NO. 83 Ameriška Domovi m AMCRICAN IM SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVGNIAN MORNING NGWSPAPGR CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, APRIL 28, 1953 LETO LIH — VOL. un Jugoslovanski režim obnavlja jamstvo verske svobode in odklanja zahteve katoliške Cerkve časnikar Alex Singleton poroča iz Beograda o osnovah novega verskega zakona, ki bo zajamčil svobodo vere, katera je zajamčena — na papirju — že v jugoslovanski ustavi. BEOGRAD. — Komunistična ( munista” vlada Jugoslavije je v nedeljo še povečalo. °bjavila podrobnosti napoveda-:llega novega zakona, ki jamči — Vsaj na papirju — svobodo vere, l°da odklanja vse koncesije, ki zahteva katoliška Cerkev. Zakon, ki ga je zasnoval vsemogočni Federalni eksekutivni svet in o katerem ni dvoma, da §a ne bi odobrila skupščina ali Parlament, daje osnovo postavaj da jugoslovanski državljani lahko pripadajo kateri koli reli-Sji ali pa nobeni, češ da je to 2asebna zadeva vsakega držav-jana, ni nikogar presenetil. Jugoslovanska ustava že sama po SeBi jamči 'vsakomur svobodo Vere (na papirju). Nikakega dvoma ni, da izvajali e zakona ne bo imelo nobenega učinka na vernike, ki zahaja-1° v cerkev, zakaj obiskovanje Cerkva se je — po ugotovitvi samega komunističnega lista “Ko- v zadnjih mesecih V snovanju novega zakona je posebna komisija poklicala k razgovorom voditelje katoliške in pravoslavne Cerkve ter muslimanov. Vsi skupaj predstavljajo 95 odstotkov ljudi, ki zahajajo k službi božji. Katoliški duhovniki so zahtevali dovoljenje poučevanja vero-nauka v šolah ter preklic zahteve, da je civilni zakon predpogoj vsake cerkvene poroke. . Komisi-ja je te zahteve odklonila., Po tridnevnem posvetovanju je komisija pred tremi dnevi ukinila nad al j ne razgovore z zastopniki katoliške Cerkve, češ da je nadaljevanje razgovorov nemogoče zaradi “vmešavanja” Vatikana. Rečeno je tudi, da se zastopniki srbske pravoslavne cerkve in muslimanov strinjajo z glavnimi osnovami novega zakona. hodnik McDermott — kandidat za župana mesta Clevelanda r?vi, da Cleveland potrebuje novega župana, ker pod tedanjim mesto ne napreduje. CLEVELAND. — William J. cE>ermott, sodnik mladinskega mdišča, je včeraj izjavil, da bo Prihodnjih volitvah kandidi-!aJ, za urad mestnega župana, s da je p0cj županovanjem se-^njega župana mesto zaostalo Jda je njegova nekdanja pri-a(moist danes sarmo, še spomin, k S°dnik McDermott, ki priča-lik e’ k° dobil podporo repub-anske organizacije, kakor j d •L dobil leta 1951, ni nič ali pove- namerava ostati na svo- J6?1 s°dnijskem položaju ali ne 6 0rn kampanje. Novi grobovi Benny Apicello V nedeljo zvečer je preminul v Glenville-Euclid Hospital Benny Apicello stanujoč na 19500 Meredith Ave. Rojen je bil v Pes-chi, Italija. Star je bil 71. let. Tu zapušča žalujočo soprogo Mary, rojena Mastromatto, dva sina, Roceo in Frank, hčer Angelo, brata v Californiji, in dva vnuka. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 9:45 iz Mary A. Svetek pogrebnega zavoda na 478 E. 152nd St. v Holy Cross cerkev ob 10. uri, potem pa na Lakeview pokopališče. Joe Vesel Včeraj zjutraj je umrl v St. Alexis bolnišnici Joe Vesel, p. d. Happy, stanujoč na 1175 E. 60. St. Star je bil 65 let in doma iz Velike Slivce, fara Velike Lašče, odkoder je prišel sem pred 49 leti. Zadnjih štirideset let je delal pri New Process Stove Co. Zapušča svakinjo Mary Vesel, pri kateri je živel, nečaka Josepha in Stanley a ter nečakinji Marie Kinkopf in Josephine Boehnlein. Bil je član Maccabees Garnirala Tent 1288. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:30 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9. uri in od tam na Calvary pokopališče. Frances Sterle Včeraj dopoldne ob desetih je po dolgi bolezni umrla na svojem domu na 1323 Russell Rd Frances Sterle. Bila je stara 69 let in rojena v Osredku pri Robu, od-krder je prišla sem pred 43. leti. Mož Joseph ji je umrl leta 1948. _______ ^ Zapušča hčere Frances Kaše v stM^^OBL* Kenya '— Tenciri- Chicago Josephine Quinn v Long nit k! Popadajo Mau Mau orga- B?achT' CaL’ MTarIe C°urt v Ber-Zaciu - . . - . wm, 111. sina Josepha in vnuke. Dalje zapušča v Berwinu, 111. sestro Marv Jesick in svakinjo Angelo Kotnik. Bila je članica Maccabees Carniola Hive 493 L. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 9:30 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob desetih in od tam na Calvary pokopališče. žal V Zac*nRh dveh letih ni poka-V}rT rneri° Cleveland nobenega n-ega napredka”, je rekel sod- nik McDermott. Komunisti prodirajo J[roti prestolnici ^ave Laos Laos (Indokina). — Pr a^srLie glavno mesto se pri--navl.]a. na “sprejem” komunisti-g a kM°ne, ki je icddaljena samio milj oc} mesta. i 0r,C|čano je, da so rdeče čete na kraj Pakseng, ki je North American Bank zvišala obrestno mero na 2 odstotka CLEVELAND. — Mr. Anton Grdina, predsednik North American Bank Co., ki ima poleg svojega glavnega urada na E. 62 St. in St. Clair Ave., tudi podružnico na vogalu Union Ave. in E. 93 St., ter eno v Collinwioodu na E. 165 St. in Waterloo Rd., sporoča, da je vodstvo odredilo plačati vsem