St. 128 v iibvM Mi mm tu u prat ir rrstu, v cttrttK ji; maj« i«2i. Posamezna Številka 2>J cent. Letnik XLVIIt Izhaja, Izvsemfl A.siSkega St 20. pisma se ae spr Anton Oerbee znaša za mese; L Za inozemstvo mesečno jutra J. Uredni««- ulica av. FranSUk* 'na} se pošii/ - v ^ ne vračajo. Izdajatelj«* v - ii Edinost. Tisk tiskarne "'*.«• 9.50, pol leta t 32 — in celo leto L 60.—w — Telefon uredništva in uprave it 11-87* EDINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v liro kosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice »hvale, poslanice te vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asišksga štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Po socialističnem kongresu v Hamburgu Strnile so se torej internacijonale l.t 2 in 2:/o v enotno fronto. V toz-rdevnii notici pred par dnevi pa 6mo že ugotovili, da se ie krst nove internacijonale vršil ob nekam čudnih znakih na nebu* ki kažejo, da hočejo gospodje kuini vzgajati novorojenko v duhu, ki ni prav v skladu z nje imenom. Nadvlad je v novi internacijonali naj bi bilo v rokah nemške socijalne deVnokracije s pomočjo drugih z njo scdelujcčili strank, djočim naj bi bi! zastopstvom socijalnih demokracij zlasti malih držav in narodov od-kazano meto — v kotu. Ta namera se kaže že v dejstvu, da so sestavo organizacijskega statuta poverili ie zastopnikom soc. demokracij velikih držav. Druge tako dejstvo je, da je bil glede sestave < biroanove internacijcnale sprejet predlog dunajskega zastopnika Ad-leria, da se mandat v eksekutivi, določen Čehoslovaški, prisodi — Anglijif To pa s pretvezo, da sta v čehoslovaški republiki dve socijalno-demokraiični stranki, ki se pobijata med seboj: nemška in češka. Na dlani je, zakaj so se domislili te pretveze. Ker bi vendar ne mogli drugače, nego da bi rečeni mandat prisodili močnejši — češki stranki! Tega pa niso hoteli! Zato jim je prišla ona misel, da ga izroče drugi državi, ki ima itak že svoje zastopstvo! Najbolj pa kriči dejstvo, da so nemški socijalni demokratije iz Češke in Avstrije na tihem in sporazumno pripravili za kongres ojster napad na češko socijalno' demokracijo. Predložili so kongresu dolgo spomenico, ki naperja proti češkim sodrugem najhujše obtožbe in očitanje,, da je nje politika v navskrižju s socijaHstičnim programom in ciljem, da je nacijonalstična. Obsojajo češko socijalno demokracijo, ker sodeluje na upravi države, ki da je sovražna nemškemu narodu in strogo buržua-zrjska. Češki socijalni demekratje pa so sijajno odbili ta napad z dolgim obrambnim spisom, v katerem dokazujejo s konkretnimi navedbami, da je češka socijalna demokracija s svojim sodelovanjem na vladi, v če-ško-slovaški koaliciji, izdatno vplivala na socijalna zakonodajo in s tem neizmerno koristila stvari proletarijata. Pod njenim vplivom sta se ustvarili ustava in volilni red, ki odgovarjata vsem demokratičnim zahtevam. Obrambni spis čeških socijalnih demokratov pravi: «Izognili smo se vsake narodne krivičnosti in ustvarili smo volilni red z absolutno enakostjo vseh prebivalcev brez razlike narodnosti. Obenem smo posvečali največjo pažnjo socijalno-politič-nirn vprašanjem: bolniško zavarovanje smo raztegnili na poljedelce in hišne posle, 'azširiii zavarovanje mirovine zasebnih uradnikov in nameščencev tudi na Slovaško, uvedli smo zavarovanje brezposelnih ter izpopolnili starostno in invalidsko zavarovanje. V pavojiii dobi nI doseglo delavstvo nikjer drugje večjih uspehov. Če ne bi bili vplivali na zakonodajo, bi se morali vedno boriti za to, kar smo že v resnici dosegli.» Češka spomenica očita nemškim sodnikom propagando proti zemljiški reformi in pravi,da je bilo za češke socijalne demokrate mučno v največji meri, ko so moraJi gledati, kako čehosfovaška vlada brani pred napadi nemških socijalnih, demokratov reformo, ki jo je celo sovjetski minister za vnanje stvari, Cičerin, na ženevski konferenci označil kot eminentno socialističen zakon! ^ Češka spomenica ugotavlja nadalje, da je češko-slovaška socijalna demokracija ugodi-no vplivala tudi na smernice vnanje politike Čehoslovaške republike: v .smeri ohranitve miru in proti vsem imperijalizmom. Očita nemškm sodrugom, da so na svoji propagandi proti zakonu o zaščiti republike navajali iz tega zakona celo določbe, ki jih niti iii v njem! Spomenica dokazuje s številkami, da je za nemško Sobbro na Češkem preskrbljeno t pobai meri, Ugotavlja, da nemški socijalni demokratke tudi strogo upravno-tehnična vprašanja — podržavljenje železnic in premogovnikov, zemljiško reformo — ne presojajo s socialističnega, gospodarskega in delavskega stališča, marveč in v prvi vrsti z narodnega ter se nahajajo s tem v tesni bližini nemško-nacijo-nalnih strank in reakcijonarstva. Ne le da tekmujejo1 z nemškimi šovinističnimi strankami, marveč jih hočejo še prekositi v nacionalizmu.. Češka spomenica odklanja odločno zaih-, tevo nemških sodrugov, naj bi internacijo-nala določila preiskovalno komisijo ki naj bi pretehtala politiko češke socijalne demokracije. Povsem opravičeno vprašuje spomenica: zakaj samo in edino le češko?! Taki preiskavi se Čehi ne morejo podrediti ker bi to pomenilo, dia bi bifi «nemgki sod jalni demokratje poveljniki naše politike v minulosti in bodočnosti.