PRIHORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE TRST, četrtek, 12. iufiia 1945 ■ Lelo 1. šiev. 51 Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni št, l-l Telefon št. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne vračajo. Cena 2.- liri Ha Balkanu le vzplamtel plamen vstaje za svohodo in demokracijo Govor podpredsednika zvezne viade Jugoslavije Edvarda Kardelja na prvem kongresu balkanske mladine Beograd, 9. Tanjug »Dragi bratje in sestre, mla-* tovariši, gospoda! Toplo in iz srca vas pozdravljam v imenu vlade demokratifne federativne Jugoslavije. Z radostjo in ljubeznijo sprejema danes, in te dni prestolnica demokratične federativne Jugoslavije in vsa naša dežela v svoji sredi predstavnike mladega pokoljenja balkanskih narodov in njihove 8jwte. Kongres balkanske mla-ne je gotovo simboličnega ®ačaja. Komaj so utihnili to-P°vi, ko se je zbrala mladina balkanskih narodov, da pred Vsem svetom izpregovori o tem, fear so že tako dolgo mislili v ^ojih srcih najboljši ljudje teh narodov, da izpregovori o vro-željah ogromne večine Ijud-množic balkanskih dežel, “a se balkanski narodi pobra-”jo> da jim bo zagotovljena loboda in mir ter nemotena notranja izgradnja blagostanja 10 sreče. V vsej svoji zgodovini *° ®e balkanski naredi borili za sv»jo ^vobodo, proti Turkom, avstrijskim in madžarskim o-®vajalcem, Benečanom in italijanskim imperialistom. (Njiho-Ta zgodovina je izpolnjena z stajami, žrtvami, trpljenjem, Sagami iz svobodoljublja, ve-“kimi neprednimi pridobitvami, Ustvarjanjem nerodnih držav, bitrim razvojem narodne kultura itd. Medtem je bil Balkan 7*toti tudi poprišče mnogih in-^osov, zlasti v zadnjih sto le-rj* Na njegovih tleh so se kri-tuji imperializmi in često-ptt odrejaJi pota zgodovine ^kanskih narodov proti njiho-p Volji in njihovim interesom, rezali so se z reakcionarnimi, Ptotidemokratskimi silami teh barodov in jih izkoriščali kot Svoje orodje. Zato je zgodovina balkanskih narodov izpolnjena tudi z medsebojnimi spopadi, Kajami, težkimi narodnimi ne-^eča.mi itd. s*wpna borba, nauk zgodovine Tako je bilo tudi v tej vojni. Otoški fašistični imperialisti s° izkoristili notranje reakcionarno protidemokratično silo v .tonuniji, Madžarski in Bolga-'bJi- da potegnejo te narode v tojno proti Sovjetski zvezi, pro-a Združenim narodom in proti tobodoljubrrim silam sploh, “ra/ ni pakt in pripravljati pozneje z Dražom Mihajlovičem zarote proti narodnoosvobodilnemu po-kretu. Toda vse te načrte so prekrižali naši narodi najprej 27. marca 1941, poznejo pa z vse svojo junaško osvobodilno borbo skozi polna štiri leta vojne. Jugoslavija v tej borbi na Balkanu ni ostala osamljena'. Junaško sta se dvignila k vstaji tudi grški albanski narod, razvili so se partizanski odredi v Bolgariji in drugod. Na Balkanu je znova vzplamtel plamen vstaje za svobodo in demokracijo. Po zaslugi te borbe in v prvi vrsti osvobodilnega prodora Rdeče armade na Balkan bi njene pomeči balkanskim narodom, ki so se borili, so bile balkanske dežele osvobojene, okupator uničen ali pregnan. Toda ne samo to. Po zaslugi dosledne demokratične politike voditeljev Rdeče armade v deželah, ki jih je ta osvobodila, so mogli narodi teh dežel končno svobodno izraziti svojo voljo. Zato se kmalu v vseh teh deželah prevzelo oblast demokratične sil«. Protidemokratične reakcionarne sile, ki so b*le tolike desetletij glavni krivec medsebojnih sipo-padov na Balkanu, so zlomljene skoraj v vseh balkanskih deželah in ustvarjeni so pogoji za resnično bratske in prijateljske odnose med balkanskimi narodi v bodočnosti. Na svetu so ljudje, ki mislijo, da je slabo, da se balkanski narodi bratijo, da je nekaj slabega v režimih in v notranjem redu, ki podpirajo tako razvojno pot na Balkanu. Jaz pa mislim, če nič v tej naši življenjski praski ne dokazuje, da so balkanski. narodi našli svojo pravo pot, je dokaz prav to dejstvo, da oni danes pogumno uničujejo izvore medsebojnih spopadov in vojn, ker samo tako- morejo postati steber miru v tem delu Evrope, ker samo tako ne bodo več orodje fašističnih in profa-šističnih sovražnikov demokracije, svobode narodov, miru in napredka. Ali more en sam iskren demokrat na svetu reči, da so to slabi uspehi političnih izprememb na Balkanu? Vaš kongres potrjuje to voljo ljudskih množic na Balkanu. Ta kongres pomeni, da je mlado pokoljenje Balkana posnelo do- po krivdi svojih protidemokratičnih voditeljev. To pa pomeni, da je v vseh balkanskih deželah nekdo, ki bo branil demokratične pridobitve osvobodilne vojne proti fašističnim osvajalcem in njihovim balkanskim pomagačem, ki bo poglabljal prijateljstvo in bratstvo med balkanskimi narodi, ki bo delal za utrditev medsebojnih zvez. Kjer Je mladina - tam je zmaga Za osvobodilni boj naših narodov je bila velika udeležba rrj/ladine vedno najznačilnejše svojstvo. Vedno smo bili ponosni na to dejstvo in ono nam je vedno vlivalo zaupanje v bodočnost. Zmaga mora biti tam, kjer je mladina. Z istim ponosom ih zaupanjem v bodočnost gledamo na kongres balkanske mladine. Enotnost balkanskih narodov ni več samo želja in upanje najboljših posameznikov, ona je pričela postajati stvarnost, ki jo podpirajo in branijo široke ljudske množice Balkana in, kar je treba posebej naglasiti, ki je podpira, brani in u-trjuje mladina balkanskih dežel. Danes ima prijateljstvo balkanskih narodov tudi tako močan branik, čvrsto oporo, kakor je jo nepremagljiva Sovjetska zveza, ki se je tako nesebično zavzela za osvoboditev Balkana. Toda tudi za samoodločbo balkanskih narodov ima prijateljstvo balkanskih dežel tako oporo, kakor so simpatije in podpora vseh Svobodoljubnih narodov. Balkanska mladina mora biti najčvrstejši branik za obrambo velikih pridobitev osvobodilnega boja proti fašizmu in njegovim pomagačem, biti mora najaktivnejša sila, ki bo te pri-debitve dalje razvijala. Zato se mora boriti predvsem za svojo lastno, vedno čvrstejšo enotnost, ker bo ta enotnost eden od najvažnejših doprinosov k prijateljstvu in enotnosti balkanskih narodov. Boriti se mora proti mračnemu šovinizmu in nacionalizmu, ki je vedno orodje protidemokratične in protinarodne reakcije. Biti mora nositelj ideje samoodločbe in enakopravnost narodov. Storiti mora vse, da bi se iz duhovnega življenja balkanskih narodov izruval tisti strupeni koren, ld so ga vsadili sovražniki svobode, napredka in enotnosti balkanskih narodov. Boriti se mora proti vsem preostankom fašizma in njegovim protidemokratičnim reakcionarnim virom, ki še niso nehali biti aktivni hi ki bodo še dolgo hoteli ostati aktivni. Boriti se mora proti vsemu tistemu, kan hoče odvrniti narode Balkana s poti demokracije, napredka in medsebojnega zbližanja in bratenja. To je za nas tem važnejše, ker gotovi