vlagateljem na njih hranilne vloge po 2. odstotka obresti. Do sedaj je banka plačevala le 1 odstotek obresti. Zvišanje stopi v veljavo s 1. julijem 1953. Komunist! na vodilnem mestu v francoskih volitvah Najmočnejši so komunisti v Parizu in predmestjih, šibkejši po deželi. PARIZ. — V Parizu in predmestjih so bili komunisti včeraj na vodilnem mestu v francoskih volitvah, drugod po deželi pa nimajo zaznamovati novih uspehov. Pore,čila iz Pariza dajejo komunistom 25.8 odst. glasov, — njim slede neodvisni z 22.3 odst., glasov, tem pa gaulisti z 11.2 odstotkov glasov. Splošno naziranje je, da komunisti drže svoje postojanke, dočim gaulisti nazadujejo. Veliko število komunističnih glasov v glavnem mestu in okolici ne pomeni, da pridobivajo na mjo,či tudi drugod po deželi. (O komunistični partiji Francije bomo objavili jutri nekatere zanimive podatke. Ured.). Objava Trumanovih pisem papežu Piju XII. Trumanova pisma je izdal v posebni knjigi Myron C. Taylor. NEW YORK. >- List New York Times poroča, da je Myron C. Taylor, Trumanov reprezentant pri Vatikanu, objavil v posebni knjigi pisma, ki sta jih izmenjavala predsednik Truman in sv. oče Pij XII. Times objavlja odlomke nekaterih Trumanovih pisem papežu in pravi, da ie iz njih razvidno “globoko versko občutje” bivšega predsednika. V predgovoru te knjige je rečeno, da je bil predsednik Truman “neutrudljiv v svojem iskanju potov in sredstev doma in drugod za razplamtenje borbenega duha moralnega preporoda, ki je predpogoj pravičnemu in miroljubnemu svetovnemu redu”. Dne 26. marca 1948 je preds. Truman objavil v pismu papežu sledeči smoter Zdr. držav: — “Skupen pohod vseh ljudi, ki so pripravljeni združiti svoja prizadevanja za priklican j e nebeškega kraljestva na zemljo.” Na to pismo mu je papež odgovoril: “Kakor besede Vaše ekscelence jasno izpričujejo, bo svet za-dobil mir samo, če je pripravljen usmeriti svoje ravnanje le na podlagi doktrine in zakona, ki ga je učil in postavil Jezus Kristus.” OBNOVA MIROVNIH POGAJANJ V KOREJI Poveljstvo čet Združenih narodov odklanja komunistične predloge o načinu izmenjavanja onih vojnih ujetnikov, ki se nočejo vrniti pod komunistično oblast. PANMUNJOM. — Poveljstvo ž njimi, je brez podlage”, je re-čet Združenih narodov je od-r kel general Wm. K. Harrison, ki klonilo komunistični predlog za | je govoril v imenu poveljstva čet splošno izmenjavo vojnih ujetni- Združenih narodov. kov, kateri predlog vsebuje šest Poveljstvo čet Zdr. narodov je točk. Predlog je bil odklonjen povedalo komunistom, da je 50 z motivacijo, da je “nasproten j tisoč vojnh ujetnikov od 132,000 naši ideji o nagli poravnavi te- izjavilo, da se nočejo vrniti doped ga vprašanja. Druga seja obnovljenih poga- mov Zaradi vlado, so, bila benega ujetnika, ki se sam noče vrniti. j Komunisti so prišli v nedeljo |na plan s sledečim predlogom: komunistično tega vprašanja janj za premirje se j e vršila" vče-!dne 8' oktobra tudi ukinjena mi- ,raj in je trajala 52 minut. Ko-I'1-0™3 ker zvezniki ... Jn . . so icstali neomaiani pri svoji od- mumsti so predlagal, naj se po- , v. . , v,. : . v,. • i m ■ i • - - iločitvi, da ne posneio nazaj no- slje one ujetnike, ki se nočejo T____ _ • ^-i „ , • _ „ „ v vrniti domov, za šest mesecev v kako nevtralno državo, na kar so zavezniki odgovorili, da to nima smisla. Komunisti tudi odklan- . ........... jajo Švico kot ono nevtralno dr-onih ^mh uJetm‘ v , . ... i . , kov, ki so pripravljeni vrniti se, zavo,. ki naj bi nadzirala one . . j. r ’ . , , . v . naj se izvrši v dveh mesecih (po vojne ujetnike, ki se nočejo vr-, , . niti domov. j podpisu premirja), tretji mesec !pa se naj pošlje v kako nevtral-Vaš predlog, da bi se obdržalo , no državo one ujetnike, ki se vojne ujetnike vse do devet me-1 nočejo vrniti, po šestih mesecih secev nato, ko bi bilo, premirje; bivanj a teh ujetnikov v nevtral-že podpisanio, ali morda še celo ni državi, pa naj se jim dovoli dlje, medtem ko bi polit, kon- razgovore s predstavniki dežele, ferenca razpravljala, kaj storiti kateri ujetniki pripadajio. Churchill povzdignjen v viteza podveze WINDSOR, Anglija. — Kra- Komunisti izrabljajo ameriške vojne ujetnike za oddajanje lažnjive rdeče propagande V komunizem jih vabijo z oblubami o boljšem postopanju in drugimi ugodnostmi. — število Amerikancev, ki so prešli h komunistom, je zelo majhno. — V nekem taborišču jih je od 165 prestopilo k njim 17. TOKIO. — Neki vojak iz Ge-Ijica Elizabeta II. je z dotiki j a- 'orgije, ki se je vrnil iz komuni-Ijem zlatega meča povzdignila'stičnega ujetništva, je povedal, do j premierja Winstona Churchilla' da so ga komunisti prisilili, da .