vstajal Aljoša. predno se je zdanilo, nucepil drva na to pomctel dvorišče, polagal krmo kravi pa konju in ju napajal. Potem je zakuril peči gospodarjevi družini očedil čevlje in obleko, posnažil. nalil in pristavil snmovure za čaj. Potem pa ga je poslovodja poklical raztovoriti blago, ali mu jc naročila kuharica, nuj me«i testo in snaži kuhinjsko posodo. Na to so gu pošiljali v mesto zdaj s pismom, zdaj ' s konjem po gospodarjevo hčerko, ko se je vračala i/, gimnazije. Drugič nui jo zopet stara gospa naročilu, nuj gre po olje zSnj ni treba, da se sami potrudite. Aljoša bo skočil. Aljoška! Ćuješ, Aljoška!« In Aljoša jo tekul sempatja. Zujtrkovul jo, nc; da bi se vsedel. in malokdaj je utegnil z drugimi vred priti k obedu. Kiihnricu ga je kregala, ker ui prihajal z drugimi vred. u ga je vendar imela rada in mu prihrunila juhe od obeda in večerje. Posebno veliko dela se je nabiralo pred prazniki in med prazniki. Aljošu je imel praznike rud in sicer predvsem zato, ker je ob praztyjçih dobival napitnino. Sicer ni dobil dosti. — nabral je kukih šestdeset kopejk vsakikrat —■ .a ta denar je vendar bil njegova last. tn ga je lahko izdal, kakor jc hotel Svoje plače nikoli namreč ni dobil pred oči. Vselej se je pripeljal oče. trgovcu pobral denar in Aljoško samo oštel, ker jc prehitro pošvedral škornje. Ko jo s temi napitninam; prišted'1 dva rublja. si je kupil kakor mu je kuharico priporočata, pleteno mujco. Oblekel jo .je in potem od samega veselja nikakor ui mogel zapreti ust. Aljošu jc malo govoril pu še to vedno presekano in kratko. Čo pa so mu karkoli naročili ali so ga vprašali, ali ho to in ono lahko opravil, vedno je brez najmanjšega obotavljanja odgovarjal: -To pa lahko,« in jc res takoj storil. Ni poznal nobene molitve. Pozabil je, kat ga jc naučila mati. Vendar pa je molil zjutraj in zvečer, molil jo pa stimo г rokami: prekrižal se jo. (Konec prihodnjič.) M'rno «panjp In občutek svpžo«ll po spanju je najboljši dokaz dobrega zdravja. Vsakdanja poraba ОУОММЈШЕ zjutraj in popoldne vc'lko pripomore k ohranitvi zdravja in okrepitvi živcev. Stvn v Celju pa lin ol> loj priliki vprizorila ganljivo Tolstoj-Milfiuski jevo enodejunko Kjer ljubezen, tam Bog«. Vmesne komade bo izvajal salonski orkester. Toplo priporočamo poset to akademije. Predprodaju vstopnic je v Slomîkor vi tiskovni zadrugi. S3 Razpis služb pri mestni elektrarni. Celjsko mestno nučelništvo razpisuje zu mestno elektrarno službo prodajalca, oziroma prodajalke ter službo drugega iukasuntu. Pogoj' so razvidni iz oglasa v oglasnem delu današnjega j »Slovenca«. & Nov odvetnik v Celju. V imenik odvetni- j ške zbornice za Slovenijo je bil vpisan g. dr. Alojzij Voršič. odvetniški kandidat v pisarni g. dr. Aniona Ogrizeka v Celju Kakor izvemo, bo g. dr. Voršič v kratkem oivoril v Celju lastno odvetniško pisarno. -C* Iz hvaležnosti mu je sunil suknjič. Joža ! je te dni prenočil na hlevu veleposestnika Ja-niča na Babncm. Mraz je in domači hlapec mu je zaupal svoj suknjič, da je mogel Joža zasiti jreko noči vanj svojega rojstva premružene costi. Ko pa jc zjutraj Joža \stal sc ni spom- j nil. da suknjič ni njemu umerjen in odšel je z njim v svet. Pa ga Joža ni dolso nt.s I. Naletel je na hrvaške prodajalce posode in jim prodal suknjič za 60 Din, ko je bil .med brati vreden 220 Din. Jožo so prijeli, priznal je svoj greh in pokoro bo delal zanj. Radio Nehvaležnost — plačilo sveia. Ta resnična zgodba se ni pripetila v Sloveniji, vsaj v tej obliki ne, mogla pa bi se dogoditi povsod na svetu, kjer so radio postaje iu kjer so radioamaterji. V Burmi, zadnjeindijski angleški koloniji, imajo radioklub. Ta radioklub oddaja program popolnoma brezplačno, brez naročnine. Zadnje dni pa je prišlo na radioklub vse jiolno pisem iz Rangovnu, ki ostro napadajo radioklub in trdijo, da program j ni na zaželjeni višini■. Predsednik kluba se je ves žalosten, kar jc precej verjetno, obrnil na viado s prošnjo, naj zgradi postajo, ki jo bodo mogli čuti po vsej deželi. Burmanski radioklub je dosedaj oddajal program na postaji s 750 vatli, ki jo je vzdrževal popolnoma iz las nih sredstev. — I)a je uehva-ležnost plačilo sveta, je izkusila tudi že ljubljanska postaja; radio poslušalci so res zelo kritični ljudje. Laja kot pes. NewyorSka postaja WABC se more poslavljati s tem, da ima najbolj nenavadnega napovedovalca na sve.u. To je mr. Ilarry Swan, ki oddaja za to poslajo potrebne zvoke Njegova dolžnost je, da posnema ropot avtomobilov, sopihanje bližaječe se lokomotive (Io zna napraviti brez vsakega pomožnega in strumenta, samo s svojimi ušli). Swan jia je ludi izvrsten oponašale« živalskih glasov. Sedaj se je šele izvedelo, da psi, ki so lajali po radiu Byrdovim psom na južni tečaj, niso bili nobeni pravi psi, temveč je lajal le ta genijalni : oponašalec živalskih glasov. Kdo ve, če so pei kaj opazili? Programi Hadio-Liabtfana i Četrtek, 23. januarja: 12.30 Renroduciruna glasba. 13.00 časovna napoved, borza, reprodu-ciranu glasbu. 13.30 Iz današnjih dnevn kov. t?.30 Koncert radio-orkestra 18.30 Ur. Bohinec: Plantažno gospodarstvo II. (kavčuk, rastlinska olja, bombaž). 19.00 Dr. Rupel: Srbohrvaščino. 19.30 Tedenski pregled. Nove knjige. 20 Vijolinski koncert g. Rob. Dorferja (pri klavirju g. Šivic). 21 Večer hrvatske glasbe: I. Solospevi s klavirjem, poje ga. Wchinzeva. II. Klavirske skladbe, igra g. Šivic. III. Solospevi, poje g. Roman Petrovčič. IV. Klavirske skladbe, igra g. Šivic. 22 časovna napoved in poročila, koncerl radio orkestra. Peîek, 24. januarja: 12.30 Reproducirana glasba. 13.00 Časovna napoved, borz.a, reproducirana glasba, 13.30 lz današnjih dnevnikov. 17.30 Koncert radio orkestra. 18.30 Dr. Valenčič: Socializem kot gospod, sistem. 19 00 Gospodinjska ura: Ženska državljanska vzgoja, gdč. Lebarjeva. 19,30 Dr. Leben; Italijanščina. 20.00 Glasbeno predavanje: O slovenskih glasbenih listih, dr. A. Dolinar. 20.15 Večer klasične glasbe II, izvaja radio orkester. 22.00 Časovna napoved in poročila. Drugi programi t Peiek, 24. januarja Belgrad: 16.00 Zabavna glasba. 2000 Prenos opere iz belgr. narodnega gledališča. 21.30 Cas, nato dnevne vesti. — Varšava: 17.45 Kpncert sibirskega zbora. 19.25 Reproducirana glasba. 20.05 Malo glasbe. 20.15 Simfonični koncert varšavsko filharmonije. — Budapest: 12.05 Koncert tereota. 16.00 Mladinska ura 17.40 Odlomki iz operet. 18.50 Literarna ura. 19.30 Prenos iz opere: -.Roscnkava-lier/, Straussova opera. 22.30 Koncert ciganskega orkestra. — M.lan: 11.25 Reprcducirana glasba. 12.30 Opoldanski radio orkester. 13 30 Zabavni koncert radio orkesira. 16.30 Mladinska ura. 17.00 Kon-ccrt kvinteta iz Torina. 20.30 Simfonični koncert, nato zabavna glasba. — Praga: 19.05 Ljudski koncert na kitare. 20.00 Priložnostna glasba. — Lan-genberg: 20.00 Večerna glasba. 21.00 Sveti ogenj*, igra, naio zabavna glasba. — Rim: 13.00 Koncert radio kvinteta. 17 30 Popoldanski koncerl. 21.02 Prenos operete: »Carigrajska roža . — Berlin: 10.05 Zabavni koncert. 17.30 Mladinska ura. 20 45 Koncertni večer danske glasbe. — Kalovice: 10.20 Reproducirana glasba. 17.15 Prenos • iz Krakova. 17.45 Popoldanski koncert. 20.15 Večerni koncert varšavske filharmonije. 23.00 Literarna ura v francoščini. — Toulouse: 13.00 Orkestralni koncerl. 18.35 Plesna glasba. 19 00 Koncert vojaške glasbe. 19.30 Plesna glasba. 20.15 Pevski koncerl. 21.00 Večerni koncert. — Stuitgarl: 10.00 Reproducirana glasba. 19.30 »Das Blauo voni HinimeF, improvizacija. 20.30 Klavirski koncert ruske glasbe. 