reakcionarni krogi na Balkanu vendar še upajo, da bodo s šovinističnimi izzivanji vnesli nov spor na Balkan, da bi rešili svoje lastne notranje položaje in da bi s tem storili Razpust balkanskega letalskega zbora Zavezniško poveljstvo v Italiji, 11. VZN. — V dnevnem povelju ki so g«, dane« tu izdali, so objavili razpust balkanskega letalskega zbora, ki j[e pripadal letalskim silam na Sredozemlju. Maršal letalstva, sir Guy Garod, podpoveljnik oddelkov RAF-a na Sredozemlju in na Srednjem vzhodu, je izjavil, da so združeni napori eskadril Velike Britanije, Združenih držav, Sovjetske zveze, Poljske, Grčije, Jugoslavije in Italije v manj kot enem letu odločilno prispevale k uničenju sovražnika v balkanskih deželah in na Jadranu. Truman na poti v Evropo London, 11. Reuter. — Kakor pravijo sinočnja neuradna poročila, kaže, da se bodo v kratkem sestali predstavniki treh velesil. Zavezniški diplomatje in funcionariji so prispeli v Berlin, da pripravijo vse potrebno za sestanek v Potsdamu. Predsednik Truman je na potu v Evropo na vojni ladij i ter se pripravlja s svojimi političnimi ter vojaškimi svetovalci na konferenco. Doslej predsednika ZDA »e nikoli ni spremljalo na kako evropsko konferenco toliko ljudi. Kraj in dan Trumanovega prihoda v Evropo čuvajo v tajnosti- Predsednik Zedinj. držav bo v Londonu v gosteh pri kralju in kraljici v Buckinghamski palači. «France Soir* pravi, da bo Churchill, ki je na oddihu blizu Henda-ya ob francosko-španski meji, v soboto odpotoval. Londonski uradni krogi so danes odločno demantirali vsak glas o sestanku Churchilla z generalom Francom. » W.".V.%V.VVAV.WAV.% Skupna uprava Avstrije London, 11. VZN. — »Reuter* je j vsaka zastopana država zunaj me-prejel od svoje posebnega poro- j sta na pod sovjetsko okupacijo svo-čevalca sledečo vest. Popoln spora- je posebno .etalftče. Zdi se, da je zum pe bil dosežen med štirimi ve- | bil dosežen tudi sporazum glede za-iesilami glede skupnega upravljanja ! držanja zavezniške komisije za Av. Avstrije. Zavezniška komisija za j strijo, in sicer*: upravljanje Avstrije bo ustanovlje- j j Ustanovi se skupna uprava za na prihodnji mesec na Dunaju in v j Avstrijo-njej bodo zastopniki Velike Brita- Položaj Reke Pomembne napovedi predsednika hrvatske vlade o reiki avtonomiji po mirovni konferenci Sušak, 11. Tanjug. — Te dni se je mudil na Sušaku predsednik vlade federalne Hrvatske dr. Vladimir Bakarič. Ko so izvedeli za njegov prihod predstavniki organizacij JNOF-a, narodne oblasti italijanske zveze sušaških organizacij, so ga prosili za sprejem. V imenu mesta Reke ga je pozdravil predsednik Riofranchi, član izvršnega odbora italijanske zveze ter mu obrazložil politični in gospodarski položaj Reke. Govoril je v imenu protifašističnih in demokratičnih sil Reke, ki so v času osvobodilne vojne pokazale svojo pravo voljo: »Predstavniki širokih slojev mesta Reke najaktivneje sodelujejo v narodno - osvobodilnem gibanju. Dobro je, da je reSko ljud- Viminale sprejel ambasadorja ZSSR ter se z njm zadržal v razgovoru pribl l/.no eno uro. ni j e, Združenih držav, Rusije in Francije. Rusi so pristali na predlog Amerike glede uporabljanja Donave za prometno pot in je tudi prišlo do sporazuma, da bo imela JVW.il V.VA'Ai,VWWAV.V.V.1AV,V.WAWAWA uslugo gotovim fašističnim o-' r 7 HTTPriCT A TJ T H P Stankom in profašističnim kro- i — ** ^ 0 Li /1 v IJEi gom v svetu, ki jih vzdržujejo, j ■ ^ ■ v __ m m ^V^^^Kladruzitislvo v Hercegovini ne mladine Balkana mn6go do- j - prinesel k vsem tem nalogam. ! Beograd, 11. Tanjug. — Zadružni. stali v bazi štaba za repatriacijo Želim vam mnogo uspeha pri 1x1 bor **■ Hercegovino je sprožil | v Radovljici. Doslej se je ustavilo delu in predvsem, da plamen i vprašanje a ustanovitvi zadrug, i pri tem štabu vsega 51.853 povrat- bratstva in enotnosti danes go-!Na ”iciativno del° odbora je «ud- nlkov’ med nJimi 21-531 Slovencev ri iz vaših src, da objame vse j n««*"*? govorilo z mno- balkanske dežele, vse niihove, žičnim vstopanjem v zadruge. Do narode in da ustvari i* Balkana i s?daj >e okoli «)% gospodinjstev nezlomljiv branik svobode, mi., včlanjenih v zadrugah; v Ltbuskem ru in prijateljstva med narodi i9rezu pacel° f*™*. P°?'UJ6 Ev » j skupno 26 novo ustanovljenih m ! obnovljenih zadrug. V občini Da- Sovjetski ambasador pri Parrlju Rim, 11. VZN. — Včeraj popoldne i je predsednik vlade Parri v palači ! 7 matafestatajlml, Vi-mlmola onitAiAl omhd on d in 1 v , . kako je »rečno, da »e je osvobodilo fašizma, tembolj ker ve, da je Reka povezana s svojim zaledjem v novi Jugoslaviji in da gre najlepši bodočnosti nasproti.* Z ozirom na stare šege Reke je izrazil želje mesta glede občinske avtonomije. V odgovoru je dr. Bakarič izrazil mišljenje hrvaške Vlade in dejal med drugim, da je popolnoma prepričan, da bo hrvaška spoštovala demokratične tradicije prebivalstva Reke in mu bo zvesta svojim načelom o postopanju, z narodnimi manjšinami, dala mestu občinsko avtonomijo v okviru demokratične federativne Jugoslavije. V to svrho se bo izdal poseben Statut skupno s predstavniki Reke. Medtem pa ostanejo zaenkrat stvari, kakor so, ker je Reka kakor vsa Istra do mirovne konference zasedbeno področja IV. Jugoslovanske armade. Nov mladinski list na Reki r; Reka, 11. Tanjug. — Na Reki je fzšla prva številka glasila reške protifašistične mladine enotnih in bratskih Italijanov in Hrvatov. V 2. ustanovi se nova Avstrija, ki bo uradno neodvisna od Nemčije; 3. ukrene se vse potrebno za razpis svobodnih volitev, ki naj bi se vršile čimprej. tov to so hoteli napraviti tu- i bre nauke iz vrst nesreč, v ka-? v Jugoslaviji, ko so podpisa-1 tere so bile vržene balkanske ^z vlado Cvetkovlč-Maček troj-' dežele v poslednjih desetletjih \VAV. VA VAWAVWWWWVWSi llemški imperialisti ^toeriika odkritja o zločinskih mahinacijah nemških veleindustrij cev kfotfkva, 11. Tass. — «Krasnaja Vezda* poroča: Nemški hnperia-b še vedno sanjajo, da bodo spet na površje. Koliko je Nem-. ^a gospodarsko razorožena, lahko erno iz poročila senatorja Kllgo-*^a. pomočnika državnega tajnika ^ytona. načelnika urada za zu- na vsak način pa na ozemlje prijateljsko razpoloženih držav, da je uniči preostala nemška težka industrija, razdele veleposestva junke-rjev, vodi stroga kontrola nad nem-š.:lm izvozom ter zaplenijo nemške investicije v inozemstvu. « , --------------------- — — Mnenja vodilnih ameriških go- ; bi° gospodarsko upravo Craw- spodarskih krogov so zelo zanimi-* ’ ‘ va. Pri tem opozarjajo na nevar- nost, ki bi nastala zaradi nemškega imperializma. Med ameriškimi gospodarskimi krogi in nemškimi podjetji se namreč vršijo pogajanja, ki imajo namen obnoviti staro sodelovanje. Taka dejstva so navedena v član. In končno iz poročila