° ; v viteški stan. Klečečega pred je delal najprej zanje po radiu Volitve na Japonskem; komunisti poraženi TOKIO. — Kcmunisti so ziveh nov poraz za sedeže v 3a-'seb0jj ga je rahl0 udarila z zla-' propagando, preden so ga posla-ponskem parlamentu. j tim me5em p0 ram} ter ga ime- 'li v bolnišnico in mu pripomogli, Prav tako so zelo nazadovali (novala za viteza podveze_ skrajni desničarji. Zadnji rezul- Kot plemiž in vitez ni pridobii tati volitev, ki so se vršile v pe- Churchil nobenih izdatnih kori-tek, izkazujejo, da je v a. ajoca gt- in prednostij razen te, da 9e,ie reK_ei j leralna stran a premierja o bo p0gjej imenioval Sir Church-1 “Komunisti so nam povedali, kaj shide pri ^ 1 J ill, dočim je bil doslej preprosto imam,0 govoriti in mi smo mora- bo imela skupno 46. |Mr. ChurchiU. jj ubogatiy Rekel je, da je v Levičarski socialisti, ki nas-j _ . s . . . , protujejo oborožitvi, «, bili dru-j ------°------ taborišču, v katerem je bil on, ga zmagovita stranka ter imajo TOKIO. — Gen. Mark Clark je da je ostal pri življenju. “Jaz seveda nisem verjel tega, kar sem po radiu govoril”, ie rekel Pfc. Robert F. Philpot. zdaj vsega skupaj 40 sedežev. Komunisti, ki so imeli doslej 3 sedeže, so izgubili dva in imajo sedaj še enega. Udarii "rijbliž le glavnemu mestu. Štiri žrtve afriških teroristov rijbaC1B’ so razsekali nekega last-Ha PaKne žage, po podu Italija-°trol/le^OVO ženo in njuna dva ka> stara 14 in 16 let. Vremensh prerok pravi: boefj65 Jasn° in bolj toplo. Po-e orna oblačno in ne pre- Bodi previden in pazljiv, pa se boš izzognil marsikateri nesreči I ponudil $50,000 nagrade vsakemu komunističnemu letalcu, ki bi priletel z v Sovjetiji zgrajenim jetom k zaveznikom, prvemu letalcu, ki bi priletel na stran zaveznikov pa je obljubil še poseben bo-,'Ste'Panja- prešlo h komunistom 6 ujetnikov, katere so potem komunisti označili za progresivne ljudi. “Neki Amerikanec je zbiral podpise na peticije, v katerih je bilo rečeno, da se nam dobro godi in da smo deležni lepega po-Ta Amerikanec je i- nus $50,000. imel poslej posebne privilegije v Aretacija v Tunisu TUNK. _ Tukaj so aretirali ^letnega Amour Ali Zlassija, o katerem sumijo, da je ustrelil brata tuniškega ministra zdravstva, Mohameda Gačema, “VAS SVOBODE” — To ime je dobilo taborišče vojaške bolnice, ki je prevzemala zavezniške vojne ujetnike, preden so odšli dalje na Japonsko in domov. Komunisti so izročili 600 bolnih in ranjenih zavezniških ujetnikov, v zameno pa dobili 5,800 svojih. taborišču”, je povedal Philpot. Rekel je tudi, da je bil zelo bolan, ko je prispel v ujetništvo. — Nek kitajski vojak mu je obljubil zdravila, vitamine in oskrbo v bolnišnici, če bo naredil rekordno ploščo za radio-ioddajo, namenjeno njegovi ženi Barbari v Roanoke, Alabama. “Ukazali so mi, naj ji povem, da se nam dobro godi, da bomo imeli lep Božič itd. Moji tovariši so mi dejali, naj storim, kar komunisti zahtevajo”. — Ko je končal z govorjenjem za omenjeno ploščo, so ga poslali v bolnišnico, kjer si je okrepil svoje zdravje Vojak je povedal tudi o, for-siranem pohodu od bojne črte, kjer je bil zajet meseca maja 1. 1951, pa do ujetniškega taborišča ob reki Jalu. Pohod je trajal pet tednov. Na tem pohodu je pomrlo mnogo ujetnikov. Često je slišal za kolono strele, ko so komunisti streljali one ujetnike, ki so omagali in niso' mogli več dalje. “Komunisti so nas vodili skozi trge in vasi, kjer so nekateri ljudje na nas pljuvali”, je rekel vojak Philpot. Prve tri dni niso dobili ničesar jesti, pozneje pa po dve čeladi riža dvakrat na dan za deset mož. “V ujetništvu so ljudje umirali ko muhe, mi pa smo bili preslabotni, da bi jih sproti pokopavali.” TOKIO. — Neki ameriški vojak je povedal, da je v taborišču, kjer je bilo, 165 Amerikancev, 17 od njih prestopilo h komunizmu. Vojak, ki se piše Lester R. Todd in ki je doma iz Nebraske, je dalje rekel, da so nekateri a-meriški vojaki postali ovaduhi kitajskega taboriščnega povelj-bika. -------o------ Kadar se ne brigate za opozorila, dokler ni prepozno, ste krivi svoje nesreče sami. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Rojenice— Mr. in Mrs. Mirko Lazar, — 16113 Trafalgar Ave., se je rodil sinko prvorojenec. Mati in fantek sta zdrava, čestitamo! Sedma obletnica— V sredo ob 8:20 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Mary Rigler v spomin 7. obletnice njene smrti. Štirideset let zakona— Mr. in Mrs. Martin Pernush, 1500 Belvcir Blvd., sta praznovala 40-letnico svojega zakona v družbi svojih otrok, prijateljev in znancev. Na mnoga leta! Enaindvajseta obletnica— V sredo ob 7:45 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Andrew Bajt Jr., v spomin 21. obletnice njegove smrti. Prva obletnica— V sredo ob 7:15 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Antona Jancigar v spomin 1. obletnice njegove smrti. Pozdrave iz Ljubljane— John Trček z Waterloo Rd., pošilja svojim prijateljem pozdrave iz Ljubljane, kamor je odšel na obisk. Pravi, da se ima prav dobro. Rojenice— Mr. in Mrs. Wiliam Jakopič, 29654 Grand Blvd., se je rodil sinko, ki bo delal druščino starejšima sestricama. Mrs. Jake-pic je mlajša hči Mrs. Stušek, ki je s tem postala že 18tič stara mati, enkrat pa je že prastara mati. čestitamo! Tajnica je odsotna— Tajnice Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ne bo v mestu. .