21.45 Pevski koncert. 22 50 Plesna glasba. — Moravska Ostrava: 11.30 Reproducirana glasba. 12.30 Opoldanski koncerl. H! 30 Popoldanski koncert. 17.30 Priložnostna glasba. 19.00 Ljudski koncert. 20.00 Priložnostna glasba. 21.30 Klavirske skladbe. 22.15 Zabavna glasba. Pevsha zveza Občni zbor se bo vršil dne 3. februarju ob pol 10 dopoldne v Rokodelskem domu. Okrožnice. ki se tičejo tucii občnega zbora, bodo prejeli zbori in okrožja še ta teden. Podali jih bolno pn tudi vsem prosvetnim društvom, ki imajo zbore, ker sc tičejo tudi njih. Lepo prosimo, da jih predelate pri sestanku ali orlborovi seji. »Pevec« ho izšel prv dni februarju. Mula zamuda je nastala radi izmenjavo uredništvu in nekaterih dr-i-.li vzrokov tehničnega značaja. Poslali ira bomo vsem onim naročnikom, ki so lanskem plučuli, in onim, ki ga narnče. Naročil i sprejema Pevska zveza. Miklošičeva cest 1 št. 5. Cena ostane tudi letos 30 Din. Zborom pri poroča no pa š(! posebno, (Iu -i naroče glasbene priloge posebej. Dobe iih celoletno (48 strani) za 10 Din Sport Drsatne tekme га prvenstvo Jugoslavije odpovedane Zimsko športna zveza je tekme v umetnem drsanju za prvenstvo državo, ki bi se iuiele vršiti 25, in 20. januarja odpovedala Preložene so na kasnejši termin v mesecu februarju. Glavni vzrok odpovedi je, ker naši drsalci niso imeli prilike da bi vaje, ki so predpisane, vestno trenirali. Kajti glavni namen tekmovanja je, da se predpisane vaje brezhibno izvajajo. Za to pa je treba več drsalne možnosti, kakor je je dosedaj bilo Tako odpovedi pa jasno pokažejo nujno potrebo drsališča, na katerem bi se vkl'ub mili zimi lahko treniralo. V kolikor pri zgraditvi drsališča z umetnim ledom ne zmore privatna inieij tiva, bi bilo želeti, da podpro lo akcijo merodajni čiirMji. Drsanje v zimi je tako razširjeno kakoi poleti kopanje. Ko že imamo krasno letno kopališče, naj bi imeli še drsališče z umetnim ledom. ViktorVa (Zagreb) : W*m Ljubljanska Ilirija se pogaja z znanim zagrebškim klubom Viktorijo. Viktorija bi v slučaju po-voljnega vremena nastopila proti Iliriji v nedeljo 26. t. m. Moštvo Viktorije je v zadnjem času reden vsakoleten gost Ilirije. Glavna odlika lega moštva je lep Vombinacrski nogomet. Po načinu igre so j lični Ilašku, za katerim tudi ne zaostajajo. Smušfrn te*-m a SK Bohinca Prošlo nedeljo 19. t. 111. je priredil »Smuški 1 klub Bohinj svoj klubski dan. Vršile so se tekme članov, naraščaja, dece ter skakalne tekme na mali skakalnici Vreme je bilo lepo, sneg razmeroma dober, le na nekaterih mestih so ovirale tekmo zledenele smučine. Tekme se je udeležilo nepričakovano veliko število članov, nnrr.ščaja 111 dece. Pri članski tekmi, katero 15 km dolga proga je potekala od gostilne Mencinger čez Dobravo mimo vasi Polje, do velike skakalnice, čez Žlan nazaj v Bistrico, nato čez potok mimo vojaškega pokopališka na cilj pred občinski dom, je startalo 25 tekmovalcev. Na cilj so prispeli vsi. Najboljši čas dneva je dosegel Tomaž Godec, kateri pa je tekmoval izven konkurence; progo je prevozil v času 56 min 25 sek. Prva tri mesta so dosegli; I. Arh Lovro v času 58 : 28; II. Gašperin Joža 1:1; 111. Murovec Anton 1:2: 5. Izven konkurence je tekmovalo tudi vojaštvo, izmed katerih je vozil najbolje g. podpor. Džamo-nja Egon S. K. Maribor, progo je prevozil v 1 : 10 : 5. Narašča,!nikov, katerih proga jo bila dolga 5 km. je stnrlalo 20 ter so dospeli vsi 11a cilj. Rezultati: I. Oder Alojz 15:55; II. Novšak Albin 11 : 13; III. Selan Jože 10 :18. Dece s progo 3 km je startalo 30, na cilj iih ie prispelo 29. Rezultati: 1. G robo t p k Fmnc 7:15; II. Malenšek Silvo 9.10; III. SokliČ Alojz 9: 17. Skakanja se je udeležilo 5 članov od katerih je izvšil najlepši in zelo eleganten skok Žen Jakob 13 111 in sicer z navadnimi smučkami. Tekmi je prisostvovalo zelo veliko domačinov iu tu. na smuškem tečaju se nnha'jajočih gg. oficirjev. Zvečer je priredil klub svoj prvi smuški ples v vseli prostorih hol°la -Tricl^v . Na plesu ip bil razglašen rezultat tekem tor razdelitev nam-nd рн-i rpdjtev ip bila animirana 1er se je je udeležil cel tukajšnji častniški zbor. Razne snorfne ves*i Afera radi profesijonalizina Mike Babica jo končno rešena. Simpatični igralec Gradjanskega je dobil popolno zadoščenje, kajti avstrijska nogometna zveza je odgovorila, da je Babič prejel podporo samo zalo, da se mu je omogočilo zdravljenje zlomljene roke. Zato je J. N. S. proglasil B biča za amaterskega igralca in ni izključeno, da bo Bnbič že nastopil v reprezentančni tekmi proti Grški. Gradjanski 1911 je. ker 11111 je oblast prepovedala to ime, sklenil, da se klub imenuje Rapid 1911:. Hajdukova turneja po Južni Ameriki, o kateri se je toliko pisalo, ie odpovedana. V Splitu še vedno računajo, da se bo Ia turneja vršila po odigranih tekmah za državno prvenstvo. Nogomet v twini Slavija (Praga) zmaga s 5 : 0 v Berlinu. 25.000 gledalcev je prišlo na igrišče v Berlinu, kjer je domače moštvo Minerva nastopila proti jesenskemu praškemu prvaku. Čehi pa so s krasno igro, v sijajni formi popolnoma prevladali Nemce 111 jih s 5 : « gladko odpravili. Prvi polčas 2 : 0. Še večji poraz je preprečil izborni vratar Minerve. — V prvenstvenem boju je premagal Hertha z 9 : 1 svojega nasprotnika Concordio. Angleški prvenstveni boj je prinesel vodečim klubom zaslužene zmage. Tako je Shelfield Wed-nesday, prvi v tabeli, zmagal nad Aston Villa kar s 3 : 0. Na drugem mestu prvenstvene tabele stoječi Manchester City pa je dosegel z 2 : 1 zmago nad Bohoti Wanderers, HOCKEY'. Japonci premagani I Prav z zanimanjem so vsi pričakovali prihoda japonskega hockey-moštva v Evropo. Mnogo so napredovali Japonci v zadnjem času, zato je bil Berlin prepričan, da bo igra z Japonci prav resna in težka. Japonsko reprezentančno moštvo ;e nastopilo v Evropi v prvi svoji tekmi napram nemški državni hockey reprezentanci v Berlinu. Nemci so gibčne Japonce premagali s 14 : 5. Nihče ni pričakoval takega poraza Japoncev, ki so nekaj dni prejo Berliii'anom v svojem treningu pokazali izredne tehnične sposobnosti Ko pa je prišlo do prave tekme, so Japonci nekako odpoved li. Iz rezu'tata izgleda, kukor da so bili Nemci za razred boljši; v resnici pa so bili le nemški napadalci veliko bolj odločni nogo japonski. V igri sami pa je bilo juponsko moštvo Nemcem skoraj enakovredno in zalo ui zaslužilo poraza s tako veliko številčno razliko. Japonci v Nemčiji zopet premagani. Tudi svojo druuo tekmo napram Berliner Schlittschuh klubu je japonsko reprezentančno hockev-moštvo zgubilo kar z 12:2. — Japonci so nato odpotovali v Eibsee, kjer so nastopili proti Mllnohener Sp. V. Zopet so z 1:0 zmagali Nemci nad japonskim moštvom. i Toronto v Dawosit. Iz mest Dunaj, Praga, Varšava in Davos se je sestavilo kombinirnno moštvo, ki naj bi vendar močnim Kanadčanom nudilo resen odpor. Toronto-klub pa jc bil v izredni formi in ves napor kombinirpnega teama je bil zaman. Z 9:0 je kanadsko moštvo odpravilo evropsko kombinacijo. Gospodarstvo Povečanje našega izvoza V mesecu decembru 1929 je znašal naš izvoz (486.340 ton za 778.7 milj. Din), decembra 1928 pa za 5o9.3, v novembru 1929 (814.1 milj. Din). Največ smo v decembru izvažali: pšenice za 115 (v novembru 115), koruze za 88 (95) in stavbnega lesa za 106 (92) milj. Din. Skupno je v celem letu 1929 znašal naš izvoz 5,329.866 ton za 7.921 milj. Din, t. j. napram 1928 več: f03.104 tone in 1.477 milj. Din, torej po teži za 17.7%, po vrednosti pa za 22.9%. Zadnja leta je bil naš izvoz sledeč: 1925 8.094.5 milj. Din, 1926 7.818.2 mil. Din, 1927 6.400.2 mil . Din, 1928 6.444.7 milj Din, 1929 7.921.7 milj. Din. it Obrtniški knjigovodski tečaj v Mariboru. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani priredi v Mariboru knjigovodski tečaj za obrtnike inariboi:kega okoliša Tečaj bo trajal šest tednov in sicer od 18. februarja do 27 marca 1. 1. Predavanja se bodo vršila vsak torek iu četrtek od 19 do 21 zvečer in ob nedeljah od 9 do 11 dopoldne. Učnina za mojstre Din 100, za pomočnike Din 50. Prijave s točnim naslovom je poslati Zavodu P. O. Zbornice TOI v Ljubljani najkasneje do 5. februarja t. 1. Podrobnejša pojasnila dobe prijavljenci pismeno. Opozarjamo na ta tečaj osobito obrtnike iz Maribora in bližje okolice. Opozorilo glede knjigovodskega in kalkulacij-skega tečaja za stavbne* obrle v Ljubljani. Na željo prijavljencev je Zavod P. O. Zbornice TOI sklenil, cla se knjigovodski iu kalkulacijski tečai za stavbne obrtnike vrši v skrajšanem roku od 10 do 21. februarja, mesto od 3. do 29. februarja t. I., zato pa se bodo vršila predavanja vsak dan izvzemši soboto in n"dcljo cd 15. do 18. ure. Predavali bodo g. prof Iv. Modic, stavbenik in podnredsed-nik Zbornice TOI g. Ivan Oerin in lesarski mojster g. Fran Ravnikar iz Ljubljane. Tečai se bo vršil v posloniu Tehniške srednie šole v Ljubljani. Pouk se prične v ponedeljek 10 februarja t. 1. in se priiavFeoci poziva:o. da se točno ob pol .15 za-lase v predavalnici imenovanega zavoda. Ker je nekaj mest še praznih, ie mogoča še naknadna prijava. loda na "kasneje do 5. februaria t. 1. Izpremenibe v trg. re"istru. Vnis: Podravska tiskarna, d. z o z. v Mariboru C400 000 Oin, innr, Pahernik Franjo!; izbrisi (radi prestaiika): Pe-likan, tovarna mila. Dolnja Lendava. Maver in dru<* ter M. de Brousse, medn. tr.mso. podieFe v Luibliani, nadalie fradi končane likvidacije!: Mo-slavina. velp(r"Ovina z vinom in ž^aniem, d. z o. z. v likv. I.M'bh'ana fer Rudolf Wibmer et Karol Haerdtl. gojišče trt itd. v Ptuiu. Izpreui"inbe v zadružnem registru. Voisi: Vinarska zadruga r. z z o. z. v Brežicah, Hranilnica in nosoiilnica v Maišper^u, r. z. z 11. z., Kreditna zadruea uslužbencev drž. žel. v Mariboru; izbrisi: Stavbna zadruga srednješolskih profesorev, r. z. z o. z. v LjubPani v likv. in zadrti"a za reio bikov v St. Lovrencu na Dravskem ooliu, r z. z o. z. (radi končane likvidacFe), Posojilnica na Vel-. ki, r. z. z 11. z. v likv. (radi končanega konkurza). , Kmetijska podružnica v Slovenjcradcu. Te dni se je vršilo v dvorani okrajne hranilnice prav dobro obiskano zborovanje Kmoti'ske podružnice Zborovanje je otvoril predsednik g. Arih, nakar so o delovanju podružnice poročali- v globoko zasnovanem govoru č. g. dekan Ivan Jurko, soomini''jo č se nepozabnega umrlega člana podružnice g. ravnatelja Vrečka in g. blagajnik Vavpot. Kmetijski referent g Wernig pa je pod"l in obrazložil smernice naše bodoče stanovske zastopnice — prp-novlfpne Kmelliske družbe. Število člnnov slovenj-graške podm-žnice ;e poskočilo predvsem jx> prizadeva., iu Vrhujaka, Vavpota in Ovčarja od 50 na 180. Borza 22. januarja 1930. DENAR Devizni promet je bil danes pri popuščaiočih tečajih srednji. Največ ga je bilo v devizah Dunai, Praga in Berlin. Privatno blago je bilo kakor običajno zaključeno v devizi Trst, dočim je v ostalih zaključenih devizah intervenirala Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zakliučni tečaji.) Amsterdam 2279.50 bi., Berlin 1353.50-1356.50 (1355), Bruselj 789.59 bi., Budimpešta 991.78 bi., Curih 1094 40—1097.40 (1095.90), Dunaj 796.31-790.31 (797.81), London 276.03 bi., Newyork 56.60 bi., Pariz 222.77 bi., Praga 167.38—167.18 (167.7S), Trst 295.88-297.88 (2<4).88). Zagreb. Amsterdam 2277.50 bi., Berlin 1353.50 -1356.50, Bruselj 788.50- 791.50, Budimpešta 000.28—093.28, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 796 28—79928. London 275 63-276.43, Newvork 56.405-56 685 Pariz 221.77-223.77, Praga 167.38 -164.18, Trst 294.87-296.87. Belgrad. Amsterdam 22 765—22.825, Berlin 13.535—13.565, Bruselj 788.09—791.09, Curih 1094 40 , —1097.40, Dunai 796.31-799.31, London 275.43— 276.43, Pariz 221 77-222.77, Praga 167.38-168.47, Milan 295 PO-297 80. Curih. Bel"rad 91275, Amsterdam 208, Atene 6.71. Berlin 123 69 Bruselj 72.075. Budimpešta °9.50. Bukarest 3.07625, Carigrad 2.4275. Dunai 72.40. London 25 1S125. Madrid 67.10. Newvork 517 35. Pariz 20.3275. Prana 922.50 deti.. Kred. zavod 170 den., Vevče 132 de".. Stavbna 50 den.. š°šir 105 den. Kranj, ind zakli. 220. Puše 250-2C-0. 7ате1). Drž "an.: 7% nbv. R. K. °6 Lof. sr. D. H. B.. voina £Voda ar 449— 4Д1.50. kaša 440— (er"il"j• II. лп—4П50 (413!. HI 415—117 (4W YM «IV) hI.. 7% Pl. p. 7«-70. a;-,; p) n eo_ 90 '°ov>_Q0V 7"' inv. pos artrari 4M — pap - l'nîo" 201 =0— ?03 Polio (\*—(\7, Hrv. Vi rfpit.. Vr"d 101 den.. ItiTo 0f)~°f> «0 Li. Kr 104 d»n.. M»d:un. 5° чп var sipn_p20f» Pra-šted. 222.5n-227.5a Proska 159 den , 7em. 127 den., Etno 164 den., Ka'. 34 den.. Ravna g. 75 den.. Pb't-na 36. don. — Ind. nap.: Ou««mann 185—1<4). Sl«-vonia 200 den. Sla^eks 89—90. D?nioa 112 50—120 (115), Drava 305 den., Оср""!л 1*0 don., Seče-ама 305—З9О O90!. Osi. Fev. 2U) hI. Rrod. vaa. 125 -iin. Iir.tvi-s 55 LWon 17Q b!.. Isls 20 (jen--P»"irea 350 den.. Trbo"Fe ->°5 <">2.M) Moo» V"- če 124 de"., ^'ar šu"r 45 bi. Piv. Sar. 160 den., Jadr. pl. 525 den., Nar. mlin. 20 den. Bolezni v želodcu in M trda. stolica, hemeroidi, glavobol, nervoznost, nespečnost in neprijeten okus v ustih nastaneu zaradi neredne prebave. Zato uredite čimprej Vašo prebavo s preizkušenim in obče znaiim čistilom Figol in Vam bo vsak dan boljše in boljše. Figol proizvaja in ga z nuvodilom o uporabi pošilja po povzetju lekarna Dr. S e m c 1 i ć , Dubrovnik 2/44. Pošil a sc v zabojCkih po tri steklenice 105 Din, osem steklenic 245 Din, ena steklenica pa 40 Din. Vsak dan prihajajo mnogoštevilne zahvale o izrednem delovanju Figola. Javna zahvala. P. n. Lekarna Dr. Scmelič, Dubrovnik 2 44. Sedem lel sem trpela zaradi želodčne bolezni; rabila sem različna zdravila z manjšim ali večjim uspehom, toda nobeno ni delovalo tako izvrstno in proti pričakovanju, kakor Vaš Figol. Zelo sem Vam zato hvaležna; kajti počutim se popolnoma poživljena in zdrava, odkar jemljem Figol. — Z odličnim spoštovanjem Adela Atzlcr. Beograd, 23. V. 1928. Belgrad. Narodna banka 8230- S240, 7% inv. pos. 84—84.50 (84), agrari 51—52, vojna škoda 438.50—439.50 (-№). II. 412 414, III. 415.50- 416.50. Dunaj. Don. sav. jadr. 92.55, Wiener Bank-vereiu 21.25, Crediiauslall 51, Escompteges. 171.50, Auss;ger Chemischc 229.50, Slavex 7.75, Mundus 179, Alpine 36.25, Trboveljska 61.75, Leykam 6.50, Rima Murany 105.60. Žito Tendenca na žitnem irgu je nadalje čvrsta, lako na domaČem, kakor tinti na ameriškem. Za pšenico je cena zopet nekoliko boljša ter velja gornje'oačka pšenica 78 kg težka že 215 iu čez, času primerno suha koruza pa 107.50- 110 bačka nakladalna [»ostaja. — 1'šcnicna moka je poskočila na splošno za nadaljnjih 5 para. Ljubljana (vse samo ponudbe, slov. post., plat". 30 dni ml. tar. dob. prompt): pšenica bč. 78 kg 2% 202.50- 205, 77 kg 255-257.50, sr. 78 kg 250— 252.50, 77 kg 247.50 250.50, slav. 77 kg 242.50--245, rž slav. voz. 207.50—210, inoga Og vag. bi. fko Ljubljana 395—405, koruza lini. suš. 180-182.50, nav. vozil. 