* Češki socijalni demokratje pa ne odklanjajo preiskave mord^a zato, ker se boje nje uspeha, marveč iz načelnih razlogov. «Saj bi jim bilo le ljus-bo, če bi odposlanci mednarodnega kongresa videli na svoje oči krivičnost obtožb od strani nemških sodrugov, Vabimtot jšb v čeho-slcvaško republiko, kjer bi jim pokazali, kako S3 uraduje t krajih, obljudenih od Nemcev, kako je preskrbljeno za fol-3ivo nemških otrok, kako svobodno se raz vija kulturno življenje nemškega naroda ▼ naši državi!» Še poseben dokaz, kako živa je v nemških socijalniib demokratih nacijonalistična duševnost podaja dejstvo, da se nemška spomenica pridružuje trditvi vseh nemških nacionalistov, češ da so Slovaki poseben narod v čehoslovaški republiki ter da spadajo k narodnim manjšinam! Češka spomenica zavrača to trditev in ugotavlja, da se tudi sltovaški socijalni demokratje upirajo tetj trditvi, da uživa slovaško narečje iste pravice kakor češko, da zveza s Čehi pomeni za Slovake naravnoet epohalen razmah, zlasti na kulturnem polju!» čeiška spomenica je podala izčrpen dokaz, kako bi hoteli nemški, socijalni diemo-kratje s pomočjo svojih zaveznikov zanesti tudi v novo internacijonalc nemško-nacijo-nalne ideologije in nacionalistične pohlepe v razmerju do demokracij drugih narodnosti. Oni na prestolu z že zlem in maršal sk o palico v roki, drugi pa — v kotu. To1 so pokazali s sestavo- organizacijskega statuta, oziroma s porazdelitvijo mandiat'ov v eksekutivi nove internacijonale, najbolj pa s spomenico, ki so po nemški socijalni demokrati predložili kongresu v Hamburgu. Res, cb čudnih znamenjih na nebu in čud-niih pojavih na kongresu; se je vršile rojstvo in krst nove internacijnale! stovski krog) obžalujejo to dejanje. Napa-. Danes popoldne bo kralj daleč je bil obsojen na zapor v trdnjavi. j predsedmštvo parlamenta. Senat proti odlekom-zakonom Ultimat državnih nameščencev RIM, 30. Včeraj je senat nadaljeval raz- BELGRAD, 30. Uprava glavnega saveza pravo o odlokih-zakonih. Sen, Albertim je državnih uradnikov in nameščencev je iz-kot prvi nastopil proti izdajanju odlokov- ročila včeraj predsedniku vlade novo reso-zakenov. Enako so se izjavili tudi ostali j lucijo, v kateri naglasa minimalne zahteve govorniki. (uradnikov in nameščencev. Uradništvo 2a- Jugoekrvenski delegati ▼ Rimu hteva, da se takoj, ko se konstituira finan- BELGRAD, 30. Včeraj so dospeli v Rim jugoslovenski delegati paritetne komisije, ki imajo nalog nadaljevati razpravo glede reškega vprašanja. Z njimi so došli tudi tehnični eksperti. Danes se vrši pripravljalna seja italijanske delegacije, jutri pa seiba vršila prva plenarna seja obeh delejgpcij, na kateri se bo delo komisije po dolgem presledku obnovilo. sprejel novo odstranjevali goste iz kavaren in drugih lokalov. V lepakih pozivajo komunisti delavstvo, naj gre na ulico« in se posluži samopomoči. SfaEiia Burna razprava v parlamentu o vladni politiki — Fašistovski poslanec Misuri napada vaditelje stranke RIM, 30. V začetku včerajšnje seje je državni podtajnik za notranje stvari Finzi odgovoril rta, nekatera vprašanja, nakar je zbornica prešla k nadaljevanju razprave za odobritev začasnega proračuna. Kot prvi govornik je fašistovski poslanec Misuri izjavil, da bo po več mesecih fašistovskega vladanja razprava o začasnem proračunu tem koristnejša, čim resnejše bo zbornica vzela to vprašanja v pretres. In to tudi zato, ker je pred nekaj meseci vlada na poniževalen način zahtevala od zemstvu dokazuje, da ne bo mogel fašizem postati predmet za izvoz, dokler bo istoveten z vlado. Vsled te istovetnosti, ki je dobila svoj najlepši izraz; v ustanovitvi velikega fašistovskega sveta kot organa vlade, ima vsako dejanje stranke svoj vpliv na vlado, kakor tudi vpliva vsako dtejanje vlade na stranko. Tu se je posl. Misuri bavi! s škodljivim delovanjem M u ssoli nij e v ih sotrudnikov in kritiziral' način sastemizi-rania fašistovske milice. Potrebne so pre-uredbe — je zaključil govornik — da se dokonča delo obnove, katere hočem jaz, zvest, četudi zelo nediscipliniran fašist, na-svetovati ljubljenemu načelniku fašizma, ker edino od njega je odvisna sedanja in bodoča sreča Italije. Nemarnost desnice v parlamentu grajana v «Popolo d'Italia» — Mussolini bo imel velik političen govor v parlamentu RIM, 30. Rimski dopisnik glavnega fašistovskega lista «Popolo d'Italia» je poslal svojemu listu poročilo, glede katerega se drži, da jet bilo narekovano od poluradniii krogov. Poročevalec naglasa, d'a so socialisti govorili, dokler je bil parlament zaprt, o Mussolinijevi diktaturi, medtem ko na-glašajo sedaj, da se je povrnil k parlamentarizmu. V resnici da se ne ve, kaj pravzaprav hočejo, dočim je resnica le tL, da gre Mussolini po glavni cesti. Nato vsebuj0 poročilo dtoigo pridigo; na naslov fašistovskih poslancev in njih zaveznikov z desnice. Na sobotni seji — pravi dopisnik — so morali samo štirje fašistovski poslanci, in sicer Vicini, Greco, ButtaiuocHi in Lanfran-coni, odbijati napade 50 socijaliistcv. Drugi fašistovski poslanci so bili odsotni ter