Članstvo, naj se v slučaju bolezni ali smrti obrne na predsednico Marion Kuhar, 1123 Addison Rd., ali pa na blagajničarko Frances Macerol, 1152 E. 61 St. John Rožance potuje v stari kraj— Ob svojem odhodu ‘pozdravlja vse prijatelje in sorodnike. Iz New Yorka se odpelje na Queen Mary v sredo. V času odsotnosti ga bo v zemljiškem uradu na 15604 Waterlbo Rd., nadomeščal sin Edward, prav tako glede za-varovanine. NAJNOVEJŠE VESTI PANMUNJOM, Koreja. — Zavezniki so danes zagrozili komunistom, da bodo spet ukinili komaj nanovo pričeta mirovna pogajanja, ako komunisti ne predlože konstruktivnih predlogov za izmenjavo vojnih ujetnikov. GAUNTANAMO, Kuba. — S tukajšnjega mornariškega o-porišča poročajo, da je bilo 11 mož ubitih in štirje ranjeni v nesreči na 27,000-tonski letalonosilki Bennington, kjer je počil neki kotel. MOSKVA. — Sovjetski zunanji minister Molotov je izjavil “Ljudskemu kongresu za obrambo miru,” pa se Sovjeti strinjajo s Kongresovim apelom po mirovnem paktu petih sil. WASHINGTON. — Predsednik Eisenhower je priporočil kongresu, naj ponovno prouči i-migracijsko politiko dežele z namenom, da se doseže zakonodaja, ki bo pravična za vse. TOKIO. — Danes je tukaj zopet izbruhnil vulkan Aso, ki je največji ognjenik na svetu. Pri njegovem prvem izbruhu včeraj je izgubilo življenje deset ljudi, nad sto pa je bilo ranjenih. Ameriška Domovina /t IVI ■ MOJVll 6117 St. Clair Ave. HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zpd. države $19.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 83 Tues., April 28, 1953 či. Kaj pa bi Vatikan mogel storiti? On nima, kakor se je svoj čas zasmehljivo izrazil Stalin, nobene dhizije. Nekateri Amerikanci so pozabili, da ob priliki procesa proti madžarskemu kardinalu Mindszentiju ni nudila Vatikanu ne ameriška in tudi ne kaka druga vlada kake pomoči. Svoj čas so nekateri ameriški krogi celo očitali Sv. stolici, da je preveč nasprotna Sovjetski Rusiji, danes se pa čujejo tu in tam glasovi, da v križarski vojni proti komunizmu premalo sodeluje z Ameriko, ker ne razumejo, da se, katoliška cerkev bori le na ideološkem polju. Časi, ko je papež vodil in organiziral križarske vojne, da je reševal zapadno kulturo pred Turki, so minili. M. BESEDA IZ NARODA Nekaj misli o igranju Cleveland, men igre je Washington in Vatikan Ko je lani predsednik Truman imenoval generala Claya za ambasadorja pri Vatikanu, je med protestantovskimi krogi nastalo tako razburjenje, da je postavitev diplomatskega zastopnika pri Sv. stolici padlo v vodo. Katoličani v Združenih državah bi bili sicer veseli, če bi naša država imela v Vatikanu svojega rednega diplomatskega zastopnika, toda da bi se to izvršilo, ni bilo med katoličani nobene akcije. Tudi Vatikan se za to ni potegoval. Takrat je “Osservatore Romano,” ki je nekako na pol uradno glasilo Vatikana, pisal, da je ameriška vlada oziroma njen predsednik tisti, ki naj odloči, ali so ZDA potrebne redne diplomatske zveze s Sveto stolico. Komaj se je razburjenje med protestanti nekoliko poleglo, je izbruhnilo znova ob priliki, ko je predsednik Eisen-howker imenoval odlično katoličanko Klaro Boothe Luce za ambasadorja pri italijanski vladi v Rimu. V časopisju so se pojavile vesti, da hoče predsednik Eisenhower nekako pri zadnjih vratih uvesti redno diplomatsko zvezo med Vatikanom na ta način, da bi novo imenovana ambasadorka pri italijanski vladi istočasno vršila tudi diplomatske zveze s Sveto stolico. Osservatore Romano je tudi tokrat razkril vso neosno-vanost takega pisanja. Opozoril je na to, da bi Sveta stolica take ureditve diplomatskih zvez z ZDA nikdar ne sprejela, ker hoče načelno v vsakem slučaju ohraniti svoje dostojanstvo in neodvisnost. Pri Sv. stolici ima 50 držav svoje diplomatske zastopnike in niti v enem' slučaju ne zastopa ena oseba svoje države istočasno pri Vatikanu in pri italijanski viadi. Med državami, ki imajo diplomatske zveze s Sv. sto-liec . o uidi take, katerih večina prebivalstva ni katoliška in nH nt krščanska kot je n. pr. Anglija, Turčija, Indija, Japonska in druge. Vsaka izmed teh držav je prepričana, da je v njeno korist, če ima svojega zastopnika pri Vatikanu in niti ena ni poskušala, da bi jo ista oseba zastopala tako pri Kvirinalu kakor pri Vatikanu. Svetovni komunizem upravičeno smatra za svoja največja nasprotnika Združene države ameriške in katoliško cerkev. Sovjetsko časopisje je že pogosto pisalo — tako tudi jugoslovansko pred sporom z Moskvo —, da sta v zvezi ameriški kapitalizem in katoliška cerkev oziroma papež. Komunistična propaganda kaj pogosto opravičuje svojo brutalno borbo proti katoliški cerkvi s tem, da je “sveta stolica v ponižujoči vlogi podložnika ameriških voditeljev in ameriškega kapitalizma.” Toda o kaki taki zvezi ni niti sledu, saj ZDA nimajo niti svojega diplomatskega zastopnika pri Vatikanu. Resnično je le, da tako Združene države kot Sveta stolica vodita svetovno borbo proti komunizmu, toda vsak na drugem polju in na drug način. Amerika je danes voditeljica vseh držav, ki odklanjajo komunizem, in ona tudi vodi najbolj odločno mrzlo vojno proti njemu ter dejansko pomaga oboroževati ves protikomunistični svet za odpor proti komunistični agresiji. Z vso ameriško mrzlo vojno in njeno oboroževalno in politično akcijo pa nima Vatikan nobene zveze, kar je za vsakega treznega in pravičnega poznavalca razmer popolnoma