185—187.50, času prim. suha 157.50— 100, ječmen bč. oz. 66-67 kg 180-190, 63-64 kg 170 -175, oves bč. 205-210. Zaključeno je bilo: 2 vagona moke 2 koruze in 1 vagon činkvantiua. Tendenca čvrsta. Sovi Sad. Moka: 0, 00 330—340, št. 2 295 -305. Vse ostalo ncizpremenjeno. Promet: pšenica 48 vagonov, koruza 71 vagonov, moka 10 vagonov. Tendenca: stalna. Budimpešta. Tendenca trdna. Promet živahen Pšenica: marc: 23.79—23.95, zaklj. 23.93-23.94, maj 24.71—24.87, zaklj. 24.83-24.84, okt. 23.95 -24, zaklj. 23.99-24. Rž: marc: 14.59 14.75, zaklj. 14.72—14.73, niai: 15.45-15.50, okt.: 16.27-16.45 zaklj. 1645—1646. Koruza: maj: 14.84-15, zaklj. 15—15.01, julij - 15.35- 1548, zaklj. 15.48-15.50, transit maj: 14.33—14.47, zaklj. 14.47—14.48. Les Na ljubljanski borzi je bil zaključen 1 vagon oglja, iendenca neizpremenjeno mlačna. Povpraševanje je za 100 200 kub. metrov borovih plohov, od 3 m naprej 35, 40, 45. 50, 60 min 30 cm naprej; za vsako množino brzojavnih drogov in večjo množino hrastovih Irizov I. II. Pontiia se: 4 vagoni mešanih smrekovih desk 13, 20, 25, 30, 40. 50 mm 4m, 13 mm 8—16 cm, 20 mm 12—20 cm, vse ost. od 16 cm naprej; re-meljni 50-50, 50-80, 70-70, 80-80 in 100-100 mm Kože, usnje in čevlji Promet s sirovimi kožami je bil v prošlem tednu večji in živahnejši, ker so tovarnarji začeli povpraševati po večjih količinah sirovih kož. da bi pojačali vdelavo. Cene sirovih kož se navzlic temu povpraševanju niso sorazmerno dvignilo, ker je tudi ponudba bila precej močna. Trgovci s kožami imajo velike zaloge, katerih bi se radi rešili, ker potrebujejo večje denarne zneske za kupčijo z kožuhovino, ki se ob sv. Neži začenja razvijati na veliko in zahteva velike zneske. Ceno za goveje kože so se deloma za pol Din dvignile in so pri tem ostale, tako da se dobijo danes govejo kože za ceno 12—13 Din. lažje 12.50—13.75 Din, bosanske 11.50—12 Din (sveže teže). Težke kože so pa ostale na prejšnji ceni, ker je povjira-ševanje zanje zelo majhno. Telečje kože so v ceni poskočile za 1—2 Din in sicer zaradi interesa inozemstva, ki potrebuje boljše blago za izdelavo finih vrst boksa. Cene so 19—22 Din po kvaliteti blaga. Ovčje kože so v zadnjem tednu za 3—4 Din popustile in je ponudba za innogo bila večja od povpraševanja. Vzrok leži v velikem uvozu i7.1:0-tovljenlh ovčjih kož iz francoskih kolonij. Svinjsko kožo so začele kazati nekaj živahnosti, vendar ie interes zopet padel, ker so donnée in inozemske tovarne omejile, ozir konlingentirale svoje količino vdelave in s tem že deloma pokrilo svoje potrebe, Cene so 13—15 Din po kvaliteti svežega blaga. V proinelu z gotovini blaeom se je v ze 'n.rm tednu opazilo veliko povpraševanje in ie slovenski trg naredil v zadnjem času velike sklepe. Cone kruponov so: od 8—5 kg 48—51 Din, od 5 8 kg 54—00 Din, 8-12 kg od 53—59 Din. Boli-o b'ago pa 5—10% dražje. Vratovi od 32—38 Din, okrajine od 25—32 Din po fabrikatu Kravja zgornja koža 70—80 Din, rujava 75—85 Din, kips p-» 2 kg 80-105 Din 3—4 kg 5% nižje. 4 5 ki pa 3% višie. Boks goveji od 13-10 Din. telečji od 17—21 Din. rjavi j» za 10% dražji. Promet je bij velik, tako da se ceni. da so slovenske tovarne plasirale blaga za ca. 15 do 18 milj. Din. Izgl"di kupčije so čvrsti in z ozirom na majhne zaloge bodo cene ostale čvrste ali pa se še dvignile. Promet tovaren čevljev jc v začetku januarja nekaj manjši, ker ni bilo oneva uspeha v bož. čni prodaji, kater"ga so je pričakovalo v provinci. Naročila prihajajo v manjših količinah, ker niso vso Inventure šc izvršene in so obrati zaposleni z manjšo kapreiteto, vendar se pričakuje da se bo promet pojačil, ko se ucotovijo zaloge in promet, ' ki jo bil v zadnjih tednih izvršen. Težka letalska nesreča |;„„,1„n«Vn konferenca. Nn levi zgoraj ministrski predsednik Macdonald. ki jc napravil načrt za konferenco, spodaj sir Clinrles Madden, sel чицleske adiniralitete. V sredi; Galerija v zgornji zbornici, kjer je kralj Jufij V. (desno zgoraj) otvoril konfcrcnco; spodaj: Palača St. lûmes, kjer se vrše razprave*. Smešnice Izak ima srečko. Številko 123456. Številka 123457 zadene glavni dobitek. Izak divja: »Taka smola,« jadikuje, eno številko višje in imel bi glavni dobitek. To je moja strašna smola.« Pa pravi Natan: »Kako bo, smola? Jaz b/ bil pa vesel, če bi sploh tako blizu prišel.« • Gospa išče novo služkinjo. Oglasi se Mina. Z debelim kovčkom. »Gotovo ste svoje reči prinesli kar s seboj ?« vpraša gospa. »Kako to?« »V tem debelem kovčku?« >0 ne,« pravi Mina, »to so samo moja izpričevala.« * »Peter ima bajno srečo v igranju.« »Res?« лЈа. še nikoli ga nihče ni zasačil pri ale-parjenju.« Miijardni dar vseučilišču Vseučilišče Yale v Newhavenu v državi Connecticut, ki je najslavnejše v Zedinjenih državah Severne Amerike, je pred kratkim prejelo v resnici bajen dar, 20 milijonov dolarjev (1 milijardo 120 milijonov dinarjev). Darovalec je milijarder Edward Harkness, sin poslovnega družabnika starega Rockefellerja. Harkness je dosedaj podelil raznim znanstvenim in človekoljubnim ustanovam že okrog 100 milijonov dolarjev. Kaj takega zmore pač samo — Amerika. Novi svetovni rekordi Dieudonne Costes, eden najboljših in najslavnejših francoskih letalcev sedanjega časa. ki je, kakor znano, preteklo leto skupno z Bel-lonteom postavil svetovni rekord leta v da- Severni jelen « Na svojem potovanju po vodovju Alaske j leta 1890. je ameriški generalni komisar za ! Alasko dr. Sheldon Jackson ugotovil, da sibir- j ski prebivalci na zapadnem obrežju Berin-govega morja žive od svojih udomačenih severnih jelenov, medtem ko Eskimom na ameriški strani vsako leto preti lakota, ker so navezani samo na ribolov. Po svojem povratku v Washington je Jackson izdal oklic na javnost in nabral 2146 dolarjev. S tem denarjem so v letih 1891 in 1892 nakupili 187 severnih jelenov za Alasko. Pozneje so poslali še 1100 jelenov. Na Alaski t-o severni jeleni dobili primerno podnebje in obširne pašnike. Razmnožili so se zelo hitro. Leta 1905. jih je bilo že 10.000. leta 1915. 70.000, 1920. 200.000 in v juliju 1929. jih je bilo že nad milijon. Poleg tega so več kakor 300.000 severnih jelenov porabili za prehrano in obleko. Ni bila prav lahka naloga nomadskega lovca na severu spremeniti v živinorejca. Komisarijat za prosveto je izdelal poseben načrt za izobrazbo Eskimov. Vpeljan je bil reden pouk. Razborite mlade Eskime so pridelili čredam severnih jelenov. Z Norveškega so pripeljali na Alasko številne Laponce s svojimi družinami, ki so poučevali Eskime o živinoreji. Štiri leta je trajal pouk in opravljeno delo so plačali z jeleni in drugim blagom. Na koncu štiriletne učne dobe je imel eskimski učenec malo čredo severnih jelenov, katere je odgnal na svoje lastne pašnike; ostal pa je še vedno pod nadzorstvom komisariata. Novi posestnik je moral od svoje strani zapo-sljevati Eskime kot učence in jim kot delno plačilo za njihovo delo prepustiti gotovo število severnih jelenov. Na ta način se je reja severnih jelenov vedno bolj širila. Izkušnja uči, da se čreda severnih jelenov ob dobri oskrbi v treh letih podvoji. Že danes pride na vsakega prebivalca Alaske po 20 severnih jelenov. Dežela ima toliko pašnikov, da lahko prehrani 5 milijonov severnih jelenov. Reja severnih jelenov bo poživila produkcijo mesa v Ameriki, ki zadnje čase precej peša. Leta 1914. je vlada priporočala državljanom, naj se posvete tej novi industrijski panogi in v ta namen se je ustanovila posebna družba v Nome na Alaski. Potom križanja s kanadskim severnim jelenom (karibu) dosežejo boljšo pasmo. Severni jelen se razlikuje od navadnega jelena po tem, da tako samci kakor tudi sa- vir prehrane mice nosijo rogovje, ki vsako leto