PoStnlna plačana v gotovlnl Izhaja Tsak petek ob 17. Stane mesečno po poštl 5 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na5*50 Din, za inozemstvo lODin Račun pri poštnem čekovnem zavodu 10.666. Cena 1.50 Din Redakcijst in upraya: CelJ«, Strossmayerjeva ulica št 1 pritličj«, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Štev. 20. Celje, petek 15. maja 1936. Leto XVffl. 65 letnica Prostovoljne gasilske cete v Celju Dne 7. junija bo proslavila Pro- ; stovoljna gasilska četa v Celju 65. obletnico svojega obstoja. Ta dan bo priredila svoj gasilski dan, združen z župnim izletom Gasilske župe sre- za Celje, s promenadnim koncertom v parku, z veliko tombolo in veseli- co ltd. Tehnika gasilstva izkazuje po voj- ni ogromen napredek. Večina orodja je motorizirana, zaradi Cesar se je udarnost in pripravljenost gasilskih čet temeljito izpopolnila. S tern je bi- la zagotovlj'cna čim veCja požarna varnost. Gasilska četa v Celju je maiijivo sledila napredku časa. V dobi od le- ta 1922. do 1926. je nadomestila svo- je ročne in parne brizgalne z motor- nimi; motorizirala je svoja vozila, zaradi Cesar je docela odpadla okor- na konjska priprega. Bili so nabav- ljeni aparati za gaš-enje s, peno in peskom. Vkljub temu Ceta še ni opremljena z mnogimi pripomočki, ki so ji potrebni. Lcta 1931. je četa osnovala svoj rešilni oddelek z ambulančno posta- jo. V neštetih primerih je ta oddelek nudil prvo pomoč v nesrečah ter iz- vršil nebroj prevozov. Poudarjati moramo, da vršijo gasilci celjske gasilske čete svoje nesebično in člo- vekoljubno delo prostovoljno in bi*ez- plačno. Napačna je trditev, da so plačani. Prevozni stroški ne krijejo niti stroškov vzdrževanja avtomobi- lov in potreb ambulance. Da je četa tehnično dobro oprem- ljena, je v veliki meri zasluga naše javnosti, ki je pokazala mnogo razu- mevanja za težnje našega gasilstva in dala v prirneru potrebe svoj obu- lus. Dobrohotni prispevki so omogo- čili četni upravi, da je izvedla sko- raj docela svoj načrt. Tudi kulturnega in prosvetnega dela Četa ni pustila v nemar. Član- stvu nudi lastno knjižnico strokov- ne in leposlovne vs-ebine, dnevne ča- sopise, razne igre kakor šah itd. V letošnji zimi je priredila s popolnim uspehom več predavanj odlučnih celjskih predavateljev, ki so bila do- stopna tudi negasilcem. Po reorganizaciji gasilstva leta 1933. se je četa povsem prilagodila zakonu o organizaciji gasilstva kra- ljevine Jugoslavije. Čisti dobiček letošnje prireditve je določen izključno za humanitarne nanrene. Nujno je potrebna nabava novega gasilskega avtomobila, ki bo odgovarjal sodobnim gasilskim pri- likam mesta Celja. Tudi gasilstvo so mora v sedanji gospodarski depre- siji boriti z gmotnimi težkočami; redni in izredni dohodki zdaleka ne zadeščajo za kritje potrebščin. Zato se četa tudi tokrat zateka k svojim dobrotnikom in prijateljem. s prošnjo za prispevke in podporo. Jubilej prosvetnega dela na deželi Medvedovo selo, 14. maja. Ravnokar poteka 25 let, ko so ta- kratni študentje z Medvedovega se- la povabili občinstvo v Mestinje, kjer so na Smehovem vrtu uprizorili pr- ve igre v korist Ljudski knjižnici na Medvedovem selu. Začetek je bil storjen, prireditev sama in njene na- slednice so uspele, knjige so prišle in knjižnica je bila ustanovljena. V teku leta s-eveda je delo pri knjižni- ci zastajalo in se dvigalo, kakor pač" so prilike dovoljevale. Dočim je spr- va vse delo ležalo na študentih in na učiteljstvu, so po vojni prevzeli društvo in s tern skrb za prosvetno delo kmetski fantje. Da bi ne na- stale kake nepotrebne in brezplodne razprtije, so jim prvotni lastniki prepustili tudi svojo knjižnico, da so si jo izpopolnili ter si nabavili v šoli še svoj oder. Kar čuditi se je bilo, kako se je km-etska mladina oprijela prosvetne- ga dela in pridobila zase tudi tiste, ki takim stremljenjem niso kaj na- klonjeni. Nc samo, da so bile doma- Ce prireditve nad vse dobro obiskane, je pevski zbor pod vodstvom J. Fi- šerja uspešno gostoval v Rogaški Slatini, igralci pa v šmarju. Naj- večja stvar pa je bila teknia koscev, ki je privabila v gaj na Medvedo- vem selu toliko ljudi, kakor jih men- da še ni bilo na kaki prireditvi v domačem srezu. Zadnjo nedeljo je imelo Društvo kmetskih fantov in deklet svoj občni zbor, da položi račune. Predsednik &• Otorepec je sicer obžaloval, da so v zadnjem času nastopili znaki brez- brižnosti in nedelavnosti V društvu, da knjižnica ne posluje, da se igral- ci ne pripravljajo in da je tudi pev- ski zbor omagal. A zanimanje ni ugasnilo in zato je verjetno, da se bo delo