zaslužijo, da se javno pozo ve jo k dolžnosti, kajti ne sme se trpeti, da bi bila desnica vsakikrat prazna in da je vlada prepuščena napadom zakletih sovražnikov države. Kdor ne more vršiti svoje poslanske dolžnosti, naj se ne ponuja za poslanca. Dejstvo je, da so nasprotniki vlade dobili radi odsotnosti fašistov tisti? pogum, ki so ga kazali na zadbjih sejah. Ta pridiga kaže dovolj jasno, da je disciplina postala pomankijfcva tudi med faši-stovskkni poslanci. Dejstvo, da se poslanci javno karajo, pa kaže nekako, da tičijo za to nemarnostjo fašistovskih poslancev tudi kaka več ali manj resna nesoglasja, ki bi bila nekak odmev splošnega spora, kateri vznemirja v sedanjem hipu fašistovske vrste. Ob kosic« svojega poročila javlja rimski depisnik glavnega fašistovskega glasila važno vest, da bo imel ministrski predsednik Mussolini te dni velik političen govor, ki obeta biti izredne važnosti. Ni še gotovo, ali bo? Mussodini govoril predi zbornico« ali pred senatom, vendar pa je zelo verjetno, da se bo Mussolini odločil za senat. Lahko pa se zgodi, da bo govoril izven parlamenta. Omenjeni govor bo imel g. Mussolini, cim se vrne s svojega potovanja po; Bene čiji, kamor odide jutri zvečer. Avstrija Intemacijonalizii'anje Save DUNAJ, 30. Kakor poroča «Reichspost», je romunski poslanik v Parizu izročil mednarodni zrakoplovni komisiji zahtevo romunske vlade, naj se reka Sava internaci-jonalizira. Jugcslovenska vlada bo nastopila proti tej zahtevi* Romunije sredstvi. z vsemi zbornice odobritev takratnega proračuna. n i .. . Ločitev od sedanje zbornice bi ministrske- , -°.VCr P°sI^C.a Mlsuf^a >e zbornica po- _______-_____slušala z velilkim zanimanjem ter ga na koncu prikrito odobravala. Veliko poslancev je čestitalo' govorniku, fašistovski poslanec Chicstri ga je celo poljubil. Socijalist Baratono je kritiziral novi šolski red ter izjavil, da je 30miKjonska skr-čitev šolskih izdatkov pravi zločin, ker pomeni/ duševno obubožanje države, posebno južne Italije. Govornik je pričel govoriti tudi o verskem pouku in vprašal popolarske poslance, ali so prepričani, da krepi katekizem versko zavest. Vnela se je kratka debata medi socijalisti in popo-lari, nakar je demokrat Cuomo govorit o finančnem! vprašanju. Socijalist LuccS je predvsem predlagal, da bi zbornica odklonila proračun in se spustil potem v obširnejšo kritiko fašistovske strahovlade. Prišlo je do prerekanj med! fašisti in socijalisti, nakar je bila seja ob 19'30 zaključena. ga predsednika odtegnila reševanju najvažnejših sedanjih problemov, ker bi ga popolnoma vpregla v volilni boj. Vladi izročena. pelnomeč bo trajala še šest mesecev, in bilo bi napačno verovati, dia bi se lahko1 podaljšalo to izjemno stanje. Teh šest mesecev bi ntcrala vlada uporabiti za rešitev najnujnejših vprašanj. Alinistrski predsednik bi moral čutiti, da je sicer glas 'judstva na njegovi! strani, da pa nima isto ljudstvo nikakega zaupanja v fašizem, in to iz enostavnega razlega, ker ni mogoče identificirati države s fašistovsko stranko. Vlada ima sicer pravico izbirati kjer hoče svoje zastopnike, ampak ni mogoče slediti tu ie političnemu kriteriju, tako da si ti zastopniki prilaščajo pravice malih diktatorjev. Zelo se je tudi grešilo pri izbiranju državnih uradnikov iz fašistovskih vrst, in prišio je tako daleč, da morajo stranke predložiti fašistovsko izkaznico, ako hočejo doseli rešitev svojih vlog. To stanje stvari ni škodljivo le_y- notranjosti, ampak tudi Poslanec Mišmi napaden RIM, 30. Sinoči je senijor fašistovske milice Buonacorsi napadel Misurija ter ga inozemstvu. Položaj fašjev v ino- ranil na več mestih tia glavi Uradni faši- Jusostevija Svečan« otvoritev parlamenta BELGRAD, 30. Ker kralj še ne sme zapustiti sobe, se bo svečana otvoritev par lamenta izvršila brez prestolnega govora po . čl. 52 s prečitanjem poslanice, odn ukaza. Ta akt bo opravil ministrski predsednik Pašič v imenu ministrskega sveta. Nato bo skupščina izvršila voditev. raznih odborov cdh. odsekov. Radikali, Nemci in Turki postavijo skupne liste, ki bodo imele, takor računajo« 130 glasov. Odborom bodo čim prej izročeni činovniški zakon, zakon o ustrojstvu vojske in budžet odnosno judžetni provizorij z obsežnimi kreditnimi in dlavčnhni pooblastili*. Ministrski svet je sklenil, da pride kot prva točka na dnevni red zakon o naknadnih kreditih. Kakor danes Izgleda, bi vladia hotela plenarne seje na daljši čas odgoditi. Vlada bi se zaenkrat rada izognila obsežni politični debati ki mora sledtti njeni deklaraciji C1 tej deklaraciji se vršijo neprestana posvetovanja. Zatrjuje se, da se bo vlada popolnoma na kratko dotaknila čisto političnih vprašanj in da bo deklaracija izbegovala vsako precizno izjavo o takozvani akciji sporazuma. Velika bezba se vodi medi radikali; za ministrske portfelje. Borba ni samo osebnega, temveč tudi načelnega značaja. Obe radikal ski struji sta se silno angažirali. Ljuta borba se vodi osobito proti kandidaturi posl. Velje Popopoviea, ki ga hoče imeti Pašič. Večina kluba je tudi proti kandidaturi dr. Janjiča. Proti njemu se kandidira poslanec dr. Desnica iz Dalmacije. Oster odpor vlada tudSi prodi