dobro finančnika bega ameriškega ^fUcha, ki so ga podali v podko-^luza vojno mobilizacijo pri zu-**jcpoliUčnem oddelku ZDA, veruje, da j? nemški in-Atrijski atroj Se vedno ogromen Popolnoma organiziran xa voj- Ta vojni stroj je razmeroma j k«, k‘ ga je objavil 29. junija arae-'Dal° trpel »pričo letalskih napadov, riški dnevnik «Daily Mirror*. Čla- nek se nanaša predvsem na ame* iiška velepodjetja, ki združujejo bolje pripravljena za vojno, I valjarne in jeklarne Dokazano je, ugodni prlltki», je izjavil Craw-*v kakih petih letih bo Nom- r je’ bila leta 1939». Ogromna 'da so ta podjetja poslala v Španijo r**“6«?a industrija Nemčije lahko ! in Argentino svoje agente z name-7° *e sedaj producira 100.000 ton j nom, da bi stopili v zvezo z Nemci, jetičnega kavčuka, 5,500.000 ton Časnik pravi dalje: Zastopniki ve-p^nsga mineralnega olja 1 Hke nemške kemične industrije ■7°00 tr* aluminija Itd. Vsa ta | Shering so se nesramno proglasili ;u 'ja je ostala praktično nepo- 1 » podružnico ameriškega vele- bar je'ustanovljena zadruga, v katero je od, 700 gospodinjstev vstopilo 530. Ona so s svojimi vlogami, ki so nekajkrat presegla predvidevano vsoto, ustanovila osnovni kapital zadruge s 500.000 kunami. Skupni promet, ki so ga imele zadruge v tem času znaša pre- London, 11. Tanjug. — «Nevra : pigmejca. Pravijo, da se opira na j ko milijardo kun. Največ je usta- Ohronicle* objavlja pod naslovom j močne mednarodne trgovske in fi* | aovljenth na vljalnc po rosni za- «Kdo je Francov pripatelj* uvod- 1 nsinčn® interese. Zaradi naših do- i dru®‘ ®*e<*aj se visi reorganizacija nik, ki v njem pravi med drugim: j brih odhošajev v osvobojeni Evropi I WAVW.WIWLV.VJV. ’«-«V WAWAVAV.VAV.V.V. Francovi prijatelji Kakine tajimiverte sila prizanašajo Španskemu nasilniku! «Izmed mnogih, ki se bodo znas’li ob sestanku velike trojice v prav ne-zavidnem položaju, pritisnjeni ob zid, gotovo ne bo nihče bolj v skrbeh kakor Franco, ker bo, kakor poročajo, berlinski sestanek zelo Ktenih žena je zaprtih zaradi polila se Franco maje v svojem polo- j tičnth pregreškov, ki jih njltoli ni-čaju. Kakor poročajo, se caudillo ! »o zagr-edHe. Njihove obsodbe so ob- bavi z mislijo, da bi ustvaril na-mestniški svet, monarhijo brez kralja, in da bi »klical parlament. Njegovi branilci ga prikazujejo kot človeka, ki ga svet napačno razume in ki hoče pripeljati Španijo v družbo liberalnih demokratov. Mar je kdaj izglcdal kot Hitler in Mussolini?? Mar je kdaj obstojala modra divizija? Obljube in oblike v Španiji so dobra ilustracija stare otroške pesmi- segale vse stopnje od 6 do 30 let. Bene; ki so zaprte v tej ječi, so pod. Sadna letina v Bosni in Hercegovini Sarajevo, 9. Tanjug. — Na ozemlju Bosne in Hercegovine je letoč- boditvi republike od nemJkih okupatorjev. Premogokopno področje ob Doncu, ponos Ukrajine, je oživelo. Na stotine rudnikov je bilo na novo otvorjenih ali obnovljenih. Produkcija teh rudnikov znaša 71.000 ton premoga dnevno, kar je več, kakor je znašala dnevna produkcija vsega Donbasa v 1. 1913. in 1928. n ja tergatev sadja zelo dobra. Stre- V Ukrajini je bilo obnovljenih 8254 Isovnjaki računajo, da se bo pridobilo okoli 20.000 vagonov sliv, 2700 jabolk, 1200 hrušk, 1100 orehov in vržene krutemu mučenju. Neka j 2000 vagonov ostalega sadja. Pov-jetnica, Conches, ki je bila skupaj prečna sadna letina preteklih let je s 6 drugimi ženami obdolžena propagandnega dela zo zaveznike, je ! bila po aretaciji mučena in trpin-■ čena več ur, da bi Jo prisilili, da bi izdala imena svojih tovarišic. Neko drugo mlado 18 letno dekle, obdolženo tihotaplenja pisem bivšim republikancem v bližini Figuerasa, »o znašala okoli 17.000 vagonov in nasproti temu bo letošnja letina sadja več ko 60% boljša. Posebno je obilo in tudi po kakovosti dobrih sliv, orehov, jabolk, marelic in kostanja, medtem ko so hruške in ostalo sadje slabs”?. Vprašanje obilne letine sadja se je v predvojnih letih re- mučili v policijski centrali celo s sevalo v dobršni meri z izvozom ce: «Itel, ;|1 podjetja Shering Corporation v New Jerseyu. Ta izjava osvetluje * j polog drugega vlogo, ki jo igra fa- 1 ^».napadalne «ile v bodočnosti so |.lfU(.ra ^panljR kot »nevtralno* ho pogodbe nemških podje- ,JleBri]je 1>r[ 12,1-cdno sumljivem so- Id tvrdkami. Cleyton trdi, 1 doiovanju določenih ameriških ele- nemosot'* preprečiti bodoči ■ mentov k, RO prijateljsko razpolo-^a<» nemčkega imperializma brez do z nj)hovimi nem- ^ aye teh kartelnih pogodb. Za ; ,k,ml druj,abnlkl. Na ,a dejstva ne V . Sa tldno v*traJa prl p, i3llni i smemo pozabiti v zvezi z načrti, ki «»naciji vseh nemških kartel-, Hil< imI>eiiBliHti v ta Po®€db’ k' 83 veljale v Nen 'iji k k januarju 1933. Res Je, da Je » ***° težavna naloga, ker imajo Pr*mer*b nemške tvrdke kih U|adnike iz vrst zaveznls-v bardov. Tak Je na pr. položaj 4*0 J l*> HrihOdu Internirana. ve*. Obratno, te težave, so skupne večjim delom Evrope. Čeprav se »tanje evropskega gospodarstva ne bo pokazalo jasno, preden ae ne bo odločila bodočnost nemške Industrije, lahko že vidimo glavne te-i žavs, ki Jih bo prinesla prihodnja Brez mehanične energije Industrij' »ki sever ne bo mogel »prejeti vseh ujetnikov in prisilno izšeljenoev, ki se v tisočih vračajo domov. Položaj je zelo opasen, olajša ga P® lahko sodelovanje zaveznikov z Italijansko vlado, ki uživa zaupanje javnosti. z inozemstvom in drugih ovir izvoza manjši. Mladina pomaga pri: ietvi Beograd, 11. Tanjug. — V Osijeku se je združilo iz varaždinskega, preloškega in čakovskega okraja 2890 mladincev in mladink v delovne brigade, ki nosijo ime po junaškem padlem proletarskem bor-cu Miji Moleku. Brigade so odpotovale v Osijek, da bodo pomagale pri žetvi in drugih poljskih delih v osiješkem okrožju. Mladince in mladinke Iz Medjimurja so sprejeli na postaji predstavniki narodnoosvobodilnega odbora in USAOJ-a. Porazdelili so jih po državnih in zasebnih kmetijskih gospodarstvih, kjer bodo ostali dokler ne bodo dokončana vsa dela v zvezi z žetvijo. Vračalo so Ljubljana, 1L Tanjug. — Včeraj je prispelo iz raznih taborišč v zgornji Avstriji 1784 internirancev, * med njimi 351 Slovencev, ki se 0» znašal 17 milijard rubljev nasproti 8.6 miliarde v preteklem letu, Od osvobojenja Ukrajine izpod nemškega jarma je bilo obnovljenih v mestih 66.500 hiš, na deželi pa 187.000. V 19 mestih je električna železnica že spet v prometu. Tudi privggno stavbno giban je je bilo precej veliko. V teku 16 mesecev, so dobili graditelji od države kredit v znesku 28 milijonov rubljev, V Kijevu so »e začela pripravljalna dela za zgradbo podzemske železnice. V 1. 1942. je sovjetska vlada nakazala v ta namen 1.5 milijona rubljev. Gradi se tudi plinovod med Da.’avo in med Kijevom. Postopno oživlja tudi ukrajinsko narodno šolstvo. Koncem t. 1. bo delovalo 26.900 šol, v katere bo hodilo 5 milijonov šolarjev in dijakov. 