spet pričelo in da se bodo prejsnji uspehi spet povrnili. Kar mično je bilo čuti, koliko res- ničnega dela in truda je pri takem majhnem, a vendar tako zaslužnem druStvu; da pa je pri tern tudi ne- potrebnih razburjenj in prepirjov, razume samo tisti, kdor je kedaj opravljal take posle. Po volitvah, ki so določile dose- danji odbor z g. Otorepcem na čelu tudi za naprej, je bilo kratko preda- vanje, ki je po primernem opozorilu na materinski dan in na Cankarje- vo 60-letnico dvigalo kmetsko zavest, ugotovilo krivice, ki se gode pode- želju od mest in šolancev, ter bodri- lo k prosveti in omiki, kajti edino kmetski ljudje morejo s svojo samo- zavestjo in s svojo omiko dvigniti gospodarsko in narodno vrednost podeželja v očeh onih, ki ga tako radi in tako lahko izkoriščajo. Po prijateljskem razgovoru je bil občni zbor v zavesti, da mora iti de- lo spet s podvojeno silo naprej, za- j ključen. Kakor je bilo vse kulturno j delo v tern četrtstoletju osredotoče- no ob knjižnici, tako bodi tudi v na- slednjem, le da mora zajeti knjiga vsako hišo in zbuditi zanimanje sle- hernegB domačina. Politični pregled p Proglas JNS. Jugoslovenska na- cionalna stranka je izdala proglas na Clane in prijatelje stranke. Pro- glas omenja strankino uspešno delo v smisdu šestojanuarskega manife- sta v preteklih letiih, omenja pre- osnovo stranke, podčrtava program jugoslovenskega nacionalizma in unitarizina in pripravljenost, da pri- speva k ureditvi hrvatskega vpraša- nja, zahteva uvedbo političnih svo- boščin ter se izjavlja za ureditev go- spodarskih in socialnih vprašanj, za gospodarsko povzdigo kmeta in de- lovnih slojev ter za načrtno gospo- darstvo. p Aneksija Abesinije in Društvo narodov. Italijanska vojska zaseda v Abesiniji nadaljnje pokrajine, dok- ler ne bo zasedla vse države. Med tern pa je Italija že sklenila aneksi- j jo vse Albanije. Odlok italijanske \ vlade je bil že v soboto predložen italijanskemu kralju v podpis in je z istim dnem stopil v veljavo, Ceprav o njem poslanska zbornica in senat še nista sklepala. Italijanski posla- niki so obvestili tuje vlade o anek- siji. Vrhovni italijanski poveljnik v Abesiniji maršal Badoglio je bil imenovan za glavnega guvernerja Abesinije z oblastjo podkralja, a ge- neral Graziani je postal maršal in vrhovni poveljnik italijanskih čet v Abesiniji. Na pobudo Anglije je bilo te dni v Ženevi pri glavnem tajniku Društva narodov Avenolu posveto- vanje voditeljev glavnih odposlan- stev o Abesiniji. Ker svet Društva narodov ni ukinil sankcij proti Ita- 11 ji, je Mussolini odpoklical italijan- sko odposlanstvo iz Ženeve. Na po- svetovanju je italijanski odposlanec baron Aloisi nasprotoval, da bi se Društvo narodov še bavilo z, abesin- skim vprašanjem, vendar pa je bil z glasovi vseh ostalili voditeljev od- poslanstev sprejet predlog, da se razprava o abesinskem vprašanju od- godi do izrednega zasedanja Društva narodov, ki bo 15. junija. Odhod ita- lijanskega odposlanstva iz Ženeve smatrajo za prvi znak, da namerava Italija dokončno obrniti Društvu na- rodov hrbct. p Dr. Schuschnigg je izrinil Star- hemberga iz vlade. V noči na Četrtek so bile izvršene v avstrijski vladi važne izpremembe. Dr. Schuschnigg je izvršil kabin-etno revolucijo ter izrinil vodjo heimwehrovcev in pa- triotske fronte kneza Starhemberga iz vlade, ker se je Starhemberg od- ločno protivil Schuschniggovi za- htevi glede razorožitve in razpusta Heimwehra. Uvedba homogene kle- rikalne diktature bo postala najbrže usodna za pristaše samostojne Av- sti'ijc. p Za predsednika španske republi- ke je bil v nedeljo izvoljen doseda- nji predsednik vlade, socialist Ma- nuel Azana. Takoj po izvolitvi no- vega predsednika je španska vlada podala ostavko. Novo vlado je nato sestavil minister Cesares Quirogo, ki je prevzel ministrsko predsedstvo in zunanje ministrstvo. Domače vesti d Zamenjava bankovcev po 1000 in 10 Din pri državnih blagajnah. Od 20. t. m. bodo glavna državna bla- gajna in vse davčne uprave zamenja- vale bankovce, ki jim je rok za za- menjavo pri Narodni banki potekel 4. maja. To so bankovci po 1000 Din z dotiskano rozeto izdaje 30. novem- bra 1920, nadalje 10-dinarski ban- kovci rdečkaste izdaje od 26. maja I- 1926. in 10-dinarski rdečkasti ban- kovci od 1. decembra 1929. Pravica do zamenjave teh bankovcev ne za- stari. Za zamenjavo je potrebno, da lastnik bankovcev sestavi seznam istih po vrsti, seriji in številki, da seznam podpiše s svojiin polnim ime- nom in priimkom in napiše svoj na- tančen naslov. Zam-enjava teh ban- kovcev ni podvržcna taksi. d Nov vozni red