Velizarju Janko-viču. Izid te borbe bo pokazal razmerje sil med strujami, ki danes vladajo v radikalnem klubu. Ministrski svet BELGRAD, 30. Na včerajšnji seji mini-strskega sveta, ki je trajala do pol trinajstih, se je dbločil program svečane otvo«-ritve parlamenta. Prečitan bo le kraljev otvoritveni ukaz. Svojo deklaracijo namerava vlada prečitati šele v petek. Vladna deklaracija bo povsem poslovnega značaja. < 3ovcrila bo o zakonih, ki jih ima sprejeti narodna skupščina. čni odbor v parlamentu, reši vprašanje draginjskih doklad. Zakon o službeni prag-ma tik i se ima sprejeti v roku; ki ga predvideva vidov,danska ustava, t. j. do 28. junija t. 1. Hkrati se morajo rešiiti tudi ostale zahteve, ki jih vsebuje resolucija. Pričakuje se, da bo vlada v roku enega tedna obvestila odbor o tem', ali je pripravljena v polnem obsegu sprejeti uradniške zahteve. Ako bi vlada v tem roku ne odgovorila glavnemu savezu, bi ta smatral to dejstvo za odklonitev minimalnih zahtev državnih uradnikov in nameščencev ter bi napravil korake, kakršne zahteva položaj. Za vse posledice bi odgovarjala vlada. Predaja bolgarskih komitašev SKOPLJE, 29. Pri velikem županu bre-galniške oblasti so se včeraj javili štirje voditelji bolgarskih komitaških čet ter so se z vsemi svojimi četaši predali jugoslavenskim oblastvom. Podrobnosti še niso znane. Spor med frankovci in zajedničar ji ZAGREB, 30. Predi včerajšnjim je bila seja mestnega sveta, ki je bila zelo' buirna in zanimiva, ker je na njej došlo* do spona in razkola med večino, frankovci in za-jedničarji. Obe skupini sta odvojeno glasovali za gotove predloge. Frankovcem se je pridružilo 17 članov mestnega sveta, zajednici pa 15 članov. Razpravljalo se je o tekočih občinskih poslih in zadnjih dogodkih v Zagrebu, pri čemer je neki! mestni svetnik napadel jug o slo,v e nsk ega Sokola. Razpust Orjune v Ptuju in Mariboru PTUJ, 30. Na zahtevo nemških poslancev, ki so o tem izvestilS svoje tukajšnje somišljenike, je vlada odredila razpust ptujske in mariborske organizacije Orjune. Včeraj sta bila preko okrajnih glavarstev obema organizacijama izročena tozadevna dekreta z zahtevo, da se takoj izroči inventar in vse premoženje oblasti Okrajno glavarstvo v Ptuju je obsodilo lekarnarja Orožna na 14 dni zapora. Dokazano je le to, da je gosp. Orožen bil navzoč pri po»-sredo vanju za mirno-rešitev znanega incidenta. Med tukajšnjimi Nemci so povzročili ukrepi vlade veo delavstvo kakor vsi nameščenci sploh oškodovani vkljub dovoljc- DRESDEN, 30. Nemiri zavzemajo čim nim poviskem, zakaj poviški ne gredo vz-dalje resnejši značaj. Trgovine in gostilne J poredno s padcem marke in torej tudi ne z so od petka zaprte. V nekaterih okrajih se naraščanjem draginje. more samo v gotovih uraih vršiti nakup. Te razmere morajo ustvariti strupeno V nedeljo je skupina komunistov skušala s razpoloženje ljudstva proti vladajočim in silo preprečiti v gledališču vprizoritev to razpoloženje pride prej ali slej do iz-opere «Boris Godunov». Komunisti so s . ilo J bruha. / ski dele- } incidenti, od katerih so Madžari pričakovati le kot zasebniki v Švici. Na ta način se vali, da bodo vzbudili pozornost entente, hoče opravičiti umor tujega delegata v deželi. Tudi značilno za današnje čase. Angleško-ruski spor se bržkone mirno po!eže vsled skrajne popustljivosti in miroljubnosti ruske vlade. Imenovanje novega ministrstva na Angleškem ne bo imelo nobene izpremembe v zunanji politiki A.nglije. Lord Curzon ostal še naprej zunanji mi-r.ister in cn bo tuir dopredel nit spora z Rusijo. Lausancka konferenca se vleče v neiz-roernost. Turki kažejo še vedno prejšnjo bojevitost, na novo so postali bojeviti tudi Grki. Zadnje dni sc je z vso resnostjo govorilo o predstojećih bojnih spopadih med Grčijo in Turčijo. Grki so na novo organizirali svojo vojsko ter da komaj čakajo, kdaj se vržejo na Turke. Zavezniki so komaj zadržali bojevite Grke, ki so se pa končno pogodbi s Turki. Odstopili so jim mesto Karagač, Turki pa so se milostno odrekli vojni odškodnini, ki bi je seveda ne bili nikoli mogli izterjaii od zadolžene Grčije. Za sedaj je šel ta strah mimo, vendar pa ni Še zadnja nevarnost odstranjena. Mace-donija se nahaja v vojnem stanju. StambuKnski si je nadel težko in nevarno naiogo zatreti gibanje makedonstvujuščih. S celo vojsko je moral nad uporne Makedonce in v večdnevnih bitkah se mu je posrečilo streti glavno moč upornikov, boji pa niso še končani. Tudi Jugoslavija je* morala zavrnili več vpadov Makedoncev. Balkan js torej še vedno nemiren. Tudi iz Albanije prihajajo poročila o bciih med* kato-ličanskimi in muslimanskimi Albanci. To je v glavnem kratka slika dianašnje nemirne Evrope. Posledica vofne, posledica mirovnih pogodb, posledica politike Šovinizma in sovraštva. Nazadnjaška dušev-icst surove sile ne pusti, da bi prišlo do i orma Inih, bolj človeških razmer. Vsi) čutimo, da tako ne mere dolgo trajati. Ali se bo nasla pot sprave, ali pa mora priti do novih katastrof. tentnih državnikih, da bi jih prepričali o \ dati r«aši duševni skupnosti in našim najvišjim neinožnosti take razdelitve zemlje, ki je stremljenjem viden izraz pred