jasno. Katoliška cerkev vodi le idejno borbo proti brezbožnemu komunizmu, ne pa proti njegovemu družabnemu oziroma političnemu redu. Če bi kak narod po svoji svobodni volji hotel imeti v svoji državi komunističen oziroma socialističen gospodarski in politični red, bi se katoliška cerkev kaj lahko sporazumela s tako komunistično oziroma socialistično vlado. Katoliška cerkev se bori za osebno svobodo in dostojanstvo človeka, za svobodo vesti in vere proti brezboštvu toda le na idejnem polju in tudi v tej borbi odklanja vsako silo ali vojno. Svetovni komunizem se jasno zaveda, da mu je ideološka borba katoliške cerkve dosti bolj nevarna kot pa mrzla vojna in oboroževanje, ki ga vodijo Združene države ameriške. Že Stalin in tudi njegov naslednik Malenkov je pogosto povdarjal, iskreno ali ne, to je drugo vprašanje, da je možen sporazum -Sovjetov s kapitalističnimi državami, da mo-icta sporedno živeti kapitalistični in komunistivni družabni red. Nikdar pa se ni še izjavil kak vodilni komunist, da je možeh sporazum in sožitje med katoliško cerkvijo in komunizmom. Materializem in krščanstvo sta kakor ogenj in voda, ki nikdar ne moreta živeti istočasno skupaj, med katerima ni mogoče kak sporazum. Kljub temu, da je komunistična propaganda vedno napadala katoliško cerkev huje kot pa Ameriko, kljub temu, da v Združenih državah vedno bolj narašča odpor proti komunizmu, je vendar istočasno rastlo tu tudi nasprotovanje proti katoliški cerkvi. Strah pred naraščajočim vplivom katoliške cerkve je mnoge nekatoličane zaslepil, da ne spoznajo potrebe po enotni idejni in organizirani borbi proti komunizmu, zato odklanjajo vsako diplomatsko zvezo z Vatikanom. Nekateri ameriški krogi so včasih naravnost naivni. Ko je poljska vlada zaprla pet katoliških škofov, so nekateri očitali Sveti stolici, da ne nudi tem škofom potrebne pomo- O. — Prvotni nabil vsekakor in je delno še sedaj, da uči, kaže in tudi vzgaja. Igra ima brezdvo-ma velik vpliv na gledalca. Za-tci mora tisti, ki hoče življenje na odru oblikovati, mu dati novih smeri in vsebine — gledati da to tudi najboljše doseže. Na dva načina dopoveduje igralec gledalcu, kaj misli in hoče: z besedo in kretnjiO' Beseda danes ni dosti cenjena, živimo v času, ko nas besede kar poplavljajo. Povsod hrumi radij o, tele-vižen in druga miolderna trobila. Zdi se, da je beseda izgubila svojo vrednost. Pa ni tako. Beseda, je še vedno nekaj velikega, je izraz in oblika naroda, iz katerega je pisatelj ali igralec izšel. Beseda na odru pa je še izraz ljudi in slika življenja, katerega se je igralec lotil, da ga loblikuje. Kot rečeno je oder velikega vzgojnega pomena v umetniškem, pa tudi v moralnem pogledu, če ga seveda ne izrabljamo le za puhle zabave. Truditi se moramo, pcisebno mi tu na tujem, da naša dramatična društva spoje plemenito zabavo in vzgojno delo tudi še v tako potrebni narodno zavedni smeri. Oder je tisti kraj, kjer se neguje in ohranjuje jezik v naj lepši, naj čistejši obliki. , Posebno med zamejskimi Slo|venci je to njegova glavna in vzvišena naloga. Slovenski jezik izgublja med nami vsak dan bolj svojio pristno obliko, svoje izrazoslovje; dostikrat je res le še ostanek slovenskega jezika. Pripomnil bi k temu le, da je danes v tujini skoraj samo še oder ona prižnica živega slejvenskega jezika, jezika naših mater; torej zaklada, za katerega so mnogi, mnogi umirali. Prav res nekaj značilnega je tudi za nas v tujini, da imamio skoraj po vseh krajih, kjer biva nekaj več Slovencev — poleg pevskega zbora — svoje igralske odseke. Te naše diletantske predstave so nekaj čisto značilnega za naš narod, ki v tem drugod nima para. Ponekod imamo že stalno in izvežbano igralska osob-je. Mnenja pa sem, da bi se dostikrat repertoar (igre, ki se vpri-zarj a jo) lahko bolj skrbno in vestno sestavil. Da ne bi bilo glavno težišče igranja na dobičku, malo ali nič pa v resničnem namenu igre: t. j. na zabavi, vzgoji, šoli slovenske zavednosti in pristnosti. Vprizarjale naj bi se torej vse bolj igre, ki imajo nek smisel in zdravo moralo, a ki imajo poleg tega v sebi tudi -nekaj umetniškega. Burke, ki so dostikrat le “za ene uro,” torej prav prazne, naj napravijo mesto resnejšim igram. Saj imamo tudi komedije in veselogre, ki imajo vsebino, vrednost. Prav Slovenci imamo, bogato zakladnico svojih narodnih iger, iger, ki so zrasle iz narodovega življenja in tradicije. Naj se dotaknem na kraju še stvari, o kateri se dc-stikrat preveč govori: kritike. Težko je pisati popolnoma objektivno kritiko. Zakaj vsake oči imajo svojega slikarja, pravi pregovor. V vsaki umetnini gre v prvi vrsti zato, da je v resnici plod umetniškega doživetja, in -prav tako je pri igranju. Kdor pptrebuje dobrih kritik kot “plačilo za svoj trud,” sploh ni igralec. Igralec je najsrečnejši takrat, ko stoji na odru in ko je zaverovan v svo- jo igro, da občinstva niti ne vidi. Z veseljem smo brali, da “ODBOR ZA ZIDAVO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DOMA V GORICI” pripravlja za 10. maj izredno primerno odrsko delo — F. S. Finžgar j evo “Razvalino življenja.” Po dolgem času nekaj, kar bo govorilo