je stopil v veljavo v noči na petek na državnih želez- nicah. Vozni red ni bistveno izpre- nienjen. Na progi Celje—Dravograd bo vozil od 30. maja do 6. septembra ob nedeljah in praznikih nov, izlet- niški vlak. Iz Celja bo vozil ob 428 in bo prih ajal v Dravograd ob 7.15, iz Dravograda pa bo vozil ob 19. in bo prihajal v Celje ob 21.45. d Uinrl je v Trebnjem šolski upra- vitelj v pok. g. Miroslav Pehani, oče šesa ginekološko - porodniškega od- delka celjske javne bolnice g. prima- rija dr. Pavla Pehanija. Rodbini na- še iskreno sožalje! d Polovična železniška voznina v Mursko- Soboto. Ob priliki svečan© otvoritve novega igriŠča SK Mure v Murski Soboti, stadiona Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, ki bo pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. dne 28. junija, bodo imeli vsi udeleženci ugodnost polovične vožnje na brzih in osebnih vlakih. Potniki, ki hočejo izrabiti to ugodnost, kupijo pri odhodu ceio karto in tiskovino (obrazec K 13), s katero i:e bodo lahko brezplačno vr- nili. Tiskovine se bodo žigosale dne 28. junija na stadionu. Ugodnost ve- lja od 24. junija do 3. julija. d Francoski general Franchet d' Esperay, ki jc tudi jugoslovcnski vojvoda, je prispel v Beograd, kjer bo te dni svečano odkrit njegov po- prsni kip. d Gradbena dela na unski želez- ni5ki progi so morali ustaviti, ker je 600 delavcev začelo stavkati. Za delo po 13 do 15 ur na dan so pre- jemali samo po 13 do 15 Din. d Jurčičev brat umrl. Na Muljavi pri Stični je umrl v ponedeljek v 90. letu starosti Anton Jurčič, brat po- kojnega velikega slovenskega pisa- telja Josipa Jurčiča. d Smrt orožnika, ki je ustrelil raz- bojnika Guzeja. Pred dnevi je umrl v Mariboru 83-letni upokojeni orož- niški nai-ediiik Marko Grizold, ki je bil leta 1880. ustrelil zloglasnega razbojnika Guzeja. d Stotine delavcev in delavk izde- lujejo vsako leto dobro Palma gu- masto podpetnico. Palma gumasti podpetniki so danes potreba, ki jo mora imeti vsa moderen človek. Za- radi svoje velike trajnosti so Palma gumasti podpetniki poceni, dajo ela- stično liojo, varujejo čevlje in živce. d Dunajska vremenska napoved za soboto 16. maja: Oblačno, od časa do časa solnčno, toplina se ne bo mno- go izpremenila. Celje in okolica c Propagandni dan in akademija Jadranske straže. Celjska JS je pri- redila v soboto propagandni dan. V veliki dvorani Celjskega doma so bila predavanja in prcdvajali so kulturni film iz pomorskega življe- nja. Predavanj so se udeležile vso celjske šol© ločeno, v vsem okrog 2.500 učencev in učenk. Predavali so delegat izvršnega odbora JS dr. Ivo Rubič iz Splia o aktualnih vpraša- njih, tajnik JS v Gelju g. Gerlanc ob skioptičnih slikah o slovenski obali od Soče do Istre, šestožolec Radivoj Lukežič pa o važnosti mla- dinskih organizacij JS. Zvečer je bila v veliki dvorani Narodnega do- ma akademija, ki je bila zelo dobro obiskana. Prišli so tudi predstavni- ki oblastev, uradov in Šol. Gimna- zijski mladinski zbor pod vodstvom prof. Tavžlja j-e naiprej zapel držav- no liimno. Dr. Ivo Rubic je v globo- ko zasnovanem govoru orisal težnje narodov k morju, ogromni pomen morja za našo državo in poslanstvo Jadransko straže. Mladinski pevski zbor je zapel himno JS, nato pa je Dragotin Loibner recitiral Medvedo- vo »Volosko«. Mladinski zbor je za- pel pet pesmi, Dušan Droic pa je re- citiral Župančičevo »Na molu«. Po odmoru so dijakinje II. a razreda izvajale ljubek ritmični pies, Marja- na Kopšetova jo deklamii*ala Grud- novo »Tržaškim bratom«. Učinkovi- ta je bila »Petorica«, telovadni na- stop šestošolcev, ki ga je naštudiral g. prof. Bolhar. Viharno odobravanje je izzval prizor »Ko solnce zahaja . . . «, ki ga je sestavila Rada Peri- čeva in v katerem so nastopili Maks Gruden, Breda Rajhova in Lidija Go- j lobiCeva. Ob zaključku je godalni kvartet Glasbene Matice v Celju pre- cizno in učinkovio zaigral Ditters- dorfov »Andante« in Glazunova »Ori- entalski pies«. Vsako točko sporeda je sprejelo občinstvo z živahnim aplavzom. ( Spored prireditev protituberku- loznega tedna v prid jetiCnim bolni- kom in otrokom: V sredo 20. t m. ob 20130 koncert peyskega društva , Str&n 2... »Nova Doba« 15. V. 1936. Stew 20. »Oljke« v mestnem parku. V soboto 23. t. m. ob 20.30 fconcert delavskega pevskega društva »Zarje« v mestnem parku. V n-edeljo 24. t. m. od pol 11. do 12. promenadni koncert zelözni- čarske godbe v mestnem parku. V nedeljo 24. t. m. ob 15. na Glaziji no- gometni brzoturnir, pri katerem so- delujejo vsi celjski sportni klubi. Ob 15. SK Olimp : SK Celje, ob 15.30 SK Jugoslavija : SK Atletik, ob 16. pre- maganca, ob 16.30 zmagovalca. — Vstopnina za turnir 5 Din, za aktiv- ne sportnike, dijake in vojake 2 Din. Vstopnina h koneertom 2 Din. Cenj. občinstvo opozarjamo na radijski prenos predavanja o jetiki, ki ga bo- mo prenažali z zvočnikom pred ko- lodvorom. Ves teden in pri priredit- vah bodo pobirale dame prispevke v prid jetičnim bolnikom in otrokom. Darujt'O vsaj 1 dinar! — Odbor proti- tuberkulozne lige v Celju. c Za upravitelja osnovne sole v Vojniku s 5 razredi in 5 paralelkami je imenovan učitelj tamkajšnje sole g. Vid Vrtačnik s 15 službenimi leti. Kakor smo že javili, je bil g. Pero Jankovič, ki še ni dovršil po zakoim predpisane službene dobe, razrešen jkot upravitelj te sole. c Nov specialist za kirurgijo. Se- kundarni zdravnik javne bolnice v Celju g. dr. Stane Strnad je položil na kirurškem oddelku v Ljubljani izpit za speci'aJista kirurgije. Pri- ljubljenemu mlademu zdravniku is- kreno čestitamo! c Celjski pododsek Zveze Maistro- vih borcev je priredil na dan oblet- nice Malgajeve smrti lepo obiskrai sestanek Clanov in prijateljev. Pri- srčno je bil pozdravljen predsednik marborske zveze prof. g. dr. A. Do- lär, ki je orisal delo Maistrovih bor- ¦cev za ustvaritev pravičnih državnih nlej na sevdru in lljih sedanje težnje. Predsednik celjskega pododseka g. Fr. Roš je očrtal življenje in napore Celjanov, Malgaja in Puncerja ter še ostalih 27 na Koroškcm padlih tova- rišev celjskega polka. VeČ tovarišev je na sestanku zanimivo opisalo svojc doživljaje na severni meji 1918 in 1919. c töve predavanji SPD v Celju. V ponedeljek 18. t. m. ob 20. bo v risal- Tnici meštiknske sole filtiiSkö "preda- van je. Videli bomo ptakräsne filme s prizori Velikega Kleka, Tirolske, lCoroško in mesta Grad ca. Pretivaja- nje teh filmov je vzbudilo v Mariboru "ttmogo zanimanja in je imelo velik lispeh. Öpozarjamo Celjane, naj tega večera ne zamüde. — V petek 22. t. in. ob 20. pa fco v risalnici preda- val pod okriljem pqdruznice SPD znani planinec Uroš Župatičič z Je- senic o tenii »Kaj mora vedeti vsak plöfcalec«. Predavanje 'bodo pojas- njevale skioptičrie slike. c l.jiibljtfnski1 ŠeSkoSlovaSkl kbn- inl g. Minovsky je priripcl v nedeljo öb 11.22 iz Maribora v Celje. Na ko- "Tödyoru so ga sprejeli preflstaVniki Jč iige ter zastö^niki obiašttev. 'Gosp. "icWzul je opravil obiske, 'popoldne "%a je preživel v prijetni družbi pri- 1 i'adnikov 'Jö lige, razrtih p^edstav- '' riikov in drügih meščanov. Ob 19.40 se je po prisrCTvem slovesu odpeljal v Xjubljano. c1 Kurätorij ustatiov Ltr^ovca An- iöha Kolenca v Celju je razdelil v šmislu oporoke 10.200 Din 'visoko- "äolcem in 3.450 Din srednješolcem. 'podpor«<;j-e p'rejelo'Si'^isokosölcev in 27 srednješolcev. c Vojni ihvalidi v Celju bodo pii- redili 5. julija popoldne pred Narod- nim domom svojo v^akoletno veliko tombolo s številnimi dobitki. Vsa lumanitarna druStva v Gelju se pro- sijo, da bi ta dan ne p'riredila nika- kify sliCnih prireditev. r ISTövi vozni redi m^sfnega avto- busa so interesentom brezplačno na "razpolago v pisarni podjetja, Ti-g ''¦"kralja Aleksandra 5. c'fÄate^liiskl dan. Sokol ska ml a- 'dma bo poČastila niatere na akade- tniji, ki bo v nedeljo 24. t. m. ob 15. v Narodhem domu. Na sporedu so glašbene, peVske in telovadne točke, deklamacije, recitacije in igra. Vstop- nine ne bo. c Regulaoijska dela na Voglajni so se priCela te dhi v režiji mestne obCine. Okrog 30 delävcev dela se- daj pri inostu čez Voglajno v Za- vodni. c Kvaternikovo posestvo v Medlogu so v sredo popoldne prevzeli zastop- niki inestne občine. Po nekateri.li adaptaeijah bo mogoee namestiti v glavnem in stranskih poslopjih okrog 60 občinskih revežev. c Mezdno gibanje je nastopilö pred kratkim v celjski cinkarni. Zastop- niki delavstva so odpovedali kolek- tivno pogcdbo in zahtevajö novo ko- lektivno pogodbo, ki jim bo nudila izboljšaiije ])oložaja in mezd. Pog-a- janja z zastopniki delavstva še tra- jajo. Garantiranl trajni kodri po nizkih cenah. Se priporoča frizerski salon Frajle, Kralja Petra cesta c Delovni trg. Pri celjski bom de- la je bilo dne 10. t. m. v evidenci 618 brezposelnih (556 möSkili in 62 žensk) nasproti 599 (637 moškim in 62 žen- skam) dne 30. aprila. Delo dobijo 3 dninarji, po 2 peka in hlapca, 1 kro- Jač, A dekle ter po 2 hotel ski kuha- rici, privatni kuharici in služkinji. c Pregled motornih vozil, ki letos še niso bil a pregledana, bo v pone- deljek IS t. m. pri mestni garaži na Sp. Lanovžu. c Frizerji v celjskem srezu, ki so bili doslej včlanjeni pri Združenju brivcev,! lasuljarjev in