vsem svetom, bila posledica njihovega poraza. Skratka: NadiaH na delu Ni ga naroda v Evropi, ki bi se tako težko dal in prilagodil! novim razmeram, kot so Madžari. To ni nič čudnega če po<-niislimo na gosposko vlogo, ks so j-o* igraii potomci Arpada v avstro-ogrski monarhiji, ali pa jo igrajo daaies. Daleč od morja si je znala Budimpešta izvojev&ti dohod k morju ter postala tako pomorska država. Sanje madžarskih imperialistov pa so šle 5e dalje. Zahtevali so zase Bosno in Hercegovino tetr se pripravljali tudi na posest Dalmacije. V danem treno-tku bi s© bili spretne* poslužili agitacije Hrvatov za priključitev Dalmacije h Hrvatski in Slav-o-ni;i in tako bi bila Ogrska polagoma izpodrinila Avstrijo iz. dalmatinskega obrežja m postala «ve4esiia». Agrarni spor s Srbijo, ki je moral končno dovesti do vojne, so Madžari vzdrževali, ker so morali uniciii prej Srbijo, ako so hoteli ustvariti svojo1 premoč nad jugoslo^-venskimi deželami, tako bogatimi na pri-rcdniih bogastvih. Ogrska država, lrcpo zaokrožena in naravno zavarovana po Karpatih z izgledom na sijajno bodočnost po uresničenju imperialističnih teženj proti jugu je laskala slednjemu Madžaru. Zato- ni bilo nobenega odpora od strani ljudstva proti vladi svojih magnatov. Slavna preteklost, še bolj slavna sedanjost, preslavna bodočnost! tako soi govorili in se naslajali Madžari v tistih zanje tako zlatih časih. Namesto vsega tega pa današnja mizerija. Nekdanja ponosna država je obsfcri- ske kraje. Tudi obmejni narodi «e nahajajo O 1 -l vt^ti j »- ** J v W 'fc"- i r -- Vsaj v tej. sferi bi sc morali odstraniti tradi- ki bo posegla vmes ter razscdhla nnm v prilog. Tudi so neprestano upali in še upajo, da bodo povojne težkoče ugonibile obmejne! sosedne države in da nastopi prej^ _______ ali slej čas, ko se vnovič polaste nekdanjih J vedno alt nezavedno stremljenje po slovaraski Mnelj in hlapcev. skupnosti, kajti samo v njej se more slovarsko ci;cnaini slovanski spori in hi lahko nastopi vse Slovanstvo kot velika skupnost. Z dveh vidikov ima v tem pogžedu filozofija važno vlcgo: kot sedaj možna podlaga edinjenja in obenem tudi kot vir Icrepilnih idej za izdelavo bodočega širšega in realnejšega edinstva celokupnega slovanskega sveta. Posamezni slovanski narodi — razen Rusov — niso ve-Jiki. Nebedec. izmed teh narodov se ne mara odreči gojenju svojega lastnega duha, ki pa je slovanski, dasi je različen od duha drugih slovanskih narodov. Od tod ravno prihaja za zemelj Toda ia politika fantazije ni rodila nobenih dobrih: posledic. Narobe: madžarski mejaši so se strnili v zvezo, ki je v glav-nem naperjena proti vsakim morebitnim poskusom Madžarov vzpostaviti prejšnji režim. Ponesrečenje dveh «izletov» jtokof-nega Karla Habsburškega dokazuje nezmi-selnost madžarskih visokih upov, V zadnjem času pa s namerava podvzeti Budimpešta. Vsaj tako* je razglašeno. Poleg tega se grei za izhod na morje. Zatorej je bili Bethlen v Rimu, da se pogaja z Mussolinijein glede reškega pristanišča, ki se ga nameravajo posluževati Madžari. Glede te zadeve sa- bo morala ogrska vlada pogajati tudi z Jugoslavijo, sicer ne pridejo Madžari do Reke, kajti pot do morja gre preko Jugoslavije. Cgri> bodo pač morali ugrizniti tudi to kislo jabolko in se sporazumeti s svojim južnim sosedom. Tudfi se je v zadnjem času čulo, da namerava grof Bethlen posetiti vladnist predstavnike obmejnih držav. Te vesti so kile potem zanikane, vendar pa je jasno, da ne bo Madžarska prav nič dosegla, d&kler se ne potrada, da usmeri svojo politiko na mi-rclfubno pot. Če pa bodo še dalje spletka-rili proti svojim sosedom, ali pa jih celo izzivali; z obmejnimi napadi, kakor £3' je že večkrat zgodilo, bodo še taki napori budimpeštanske vlade po gospodarski obnovi s pomočjo inozemstva zaman. Amerika ima mnogo denarja in bi ga rada posodila, toda manjka takih strank, ki bi bile solventne. Prvi pogoj zaupanja pa je mir. V interesu Madžarske fo da se rprtjazni s svojim sedlanjem položajem in končno revidira svoje stališče napram: obmejnim državam. To spoznanje je začelo polagoma objemati tudi nekatere ogrske voditelje*. To nam dokazuje deloma zadnja gospodarska obnovitvena akcija madžarske vlade. Dr. Vladimir Dvornikov!«? (Zagreb)*) Hfšii o slovanskem filozofskem shoda v Pragi V naslednjih vrsticah bi hotel obrazložiti ne samo potrebo, temveč tudi možnost vse-slovanskcga filozofskega shoda,-ki bi ae vržil v Prag J. V hipu, ko se hoče odpraviti vsa&o tajno «diplomacijo«, se mora tudg o vprašanju, katere nameravam s ilemi vrsticami načeti, razpravljali -predi vso javnostjo, tudi pred ne-strokovttjaškimi krogi, kot o važnem kulturnem vprašanju. Ideja in predlog naj bj prišla tem potom kot kulturna zadeva pred čim Širšo slovansko javnosti *) Pisec tega Članka polaga največjo važnosti na to, da bi postali njegovi predlogi tim bclj znani in da bi dali povod za favno izmenjavo misli na najširši podlagi. Vsled' tega prosit v«s slovanski tisk, dbevntke in smotre, da bi članek ponatisnili v celoti ali v izvadku i. ali o istem važnem predmetu: Vo"jna in povojna dofcn je vse spolitrziraJa in povzročila s :tem tudi v šoli marsikatero