odpade. Severni jeleni žive v Predali. Družijo se kakor ovce, pasejo pa kakor krave. Na videz so radi velikega rogovja nevarni, v resnici so pa najbolj krotki izmed vseh domačih živali in se lahko otroci brez skrbi igrajo sredi črede tisočerih severnih jelenov — razen v času parjenja t. j. meseca septembra in oktobra. Poleti se hrani severni jelen z mehko travo, muliičem, vrbino, gobami in jagodami, pozimi pa živi izključno od mahu. Nalezljivih bolezni med čredami severnih jelenov še niso nikdar zapazili in zato smatra vlada Združenih držav za nepotrebno, da bi se meso se-severnih jelenov uradno pregledovalo. Društvo Dostojevskega v Pragi Praga je postala središče študija Dosto-jevskijevih del. Že nekaj let obstoja v Pragi seminar za proučavanje Dostojevskega, katerega je osnoval profesor A. L. Bem. Pri delu tega seminarja so se udejstvovali mnogi ruski in češki učenjaki in sploh osebe, ki se zanimajo za dela Dostojevskega. Ta so postala osnova repertoarjev čeških dramskih gledališč. V Pragi so igrali »Bratje Karamazovk, »Zločin in kazen , Demoni itd. Zadnje čase pa je nastal v Pragi pokret, naj se osnuje posebno društvo, ki bo Pragi zagotovilo prvenstvo v proučavanju Dostojevskega. Tako bo prišlo do ustanovitve »Društva Dostojevskega«. 15. januarja je Slovanski institut priredil večer pod predsedstvom pod- | predsednika Češke akademije znanosti profe- ! sorja J. Polivke. Ta večer je bil posvečen izključno le vprašanjem, ki so v zvezi z ustanovitvijo zgoraj omenjenega društva. Znani češki gledališki kritik profesor O. Fišer je mnogoštevilnemu občinstvu ra-lržil cilje in naloge tega novega društva. Pobudo za ustanovitev tega društva je dal profesor A. L. Bem že za časa kongresa slovanskih filologov v Pragi. Ideja je aktualna ne samo radi tega, ker bolj in bolj rasle zanimanje za Dostojevskega in njegova dela, ampak tudi radi tega, ker bo letos preteklo 50 let od smrti slavnega pisatelja Po govoru profesorja Fišerja je znani češki slavist prof. J. Horak predaval o Do-stojevskijem delu >Denmni«. Ideja ustanovitve >Društva Dostojevske-ga« bo v najkrajšem času resničena. Trimotorno Fokkerjevo letalo, ki se je|xmesrečiIo pri San Diego v Kaliforniji. Kakor smo na kratko že poročali, se je na letališču Aguacaliente ne daleč od Los Ange-lesa pripetila težka letalska nesreča. Veliko prometno letalo transkontinentalne linije »Madduxbd al Aziz Rahman — starešina vasi Mosballah pri Haifi. In takle je bil potek sodne razprave: Koliko si star? -- Obtoženec: Preteklo poletje sem si sedmič v svojem življenju kupil obleko. (Arabski kmet nosi svojo obleko približno deset let.) Sodnik: Kje stanuješ? — Obt.: V hiši mojega brala, kateremu naj Bog podeli dolgo življenje. S.: Kje stanuje tvoj brat? — Obt.: Pri Allahu prisegam — pri meni. S.: Kje pa stanujeta oba v Alla-hovem imenu? Obt.: V eni in sti hiši, o sodnik. S.: Kdo stanuje še v hiši? Obt.: Neka žena, ki naj bo blagoslovljena. S.: S kom je ta žena poročena? Oibt.: Z možem, o sodnik. S.: Za vraga, ali si ti kdaj že koga videl, ki ni z možem poročen? Obt.: Allah naj mi ohrani oči do konca življenja — da, o sodnik. S.: No. kdo tedaj? Obt.: Jaz, o sodnik. S.: Kako daleč je oddaljena Ia hiša od hiše, ki je bila ople-njena? Obt.: Šest do sedem cigaret pokadlfi, preden prideš do tja. — Obupan se odloči sodnik, da bo vprašal kar naravnost. — Ali si ti tudi plenil? Obt.: Seveda, vsi so plenili, zakaj bi jaz ne skrbel za svoj delež? Z ozirom na njegovo visoko starost je bil obtoženec obsojen le na kratko zaporno kazen. V Londonu se vrši konferenca za razorožitev na morju. Nemčija pa je te dni pndclilu svoji bojni mornarici novo 6000 tonsko križarko >Ki)ln«. Pet minut pomenha s Pavtovom Naročil si jc taja z. mlekom ter surovega masla. Pogledal ino je к svojimi krotkimi in vendar hudomušnimi očmi, okroglo lice se mu jc. odprlo v nasmeSek. Pavlov. Pravi pravcati Pavlov i/. Hudožeetvenega teatra, v kavarui »UnioiK ob tri četrt na dvanajst, pri dnevni luči. Vidite, mi potujemo ,iz veka v vek', brez koncu. : Kako pa h staro družbo? Leta 1921. v Ljubljani slo imeli vse druge tovariše in leta 1025. v Mariboru spet druge." >Se li .spominjate še nanje? E — kaj čeiuo. Eden se naveliča potovanja, drugi se oženi, tretjega mika nazaj v Rusijo...t Pripovedujte mi, prosim Vas, o njih. Razen Vas in Vaše žene, gospo Greč, so Vaši tovariši skoro vsi neznani. Hmara ,..« »0, Hmara je dober igravec.. tudi os Ud i, Bog pomagaj, so pridni in ambicijozui. Res pa je, da drživa midva z žono vso družbo Se nekako skupaj, tako da sva ostala edina zvesta praški skupini ,Hudožestvenikov' od vsega početka.c »Kačalov in gospa Knipper-Čehova — kje sta? In gospa Germanova?« »Kačalov je v Moskvi, pije in se redi, pa je pri tem čemeren. Ima težke prilike. Igra manj, mladi ga spodrivajo. Pa je vendar bil silen, kajne? In gospo Knipper krasijo popolnoma beli lasje. Redkokdaj nastopi. Ampak Bakšjejev — ta revež — se je vrnil v Moskvo... ali ste poznali Bakšjejeva?" »Kako da ne? Saj je bil tako izvrsten igravec in tako ljubezniv človek Zadnjič sem ga videl v sovjetskem filmu »Rumena knjižica , kjer je igral vratarja. Kar milo se mi je storilo...« »No, vidite, dragi moj. Bakšjejev se je obesil. Prej sle me vprašali, kaj je z Rusijo. Evo Vam od- govora. Kačalov se je zaptl, liukšjejev obesil. Edino le mladi Komisarov, ki je odšel v Sibirijo, v bogato Sibirijo, v provinco, nam piše vesela in navdušeua pisma. Pravi, da je sam svoj gospodar, da vodi provincijalno gledališče iu da sme naposled igrati, kar se mu ljubi — mngari vse glavne uloge... Golobček! : »In drugi?" Gospa G.ernmnova je v Newyorku. Križanov-skaja je v sanatoriju v Parizu — težko bolna. O to ni vesela kronika... Masilitinov in njegova žena Krasnopolskaja sta v Sofiji. On je glavni režiser, ona poučuje v dramatični šoli, ki jo vodi njen mož. Masalitinov je izvrsten pedagog. »Pa kakšen človek! Spominjam se tistega večera, ko je vprizoril v berlinskem Renaissance-Theatru Tagorejevega Kralja temnega hrama« z (iermanovo in Križanovskajo ... To Vam je bilo nepopisno! In sem ga srečal na hodniku, s knjigo v roki — bil je lektor — ter s solzo v očesu. Nepozabno!« /Da, da... Tako je. Mi pa potujemo, potujemo ...« »No, kako pa kaj v Ljubljani? »Zelo rad sem v Ljubljani. Tukaj je posebno pozorna in inteligentna publika. Malokje naletiš na tako. In pa podnebje, klima, izvrsten... »Pa se menda ne norčujete iz naše megle?.. >Tako — ali imate meglo v Ljubljani? Tega nisem vedel. Vsi so mi hvalili gorski klima, izvrstno podnebje... no, ros ne vem... Prav imate, sami je niste izkusili, ljubljanske megle; srečo imate in prav «je, da živite v veri, da imamo tukaj izvrstno podnebje.» »Ali pridete nocoj v gledališče? In kako se Vam kaj godi? ...