frizerjev v Mariboru, so s-o v smislu odloka Zbornice za TOI priključili Skupne- niu združenju obrtnikov v Gelju. c Zaprisega vojaških novincev je bila V sredo na dvorišču vojašnice kralja Petra. Cerkvene obrede so opi-avili g. opat Jurak, prota g. Bu- lövah in mustimahski fman. Pri sve- čanosti je sodeloval oddelek vojaške gotlbe iz Mari bora. c Celjska »SoČa« obvežča svoje članstvo in vse ostale, ki imajo öpravka v društvenih pi*ostorih, da so urädne ure vsako sredo ocl 14. do 17. c Smrt najstaiejšega celjskega Frtmorca. V ponedeljek je unui v Gelju nestor Primorcev di'zaviii upo- kojenec g. Jože Skočir. Učakal je ča- stitljivo starost 94 let. Pokojnik iz- haja iz znane tolminske narodne rodbine Skočirjev. Bil je kremenita ylovönska korenina. V svojih mladih letih se je udejstvoval v vseh na- rodnih društvih. V času ustanavlja- nja Čitalnic na Goriškem je bil po- kojtiik med prvimi ustanovitelji či- talnice v Tolminu, bil je dolga Iota ivfen odbornik in zastavonoša. Tudi njeniu ni bilo usojeno uživati večer svojega življenja v ožji domovini. Kakör mnogi drugi je moral tudi on zapustiti rodno grudo in se zateči v svobodno Jugoslavijo, kjjer j-e pri svojih v miru preživel zadnja leta. Pokojnika bomo ohranili v častnem ¦öpöminu, svöjcBm pa naše iskreno sözalje! SWikflO nad 800 vzorcev na zalogil Ode je in perilo iz lastne lovarne nudi po zelo zmernih cenah FRANC DOBOVIČNIK, GELJE c Umrla je v četrtek v celjski bol- nici Francozinja in učiteljica fran- coščine gdč. Berta Delorme. Pokoj- nica je živela ninogo let v Celju in ' je'bilapovsod üobro niana in spo- 'štovana. Pogreb bo v soboto ob 14.30 na mestnem pokopališču. Francoski krož-ek v Celju vabi prijatelje, da se udeležijo pogreba blage pokojnice. c'zetev smrti. V ponedeljek je umrl v Cretu 49-letni'vratar Maks Zupanc, v sredo pa je umrl v Zagrebu v sa- natorij,u 37-letni kleparski pomoČ- nik Josip Korber iz Celja. V celjski bolilici je umrl v ponedeljek 81-letni posestnik Franc Vašl iz Topovelj pri BrasJovčah. N. p. v m.! c' žrtve nesreč. V ned-eljo je 32*-let- ni delavec Alojz Kovač iz Št. Janža pri Teharju trčil na cesti v Polulaii s kolesom v nekega drugega kolesar- ja ter se moCno poškodoval po gla- vi in desni nogi.'Istega dne si je 20- letni tovarniški delavec Štefan Bož- nik iz Trnovelj pri delu z nožem od- rezal mezinec na desni roki. Enolet- ni sitiček kočarja Franc Koželj iz Plain"nske vasi pri Planini si je pri padeu po stopnicah zlomil desno no- go. V Lepi njivi pri Mozirju je neko dekle po nesreči s koso zadelo 6-let- nega delavčevega sina Petra Kugov- nika in ga hudo1 poškodovalo jjo des- ni nogi. Na cesti v Račici pri Zida- nem mostu je padel 30-Ietni progov- ni delavec Anton Sinšin iz Racice s kolesa ter se težko poškodovaal po glavi in levem ramenu. V Vrbn-em pri Št. Juriju ob juž. žel. je v nede- ljo konj brenil 30-letnega hlapca Jo- žeta Oseta in mu zlomil desno nogo. V ponedeljek je neki defek pri igra- nju vrezal 81etnega delairčevegasina Franca Mirnika v Dresinji vasi glo- boko v desno nogo. V torek si je 45- letna žagarjeva žena Alojzija Verde- vova \'A Gotovelj pri padeu nalomila levo roko. Istega dne je padel pod- žagan bukov štoi* na 65-letnega upo- kojenega rudarja Toniaža Diacija od Sv. Jederti nad Laškim in mu izpah- nil levo nogo. Ko je sei 31-letni, v rudniku Hudi jami uslužbeni hla- pec Jože Kukovičič s Sp. ReCice pri Laškem na kozolec po krrao za ži- vino, se mu je vlomila deska pod no- gami. Kukovičič je padel s kozolca ter se poškodoval po glavi in si zlo- mil levo roko. V sredo je padel 42- letni obCinski delavec Ivan Stamol s Ceste na Dobrovo pri prevažanju gramoza v Medlogu ter se oMutno poškodoval po kolenih in rokah. V petek 15. t. m. je padla 29-letna žena mestnega inkasanta Ela Ptmiičeva iz Celja na cesti s kolesa ter se hu- do poškodovala na desni nogi pod kolenom. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. Tasadne barve vseh vrst suhe in oljnate barve, firnež, lake, karbolinej si nabavite zelo ugodno pri tvrdki Ivan Ravnikar « Celje c Uboj pri Oplotnici. V to-rek se ¦je -zagovarjal pi:ed .tričlaufcUfcim. ^»Qiia- tom okrožnega sodigča v Ceiju 21- letni, že dvakrat kaznovatii delave.c Ludvik Marčič iz Cadra^a. Na :veli- ki ponedeljek pqpoldne .jß -z Matijo Leskovarjeni in sedipimi dt-ogimi fan- ti popial pri PpŠotku v Okoški va- si pri ¦Oplotnici. :fLp .sp .se zateli fant- je zvečer razhajatj, sta se M.atija Leskovar in Jože ..BrgLe». ,kot prija- tejja držaia qkrog pasu, na pragu pa sta padla. Zafela sta se #a öalo pre- rivati in M.atija Leskoivar je yrgel