128 tisoč dijakov se je vpisalo v višje šolske zavode in v tehniške šole. Knjiga o Charlesu Chaplinu Moskva, 11. Tass. — Pred nedavnim je izšla knjiga »Charles Spencer Ohaplin*, katera je dosegla tukaj velik uspeh. Knjiga vsebuje članke najodličnejših filmskih sodelavcev : Bleimana, Kozinčeva, Jutkevlča in Eisensteina. Poglavje «Charles Ohaplin sam o sebi in o filmski umetnosti* vsebuje igralčev življenjepis in njegove članke: »Moja tajnost*, «Kaj ima javnost rada?*, «Moje delo*, «Navdihnje-nje», »Kako pripraviti ljudstvo do smeha?* itd. Knjiga vsebuje tudi-poglavje, ki čitatelja do podrobnosti seznanja z zgodovino vseh 47 Chaplinovih filmov, med njimi .»Diktatorja*, ki je nastal marca 1941. Velik del knjige je posvečen poslednjemu blestečemu Chaplinovemu protifašističnemu delu. Knjiga je opremljena s številnimi Chaplinovimi slikami, začenši od leta 1913-1914 do slik«, ki kaže velikega filmskega igralca, ko na sestanku odbora za vojno pomoč Rusiji v San Franciscu leta 1942, podpisuje pozdravno poslanico ljudstvom Sovjetske zveze. Ista knjiga navaja Chaplinov nagovor na Sovjetsko zvezo, v katerem pravi: «Pozdravljam te, Sovjetska zveza, zaradi veličastnega boja, katerega si pričela v imenu svobode. Pozdravljam te, sovjetsko ljudstvo, pozdravljam pogum, s katerim si izvršilo najdrznejši poskus v zgodovini človeštva in pri katerem si doseglo blesteče uspehe v premagovanju vseh težav. Pozdravljam te, Rusija, ki te nič ne more zaustaviti na tvoji poti napredka.* Eksplozije v Dunkergueu Pariz, 11. Reuter. — Včeraj popoldne je nastala v velikem municij-skem skladišču v Dunkerqu«u eksplozija, kateri so sledile v teku dneva še druge. Drobci granat so se razleteli daleč naokrog po pristanišču in kolodvoru. Porušene so bile vojašnice, ki so jih bili pred kratkim popravili, la je baje precej mrtvih. V tem skladiUSn & Nemci zbirali rastrelivo. elana uredništva «Primorskega dnevnika*x tov. Grabnerja Borisa in Pagona Andreja. V začetku smo bili prepričani, da gre za neljubo pomoto-, ki se bo prej ali slej popravila in razčistila. Toda minevajo dnevi in tovariša Se nista izpuščena. Kdo sta ta dva in kaj sta zakrivila? Oba sta Uvela nekako podobno življenje. Grabner, slušatelj slavistike na ljubljanski univerzi do prihoda okupatorjev, je bil zaradi svojih protifašističnih nazorov in delovanja zaprt od takratnih italijanskih fašističnih oblasti ter interniran v Gonarsu. Ob kapitulaciji Italije pa je odšel v partizane, kjer se je udejstvoval večinoma kot vojni dopisnik. Pri tem se je udeleževal številnih akcij in je skupno z ostalimi borci večkrat juriša! na sovražnika. Zaradi tega je bil tudi odlikovan z redom hrabrosti. Pagon Andrej, po poklicu kmet, je trpel po ječah za časa italijanskega fašizma, po njegovem razpadu pa je v letu 191fS pristopil k narodno - osvobodilni borbi vse do njenega zmagovitega zaključka. Z začudenjem se izprašujemo, kakšni so bili razlogi, ki so dah povod ia aretacijo teh dveh borcev za svobodo in demokratično idejo, ki sta se prav tako kakor zares najboljši borci zapad-nih zaveznikov borila proti far šizmu s puško in besedo. Spominjamo se še, kako je radio London pozival jugoslovanske in druge narode, naj se pridružijo narodno - osvobodilnemu boju ter uničujejo sovražnikovo živo silo in tehniko. Zdaj isti zavezniki po zmagoslavnem boju zapirajo dosledne borce za svobodo, ki v času vojne niso oklevali ne štedili naporov in so vsakodnevno nastavljali svoje prsi v odprtem ogorčenem boju. Prav tako je zavezniško vojaško poveljstvo zaprlo urednika lista «II lavoratore» Gior-gia Jakseticha, ter še druge antifašiste. Drugega dne po aretaciji smo čitali v listu, ki ga izdajajo zavezniki, naslednje: Zaradi prevratnega delovanja elementov, ki jim je bil namen ustrahovati prebivalstvo in ovirati ukrepe, ki so bili izdani, da se mesto povrne v normalno življenje, je zavezniški poveljnik angleških in ameriških čet v Julijski krajini odredil določeno število areta-tacij, ki so bile včeraj izvršene. Zelo se čudimo, ko se borci proti fašizmu primerjajo s prevratnimi elementi. Mnenja smo, da taki ukrepi ne vodi fak jgoptiriitii ljudskih množic. PRIMORSKI DiMKVNIK 2 — 12. julija 1948. ! zene onstran „inodre“ črte Prva delovna konferenca protifašistk iz vzhodne Primorske V nedeljo je bila v Postojni prva delavna konferenca protifašističnih žerra iz vzhodna Primorske, ležeče onstran takozvane modre črte. S Tolminskega in Baškega, a Cerk ljarrskega in Vipavskega, iz Postojne in Istre so prišle na to zborovanje številne delegatke, da dobijo nove smernice svoje politično, gospode reko in kulturno udejstvovanje. Konferenco je otvortla tajnica Okrožnega odbora SP2Z tov. Danica. Po enominutnem molku, ki ga je predlagala v spomin padlih žrtev, je pozdravila vse navzoče, že posebej pa goste: tajnika Pokrajinskega povjereništva tov. Franceta Perovska, zastopnika artilerijske brigade kapetana Zukoviča Ivana, zastopnika Narodne obrambe Zahar Leopolda, zastopnika komande mesta Postojna kapetana Bratuša Franceta, tajnico Glavnega odbora SPZZ za Slovenijo tov. Angelo Mahnič, članico Glavnega odbora SPZZ za Slovenijo tov. Mrijo Leskovšek, tajnico tržaškega Okrožja tov. Zmago ter italijanske delegatke Konferenco so pozdravili vsi gostje, ki so izrazili priznanje primorskim ženam, katere so s svojim požrtvovalnim delem toliko doprinesle k osvoboditvi. Z dolom bomo pokazalo, kako smo Primorke Prva je obširneje nagovorila zbrane tov. Angela Mahnič, imenu Glavnega odbora SP2Z za Slovenijo je čestitala Primorskim ženam k njihovim uspehom ter izrazila željo, da. bi ta njihova, konferenca obrodila zaželjene sadove. Spregovorila je o pomenu ženskih konferenc im kongresov, ki so ee doslej v tolikem številu vršili ter pokazali tolika&o povezanost jugoslovanskih žena. Zlasti jo to povezanost pokazal kongres AFZ v Beogradu kjer je postalo očito, da ni ved meja med ženami Jugoslavije ta da je sleherni jugoslovanski ženi vprašanje Treta in Prtmrrgke njeno lastno življemko vprašanje. V čem je treba razumeti pomen teh konferenc in kongresov? Tovarišica je še enkrat potrdila, da Se za nas zborovanja ne zaključijo z razhodom delegatov, pač pa z izvedbo zadanih nalog. Tako eo si ■Primorske tostran črte zadale za nalogo okrepitev nase vojske in. narodne oblasti, s čimer bodo pokazale, česa je zmožen narod, ki ima lastno demokratično oblast. Zato treba pritegniti v organizacijo vse žene, da bodo tako združene kos tem velikim nalogam. Nato je »pregovorila tovarišica Zmaga v imenu žena, ki živijo onstran demarkacijske črte, onih žena, ki so žrtovale kri svojo krvi, pa so jim danes kršene najsvetejse pravice: »Srečne in obenem žalostne bodo tovarišice, ko Jim bom povedala o tej konferenci, ki ji one ne morejo prisostvovati™ Naše že-r.e danes glasno kličejo, naj se sko-ro vrne slavna jugoslovanska armada. braniteljic* naših pravic. Delale bomo z vsemi močmi, da pokažemo tistim, ki pljujejo na nase pravice, kdo smo Primorke..