« s. š. Dragi večer goslovania Hudožesivenihov A. Ostrovskega komedija: Siromaštvo ni sramota literarno dramatično ne pomeni prav nič, Iludožestveniki pn so pokazali, da se da tudi iz take stvari ustvariti odlična gledališka igra. Za nas je pomenila ta predstava popoln izraz tvornosti lludožestvenikov in je pojasnila marsi-kake njihove skrivnosti. Predvsem so nam pokazali moč svoje skupinske igre in bogastvo svoje iznajdljivosti v oblikovanju situacij in karaklernil domislekov. Zgodba sama na sebi je zastarela že-nitovanjska stiska, ko mlado dekle ljubi dobrega pa nepreinožnega mladeniča, trdi oče pa ji vsiljuje bogatega starca. Vmes je polno tipov, ki to razmerje pospešujejo in žele tako, kakor ц1 po srcu prav Situacijo reši dobrosrčni, družabno izgubljeni stric. Pestrost ruske deželske družbe, njihovo življenje in navade se preliva skozi preprosto zgodbo. Takih podobnih iger imamo mi več — a takih in podobnih oblikovavcev in zmisla za študij življenja nam manjka. Kar pa so podali Iludožestveniki v režiji ge. V. G reče ve, to pomeni dionizijsko razvnetje idilične dobrosrčne komedije, kjer se vsako, četudi sentimentalno čuv-stvo prelije v element, zadobi tipika vrednost individualne tvornosti in se vsaka situacija iz dna razživi in sama v sebi do skrajnosti izčrpa. Naj opozorim na nekatera taka mesta: Grišku s harmoniko, prihod deklet, nastop s stricem Ljubinotn, skoraj vso drugo dejanje, konec tretjega dejanja. Te prav do dna izživete situacije pa niso izključen prinuip — n. pr. nastopi Gordejevega vsako situa-' cijo presekajo in stisnejo v novo napetost ter so močni prav po svoji zaostrenosti. Središče igre je ga. G r e č e v a kot mlada vdova Ana Ivanovna — njena igra je bila pesem prekipevajočega vdovi-štva, zdravja in dobrovoljnosti, ki najde na koncu ludi svoje prirodno ozdravje v novem zakonu. Omenjam to igro na tem mestu samo kot izrazito jgravsko-tehuično vez, posebej mi je govoriti o nji kot režiserju. Z režijske strani bi poudari ureditev odrskega prostora, ki je bil v drugetn in tretjem dejanju diagonalen in s tem sam po sebi zahteval diagonalno ureditev igre, zlasti skupin. V tej diagonalni ureditvi je mogoče raztresti in v nekem živem redu razgibati skupine, izmed katerih ima vsaka svoje nevidno in menjajoče se središče. Ta skrivnost lludožestvenikov — ki pa kot dejstvo ni nobena tajnost, le njen izraz je samo njihov in nedosegljiv — je bohotno oživljala zlasti skupinsko sceno v drugem dejanju. Pa tudi prvo dejanje, ki je bilo v sceni sicer frontalno. je skrivalo vrsto samih dinamičnih domislekov z ozirom na nastop oseb in na ureditev posameznih skupin. Ponoviti bi bilo treba še pretehtano slikovitost v uporabi svetlobe, opremi scene in garderobe. Vse meri v bohotnost in bogastvo izraza. V igravskem oziru smo videli izravnano celoto, ki je prva izmed prvotnih vrlin pri lludo-žestvenikih. Stranskih oseb res skoraj ni bilo, čuti se te, da nekateri igravci stranskih oseb individualno ne dosegajo drugih, režijsko pa so prav tako trdno postavljeni, kot »velike« vloge. Omenjal bi dojiljo ge. S. Z e 1 i c k e in pa tiste osebe, I ki niso nikjer posebej označene. Vsak igravec itna ; odmerjeno poudarjenost in če vidimo vdovo ge. V. j G r e č e v e v ospredju, je igri in osebi s tem po-; dan svojevrstni značaj, ne glede na to, da je ta oseba res v rokah najmočnejše ženske umetnice cele skupine. Poudarek igre, ki se le zdaj iz ozadja buti v ospredje, je tiranski oče gosp. E. E s p e - a , je impozantna in rezka postava, odlična v inaski in protiigri, njemu nasproti je glo-| boko-čuvstveno in mojstrsko izdelana njegova že-, na ge. K. D u b r a v i n c (včeraj sem jo kot Sonjo zamenjal z go. Korsakovo) — simetrično ob teh dveh stojita Lubov ge. K o r s a k o v c iu Mitja g. A. Bogdanova kot mlada, trpe*' zaljubljenca, zelo rahlo in dovršeno izoblikovana, da čuvstveno stran igre nevsiljivo stopnjujeta, da je srečna rešitev nujna. Kot dvoje nasprotij v igri in protiigri si stojiita nasproti odurni stari bogatin Afri-kan Sovič g. I. D u v a n a in Lubin Torcov, stric g. P. Pavlova. Obe osebi sta z bogatimi bar-I vami vsaka v svojo čuvstveno smer do podrobno-! sti izdelani. Posebej omenimo igro g. Pavlova, I tega neukrotljivega umetnika v drznih domislekih. kakor je bil n. pr. poklon v zadnjem dejanju — v izrazu značaja samega pa občutim tisto silno urejeno in pestro kaotičnost, ki bi jo mogel za nas primerjati n. pr. smno .Jakopičevi s'ikovitosti. Sijajen fantovski tip Griše Razljuljajeva je podal V. B o r z o v , ki hi ga n pr. pogled v začetku skoraj zamenjal z g. Pavlovim. Tudi obe manjši ženski vlogi ge. Tokarske in Levic k e sta bili vzorni po tipiki in izrazu. Kakor smo že omenili, smo to drugo predstavo sprejeli brez pridržka in z velikim navdušenjem, ker smo dobili v nji potrdilo, da je umetnost praških lludožestvenikov še v marsičem na vrhuncu. F. K. Ljubljansko gledališče D rumu Začetek ob ostnih zvečer Četrtek. 23. januarju: -Krog s kredo« Red B. Petek, 24. januarja: »Cvrček zu pečjo«. Red D. Sobota, 25. januarja: »Za ljubezen so zdravila«. Premijera. Izven. Opera Začetek ob pol osmih zveljske duhovščine na njen poklic. t. Priprava po bogoslovnieah. Nu Poljskem je danes 23 bogoslovnic. Že nekaj let imajo v vseh bogoslovnicuh oficielno v svojem učnem načrtu povsod uvedeno sociologijo. To pa zato, da dobi mlad' duhovnik trden temelj v gospodarskih in socialnih vprašanjih, da more potem v pastorizaciji uspešno delovati. Zgodilo pn se je to nn pobudo »Poljske bogoslovne družbe,« ki je zavzela prvo mesto v Poljskem socialnem pokretu. Ta družba je bila ustanovljena 1. 1925. in jc organizirala doslej pet važnih kongresov. Stoji pori pokroviteljstvom kardinala-primasa Poljske in celega poljskega episkopata. Nu svojih kongresih stavi samo ž o j j e. Tu družba se je torej močno zavzela za socialna predavanja po bogoslovnicuh in res to dosegla. Toda silno različni so načini in tudi vsebina predavanj. Po nekaterih bogoslovnicuh si; pečajo mnogo bolj teoretično s tem vprašanjem (Lvow. Varšava, Vilno), v nekaterih zavzemajo gos|xi-darska vprašanja prvo mesto (Lodz, Janow. Sandomierz), zopet drugod pa se stavi zlasti na praktično udejstvovanje največja pažnju (Peplin etc.). Na splošno je pa opažati danes stremljenje, du se dobi enotna linija, ki bi združila prakso s teorijo. 2. Kongresi »Poljske bogoslovne družbe«. Mejnike v vsem razvoju socialnega gibanja nn Poljskem pomenijo kongresi te družbe. Doslej jih je bilo pet: v Lublinu je bil prvi, nuto pa po vrsti v Wloelaweku, v Lom/.i (1925). v Kiclei (1927). peti in zadnji sc je vršil 1 1929. v Lodzu. Zlasti zadnji trije pomenijo velik napredek v socialnem oziru. Tako jc izrnzil kongres v Lom/i željo- »Socialni študij po bogoslovilicah bodi teoretičen in prukiičcu... Ta študij naj (nične /e v prvem letniku in to vsaj na splošno in na po-četniški način, da se vzbudi živo zanimanje za to velevnžno vpraSarije. Zadnja tri leta liaj bodo posvečena sistematičnemu študiju...« Nu četrtem kongresu (Kiclcc 192Г1 to izdelali načrt za študij. (Po načrtu prof. dr. A. Szymunskegu i/. Lublinu.) Naj navedemo predlog zu snovno razdelitev: 1. Teoretični temelji kapitalizma. 2. Produkcija in zamena. 3. Kroženje produktov. 4. Konsuin. 5. Socialna duhovna borba. 6. Razvoj kapiitalizma. 7. Veliki socialni |K)kreli. Vidimo nekako združitev prakse s teorijo. Na zadnjem kongresu (l.odz 1929) so izrazili željo, da bi bilo dovoljenih za ta predava, nja povsod po (> (šest) ur na teden. Vidimo torej pri bogoslovnih poljskih profesorjih, ki sestavljajo »družbo«, prav ruvn skupno vajo. — Pevovodja. Akademski pevski zbor im.i danes in jutri, v petek 24. januarju, skupni vaji za nustop na svetosavski proslavi. — Odbor. Akademska zveza ima danes ob 8 zvečer sestanek. Vabimo vse tovariše, tovarišice in starešine! Ježica. Kal. prosv. društvo priredi v soboto 25. januarju ob |wil 8 zvečer v društvenem domu kino-predstuvo »Skofovu ekspedicijn na južni tečaj«. To je najlepši izmed dosedaj v na- , šem domu predvajanih kulturnih filmov. Ne zamud-te prilike' Obrni zbor »Obrtniške samopomoči« zveze obrtnih zadrug v Ljubljani se vrši v nedeljo dne 26. t. m. ob 14. (2 popoldne) v posvetovalnici , Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, pritličje desno, Beethovnova ulica 10. Koncert Robeson Pavel. Svetov nožna ni čr-nec-baritonist Robeson Pavel je nastopil pra\-kur svojo prvo, širšo turnejo po Srednji Evropi. Prvokrat jc nastopil v teh krajih spomla-di letu 1919 in sicer v Pragi, na Dunaju in v Budimpešti. Sicer pu je nustopal v prvi vrsti v Angliji v Londonu, kjer je začel svojo karijero. Vsa kritika, predvsem angleška, ça imenuje najslavnejšega ameriškega črnca-pevca. Njegov glas je, neizmerno mehak, lep, močan take. da [Kivleče za seboj vso publiko z neko naravnost neverjetno silo in močjo. Najresnejši kritiki kakor Korngold, Brod in drngi pišejo o njem /. nekim posebnim priznanjem. Njegov trias je izredno obsežen, naravnost čudežne miline in posebno se mu prilegajo žalostne melanholične pesmi. Koncert se vrši v torek 28. januarja v Unionski dvorani. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. LJUDSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V MORAVČAH naznanja žalostno vest, da je umrl v torek, dne 21. januarja spoštovani gospod JAKOB KRULC posestnik in član nadzorstva v 83. lelu starosti. — Pogreb blagopokojnika bo v petek ob 8 zjutraj iz hiše žalosti na Dunaju. Moravče, dne 22 januarja 1930- Načelstvo in nadzorstvo. ■Si'àè Np® ^ a> « f- ,2 2 N N<0°_ g Sg .2.-o •S a «"> N = I —* -p- 1 t- ►J M o U JšujO.S « nu o u - s Soo * NCO cj a _- « u I 0-5 N< Jj I c-Q Z S o-®« >o ŠQ-Šui i S o ■ot s >-> - < a Sv/j"' сл « - J».Sts"3 • . •a So ТГ >o- "o — . < C S<8za .53 I SS tO c ÏlJ >5У <= 13 o i" "na; .«л — X «jjUJ •S — à ^ ca •J ot a (vi « O. cv> P5E2 Pierre L' Ermite: 59 Zen a z odprtim* očmi Valentina, ki je bila sprva suha in zaprta, se jc naposled vendarle toliko ponižala, da je začela razgovor: Evo severo-južno železnico... Dve sto stopnic .. л Sto in devetindevetdeset...« je popravila Ro-landa. »Ah, to vam jc žo znano? »Da, to in še marsikaj drugega že vem! Pri teli besedah se je Rolanda ponosno vzravnala. V mislili je primerjala zeleno in cvetočo Zavetje ... s stanovanjem v ulici Charles-Nodier; primerjala to in ono gostoljubnost... svojo ljubeznivo, plemenito in globoko dobrotno tetko ter gospo Maude, ki jc bila samoljubna, neprijazna in nizka! Na dnu svojega srca je bila Rolanda polna zmagoslavja, vsa vzvišena ... Ne bo sc ji treba niti bojevati. Torej to je pariško življenje!? Prebivalci tega mesta se poleti usujejo na deželo, hlinijo ljubeznivost, se širokoustijo in moledujejo za gostoljubje. Doma pà... tisti, ki so dobrega srca, nc morejo... Mir bodi ž njimi! Toda drugi — in koliko jih je, ki hi mogli — nočejo biti niti malo gostoljubni. >To je cerkev Saint-Jean na Montmartru. TbAh .. :Tam niže je opatija Thélème... potem Moulin Rouge... le Rat .ui n'est ras Mort.. .Néant.. Je Cip' ... l'Enfer ... Moj brat vama bo pokazal vse te luknje ... prav zabavno je!... Pa še Moulin de la Galette, ki je na desno, blizu vašega hotela .. Teta Cecilija ni poslušala. Rolanda je pač poslušala, toda na tihem se je muzala. Ulica des Abbcsses je bila polna avtobusov, kočij, trgovcev, ki so prodajali kar na ulici svojo robo. Teta je bila vsa zaprepaščena, ker se je morala vsak hip umikati in izogibati... noge so ji odrekale že pokorščino, njen stralt se ji je spet vračal... omotica je bila tako rekoč že spet pred durmi... K sreči so dospeli med tem že do pokopališča ... Zdaj so se ji zgostila vsa čuvstva v eno samo upanje: da bi naposled imela svojo sobo, da bi se mogli spraviti v red. okopati, okrepčati se z dobro kavo... in predvsem — cla bi ji ne bilo treba nikogar več videti! Dospeli so do hotela. Stavba jc bila stara, omet okrušen, popravljen in prenovljen že neštetokrat. Nad vrati je stal napis: :>A la descente de Montmartre'". Valentinu je objnsnila slučaj portirju, ki se je vedel brezhibno a mrzlo. Res, soba je bila rezervirana že od predvčerajšnjim in najemnino bo treba plačati tudi za nazaj. V redu ... je ostro odgovorila Rolanda .. Kar ho treba plačati, bova plačali.<: Г/Ali nimata prtljage?.: »V shrambi na kolodvoru. 1'orlir, po poklicu nezaupen mož, jc premotiti obe ženski. Toda vtis je bil dober. Pozvonil je slugi. Soba št. 37.. četrto nadstropje.« Nič prtljflgr? .. л je vprašal sjnga. : Nc ... pride pozneje.« >Torej vaju zapuščam,« je dejala Valentina Mau- de, ki je med tem na mestu prestopala z ene noge na drugo. Hvala vam, gospodična, je hladno odgovorila Rolanda. Nekaj hipov pozneje sta stali teta Cecilija in Rolanda, ki ju je vodil sluga, pred vrati dvigala. ;>Ah, tega pa ne! Nikoli več, dokler bom živa, no vstopim več v to-le mašinol« je vzkliknila teta Cecilija. Rolanda jo jo ljubeznivo pregovarjala: >Tetka, tako ste utrujeni! Saj niso vsa dvigala taka kakor v ulici Charles-Nodierk Toda teta Cecilija se ni dala preprositi in navzlic svoji obilnosti je lezla po stopnicah v četrto nadstropje. Gori je našla Rolando v prostorni, toda vsakdanji sobi. Sluga je odprl veliko okno, skozi katero je šinil zatohel duh, kakor da so mahoma vdrli mrliči iz ogromnega pokopališča ter napolnili izbo s svojim: okostnjaki in mrtvaškimi rjuhami. Skoro edini razgled, ki se je nudil, so bili grobovi... grobovi... in spet grobovi! Na levi sc je dviga) visok siv zid, v katerem je bila zasilna lestev za slučaj požara. To je bil zid kinematografa Gaumont. Želite še kaj?« je vprašal sluga. Zaenkrat nič... je odgovorila Rolanda. Naposled sami! :.No!... - je zavzdihnila tçtku ter spustila zavoje na posteljo. No? ... je odvrnila Rolantla. Kako sva bili ljubeznivi, dobri ž njim ... in zda.» nisva vredni niti skodelice čaja, niti kozarčka vode niso nama ponudili, da bi si umilt roke! Jaz pa sem odprla na stežaj svoje srcc! Ves vodnjak sem dala na razpolago!« MALI OGLASI Vsaka drobna vrel co I-50 »In ali vsaka besede SO nnr Nalmanfil og as - 3 > In. ('glasi na< devet vrstic se računu|o vlS«.. Zn odgovor n am o Na vpraian|a hrez mamVc nc odgovar|>iraol Službo išče oženjen par brez otrok, starost srednjih let. vajen pri živini in ^oljskega dela. Žena ic vajena tudi kuhinjskih in hišnih del. Službo želita najrajši v žuonišče kot hlapec in dekla, pa tudi k boljšim hišam. Škofijski zavod Sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano. Kuharica vešča gospodinjstva in vrtnih del išče mesta v župnišču. Naslov pod 877. ( Strojno pletarstvo poučujem zastonj. Naslov pod »Zastonj« na upravo »Slovenca« Maribor. Kupimo 20 % kronske bone kupi coiava •Merltu:«,' Liubljana, Večna pot 5, tel 3052. Tovorni avto ali osebni, malo rabljen, kupim od 40—60 HP. — Ponudbe ie poslati na upravo »Slov «■ pod značko »Avto 1930 40—60 HP« štev 430. Former-livarja izkušenega, iščemo za takojšen nastop. Ponudbe ie poslati na: Osječku Ije-vaonicu željeza i tvornicu strojeva d. d., Osijek. 40 pridnih kopačev in učnih kopačev dobi trajno zaposleme pri premogovniku And. Jakil d. d., Krmelj na Dolenjskem. Reflektira se samo na izurjene, pridne delavce. Meblovano sobo s kuhinjo oddam boljši stranki. — Ulica Stare pravde 5, II. nadstr.' Solnčna, meblir. soba dvema osebama, po dogovoru se eventuelno celo stanovanje odda v najem. - Vprašati v upravi »Slovenca« v Mariboru Kupšm in dobro plačam 20% kronske priznanice. Naslov v upravi »Slovenca« Oglje in trame vsako količino — Isupuie stalno tvrdka Škrbec & Rartol Liubhana Miklošičeva cesta 6 Elegantna so^a senarirara, elektr. luč, v vili na Frjavčevi cesti, se odda. Naslov v upravi pod št. 889. S;anova"je 2—3 sob s priti'li"ami iščem z marcem. Ponudbe na upravo pod šifro »Aga« št 880. Učenko v trgovino z mešanim blagom z meščanskošol-sko izobrazbo, zdravo in krepko, sprejmem takoj. Rapelj, Sv. Križ p. Litiji. Dobro kuharico zmožno gospodinjstva, se sprejme takoj k boljši družini. - Naslov pove uprava »Slov.