Brgleza na tla. Zaradi tega je Pišo- tek oštel Ma.tijo Lesko-varja. Takoj nato so se fantje ntepili, pri čemer so dobili Jože ßrglez, ^lojz Lesko- ^ar, ^aiiez; Pišotek in J,van Leskovar lakke poSkodbe. .Ko so prispeli fantjo med prerivaujem minj,b čebelnjaka in -yrta ,na ce,stnp kuižišče, je skočil Ludvik Mai'öiC k Mjitiji Leskovarju in ga Stirikrat zjabo.del z nožem in sicer na desno stran hrbta. Pri vbo- du v hrbet je nož prerezal žilo odvod- niqo, da je Matija Leskpvar dinigi dan izkrvayeL Ludvik »Mar$i& je bil obsoj-en na 3 Jeta robije. Ker je bil letos kaznovan pogojno na 12 dni zapora, bo< moral presedeti tudi to kazen. -Predsednik senata dr. Mak je ugoto-vil žalostno dejstvo, da je okrožno sodišče v Celju obravnavalo letos že okrog 40 primerov težke te- lesne poškodbe s smrtnim izidom. c Avtomobil jo je povozil. V ne- . del jo jo šla 48-letna posestnikova žena Alojzija Cmokova s Tratne pri Grobelnem s.sestro v Št. Vid k maši. Ko je »tala okrog pol 11. dopoldne na cesti pri cerkvi, je privozil izza ovinka z znatno brzino zobozdravnik dr. Rudolf Sadnik iz Celja z avto- mobilom. Cmokova se ni mogla več izogniti avtomobiiu, voznik pa tudi ni mogel pravočasno ustaviti. Avto- mobil je podrl Cmokovo in jo zavle- kel nekaj meti-ov daleč. Pri tern se je ovila njetia obleka okrog srednje osi, ki je obleko popolnoma raztrga- la. Avtomobil so morali dvigniti, da so'lahko potegnili ženo izpod njega. Poškodovana je bila po vsem telesu. Dr. Sadnik je odpeljal ponesrečenko nemudoma k zdravniku v Šmarje, od tod pa v celjsko bolnišnico. c Sokolska tombola, ki je bila v nedeljo popoldne na Glaziji, je bele- žila ogromen. obisk. Dobitki so bili krasni, organizaeija prireditve je bi- la izvrstna. Objava izžrebanih šte- vilk ni bila učinkovita; drugič bo< treba poskrbeti tudi za to. Bilo je 9 tombol,, 40 činkvinov,- 78 kvatern, 192 tern in 241 amb. Glavne tombol- ske dobitke so zadeli: I. dobitek (ra- dijski apai-at) Vasilij Lojk, železniš- ki uradnik v Celju, II. dobitek (§i- valni stroj) Karo! Jager, ključavni- čarski vajenec z Lopate, III. dobitek (žensko kolo) Viljemina Janžekova, gostilničarka v Celju, ki je pok,loni- la Sokolu 100 Din, IV. dobitek' (moä- ko kolo) Slavko Stožič, kmečki sin iz šmartnega v Rožni dolini, V. do- bitek (žepna ura z verižico) Ivan Rezec, železniški delavec z Dobrove pri Celju, VI. dobitek (vreča moke) Milan Hohnjec, dijak v Celju, VII. dobitek (10 q premoga) Andrej Dra- jič, dijak rudarske sole v Celju, VIII. dobitek (fotoaparat) Elza Palirjeva, dijakinja v Celju, IX. dobitek (ser- •vis) Jurij Ratej, rudar iz Libpj. c Mojstrski izpit so napravili pred posebno komisijo v Celju sledeči kandidati: Janža Franc, stroj ni kljii- čavničar iz Celja, Kajba FrM'drik, ui-ar iz Šožtanjaj, Simončič Franc, čevljar iz Latkove vasi, Povh Antpn, mesar iz Konjic, Mlakar Blaž, kro- jač iz Cadrama, Zupapc Ivan, pek iz Celja, Pregrad Martin, pek iz* Kp- njic, Jonke Edvard, pek iz Oplotni- ce, Zupanek Franc, ceyljar iz Voj- nika, Kamplet Anton, čevljar iz Še- rovega, Pikl Franjo, krojač iz Goto- velj, Oblak Friderik, urar iz Celja, Lavrinc %osip, čevljar iz Celja, Senica bernik Jpsip, frizer iz Celja, Senica Bogomir, pek iz Celja, MiŠinski fra- njo, mizar iz Celja, Voščoč Martin, irizer iz Gprnjega grada, Marko Jo- sip, slikar z Vranskega, Topolnik. Anton, ft)esg.r ;iz jSojgtanja, Zupanek. Alojz, mizar iz Gelja, KöbliC Bogo^ mir, ki-ojač iz Celja, Pecnik Franc, pek iz Mozirja, Slivnikar Jožefa, &i- vjlja iz Slovenjgradlca, Je.všene-k Fr., pek iz Konjic, Berglez Janez, kroj.ač iz Oplotnice, Šeligo Venčeslav, klo- basičar iz Celja, Založnik Ivan, mi- zar iz Zreč, Öeligo Vladimir, pe-k z Ostrožnega, Küzma Josip, krojač iz Celja, Medvešek Ludvik, pek iz Ir- bovelj, Racman Alojz, mesar iz Ge- lja, Riffert Josip, krojač iz, Gelja, Ša- lej Franc, mizar iz ;Trnovelj, Marko Ivan, pok iz Celja, Ermenc Milan, klobučar iz Ljubnega. Cestitamo! c Usmiljenim sreem! Uboga vdo- va odda svojega 15-letnega sina do- brim ljudern v brezpladto oskrbo- [NatančnejSi podatki se dobijo pri drž. krajevni zaščiti ü-ece in xnlasii- lie v Gelju, na katero n^aj se naslo- vijo vsa pisma. c Celjski pododbor DruStva absol- veutov drž. trgovskih šol za dravsko .banovino je na svojem JV. rednem letnem občnem zboira izvolil odboor, •v katerem so «ledecii gg. in gdč.: Leop. Vučer, Mirko Presiuger, Maks Suszynski, Mirko More, Anton Mu- tec, Ervin Skitek, Vilibald. ^olgar, .Leo Öemrov, Oto Weixler, Milan Zu~ panek, Draga. DeniSa, Ivo Fröhlich, Justa Toplakova, Karolina Wester- mayerjeva in