* Garancija Primorska svoboda - nala dalo Tovariš France Perovšek Je v političnem referatu nakazat pot rešitve vprašanja Slovenskega Primorja in Trsta s temi besedami: «Na mirovni konferenci se bodo dokončno odločila usoda Primorske. Kdo lahko odloča pri tej vsodl ? Prvo mi z jasno besedo, odločno manifesta- cijo ta požrtvovalnim delom. Mi vemo da bi Slovensko Primorje prišlo tja, kamor spada. Garancija za to mora biti našo delo...*. To delo naj obstoja v utrjevanju narodne oblasti ter bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov, v razkrinkavanju reakcije, v požrtvovalnem obnavljanju naše domovine. Zlasti pa ne gre zanemerjati politično nezgrajenih ljudi. No smemo biti zgolj opazovalci, biti moramo tudi graditelji, ki ne prepuščajo politično nepoučenih ljudi reakciji, temveč jih pritegnejo medse. Le z delom bomo mogli uspcšrro odgovoriti na krivice, ki se nam godijo. Nalog« naiih iena Sledil je organizacijski referat, v katerem je tov. Danica še enkrat podrobno povdarila naloge naših žena ter jih podkrepila s stvarnimi primeri: Utrditev bratstva jugoslovanskih narodov, ki je ena naših najvažnejših nalog, se bodo naše žene lotile s požrtvovalnim delom...*. V Liki je 96.000 otrok brež očetov. Treba je organizirati večje domove, v katrih bodo naše matere nadomestile starše sirotam... V Drvaru, kjer je imel vhovni štab naš maršal-Tito, je okupator vse uničil in požgal. Naša dolžnost je, da tem našim bratom ta sestram pomagamo, obenem pa ne pozabimo na lastne sirote..., Zene morajo biti prve pri utrjevanju narodne oblasti in obnovi naše domovine. V tem naj nam bodo za vzgled Cerkljanke, ki so po vseh vaseh postavile delovne cete, katere odstranjujejo ruševine in zbirajo gradbeni material. V slehernem narodno osvobodilnem odboru je treba postaviti referenta za gradnjo. Le na ta načim bodo v resnici že do jeseni obnovljeni domovi vseh onih, ki so največ žrtvovali v naši borbi. Prav tako naj se organizirajo delovne čete za žetev in košnjo. Slednje pa bodo mogle opravljati svoje delo le tedaj, če bo na polju v resnici vsa vas izjemo onih, ki bodo doma opravljali delo za vso vas... Dalje morajo nase žene preko masovnih organizacij organizirati dečje domove. Tekom poletja je treba obnoviti vsa šolska 'poslopja. Dvigniti jc treba raven naših kulturnih prireditev. Poskrbeti je treba za zdravstvo. Pri reševanju teh nalog imajo glavni delež prav naše žene... Žane diskutirajo Sledila je razgibana diskusija, v katero so odločno posegale tako žene kot dekleta. Oglasila se je Tolminka in povedala, da hočejo tolminske Zene podvojiti svoje delo na vseh področjih... Tu »e je dvignila iz množice žena ta povdarila, da naše delovne čete, ki eo organizirane na prostovoljni podlagi, nočejo zahtevati za opravljeno delo plačila, tam spet je druga žena iznesla predlog o zbiranju prostovoljnih prispevkov za pogorelce. Zena iz Ajdovskega okraja je spregovorila o delu "Ajdovskih žena: »Me-smo si zadale za nalogo, da utrdimo narodo oblast in razkrinkamo reakcijo, ki bi se hotela vrniti v naše vrste*. Cerkljanka je poročala o svojem okraju: »Postavili bomo dve apnenici in Dečji dom za otroke padlih borcev*,™ Kako postaviti Dečje domove o-nemogočiti delo izdajalcem taka in podobna vprašanja so se vrstila1 drugo za drugim. Slednjič so bile Izvedene volitve v Okrožni plenum in delovno tajništvo 8PZŽ- V plenum je bilo izvoljeno 20, v tajništvo 6 članic. Ob zaključku so žene poslale resolucijo maršalu Titu. Koncentracijska taborišča v Jugoslaviji Rdeči Križ Slovenije objavlja, da je predlagal Komiteju mednarodnega Rdčega Križa, naj čim prej sestati delegacijo, katere naloga bo obiskati katerokoli koncentracijsko taborišče v Jugoslaviji, tako da se sama prepriča o dejanskem stanju in napravi konec sramotnim in gnusnim kampanjam, zasnovnih od fašističnih elementov, ter lažem, ki so se pojavile v nekem tržaškem časniku. Rdeči Križ Slovenije - Odbor ca mesto Trst. Prehrana v Trstu Cene kruha in krušne moke Od danes dalje a© bo pekel kruh iz 91 odstotne moke. Cena kruha iz te moke ostane po 6 lir za kg. Cena moke za peke se spremeni na 290.26 lir« aa stot Cena moke, ki se prodaja namesto kruha, Je po 8.80 Ure za kg. Cena piva Nove cene za pivo so od tovarnarja do točilnice, fran ko tovarna v sodih po 1.200 lir za hi, v steklenicah po 1.400 Ur, od tovarne do točilnice, franko točilnica v sodih po 1.960 lir, v steklenicah po 1.900 lir za M, za potrošnike v steklenicah po 1/2 1 po 11 lir steklenica, v vrčkih po 18 lir liter. V.VAVAWAVAVAW.h.%VW.V.’.V,VA-.%W.V.VW.W.*.V.-AVWA\VVV%%W. v partizanskih bolnicah na Pivhi Duh svobode in pravic« druži ranjence in bolnih«, sestro In vse ljudstvo v veliko druilno, jih navdaja z ljubeznijo In požrtvovalnostjo WWW1AVVWMWWWVV1.% Wli WAWiS9AS9iVyii9i9iW^»% Plačilo Izdajalcu Vojaiki senat v Tolminu je obsodil na smrt dezerterja, Izdajalca In zločinca, nadaljnja dva na prisilno delo Pred vojaškim sodiščem tržaškega vojnega področja — senatom prt mestni komandi v Tolminu — so bili sojeni pri javni obravnavi v Tolminu: Leban Jožef iz Poljuhi-na, Čarga Marija iz Bače pri Sv. Luciji in Ipavec Jožef iz Ročinja ob Soči. Sodna dvorana je bila pol. na ljudi, ki so že več dni nestrpni pričakovali obsodbo in zahtevali kazen za narodne izdajalce. Obtoženi Leban Jožef je kriv, da je decembra meseca 1944. leta dezertiral iz svoje vojaške edinice XVII SNOB, da Je ubežal patroli, ki ga je spremljala pred vojaško sodišče IX. Korpusa, da je dne 14,1.1946. odšel * dezerterjem Jadranom na sovražno postojanko v Grahovem, da je belogardistom izdal položaje, oborožitev in številčno stanje komande mesta Tolmina, da je izdal položaj partizanske bolnice v bližini Pologa, da je izdal kurirsko stanico P 22, ki je bila nad Ljubtnom. Nadalje je povedal, da dajejo vsi kmetje hrano partizanom, izdal je skrivaSšee orožja Narodno-osvobodllne vojske, ki je bilo v bližini Cadrge, da Je izdal vse, kar mu je bilo znanega o XVII. SNOB, ta sicer njeno številčno stanje, oborožitev in imena koman- V.V.V.VWA-A«AV,-AVAW VWWAV.W.».VAWA, Športno življenje v Gorici Tudi v Gorici kakor v ostalih predelih Slovenije se je »port precej gibal. Bivša športna društva ostanejo tako, kot so bila prej. Toda poleg teh je vzraala nova organizacija, ki bo v nasprotju s prejšnjimi skrbela samo za telesno vzgojo mladine. I-menuje se Fizkultura in bo gojila poleg