opustošenje, proti kateremu bi sc bili morali upreti na vsak način in z vs^mi sreevstvi. Dolžnost učiteljev in vz^ojevalcev bi bila, da bi najoslrej-še nastopili proti izras-tkom, ki jih je rodilo sedanje politiziranje učencev. Šoli je dolžnost, da vzgaja mladino v ljubezni do svo»et?a roda, ne pa negativno v sovraštvu proti drugim! Spominjam se časov, ko se je (med Nemci na Češkem) smatralo za narodno izdajstvo, če se je kdo učil, kamo-li govori? češki! Kje bi bili danes, če bi se bil vsak izobraženec naučil jezik svojega soseda! Mari ne bi bilo etenes marsikaj drugače, če bi sc nam ne bilo zdelo tako grozno nevarno, stopati s tem sosedom v stike in če bi s€ biU medsebojno spoznavali?! Ne — bi bilo izdajstvo! Sovraštvo se je moralo gojiti v čisti kulturi. Naše ljudstvo se izčrplja v mnogih besedah in ne gre dalje. Kajti pravega narodnega dela ne poznamo. Še j« ljudi, ki vcepljajo mladim krive nauke. Namen vzgoje ni, da sc mladina politično okužuje. Ne v s-1rankarsko-po!itičnem, ne verskem, ne v narodnem pogledu. Sedanji čas zahteva pametnih in mislečih mož in ne nosilcev raznih znakov. Prepričanje se nosi v prsih in ne v gumbnici. V teh mislih nemškega šolnika je vsebovana marsikatera grenka resnica tudi za naše kraje* m razmere. Društvene vesti Športno društvo «Adria» priredi v nedeljo 3. junija 40-kilom, vzpodbuievaftio kolesarsko dirko na progi: Bazovica, ra-driče, Trebče, Opčine, Sežana, Povir, Divača, Lokev, Bazovica. Znamenje za odhod cd starta bo dano točno ob 15. uri. Maksimalen čas dirke je določen na 20 manuit po prvodošlem. Prvih pet kolesarjev bo Š. D. A. nagradilo s krasnimi svetinjama1. — Rok za vpisovanje k dirki j>ei določen do sobote 2. junija. Priglasiti se je pri g. predsedniku Antonu Pod-brščku) ali pri tajniku (Žerjal Dr., Guar-diella 801). Za šentjakobski okraj vpieuje M. D. P. — Sv. Jakob. Kolesarji, pokažite, da pojmujete napor*, društva- in odzovite se v obilnem števil* pozivu SDA. — Odbor. Pevsko društvo «Kok>». Danes vaja zal ženski zbor v navadnih) prostorih. -—■ Odbor. Nogometni odsek športnega ca Vi št v a «Adria» ima danes ob 20, redni sestanek, — Vodja. Odborov« seja «Organizacije oskrbnic vojnih sirot t Trstu» bo v soboto dne 2. junija t. 1. Začetek tečno ob 4. pop. Planinsko društvo. Danes običajni sestanek v navadnih prostorih. V Trstu, dne 31. maja 1923. <•» 14.- Mali oglasi TRGOVINA z mešanim blagom na zelo prometnem kraju, se odda. Naslov pri uprav- ništvu. 767 ŠIVALNI s-troj «Singer» za-jamčen pet let, se proda na obroke, kupujejo se stari. Acque-dotto 25. _768 LIR NAGRADE dobi oni, ki mi omogoči dobiti moje dvokolo nazaj, ki sni je bilo ukradeno v Ložah pri Vipavi dne 13. t. m. Kolo je znamke «Puch^ št. 146774. Ivan Lavrenčič, Pcdraga, p. Št. Vid pri Vipavi. 769 1 Za moške 1 Za dečke | Kopalna obleka v vseh oblikali L 9,11.50,13 Kopalna obleka, tricot, volnena L 32.— Kopalne hlače.....L 7.—, 9.— Kopalne hlače tricot, volnene L 18.—, 20.— Kopaine čepice tricot ... L 3.—, 6.50 Kopalne čepice, gumijeve, v vseh oblikah ...... . . L 10.— Kopalne hlače ... L 4.—, 5.—, 6.— | Za otroke | Kopalna obleka ... L 7.—f 8.—, 9.— Kopalne hlače, razne barve . L 3.—, 4.— I Blago h Bctei u top ilBS etičke j I ttls M Za deklice j Kopalna obleka z naramnicami L 15.— Kopalna obleka s krilom , . ^ , 27.50 Kopalna obleka, volnena . • » » 50.— Kopalna obleka, oblike bajaca . „ 52,— Kopalni čevlji...... » » 7.—* TRGOVSKA HIŠA, e no-nadstropna, krasna, moderna, z velikim vrtom, je na prodaj. Natančnejša pojasnila v knjigarni J. Stoka, Trst, Via Milano 37. 770 NA PRODAJ lepo posestvo, 9'A oralov veliko, z dvema oraloma vinograda, najlepša lega, Vi ure od postaje Slivnica pri Mariboru, 3 hiše, lepa klet s posodami, sado-nosnik, travnik, polje i» gozd. Cena 400.000 Din. Pojasnila daje Marija Koprivnik, Maribor, Badleva ulica 15, ali dr- A. Jovan, odvetnik, Aleksandrova cesta 18. 771 KROJAČNICA Ani. Jerič, Vra Valdirivo 15/1 naznanja slav. občinstvu, da izdeluje obleke po ztiižaniih cenah. 736 VELIKA ZALOGA sena, slame in ovsa najnižjih conah. Tvrdka via Udine 23. po 754 Pevsko i-n glasbeno društvo v Gorici priredi v s-ebote, dne 2. t. m. in v nedeljo-, dne 3. t. m. koncert v dvorani Trgovskega doms v Gcrici. V soboto bo koncert zvečer ob pol osmih: v nedeljo ob 4. popoldne. S tem ie omogočeno tudi prijateljem glasbe z dežele, da pridejo poslušat najnovejše in mogoče najboljše dele priljubljenega Satt-nerja, kantato «V pepelnični nočb. Skladba se vsled svoje obsežnosti in predpisanega polnošlevilnega orkestra izvaja lahko le tam, kjer je poleg sposobnega zbora in solistov tudi dober orkester na razpolago. D-osedaj jo je izvajala samo Glasbena Matica v Ljubljani. Krasne so tudi druge točite sporeda; posebno bodto' poslušalci hvaležni g. Bratuiu za oba samospeva, ki jti je dal na spored. Po vojni še nismo imeli prilike slišati v Gorici moškega solista. * POSTELJE 60, chiifoniers 200, nočne omarice 50, umivalniki 200, vzmeti, zimnice iz morske trave in polvolne, popolna soba 800. — Fonderia 3. 758 ZAKONCA brez otrok iščeta mesto vratarja. Naslov pri upravništvu. 