MilpnaModiceva. Cla- ni raz&odiSCa so gg. Slavko Cijan in Drago Šoster ter gdč. Justa Topla- kova. c Podporno društvo za revne otro- ke v Gaberju bo imelo svoj letni občni zboi- v soboto 23. t. m. ob 19. v gostilni g. Permozerja v Gaberju. — Odbor. c Olepševalno in tujsko-prometno druStvo v Celju se najlepše zahva- Ijuje Hranilnemu in posojilnemu društvu v Celju za naklonjeno de- narno podporo v znesku 1.500 Din. c Binkoštni avtobusni izlet na Plit- vifeka jezera, Crikvenico in Sušak. Ekspozitura »Putnika« v Celju pri- redi o binkoštnih praznikih avtobus- ni izlet iz Celja na Plitvička jezera, Crikvenico in Sušak. Gena vožnje 200 Din. Odhod iz Celja v nedeljo 31. t. m. ob 4. zjutraj, povratek pa Predna^nanilo za 7. VI. 1936! VELIKA UUDSKA WESELICA v prid prostovoljne gasilsJte in reSevalne čete v Celju Stev. 3p. »Nova Doba« 15. V. 1936. Stran 3. 1. junija okrog 22. Ker je število sc- dežev >v avtobusu omejeno na 25, zato hitjte s prijavami. Prijaviti se je treba najpozneje do 23. t. m. pri »Putniku« v Celju, Trg kralja Ale- ksaiKlra, telefon štev. 119. c Prispevki za prapor celjskega okrožja in fond za strelišče. Daro- ¦vali so: po 1000 Din: industrija A. Westen v Celju in industrija Wosch- nagg v Šoštanju; po 500.Din: Strel- ski savez v Beogradu, mestno pogla- yarstvo v Celju, ga. Ruša Kunejeva, D. Rakusch in inž. Hrusclika, 400 Din minister dr. Krek, po 300 Din, župan A. MihelČič v Celju, R. Ster- mecki, Ivo Cater, F. Čuk ter Berg- man in drug v Celju; 250 Din na- rodni poslanec Ivan Prekoršek; po 200 Din: minister dr. KoroŠec, dr. Kalan, ravn. Smertnik, Celjska po- sojilnica in Ljudska posojilnica; po 100 Din: armijski general Peter Živ- kovič, B-eograd, armijski general P. Jurišic, Zagreb, Aleksander Goljev- šček, Celje, Bumiler, Zagrad pri Ce- lju, Strelska družiiia na Dobrni, Ol- ga Goljevščkova, Celje, Jos. Benko, .\Murska Sobota, Strelska družina v Gužtanju, Strelska družina v Štorah, Gasilska župa Celje, R. Stermecki, Celje, in neimenovan; 75 Din Strel- ska družina pri Sv. Jederti nad Laš- kim, 70 Din Strelska družina v Bras- lovčah, po 50 Din: general Marie, načelnik gen-eralnega štaba, Beo- grad, Strelska družina v Vojniku» Stanko Oset, Vransko, Strelska dru- žina v Braslovčah, Andrej Ušaj, Ce- lje, Strelska družina v Crni, dr. Iv. Zobec, sreski načelnik v Celju, F. Cuš, šef davčne uprave v Celju, za- stop. pivovarne »Union«, Celje, Anton Mislej, Celje, Strelska družina v Ko- stanjevici; 35 Din Ivan Langus, Šo- štanj; po 30 Din: Strelska družina v Valjeyu, Ivan v Ambrožič, Ceije; po 20 Din: dr. Jura Hrašovec, Celje, pol- kovnik Al. Nikolic, Kumanovo, Her- man Treo, Celje, ing. Viktor Fettich, Žerjav, I.. Martinovič, Celje, Miloš Radonjic Pec,, Strelska družina na Muti; po 10 Din: Strelska družina v Vel. Pirešici, Mr. ph. Fedor Gradiš- nik, Celje, Rudolf Orel, Celje! V bla- gu' so prispevale sledeče tvrdke: Iv. Ravnikar, R. Stermecki, Anton Fa- zarinc, bonboniera »Ruff«, Ivan Re- jf'jbeuschegg, Gustav Stiger, slaščičarna j^Mantl, F- Zahgger, Jos. Jagodic\ Ro- za Zamparutti, F. Junger, Martin Kopušar, Jos. Plavc, Franc Kač, V. „ ,,Zaiiy, I. Dečko, Rpko, Meštrov, Elza 1 bKirbiš. V. Dofek, Ö. Achleitner. Justi vitKovačič-Vošnjak, Alojz Mastnak,. M. ^jRebeuschegg, R. Eichholzer, Viktor v?'Wpgg, P. .Mfttkovic, Vine. JaniC, Illfcnez in,, P,a.cc.higifq, Celje, tvornica čokolade »Union«, Baldasin, Celje — Zagreb. c Rndarska zadruga v Ljubljani je naklonila drž. krajevni žaščiti de- ce in mladine v Celju 230 Din, za kar izreka odbor v inieau uboge. de- ce najlepžo zah.valo. c Za birmo molitvenike, rožne vence in primerna darila v veliki iz- :l biri. priporoča tv,. K. Gpiičar ydv., ^ Celje, Kralja Petra cesta 7, veletrgo- vina s papirjem in knijgarna. c Vsem cenj. botrom in botram pri- poroča tyrdk.a.K;ramar & Misl-ejsyojo zalogo molitvenikov, rožnih vencev, nogavic, rokavic, torbic ter pajčola- nov in venčkov za na glavo. ( Jftlade inaniice, ali se zayedate, kako koristen je za vaše malčke sve- ži zrak in solnce? Ako še nimate v to svrho prometnega sredstva, obr- i.uite se na tvrdko JKramar & Mislej v Celju, ki ima veliko izbiro otros- kih vozičkov. c Nočno lekarniJško shižbo ima od !6. do 22. t. m. kr. dvorna lekarna "Pri Muriji pomagaj«. c Gasilska in reševalna četa Celje. °a 17. do 23. t. in. ima službo IV. vod, mspekcijo cast, precis, g. Jell-enz. c Kino Union. Petek 15. t. m.: »Ži- vim in ljubim.