« št. 811. Izurjen strojnik se sprejme. Parna žaga Rakitnica, pošta Dolenja vas pri Ribnici. Kovašk pomočnika ki ima podkovsko šolo, in vajcnca snreimem z vso skrbo v hiši. Franc Svetlin, kovač, Radomlje. Uradnico s popolnim znanjem nemškega in slovenskega jezika, po možnosti tudi hrvatskega, stenografinjo in strojepisko, iščemo za čimorejšen nastop. Podrobne ponudbe na »Titan« d. d., Kamnik. Dekle zdravo, dobro vzgojeno, k dvema otrokoma, ce sprejme. Znati mora razen kuhe ostala hišna dela. Naslov v upravi pod št. 900. Krojaški vajenec kmetskih staršev, pošten, priden in zanesljiv, se takoj sprejme. Franc Zaletel. krojač, Stožice 40, p. Jezica pri LJubljani. Kuharica samostoina, z dobrimi spričevali, se sprejme. — Plača 350—400 Din. Takoj ali s 1. februarjem. Ponudbe pod »Poštena« št. 876 na upravo. Nekaj garaž se odda v najem - Ponudbe na Mestno zastavljalnico v Ljubljani. Graščina na Dolenjskem išče za svoj mali umetni mlin MLINARJA ki razume mletje na valjčke in kamne. Nastopi lahko takoj - Ponudbe z navedbo dosedanje službe na »Mlinar« pod št. 756 upravi »Slovenca«. Dve posestvi sta naprodaj v Šemberku, 10 minut oddaljeno od Starega loga pri Kočevju. Hiša štev. 2 z gospodarskimi poslopji in vodnjakom, hiša št. 19 z gospodarskim poslopjem in z epeko krit kozolec ter zemljišče (vrt, njive, travniki, pašniki in gozd) v skupni površinski izmeri 4 ha 28 a 15 m". Cena za vse skupaj 32.000 Din. -Pojasnilo daje Koritnik Roman, trgovec, Kočevje. Manjše posestvo od 2—15 oralov, v bližini Maribora, se vzame za delj časa v najem. Ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru. Dva prostora vsak 225 m'-' velik, svitla in suha, pripravna za tovarno pletenin, konfekcijo in slično, je takoj oddati v Ljubljani, v bližini glavnega kolodvora in glavne ceste. Vprašati v Realitetni pisarni Društva hišnih posestnikov, Ljubljana, Salendrova 6. 20 % kronske bone kuoujem in plačam najbolje. Za pošilike v priporočenih pismih pošljem denar takoj z obratno pošto na moje stroške. Pošljite takoj na naslov: Karpl Huoak. Zagreb -Vrhovčeva br. 18. Vsakovrstne кмздт po naiviÇiih cenah :FRNF- iuvelii Liubljana WoIIovb ulic» št 3 Družabnika sprejmem za povečanje čevljarstva, do sedaj dobro vpeljanega. - Dopise na upravo »Slov.« pod Štajersko« št. 757. 20% natakarico zdravo, pošteno, slovenskega in nemškega jezika zmožno, brez »bubi-kopfa«, sprejme takoj delikatesna trgovina in gostilna v Celju. Pismene ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju. kronske bone kupi uprava »Merkur«, Ljubljana. Večna pot 5, tel. 3052. 10 Preklic! Zatekel se je pes »Stallpintscher« z znamko št. 548, ki sliši na ime »Žaba«. - Prosim, da se ga proti nagradi odda pri I. I, Naglas, Turaški trg štev. 6, Ljubljana. Podpisana Marija Fran-celj, služkinja v Lipah štev. 15, preklicujem vse žaljive govorice, ki sem jih širila o g. Josipu Ju-rečiču, oskrbniku v Lipah št. 15, kot neosnovane in neresnične; obžalujem svoje postopanje in se g. Jurečiču zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega zasledovanja. Lipe, dne 22. januarja 1930. Marija Francelj. Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetju naimani 5 kg Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in o beli puh kfi po 300 Din — L. Brozovič. Zatfreb llica 82. Kemična čistilna perja Spalnica črešnjeva, nova, elegantna. naorodai. Ivan Mrhar. Stanežiče, Šent Vid nad Ljubljano. Pletil. stroje švedske krožne, ima zastopstvo Tehna, Ljubbana, Mestni trg 25. 1. nadstr. - Iščemo povsod zastopnike. Pisalne stroje švedske ima zastopstvo Tehna. Mestni trg 25d. - Iščemo povsod zastopnike, pod št. 839. 20% kronske bone kupi uprava »Merkur«, Liubljana, Večna pot 5, tel. 3052. Avba starinska, naprodaj pri Mariji Kurnik, Pražakova ulica 3/II, Ljubljana. »Ariel« motorno kolo, s prikolico, 550 ccmn, v brezhibnem stanju, se jako ugodno proda. Naslov v upravi »Slovenca« pod 892. 20' kronske bone kupi uprava »Merkur«, Ljubljana, Večna pot 5, tel. 3052. Vezenje nevestinih oprem, zaves pregrinjal, najcenejše in najfineiše. Matek & Mi-keš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. Fntianje. ažuriranie, predtiskanje takoj. ODIMILA vseh vrst za vsakogar m za vsako priliko izredno fcno 1. MAĆEK - LJUBLJANA - Aleksandrova 12 Pisarniškega vodfo sprejme veletrgovina v Ljubljani. Pogoji: Bilancist, samostojen korespondent, večletna praksa ter po možnosti poznanje kolonijalne stroke. — Pismene ponudbe na upravo tega lista pod ^Prokurist«. Ne zamudite čimprej vnovčiti 20 odstotne kronske bone pri menjalnici Reicher & Turk v Ljubljani, Prešernova ulica 44, da ne boste utrpeli popolno 'šubo. PROTI KAŠLJU - PROTI PREHLADU Razglas Razpisuje se mesto drugega inkasanta za mestno elektrarno celjsko. Pogoji: 1. Jugoslovansko državljanstvo in jugoslovanska narodna pripadnost. 2. Neomadeževana preteklost. 3. Telesno in duševno zdravje. 4. Dovršitev meščanske šole ali temu slična predizobrazba. Plača po dogovoru. Prednost imajo upokojenci. Prosilci naj vlože pravilno opremljene in kolkovane prošnje, ki morajo bili lastnoročno pisane, in vsebovati zahtevek glede prejemkov, do 5. februarja 1930 pri predsednišlvu mestnega načelništva celjskega. Mestno načelništvo Celje, dne 19. januarja 1930. Mestni načelnik: Dr. Goričan s. r. najboljše sredstvo proti prehla enju, kašlju. bolečinam v vratu in astmi. Zdravniško priporočeno! Samoproizvajalec KANOLD d. d. KARLOVAC Odlikovana z zlato svetinjo v Kopenhagenu — Dvomi do aviteli Njeg. Vei. kralja Švedske in Njeg. kr. vis. prestolonaslednika kra jev ne Švedske. — Te po celem sve.u slovite tanlete SE DOBIVAJO POVSOD! TVORNICEs KOPENHAGEN, GÔTEBORG, WIEN, BERLIN, NÛRNBERG, ESSEN, MILA NO, PRAG, LESZNO 20 % kronske bone kupi uprava »Merkur«, Liubljana, Večna pot 5, tel. 3052. azpis Razpisuje se mesto prodajalca odnosno prodajalke v mestni elektrarni celjski. Pogoji: 1. Jugoslovansko državljanstvo in jugoslovanska narodna pripadnost. 2. Neomadeževana preteklost. 3. Telesno in duševno zdravje. 4. Starost najmanj 18 in ne več kot 40 let. 5. Dovršitev dvorazredne trgovske šole ali temu slična predizobrazba. 6. Najmanj dveletna praksa v kakem trgovskem obratu. Plača po dogovoru. Prosilci oziroma prosilke naj vlože pravilno opremljene in kolkovane prošnje, ki morajo biti lastnoročno pisane, in vsebovati zahtevek glede prejemkov, do 5. februarja 1930 pri predsedništvu mestnega načelništva celjskega. Mestno načelništvo Celje, dne 19. jmuarja 1930. Mestni načelnik: Dr. Goričan s. r. ivodom ureee Ive Iz Uroda v iirreMom izdal "ov v,»lik ilustriran eenik zu uiamk, /u eto 1980. Pošiljam ca s ton komadi rn'.nili ruinun-kih гпвтк vsakomur. ki in noSIlPvna-pro ili Utn. Na.sinri-JSa trgovin» клптк v ln"»Rlnvi|i Izidor Stemer, Zagreb Zrinjsk tre u Odvetnik Krištof Vladimir je otvoril svojo odvetniško pisarno v Konjicah i f Pridobivajte novih naročnikov! Aidova moka Din 4 — Polenta, zdrob...... « 3"— Koruzna činkv moka . . • 2'75 Pšenična ednotna moka . « 3'20 RazpoSiliam vsako množino od 2Г, k(i napre, Pavel Sedel, umetni mlir, Javornik, Gorenisko. za izdelavo a|dovih in koruznih Kompondciifliijo samo z dolgoletno prak o, hrvalski in nemški ezik, po možnos i tu Ii s ovenski, se išče za iti' us rijsko pod etje v Sloveniji. Ref ek ii a