iz nas in aram. Po dolgem bomo videli delo, ki ga lahko štejemo med najboljše slovenske dramatske stvaritve; delo pisatelja, ki naro-dovio' dušo tako^pozna; ki je svoje prvo odrske! delo ustvaril že pred 50 leti, in ki danes kljub svoji visoki starosti -pisateljskega peresa še ni odložil. Finžgar j eve “ljudske igre,” res jim lahko damo to ime, zakaj pisane so za ljudstvo in iz ljudstva — tako: Naša kri, Veriga, Divji lovec, in posebno še Razvalina življenja so šle preko vseh slovenskih odr.clv, doma in na tujem. Igralci iz Clevelanda in N. Yorka so nam porok, da bo ta predstava res in tudi — umetniški užitek. Prepričan sem, da bo predstava po vsebini, kakor tudi po izredno dobri zasedbi vlog — višek dosedanjega dela. M. Jakopič. Slov« roška Strašne obletnice Poleg 10. okt. 1920 so gotovo aprilski dnevi 1940, 1941 in 1942 najbolj črni dnevi v novejši zgo -dovini naših koroških rojakov. Po tragičnem plebiscitu 10. okt. 1920 so bili koroški Slovenci po državni meji odrezani od matičnega naroda. Odtlej nosijo v prvi vrsti oni ves pritisk germanstva na sloven, narod in njegovo zemljo. Nemštvo hoče namreč tudi na svojem južnem krilu mejiti na morje. Ve pa, da more tukaj priti do morja samo preko sloven, zemlje. Zato mora prej izginiti z nje sloven, človek, najprej sloven, človek na Koroškem in ne naj zadnje sloven, človek v gorenjskem kotu, kakor je bilo to očitno zlasti med zadnjo vojsko. Takšen je nepreklicen smoter nem. politične gospodarske in nacionalne ekspanzivnosti v tem delu ev-rop. prostora. Ko je Hitler H. marca 1938 zasedel Avstrijo odn. jo združil z nem. rajhom, se začenja za koroške Slovence še hujši križev -pot, kakor pa so ga morali prehoditi po plebiscitu 1920 pa do tega dne. Takoj v prvih dneh Hitlerjeve ere je moralo najprej v zapor nato pa v pregnanstvo vse, kar je bilo v koroški deželi slovensko vodilnega. Prvi je bil sloven, drž. poslanec č. g. Vinko Poljanec, ki so ga pa v čelov, zaporih zastrupili tako, da so dodajali njegovi hrani živega srebra. Njemu je sledilo nadalnjih 6 duhovnikov med njimi današnji čelov. mest. žpk in kanonik dr. Rudolf Blueml. Med njimi pa je bil tudi župnik Starc, o katerem smo danes teden na tem mestu poročali, da je 9. t.m. objavil v čelov. NT nekaj zanimivih spominov na našega škofa dr. Rožmana. V tej zvezi lahko čisto mirno trdimo, da bi takrat romal v zapor in nato v pregnanstvo tudi prof. dr. Gregorij Rožman, če bi bil tisti čas še na Kor. V tistem času je bila razpuščena tudi Družba sv. Mohorja kakor tudi vse druge alov. kulture, politične in gospodarske organizacije na Kor., njihovo imetje -pa zaplenjeno v korist nemštva. Nov udarec za koroško Slovenijo je bil 6. april 1941, ko je Hitler udaril na Jugoslavijo. Od okoli 80 sloven, duhovnikov v deželi jih je moralo takrat 67 zapustiti sloven, ozemlje odn. Koroško sploh, bogoslovci pa so morali zapustiti semenišče in so večinoma vse vtaknili v vojaško suknjo. Po zlomu odpora v Jugoslaviji je ta ali oni na Kor. mislil, da se bo odslej osredotočila ger-manizacijska akcija na Gorenjsko in da bo zato na Kor. nekoliko popustila. *Pa ni bilo tako. Takrat se je šele v polni meri izkazalo, kako obsežen je bil njen aparat. Vse od orožnika, finan carja in poštarja ter učitelja pa do vseh okraj, glavarjev in samega Gauleiter j a Rainerja je bilo v njeni službi. Rad ali nerad ob tem vsak pritrditi Tonetu Jezerniku, ki je v tej zvezi pred par leti zapisal v Koledarju Svobodne Slovenije med drugim tole: “Dokler je obstajala Jugoslavija, smo še lahko bili Slovenci na Koroškem in v Jugoslaviji, potem smo pa bili le še nemški hlapci.” V tem času se je na Kor. do skrajnosti znesel znani krvolok Maier-Keibitsch, ki je imel svoj urad v Celovcu, Gasometergas-se 6. Le-ta je že celo desetletje prej registrirad sleherno udej stvovanje sloven, ljudi, zlasti še dijaštva in inteligence. Nacizem je med drugim izpeljal ljud. popisovanje in pri tem ugotovil v nasprotju s prejšnjo Avstrijo ne le še kakih 27,000 Slovencev (1934) marveč okoli 50,000. Nihče takrat še ni prav vedel kako to. V zvezi s tem se je tedaj polastil strah tudi onih slo ven. ljudi v deželi, katerih narodna zavednost je bila manj trdna. 14. in 15. apr. 1942 zjutraj so drveli iz Celovca v vse smeri, koder stanuje na Kor. sloven, človek, tovorni avtomobili z gestapovci. Tistega strašnega jutra je moralo v -pol ure 200 sloven. družin zapustiti dom in domovino. Odpeljali so jih v razna taborišča v sred. in sever. j K sodobnim svetovnim problemom Odmevi na Eisenhower jev govor, v katerem je pokazal na Nemčijo, koder so kmete vtaknili po tovarnah, dekleta vrgli v kremplje geštapovcev in SS-ov-cev, matere z drobižem pa so v glavnem koprnele od strahu in pomanjkanja v taboriščih. Vsak stik z domom odn. s sloven, duhovščino ali inteligenco je bil prekinjen. Zgodilo se je pa takrat vendarle nekaj, s čimer Hitler ni prej računal: ti sloven. koroški trpini so tedaj v preganstvu prišli v stik z enakimi sloven, trpini-rojaki z Gorenjskega in Štajerskega in takrat se je porodilo v izgnanski Sloveniji novo bratstvo, trdnejše od dosedanjega, nastala je živa vseslovenska narodna in kulturna skupnost. Aprila 1943., t.j. pred 10 'leti, naj bi dosegla germanizacijska akcija v kor. 