telovadbe tudi vse druge športne panoge. Pristop v novo u-stanovljeno organizacijo Je prost vsakomur, ki nima omadeževane preteklosti, kajti organizacija je popolnoma nepolitična. Njen značaj je pristno amaterski, zato ni strahu, da bi se člani t« organizacije izkoriščali, kakor se je to dogajalo pod fašizmom. Namen Flzkulture je razvedriti ln vzgojiti novo zdravo pokoljenje. Delo je začetnikom oteženo zlasti zaradi tega, ker so prej obstajale številne organizacije po tovarnah, športna društva, klubi itd. Na- ša naloga je sedaj, da se postopno cključijo v novo in spojijo v eno vse te organizacije, kajti le tako se bo lahko dobil točen pregled nad sposobnostmi posameznikov. Najbolj aktivna »ta do sedaj nogomet In košarka. Predvideva se turneja po Sloveniji, čim se bo moi-tvo dobro izvezbalo. V boksu*smo »e imeli preizkušnjo z Američani. Goričani so te nad vse povoljno izkazali, čeprav so malo trenirali ta še niso imeli zadostne hrane. Pričakujemo, da bodo vsi športniki prejemali živilske dodatke, tako da se bodo atleti z večjo vnemo posvetili avpjemu delovanju. Pričeli so z veibnmi v plavanju. V tem športu »e urijo tudi pionirčki. Ko bo veibanje končano, »e bodo naši atleti pomerili z zavezniškimi vojaki, z domačimi tekmeci, nato Pa najbrie odidejo v Trst danta bataljona in komandirja čete Šturma Ivana. Izdal je mesto, katerega so partizanske edinice u-porabljale za prehod preko Bače, izdal, da Mlinarjevi, Godčevi in Klamčarjevi dajejo hrano partizanom. Kod terenska delavca je izdal Friakovega Ludvika ta Janež Andreja Iz Poljubina. Kot domobranec se je z orožjem udeležil borbe prott NOV in se tudi po strtem odporu sovražnika ni hotel javiti vojaškim oblastem, temveč se je skupno z ostalimi zločinci skrival po gozdovih. Dne 8. maja t 1. je z dvema belogardistoma razorožil in oropal pripadnika Narodne zaščite. Obtožena Čarga Marija Je kriva, da Je bila kot vohunka v službi Italijanskih fašistov, za kar Je prejemala denarne nagrade. Lani 17. novembra je izdala bataljon partizanov, ki je prirejal v Idriji pri Bači miting. Fašisti »o vas obkolili, ker pa so se partizani še pravočasno umaknili, so fašisti oropali civilno prebivalstvo. Nato je ovadila zaradi sodelovanja v OF tov. Lebanovo Hedvigo iz Bače, ki je bila zaradi tega aretirana. Obtoženi Ipavec Jože je kriv, da se je dvakrat samovoljno odstranil iz vojaške edinice. Vojaško sodišč« je obsodilo Lebana Jožefa na smrtno kazen z ustrelitvijo, na izgubo državljanskih časti ta zaplembo vse imovine, premične ln nepremične. Množica Je z burnim odobravanjem sprejela obsodbo ter zahtevala, naj taka kazen doleti vsakega narodnega izdajalca, kajti edino oni ao krivi tisočev nedolžnih žrtev našega naroda. Druga obtoženka Čarga Marija Je bila obsojena na prisilno delo za dobo dveh let ter na Izgubo državljanskih časti za dobo 10 let. V smislu člena 17/8 UV8 »e vračuna v kazen prisilnega dela preiskovalni zapor od 27. maja t. 1. do dneva obsodbe. Obtoženec Ipavec Jože je bil obsojen na prisilno delo za dobo 14 meaeoev, pogojno za sedem mesecev. Kot olajševalna okolnost s* Je vpoštevalo njegovo odkrito priznanje in kesanje. Pogojna obsodba Je bila izrečena zaradi tega, ker je pričakovati, da se bo obtoženec zavedal svojih dolžnosti in se odslej obnašal kot dober vojak. Trudno so stopali borci in pred-kladali z rame na ramo težka, iz preprostih kolov napravljena nosila, na katerih so ležali ranjenci. Skozi vse borbe, zasede in preko nevarnih krajev, ki jih kontroliral sovražnik. Cene dneve so hodili, da so po velikih nevarnostih sa lastno in ranjenčevo življenje prišli do bolnice, ki je bila daleč od bivališč, skrbno skrita v gozdu. Tu so se zdravili naši partizani. V majhnih barakah, ob pomanjkanju vsoga. Ni bilo zdravnikov, ni bilo potrebnega (sanitetnega materiala, včasih še celo hrane ne. Toda vse so prenesli naši borci. Vse so prenesli v zavesti, da se bore za svobodo. Po Primorskem je bilo mnogo takih bolnic. Zdržale bo vse ofenzive in vrnile zdrav jo stotinam ranjenih borcev. Z osvoboditvijo, pa se je tudi življenje v naših bolnicah popolnoma spremenilo. V predmestjih naiih večjih naselij, daleč od cest in ropota, se dvigajo lepe stavbe — vojaške bolnice, kjer se zdravijo naši junaški ranjenci. Takih bolnic je danes v Sloveniji dosti. Taka bolnica je tudi v Velikem otoku pri Postojni. Stavba leži na lepem mestu, obdana z drevjem. Ob vhodu vidiš na razglasni deski dnevni red, razpored dela zdravnikov in bolničarjev. Ob pogledu na drugo stran hodnika ti pade takoj v oči lep stenski časopis. V njega dopisujejo ranjenci in bolniki, Vsi preizkušajo v njemu svoje literarne sposobnosti. Po natančnejšem pregledu je opaziti, da vojaki zelo radi opisujejo dogodke. ki »o jih doživeli v teku svoje borbe proti okupatorju. Sobe, kjer prebivajo ranjenci, so lepo urejene in moderno opremljene. Povsod se opazi, da se jim nudi največja udobnost. Nikjer ni pomanjkljivosti in poslopje lahko uvrstimo med moderna okrevališča. f|i» m 'mm i-š/lSrt 4, To pa še ni vse. Da bi bolniki lažje prenašali bol, skrbijo mladinke vsega postojnskega okraja. Vsak dan je zaposlenih v bolnici štirideset mladink, ki kot bolničarke in strežnice požrtvovalno skrbijo za bolnike. Poleg tega pa opravljajo pridno in vestno še vsa druga dela. V bolnici se zdravi stalno okrog petsto bolnikov. Zanje skrbijo naše žene in mladinke, ki stalno nabirajo prostovoljna darila po vaseh. Do sedaj »o nabrale že več kot tisoč jajc in mnogo drugih okrepčil. Res je, da bolnica lahko oskrbuje petsto bolnikov, toda k temu so mnogo pripomogli vaščani sami. Upravnica dr. Pavla se je požrtvovalnim vaščanom zahvalila v imenu vseh vojakov. Mod drugim je dejala: »Ve, mladinke in žene postojnskega okraja, ste nam bile v veliko pomoč. V najtežjih časih »te nam pomagale iz neprilik s tem, da ste nam podarile veliko rjuh, perila, hrane in priboljškov*. Toda žen skromen, vajen trpljenja. A de mu kri v žilah vzkipi, bi vso plačo naenkrat zapil in dolg svoj tovarnarjem vrnil s pestmi, a veseljem — ko psa IH takrat ga ubil. (Študent Destovnik je zgodaj spo- v ječo, bil v njej zlostavljen I® znal politične razmer« v meščan- zaznamovan. Nič zato, bogatejši je »ki, polfašlstični Jugoslaviji. Ova- za spoznanje: kot državi nevaren, je moral J Ni je smrti brez življenja, ni svobode brez trpljenja. Ni svobode brez trpljenja in za njim je plodilo: Novi človek vstal bo iz človeka! dan je pesmi v primeri z dan»4 Kar je mladi pesnik doživljal, je moral povedati svetu. Njegova pesem: To je krik nas vseh, pravi, zakaj vihar je zajel vse. Biti mlad v teh težkih časih, to se pravi, brez mladosti biti mlad, zreti starega sveta propad, skrivati premnogo nad.