762 KISA v Trnovem št. 14 se proda pod! ugodnimi pogodi, tudi na obroke. Bobek, Trnovc-Hir. Bistrica. 764 IZREDNA PRILIKA. Dve mostni tehtnici, dvigneta do 5C00 kg, rabljeni, v najboljšem stanju, se prodata po zmerni ceni. Ing. Righi & Vidovich, Trst (8), Via Sanita 8, vogal Via Porporella. 765 Tibet, bombažastjza kopalne obleke 80 cm.........L 6.— Percail, za kopalne obleke, 80 cm „ 7.— Alpacas za kopalne obleke 120 cm , 25.— Taffetas, Črn, za kopalne obleke . „ 25.— Pletenina, volnena, okrogla, za kopalne obleke 68.— za Nove barve, moderne, reklamna cena ......... L 28.- Belo dno na črte in kocke . . „28. Risbe, fantazija, zadnji vzorci, i 150 cm •••i..... 48.— Velika izbera kopalnih brisač. Velika izbera kopalnih čepic. Zadnji vzorci. (ens u m is Tel. 10-08 (ono V. L1016 Tel. 24-24 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in robov- g p« najvišjih cenah plačuje edini grosit) elleli Vita, via Madonnina 10, I. 32 ZLAT, srebrn in papirnat denar $e kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via GiacintG Gallina 2, (nasproti hotela Mon* cenfeio). Telefon 31-27. Govori se slovensko. 25 KRONE L 1.70, goldinarji L 4.55, 5kronski ko-. madi L 8.85, 20 kronski zlati L 81.— Via Pondares 6/1 44 SREBRO, zlato in t>riljante plača več kot drugi Pertot, via S. Francesco 15. IL 45 OIOOAHHISFERZA Trst Via S. Francesco tfflsslsl 6. Zalooa In Udtlovateica msiolHSnih In železnih p«a In Štedilnikov. Izbera plošč za kuhinje, kopeli in klosete. Zaloga plošč iz tirolskega in navadnega litega železa, vrat in pečic za ognjišča. Izbera keramičnih in cementnih opek. Sprejemajo te naročila in popravljanja peči in štedilnikov. (50) PastiHclo Frialaoo Fratelll Nenazzi ■ Udine naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da je podelil zastopstvo z zalogo svojih izdelkov gospodu Umberto Pavanetto v Trstu, Via VaMirlvo 38, tel. 21-19 za Trst, Istro, Dalmacijo Hi Reko. Velika zaloga otrobov in moke po zmernih cenah. (265) PODLISTEK WILK1E COLLINS; €ospa ¥ belem IZPOVEDBE GOSPICE HALCOMBE 91 Ali mislite, da sem govoril resnico, gospod Kyrle? sem ga vprašal, ko je končal z izpraševanjem. Kolikor se tiče vašega osebnega prepričanja je odgovoril, sem prepričan, da ste govorili resnico1. Tod^ v» ste prišli k meni, kot svetovalcu postave. In kot poznavalec zakona ram moram reči, da nimate niti sence upanja ca svojo stvar. To je zelo hudo rečeno, gospod Kyrle, Izrazil se bom bolj jasno. Dokaz o smrti gospe GIyde je po vsem tem jasen m popolen. Tu je pričevanje njene tete, ki dokazuje, da >e prispela v hišo grofa Foeca, tam obolela in umrla. Nadalje dokazuje zdravnikovo izpričevalo, da je bila smrt naravna. In potem še pogreb v Lhnmeridige in nagrobni nadpis. In vse to hočete ovreči. Kakšna dokazila imale vi s svoje strani, s katerimi bi podprli svojo trditev, da umrla in> pokopana oseba ni gospa Glvde? Ali >e gospica Hakombe napram lastniku umobolnice vzela v obrambo istovetnost ! svoje sestre? Ali se je za t okla k postavnim sredstvom, da jo reši? Ne: ampak skrivaj ie podkupila eno strežnico, da ji je pomagala ubežati. In ko je bolnica na takšen nedopu-I sten način prišla dio prostosti ter je bila pi^d-I stavljena gospodu Faarlie^u, ali jo je on prepoznal? ali je bil le za trenutek v dvomu o smrti svoje nečakinje? Ne. AH jo je služabni-štvo prepoznalo? Ne. Ali je ostala tam, da bi branila svo^o istovetnost ter se izpostarvfla nadali«Lm preizkušnjam? Ne: skrivaj je bila odpeljana v London. Med tem časom ste jo tudi vi prepoznali; toda ali ste vi kakšen njen sorodnik, — ne, niti družinski prijatelju SIu-žabništvo je v protislovju z vami, gospod Farrlie je v protislovju z gospico Halconobe; in dozdevna gospa Glyde je sama s seboj v protislovju. Ona trdi, da je prenočila v neki hiši v Londonu. Toda vaše lastno pričevanje dokazuje, da ni položila noge na prag tiste hiše in vi sami priznavate, da je njeno duševno stanje takšno, e bila pred vojno dvorazredna slovenska ljudska »ola. je imela šoli podvržena mladina po vojni vsega komaj par mesecev slovenski gotski pouk. Zatorej ni nikako čudo. da šoli podvržena mladina v Doberdobu ne zna ne citati ne p^ati. Na naši šoli ;e sicer nastavljen učitelj Siciljanec za pouk italijanščine, toda tudi njegovo delo ne rodi nikakih uspehov, ka>ti otroka je treba vzgojiti najprej v materinščini lr. šele potem se mu lahko vcepi tuj jezik. Iz teb razlogov upamo, da ne bo okrajni solski svet v Tržiču delal ovir onim kompetentom, ki bi se potegovali za ta mesta. Višje navedeni izgovor okrajnega šolskega sveta ni namreč bil vedno resničen, kajti, ko so se laviti prosilci, je odgovarjal, da so mesta že oddana. Je-li to mogoče? V Tolminu je razpisano mesto občinskega zdravnika, za katero se potegujejo trije prosilci: dr. Serjun, dr. Mermo^a m poljski Žid dr. Herlinger, ki ni italijanski državljan, ker njegova opcija m se rešena. Modri občinski očetje v Tolminu so se odločili, kakor čujemo, za poslednjega. Italijanske oblasti izganiajo našo inteligenco iz službe in sedaj smo prišli že tako daleč, da daje slovenska občina tujcu, ki niti italijanski državljan ni. prednost pred lastnimi rojaki. . ' Ne vemo kake pomisleke imajo tolminski občinski