'deželi svoj višek in svoj višek in svoj zaključek. Takrat bi moralo biti izseljenih 50,000 kor. bratov in sester, in isicer (Jaleč na jug Rusije na prostor med ukrajinskim kultur, središčem Harkovom in Rostovom na Donu. Tukaj bi morala vstati nova Koroška z Novim Celovcem in Novim Beljakom. Vse je bilo pripravljeno. Bog je pa vendarle račune zmešal. Ta- v* krat so namreč ravno na tem delu fronte sovjet, čete predrle nem. črte in se pognale daleč na zapad. koroški rojaki pa so bili s tem rešeni svoje naj hujše nesreče, ki bi jih mogla zadeti. Kljub temu pa je bilo izseljenih sloven, ljudi s Koroškega do konca zadnje vojske še vseeno 3,227 ali nad 400 družin. Ob tej zadnji akciji je bilo jasno, odkod in zakaj ob nacističnem ljud. popisovanju številka 50,-000! Dvojen namen je imela nemška izgonska akcija na Koroškem: na eno strani spraviti ste- Sovjetijo kot na krivca sedanje napetosti v svetu in kot na začetnika mrzle vojne, pa označil tudi pot k trajnemu in splošnemu miru, so kaj različni. Ameriško javno mnenje je govor sprejelo z zadovoljstvom, ugodni odmevi so prišli iz vsega svo-oodnega sveta -od odgovornih državnih voditeljev. Celo jugoslovanski komunisti, ki jim republikanski predsednik ni posebno ljub, se ob ta govor niso obregnili. Indija je izmed vseh držav svobodnega sveta edina ostala nekam hladna in odklonilna. Slišati pa je bilo tudi precej kritičnih glasov. Vodja levega srila angleške delavske stranke A. Bevan se je prvi oglasil. Po njegovem mnenju Amerika zahteva vse, noče pa nič dati, zato ni pričakovati cd Sovjeti j e u-godnega odgovora. Podobne glasove smo čuli tudi iz nekaterih drugih dežel, pa tudi nekateri ameriški komentatorji so tega mnenj a. Večina kritikov se spotika ob ameriško zahtevo', naj Sovjeti vrnejo svobodo satelitskim državam Srednje Evrope — češ da je to nemogoča in nesprejemljiva zahteva. Predsednik je sve-tpvnopolitični -položaj dobro pregledal in pretehtal, če hočemo imeti na -svetu daljšo dobo miru in Zahod zavarovati pred sovjetsko nevarnostjo, mora biti ta zahteva izpolnjena. Poudariti je treba, da ta Eisenhower jeva zahteva ni nekaj čisto novega, njej je bilo večkrat govora zadnjih letih, sam-o da ni bila-nikoli tako icidločnio in javno izgovorjena. Trd oreh bo -po sodbi predsednikovih kritikov uresničitev zahteve po združeni svobodni Koreji in zedinjeni svobodni Nemči ji, povezani z Zahodom. Nekateri levičarski listi so začeli trditi, -da je Amerika stavila zato tako trde pogoje in tako velike zahteve, ker noče konca svetovne napetosti in ker se boji, da bi trajen mir povzročil njenem gospodarstvu zastoj. Zagovorniki .“stvarne” politike trdijo, da se mora Amerika zadovoljiti s sedanjim stanjem stvari v svetu in Sovjeti ji -priznati, kar si je v razdobju od 1. 1939 prisvojila. Le kaj bi ti ljudje dejali, če bi recimo vdrli razbojniki v njihov dom in se v njem naselili. Bi šli iskat pomoči k oblastem ali bi jo zaradi ljubega miru raje pobrali po svetu? Da tatove roparje v privatnem življenju kaznujemo in jih spravimo za zapahe, to se ljudem zdi v redu, ne zdi se pa nekaterim zagovornikom “stvarne” -politike prav, kadar je treba to -načelo pravice uveljaviti v mednarodnem življenju. Pri tem bi morali naro-iz nedavne zgodovine vedeti, bre slovenske in krščanske zavesti s svoje grude in jih pognati z družinami v negotovost, na drugi strani pa s tem pripraviti prostor za one, ki jih je hotel Hitler spraviti “Heim ins Reich!” Z njo pa bi bili ustrahovani tudi tisti, ki bi ostali še na svojih domovih. Vse je imela v rokah “Deutsche Umsied-lungsgesellschaft - Geschaefts-stelle Klagenfurt” (Nemška pre-seljevalna družva — Poslovalnica Celovec). Njeno delo je bilo dobro preračunano, kar potrjuje akt, omenjene družbe, ki so ga šele sedaj naši dobili v roke, iz katerega je razvidno, da je bilo že 1940 pregledanih 1,-000 posestev, s katerih je bila predvidena izselitev lastnikov. (UC II He z dne 4. dec. 1940.) Razumljivo je, da se april, obletnic spominja tudi čelov. NT j z dne 16. t.m. v uvpdniku z na-' slovom “Nasilje.” V zvezi z njimi beremo med drugim tam. Bila je to križeva pot koroških Slovencev, ki se je stopnjevala iz leta v leto. Bil pa je tudi čas globokega zaupanja v samega sebe, globoke vere v pravičnost, ki bo končno zmagala. Ko smo se v taboriščih zavedli v polni meri svojega obupnega položaja, nismo škripali z zobmi in želeli ter 1 da popuščanje ne vodi v trajen mir, pač pa čisto gotovo v vojno. Spomnimo se le Mussolinijevega pohoda v Abesinijo in Hit-' erjevega v Avstrijo in na Češko. Zahodne demiakracije so vsa ta nasilja spregledale in jih končno celo priznale. Hitler je ob vsaki priložnioeti zatrjeval, da so njegove zahteve spolnjene, -pa vendar ni ne-iial, dokler ni pognal ves svet v krvavo vojno. V istem položaju smo danes, če Zahod sovjetske osvojitve prizna, bo morda s tem cupil kratek oddih, zato bo pa nad njim nihal stalno Damoklejev meč sovjetskega ogrožanja. * * * Sovjetski svet še vedno igra na mirovno