~! Trpka J« njegova mladost; strahoto, ki jih prej nismo poznali, udarjajo v naše dni. Kaj so nek- njlm življenjem-! Noje dekle so za kurbo vojaiko odgnali mater so v Blatijo delat nagnčh brata so pruski iandarji ubiš* To je Kajuh doživel, zato poje ob ve pesmi, mogočne. A dasi ho (t biti močan in trd, ko je življenj* tako strašno, se mu krade v sr«* nežna, bolna misel na mater. KJ< si, mati, sprašuje, kam naj tl P*" šem, kam naj ti pošljem vsaj P0-zdrav? Tolaži jo: Ste doma ostaliT Jaz sem bil še srečen, ker sem jim ušel, Le kaj s teboj je, te v Sleziji morda je glad is&elt Kjerkoli si, povsod sem jaz s teboj^ in kjer sem jas, si tudi ti s menoj. Morda nikoli veo ne bova zrla si v obraz, vendar nikdar ne bom pozabil nate. Barbarska pest naclfašizma je udarila rodbino, raztrgala vse vezi ln zdaj krvavijo neozdravljive ran«. Večni motiv: mati in sin! Od maja do oktobra 1942 Je preživljala Ljubljana najstrašnejšo dobo. Jutro za jutrom so ob prvi zarji pele strojnice mrtvaško pesem. V gramozni jami so padali talci. Nihče ni vedel njih imen. Zapori so bili tedaj polni. V negotovosti, katere žrtve so bile spet izbrane, je trepetalo vse mesto, ki se ni hotelo ukloniti okupatorju. Poet, presunjen v dno srca, se Je obrnil k dekletu, segal mu nežno v dlan ln ga tiho povabil: Bosa pojdiva, dekle, ob sorej. bosa pojdiva prek zemlje trpeče. Češnje so evole tedaj. Beli so češnje cvetovi, temni, pretemni so taloev grobovi, oe vrnem, vrnem se, ko svet bo »«l vodih. Zbudila Je zanimanje ta p**1 znanje, pričala je . o nadarjene® poetu, KI je zrasel iz usodnega, velikega časa. Kajuh Je moral naprej. Pes*** mu ni bila dovolj, zastaviti je h«-te4 življenje za svojo vero. Sp«* se je srečal z dekletom. Morda J* bilo to srečanje zadnje. In spet ** je globoko v dnu oglašala temo* slutnja. Večer je. V breze veter se žaganj#• Tovariši odšli so ie naprej. Sama sva sredi teh nemirnih v*)‘ Kad bi govoril, ločitev je sil#® težka: Se dosti, dosti bi povedal, a vse besede v prsih mro. Odidi pojdi zdaj domovi Žrtvuj te in ne straši se grobov, Kakor ponosni galebi nad vodo, taki so padli za našo svobodo. Nalomila »ta cvetočih vej ln jih nesla na grobove nesrečnih. Ta pese-m je izšla brezimno v edini številki leposlovne zbirke »Setev*, ki se j« Izdala leta 1948. ilegalno v Ljubljani v dvajsetih iz- Tako tolaži drago bitje, tolažba JJ bridka, mladi človek gT-Ttaa ,°*1' no pot, s katere ni vrnitve. V*j1( vsemu misli še na osebno sre«*1 Kako naj se odpove življenju, w ko mlad in poln nad? Naj bo Pr hodnost tudi težka, tja pojdeta življenj«, v snovanje. Ozopovci pod Matajurjem V."AV.V.\W/.V.W.,.W. W.V.VSWW.\W.WAA TRŽAŠKI RADIO četrtek, 12. julija 6.58 otvoritev, 7. glabea za dobre jutro, 7.10 čltanrje sporeda, 7.16 poročila v Italijanščini, 7.30 poročila v slovenščini, 7.45 jutranji ritmi in pesmi, 8.80 zaključek. 12.28 otvoritev, 12.30 filmska glasba, 13 napoved časa tn poročila v italijanščini, 13.15 poročila v italijanščini, 13.30 mali radijski plesni orkester pod vodstvom dirigenta Er-lacha, 14 predavanje, 14.10 obvestila svojcem, 14.80 zaključek. 18.98 otvoritev, 19. obvestila svojcem, 19.20 zbor od Sv. Marije Magdalene, 20. napoved če.sa ta poročila v Italijanščini, 20.15 poročila v slovenščini, 20.30 španska in ameriška glasba, 20.45 tržaški kvartet, ob klavirju D« Grassi, 21.30 »Tat*, Bernsteinova, igra v 3 dejanjih, 23. zadnje vesti v Italijanščini, 23.10 zadnje veett v slovenščini, 28.20 lahka glasba, 24. zaključek. Kobarid. -Prebivalstvo obmejnih livšklh vasi je zelo ogorčeno radi klevetanja, ki ga širi šovinistična reakcija ln » katerim hoče ljudstvo teh krajev očrniti pred zavezniki. Fašistično usmerjeni elementi med njimi »Šilar* iz Maš e rev širijo v svet neresnično ve»ti, da so bivši zaščitniki vasi napadli v noči, med 24. ta 26. junijem ozopovsko postojanko v Mašerih pod Matajurjem. Trdijo, da Je bil pri tem napadu ranjen skozi trebuh tov. Zabreščak Anton iz Jovšca ter dva druga tovariša, ki naj bi na svojem begu pustili za seboj sledove krvi ta titovke. Vse to ne odgovarja resnlol, pač pa kažejo dejstva da so sami uprizorili fingtran napad, da bi dosegli razorožitev narodna zaščite po zavezniški vojaški oblasti ter dokazali zaveznikom, da Je prisotnost o-zopovcev na tem sektorju radi ohra-nltve miru nujno potrebna. Baje »o zaklali neko žival, polili ob poti kri, da bi na ta način pokazali vidne znake namišljene borbe. Na predvečer tega dogodka pa »o objavili policijsko uro že ob7. zvečer in prepovedali vsako kretanje civilnega prebivalstva. Prebivalstvo vasi Jev-šcek je radi tega dogodka in klevet, k: jih širi reakcija poslalo s vaškega zborovanja zavezniški vojni o-blasti v Kobaridu, feldmaršalu A-leaandm, predsedniku Churchillu ln prezidentu Trumanu protestna pisma. V protestnem pismu navajajo dokaze, d« niso nikdar izzivali ozopovsko postojanke v Mašeči, ki j« formirana šel« po kapitulaciji Nemčije ter prav tako, da nimajo nobenega ranjenoa, kor so vse govorice !« podle klevete ozopovcev. Nadalje zahtevajo ponovno vzpostavitev narodne zaščite, ker jih stalno ogrožajo fašistični elementi iz onstran mej« ter četniki in fašisti, ki se še potikajo po pobočjih Matajurja. ŽVEPLO prvovrstno 100% prodaja Žerjal, Trat, vta, Commerclale 10, 11. WJWyWWWWWWtfWWd‘AS .-.".-.-v. vwwwuvw»w»VVWVVVVSWA,iAWiV%%iWAVAW.‘AV«W.V. rfWyvVWVWWVWAto^WJVVVVWA%swvyWvwwwvv Boris Oorbatov Kulikov premaga smrt v svoji ...ime mu je Aleksej Kulikov, doma je iz Fenae, vojake »luši v bataljonu višjega poročnika Subo-tina; tu ga poznajo vsi. 7.e prvi dan so ga poklicali v armado — domači niti zajokati niso utegnili. In ko se je vod pomikal po ukrajinskih stepah, Je Kulikov mislil le na dom ta gospodarstvo. Jezen je bil na Nemca; zakaj j« napadel prav zdaj? Zetv« še niso pospravili. Zdelo se mu je, da vojna ne bo dolga 1« strašna, da bo podobna Jesenskim manevrom. Gledal Je »kozi okno, št«i brzojavne drogove; čudil se je, kako zelo Je tukajšnja zemlja bogata. Vozil in vozil se je po sovjetski zemlji. Ni je btlo ne konca ne kraja. Ko je bil prvič v boju, se ni samo ustrašil, ampak Je popolnoma izgubil glavo. Najprej »e razumel ni, kaj se godi; ;pa je poleg njega padel tovariš; Kulikov Je zagledal kri, razbito glavo, steklene oči... «Kaj je to, bratje?* Je skoraj zakričal. «AU tudi mene lahko kar tako ubijejo?