očetje glede dra. Serjuna; o dru. Mer-jnolii pa pravijo, da je premlad. Mogoče pa tiči pravi razlog tega zapostav-liar-a slovenskih zdravnikov kje drugje? Tolminsko ljutfelvo. ki je najbol? prizadeto pri tem imenovanju, bi moralo odločno protestirati proti temu čudnemu postopanju občinskega sveta. „ c lUzpast občinskega sveta v Solkanu, bvo-lečasno smo poročali, da je bila v občinski upravi v Solkanu uvedena preiskava, ki pa ni prinesla viceprefekturi zažeijenih uspehov, Itr se ie vršilo poslovanje v popolnem redu. Ker ni šlo brez* palice, bo pa šlo s palico, si je mislil viceprefekt Poklical je kratko-malo solkanskega župana g. Pcberaja na vi-ceprefe.kturo ter mu sporočil, da je občinski svet razpuščen in da bo občino upravljal komisar odv. Maticolo, uradnik goriške vicepre-fekiure. Pri tem ga je baje še potolažil, da je sit^er on trinajsti, toda še ne poslednji odstavljeni župan. S časom bomo docela pozabili da so biti nekdaj na svetu zakoni. Oeset ssesecefv za sedem kokoši- Marusič Josip iz Mirna je ukradel iz kokošniaka Ar-turja Mozetiča 7 kokoši. Radi tega bo celih 10 mesecev lahko prepeval v zaporih ono znano pesemeo: vse kokoši so neumne. z znotoclkljean za motocikl jem. V nedeljo zvečer so ukradli trgovcu Ernestu Revelani motocikelj vreden 5500 lir. Ker velja posebno v današnjih časih in v današnjih razmerah oni stari pregovor < Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal se je vse del okradeni Revelant z mehanikom Rizzi-jem na drug motocikelj in liaja proti Vidmu. V Manzanu sta naletela na dva sumljiva človeka in sta ju vprašala, ali sta morda opazila kakega človeka, ki se je vozil proti Vi-'dmu na motornem kolesu znamke cBianchi». !Med tem časom je opazil Rizzi v neposredni bližni ukradeni motocikelj. Neznanca sta se takoj umaknila, sprožila sta 4 strele iz revolverja, ki na srečo niso nikogar zadeli, ter sla jo pobrisala v temno noč. Revelant in Rizzi ela se vsettta sedaj že vsak na svoj motocikelj in sta odkurila zadovoljna proti Gorici. Vabilo na redni občni zbor «Bralnega in podpornega drušva*« ki se bo vršil dne 12-junija ob 8. uri zvečer v prostorih gostilne 2.75.— <>3.2:> , . . «3.00.— 24.10 . . . 11.25.— 11.75 . . « 0.0VJ5 0.0360 . . . 21.05 21.20 . . . 189.25.—139.7:> ... 31b.—3t0.~ ... £>7.75.— 98.- ogftkc kron« • • • • • • avstrijske kron* ■ . . • češkoslovaške kroni • • dinarji • » leji mark« ••••••••• dolarji francoski franki . • . • ivkarald franki • • • • angleški fanti papirnati • ZOBOZDRAVNIŠKI AMBULATORIJ Dr. Ocen I Postojna (vila Jurca) tehnični vodja Herry Fiel Od 9 do 12. VABILO na izredni občni zbor Hit Mlin iSv.Mn na Krasa reg. zadruge z neom. zavezo ki se bo vršil v nedeljo 10. junija 1923. ob 3. uri popoldne t posofilnični hiši. DNEVNI RED: 1.) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2.) Volitev načelništva in nadzorništva. 3.) Slučajnosti. Ako* bi ta občni zbor vsled' nezadostnega števila udeležencev ne bil sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje, t. j. ob 3 V« uri popoldne drug občni zbor v istem prostoru in z istim dnevnim' redom, ki bo sklepal pri vsakem številu udeležencev. (291) Narofeite in Sirite „EDINOST" MED. UNIV. (224) Dr. RADO SFILIGOJ v Gorici, se Je preselil v Vla Mameli (Vla Scuole) it. S (tik stare gimnazije) ter sprejema za kirurgijo, porodništvo in ženske bolezni od 9-11 in 2-3. Vsoh kmetovalec bi moral imeti decimalno tehtnico najboljše čehoslovaške tovarne: decimalna tehtnica, ki Mg ne do 100 kg L 140.— „ „ „ 150 kg L 168.- Ins. Righi & H. VlMcli Trst (8) Via Sanltil 8 (Vogal Via Porporella) v Trstu registrovana zađr. z neomejenim jamstvom Ulica Pler Luigi da Pcissirinc št. 4,1. OteljO HiilMiiliSiiSl vloge, vezane na trimesečno odpoved P° 5Ya7, ako znašajo 20-30.000 Lit. po 6% ako znašajo 30-40.000 , po 6l/a% presegajo 40.000 Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom. Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov, vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Uradne ure od 8—13. Tel. št. 16-04. Tel. št. 16-04. ČEVUARNICA FORCESSSN mm—mam j ČE I Trst — Via Udine it, 2 (prej Belvedere). j Velika izbera obuvala za moške in ženske I Specialiteta: OTROŠKO OBUVALO. I - Zapomni*« si dobro naslov tvrdke — ti 16 111H POHIŠTVO lastnega izdelka v vsakem slogu. — Velika izbera popolne opreme za hiše, pisarne in gostilne, Brezkonfcuren&te cene Trst — Viaie XX. Seftembre 35 (palača Eden) (87) Telefon 34-34 bls 'Telefon 34-34 bis CENTRALA TRST Delniška slovnica L 15,000.000 Rez m L 5,100.000 Podružnice: Opatija, Zadarv Dunaj. Aflllrani zavodi: Jadranska Banka Beograd in njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-vlsad, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb. NEW'YORK: Frank Sakser Slat a Bank VALPARAISO: Banco Vugoslavo de Chile o« Izvršuje vse bančne posle. PREJEMA VLOGE ni hranilne knjižice in ng teku čl ramo ter liti obresiuls po 3 V/ Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. == Daje v najem varnostne predale (safes) ■ Zavodov! uradi v Trstu: Vla Cassa cH Risparmio štev. 5 — Vla S. Nicold štev. 9 TtMw it. m m mi. M mm (K Ul do 12.30 ia od U.39 io IS.