violino, toda le v besedah. Res so zamenjali na Koreji nekaj bolnih vojnih ujetnikov, zato- so pa komunistične čete udre iz Vitnama v Indokini državo Laos in tako razširile področje vojne v Aziji. -Če se komunisti vsidrajo v tem delu In* doki-ne, bodo postali neposredni sosedje Burme in Siama, ki ju, kot sami trdijo, tudi namerava-jio> skoroi osvoboditi. Kako pra'V je imel predsednik, ko je poudaril, da sklenitev -premirja na Koreji ne sme pomeniti komuni-stčnega napada na kakem drugem koncu sveta! Ta napad se je začel, še preden so se obnovili razgovori za sklenitev premirja na Koreji. « * * Burma, država v Zahodni Indiji, ki meji na komunistično Kitajsko, se je pred Združenimi narodi pritožila nad čankajše-kem, češ da ogroža njeno varnost. Ko je namreč Mao osvojil Kitajsko, se je del nacionalističnih Kitajcev umaknil v Burmo, kjer je ostal vse do zdaj. Barmani so sicer ponovno skušali prisiliti te nacionalistične oddelke k predaji, pa niso uspeli. Pred -nekaj tedni so začeli obsežne vojaške loperacije, katerih cilj Je bil uničenje teh vojaških enot. Izkazalo pa se je, da to ni tako -enostavna naloga. Kitajci so dobro organizirani in imajo moderno orožje. Burmani so že pred časom trdili, da uživajio ti oddelki ne samo podporo s For-moze, ampak tudi od Amerikan-cev. Združeni narodi so burmansko pritožbo vzeli v pretres in J° rešili tako, da je volk sit in keza1 cela. Ni prišlo do nobenih -ostrih nastopov in razburljivih debat. Amerika posreduje, da se bodo kitajski nacionalisti na nek način umaknili iz kočljivega °' zemlja. Japonske volitve niso prinesle nobene posebne spremembe. Ameriki prijazni Ycshida je iz' šel iz njih kot zmagovalec, čeprav ni -dobil absolutne večine-Zanimivo je, da so komunisti tokrat kljub manjšemu številu za nje oddanih glasov dobili v Par' lamentu svojega zastopnika, ki ga preje niso imeli. • • • Usodnejše pa utegnejo biti P°' sledice izida volitev v Juž-noaf' I riški uniji. Malan, ki zagovarja popolno ločitev barvastega Pre' bivailstva -cd belega, je svoj pol°' žaj v parlamentu še utrdil. Fia' lanova nacionalistična stranka je predstavnica Burov, potomcev holandskih naseljencev v Južni Afriki, ki so jih Angleži v tako zvanih burskih vojna spravili pod svojo oblast. Fo tomci angleških naseljencev s° Ni izključeno, pristaši oklica ’ Z z?Dmi .in; svobodno republiko in izstopd1 Cakajv„“a|s“™nja-Iiz Zajednice britanskih narodo*- v manjšini, j bodo Malanovi ‘TO^fc' AfAHD (-''justice..' /Uieri$k/i Domovi im/i /m- um ci* ■ g/% m— no C1, naj bi ob tem pomemb-1:1:1 umetniškem dogodku kot e Resman je v uvodu pozdra- Uajpriznanejših slovenskih eiJUiostnah kritikov spregovo-U ^ekaj besed. ^ei/tavanje, ki ga je za ta ve-0L1v.c^r- Ložar namenil zbranemu ^einstvu, je imelo naslov “The ,om^ican Way of Life in umet-r • Predavatelj je pozneje v ^^rrrljanju rzaložil, čemu je iz-za del naslova svojega pre-1,.Vanja frazloi “The American 2aay °f Life”; naj zveni ta fra-s&- tako vsakdanje in še tako jP .rsn°, kakor jo lahko dojema-d„v ^ilni novi priseljenci v to pe^e °’ 1Zraža prav ta fraza sku-^ Vs&ga tistega svojsko ameri-jja^’ ^ar sr^avamo in doživ-^a^0 rui vsi sleherni dan, doma, ^ elu ali koderkoli, jjj svojem jasnem, preprostem Nazornem slogu je predavatelj v Amerikoi, prinašajo s seboj voljo do življenja in svojo individualno tvornost in dejavnost in jo hočejo pod svojskimi ameriškimi pogoji, v boju s silnostjioi in krutostjo te celine, izražati vsak pici svoje. Predavatelj je govoril o vplivu ameriškega načina življenja na njeno stavbarstvB, kiparstvo in slikarstvo. Ob ameriškem stavbarstvu je skušal poudariti, da je dvoliko; dokler so gradili stavbe v Ameriki posamezni gradbeniki, izražajo njihove gradbe osebno noto njihovih stremljenj in estetskega 'okusa; številne javne zgradbe prešnjih datumov so v bistvu kopija starorimskega stavbarstva; ilustracije, ki jih je predavatelj pokazal, to nesporno potrjujejo. V različnih delih Amerike in Kanade so vplivale na razvoj stavbarstva različni slogi; predavatelj je omenjal japonske dekoracije in značilno angleški protestantski ton sloga, ki ga človek občuti v zgradbah univerzitetnih campusov. Nova smer v ameriškem stavbarstvu pa se je pričela z dobo nebotičnikov; ameriški nebotičniki, je poudaril, predavatelj, ali pa druge velike zgradbe niso več prizadevanje in izraz enega stavbenika ampak izraz industrijskega in gospodarskega kolektivizma v ameriški obliki; te nebotičnike je primerjal z gorami; to so gore energije ameriškega naroda. Kasneje je prešel govornik k vplivu ameriškega načina življenja na svoje kiparstvo in slikarstvo. S pomočjo ilustracij je ponazoril občinstvu, da je večina ameriške umetniške stvar j al-nosti v kiparstvu in slikarstvu pod vplivom Evrope; res da izražajo številna umetniška dela svojske ameriško obdelavo, vendar v bistvu so te umetnine močno pod vplivom evropskega umetnostnega razvoja svoje dobe. Predavatelj je žel za svoje predavanje, ki je bilo najverjetneje edinstveno svoje vrste v naši emigraciji, splošno priznanje. Poslušalcem je če že ne odprl pa vsaj očistil povsem niovo t>0V(v} i x ." pn p