* Zbegano Je zame-ilkal. Okrog njega dim, borba, smrt. Smrt je žvižgala, tulila, grozila iz zraka, se plazila po zemlji. Prav nikamor se Ji ne mora skriti, Kulikov ni videl niti vojne, niti polja, niti tovarišev. Videl je le »mrt — samo smrt mu je gledala v oči. Bmirt - želez, na, ognjena, povsod pričujoča, a -on ubog - človeikl stvor, s krhkimi kostmi ta mesom. Mar je tako težko streti kost, raztrgati tkivo In prebiti »ro«? Skoraj J« zajokat, tako nebogljeno, revno ta samotno »e Je počutil. Na vsem velikem polju je bil sam. Nikogar ni, ki bi ga rešil in z njim zajokal. Ram nase Je bil jezen, ker se Je rodil velik ta obilen in ga tako lahko ranijo. V okopu mu j« bilo tesno In krogla bi ga hitro našla. Ležal j« ln trrepetal; čakal j« smrti. Toda boj »e je končal ln Kulikov J« ostal živ. Zelo se je čudil. Vsoga se je pretipal in se pretegoval. Nič! Nitf praske! Poglej no, se je zmedeno nasmehnil. Pripovedoval Je tovarišem: »Glej, razumeš, neverjetno. Malo Je manjkalo! Samo malo bolj na levo naj bi šla*. — A tovariši ga niso poslušali In zopet j« Kulikov pomi: sili: če ne danes, pa jutri. Vseeno je, oni morajo ubijati, Ali je mogoče, da bi preživel take grozote?* Tudi v drugo borbo Je šel z u-panjem: morda »e ml bo pa spet posrečilo. In zopet mu je dihala smrt v obraz ln zopet se Je sramotno tresel .Stisnil Je glavo med ramena, zapiral oči, vsaki krogli se Je priklonil, čakal Je smrti, da bi le hitro... Le samote sedaj ni bilo. Naenkrat Je izginila. Pri prehodu čez reko »o Nemci Kulikova bombardirali. Ležal je pod drevesom pri vodi. Bil je prepričan: sedaj je res vsega konec. Kar naenkrat pa je okrog njega zašelestelo, zašumelo. »Naši, naši lete*! Poleg Kulikova Je nekdo olajšano ta veselo vzdihnil. Ko Je Kulikov odprl oči, Je zagledal ned seboj nebo. Nebo je bilo široko, visoko in tako modro, Na tem nebu »o naši tolkli Nemce ta re*s-vali Kulfkova. Čudno tiho je ppstalo na zemlji, le rahlo j« pljuskal ob breg val, le rahlo bo Ječala drevesa. Vse: zemlja, reka ta ljudje — vse Je strmelo v nebo. Tam jc divjal boj. Motorji so rjoveli kot zveri, rdeče krogle so žvižgale... Kulikov Je nad seboj zagledal nemško letalo, ki se Je lomilo kot škatljica za vžlgal!ce. Eno krilo Je odletelo, potem drugo... Nenadoma se je odprla bela kupola padala. »Ali bo ušel, pes?* Je zgrabilo Kulikova. Padalo se Je napelo, nenadoma pa se Je stisnilo tn kot dogorevajoča bakla padlo nekam na reko. »Aha, aha!*, J« tedaj zakričal Ku-likov. »Aha, aha, kuščar*, Je škodoželjno kar zaplesal. In ko so nemška letala strahopetno zbežala nazaj na zapad, je zakričal za njimi: »Kam pa kam? Bij jih! Udri!* Sedaj Je pričel Kulikov v boju opazovati ln prisluškovati. Ni več mllal in ni si več mašil ušoS. Prej se je pr! vsakem strelu atreacl, sedaj pa Je razločil, kdaj bijejo Nemci, ln kdaj . naši. In'čim močneje so tolkli naši, tem bolj veselo je postajalo Kulikovu pri duši. Strah J« Isginjal. Nič več ni bil sam ne tem velikem polju. Poglej, koliko sil se je zbralo, da bi rešilo Kull-koval Tedaj mu je nad glavo niekaj zažvižgalo. Ni razumel kaj naj bi bilo. Tedaj je videl kako se Je zarila kx-ogla v pesek. In še in še. Tako padajo deževne kaplje v vodo — pljusk in voda vzvalovi. Gosteje In gosteje so padal« kaplje. Videl Je kako trepetajo na smreki ta kako »e igle jelk vsipajo na pesek. Vse bliže in bliže padajo kaplje - spredaj, zadaj, na vseh straneh, kot da bi nekdo zadrgo-val zanko okrog Kullkovega vratu, Ne more se Je rešiti. Kaj Je Kulikovu mar, če sedaj nase topništvo hitro in goato tolče; zanka ga vseeno bolj duši. Sovražni brzostrelac Je dobro moril in »e približeval grlu. Nenadoma pa Je umolknil. Vejice niso več trepetale, iz peska se ni več kadilo. Kulikov se je oprezno ozrl. Zagledal je soseda, ki se Je smejal ta polnil orožje. »Torej, tl si ga?» Je začudeno in spoštljivo vprašal Kulikov. »Jaz*, Je ponosno odgovoril sosed. »Kako? Ti nlč?» Tedaj se Je Kulikov spomnil, da Ima tudi on puško. Do tega trenutka ni niti pomislil nanjo, vlačil jo s seboj, ker državne stvari ne moreš odvreči. A niti enkrat »e ni s njo ustrelil. Sedaj pa jo je vroče ln željno zagrabil, kakor da bi gg. ona lahko rešila vsoh togob. Vžigal je vročično ln hitro (roki ata se mu tresli). Obdal se je s ognjenim krogom, kot starka, ki »• križa, da bi se ubranila hudobca. Zdelo se mu je, da se smrt sedaj skozi ognjeni obroč ne bo prebila do njegovega grla: Tedaj pa Je komandir srdito zakričal: »Kaj trosiš patrone? Kam streljaš? Koga vidiš? Kulikovu je odletela puška iz rok. Komandir Je ležal poleg njega ln ga ostro opazoval. Po pesku so se valjali tulci. «Sc bojiš?* ga Je vprašal. »Grozno*, je priznal Kulikov. Lasje so se mu naježili, ker je mislil, da ga bo komandir ozmerjal. A ta se Je ugriznil v ustnico ln tiho irekel: »Prvič Je vsakemu tako.* Tudi v drugam boju Je Kulikov ostal živ. In zopet se j« čudil. Zvečer Je šel h komandirju. Obotavljaje je pričel: »Kako mislite tovariš poročnik, ali j« potrebno mnogo kovine, da ubije človeka?* Komandir ga Je začudeno pogledal, se nasmehnil in odvrnil: »Strahopetcu zadostuje neumna krogla, pogumnemu je tona premalo.* Kulikov se Je nad temi besedami globoko zamislil. Kdor pravi, da v boju ne •meš misliti, ta se ni nikdar boril. V bojih človek misli, pa t$ ostro ta oči vidijo vse. (Bo nadaljuješ. Med ljudi bora, deklica, Ila, tja med življenje, o sredino gorja, jaz bom oral in ti boš sejala pšenico, zvečer bova trudna in srečna ležala na trati in zrla spokojno v bodočnost. Usoda mladega človeka se je za osvoboditev slovenske zemlje, ** naglo napolnila. V borbi z Nemci, novega človeka. Padel Je v zave*«-ki so mu ©pustošili dom ln ki jim da je največja žrtev potrebn® J« komaj ušel, Je žrtvoval življenje zakaj: Jz src rasto u srca mostovi. Beton je napravljen s krvjo, Cement iz zdrobljenih kosti, Traverze so trupla mrtvih ljudi. fanta, da bi gore premikal. Nlk<5*f se ni klicu svobode izmikal. Pad*1 j« in govori iz groba, Iz onostr*#' »tvo. Cuj: To so strašni mostovi, toda Mostovi v svetovja ljubezni speljani. Zadnja sinova misel velja materi, partizanski materi, ki Je rodila Zdaj veter raznaša besede njegove, prisluhni natanko, da čuješ glasove: lepo je, veš, mama, lepo je živeti, toda, za kar1 sem umrl, bi hotel ie enkrat umreti. Mati, n« žaluj za sinom, če je pokopal vse nade, rnlad in lep! V smrtni uri ni bilo težko, sam ti sporočam. Velika vera Je ožarila njegove zadnje trenutke. J. P. V soboto, 14. t. m. »večer bo v tržaškem radiu Kajuhova ura. pozarjamo nanjo. POIZVEDBE ROBI GIROLAMO 11 Rcgg. A>-pirvi, oomando Poeta MlUtn ro N. 206 v Gapu, Francija, zadnjič »e Je javil 6. sept. 48, — Nardin Ivan«, Standrež 26, Gorica.___________ KUMAR VALICNTIN, Leipzig, W 34 Wuechlstra»se, zadnjic se Je javil 27. febr. t. L — Krna Kumar, Koj»ko32 Gorica. ___________________ HROVATIN JOSIP, partizan v Sloveniji pri W. brigadj XVIII. div, odi julij« IMš vesti. — Hrovatin Joslpina, Bazo-vioa 200, Trst.______________________ OHOJAK ANTON, leta 1948 je bil na Krfu. —■ Ohojak Anton, v Su-ild 33 na Kobariškem.________________ GVARDJANČIČ Franc, roj. 1922 v Mi šah, ujetnik v Nemčiji. — Gvardijančič Milka, Mrše 7, M aferi}«. Rek* MIRKA