« izredno lep film. V glavm vlogi Joan Crawfordi Pr€(1. igra: zvočni tednik. — Sobota Ki., nedelja ]?., „onedeljek 18. t. m.: »Dekhca Ivana« (»Devica Orlean- ska«), Zgodovinski velefilm. V glav- nih vlpgah Angela Zalokar, Gustav Grundgens, Heinrich George in Too- -dor Loos. Predigra: zvočni tednik. — V nedeljo ob 10. matineja . Torek 19^ f sreda 20., četrtek 21. t. m. ob 16.15 in 18.30: »Skozi puščavo«. Velefilm po slovitem romanu pisatelja Karla Maya. Razkošje in čari daljnjega 'Orienta. Predigra: zvočni tednik. — Na praznik 21. t. m. ob 10. matineja, ob 20.45 nov spored: Velefilm »Le- gong« in zvočni tednik. Sokolska akademija v celjskem gledališču Nekaj boljšega, lepSega in pestrej- goga, pri tern pa telovaclno in estet- sko vzgojnejšega, kakor je bila so- kolska akademija v p«tek 8. t. m. v Mestnem gledali^ču v Celju, si je težko misliti. Res, da ni bilo bojaz- ni, da bi občinstvo ne prišlo, če So- kol kliče, a da bo prišlo v takem šte- vilu in s takim navdušenjem, pa v sedanjih časih res ni bilo pričako- vati. Pa kako bi ne bilo občinstvo navdušeno, ko so p avso vnemo vio- žili v to akademijo organizatorji in telovadci od najmlajših do najsta- rejših, od začetnikov do olimpijeev. Kako so se pripravljali, tako nestrp- no pričakovali ta svoj praznik, ko nastopijo na odru, naši malčki. Kti- ko jih je bilo lepo videti teh 16 moš- ke in ženske dece, ki so akad-emijo otvorili. Deklice so se nagajivo ozi- rale po dvorani, če jih paC vidijo skrbne mamice s parterja, dečki pa so zbirali vso svojo skrb, da ne za- mudijo kakega takta, marveč še po- tegnejo, če bi kje nastala nepazljiva soseda. Za yse te domisleke moramo bii hvaležni vaditeljici sestri Milki Lojkovi. Piko Polonico ženske dece je lepo uvežbala s«stra Inkretova, vajo s »Sekirami« moške dece pa brat Pertot. Pravo ugibanje pa so napravili nočni metuljčki z lampi- jončki. Zaradi prestavljanja in po- zornosti na lučne efekte je bila vaja zelo težka in je vendar dobro uspela, kar je zasluga s. Lojkove. Moška de- ca je po načrtih br. Burje nastopila s palicami in pokazala vso strum- nost. Občinstvo so pa menda najbolj navdušili kozaki žeriske dece, ki so čisto po kozaških motivih tekiiiova- li v plesu in ros tudi dokazali prav neverjetno spretnpst. Z veliko po- žrtvovalnostjo jih je uvežbala s. Loj- kova. Devetorica višje moške dece po navodilih br. Sparhakla je pre^ hajala že k pravi telovadbi, enako kakor trgovsko-obrtni naraščaj pod vodstvom br. Koyacica. Krona večera pa je bila melodra- ma »Soči«. Kdor je ni videl, je ne dpživi nikoli. Škoda le, da so jo — izzvani po aplavzu —- ponovili. Iz- gubila je nekaj na efektu, ker je bi- lo pač. prvič občinstvo vse drugače presenečeno. Br. Prelogu in recita- torju br. Cergolu vse priziianje! Pe- torica ženskega naraščaja po navo- dilih s. Lojkove je istotako ugajala. StarejSo vrsto je postavilo 16 bratov na oder, ki so pokazali razvoj pro- stih vaj od leta 1882. do danos. Nji- hova resna in strumna telovadba je pokazala vrednost telovadbe za gibč- nost in zdravje. Uvežbal je br. Burja. Orodna telovadba, tako skoki moš- kega narašCaja 6ez konja, kakor tudi vaje članov na bnadlji in dro- gu so do.sezali tako vratolom- no spretnost, da je gledalcem zasto- jala sapa. Oba berlinska tekmoval- ca (Grilc in Lesjak) sta tvorila raz- red zase. — Vse izvedbe sta sprem- ljali dobro na klavirju Marička Fer- jančičeva in Majda Zorkova ter tako pripomogli k uspehom. Bil je lep večer, kakor takih, ljubkih in vzgoj- nih, no najdeš kmalu. Kdor ga je zamudil, ne more niti oceniti svoje zamude. — m — „Gozd" Ljubljanska drama je uprizorila v torek 12. t. m. v celjskem gledališču komedijo »Gozd«, delo znanega, leta 1878. umrlega ruskcga pisatelja A. N. Ostrovskega. Igra je kljub svoji starosti Se vedno učinkovita. Avtor slika ljudi in življenje v »temnem carstvu« ruskega »gozda«, v onem človeškem okolju, kjer ni prostora za ljudi s srcem in dušo. Zastopnika »gozda« sta graščakinja Gurmižska, zapravljiva, koketna, licemerska, še Jlfcdnl^...... je vedno na svojem tnestu, ponoci in v meqlif buvji in dežju. 2reklada in utrw jenosti ga varujejo PALMA GUAM-PODPETMIKI ;PALMA-OKMA GUMt PODPLAJi Oobe se prl vSBKBni CoHjarskem ipojttrul vedno ljubezni željna ženska, in sko- pi, pohlepni, prostaški trgovec Vos- mibi-atov, pošteni, s čistim srcem obdarjeni, CloveCanski svet pa pred- stavljata propadla potujoča igralca Nesreča in Sreča, ki sta priäla v ta »gozd«, a ga nista mogla izpreme- niti ali vsaj izboljšati. Režija g. Bratka Krefta je dala igri polno, naturno življenje s kr$p- ko podčrtanimi liki. Izvrstne so bile kreacije gc. Nablocke (Gurmižska) ter gg. Cesarja (Nesreča), Daneša (Sreča) in Potokarja (Vosmibratov). Prijetno so se uveljavili ge. P. Juva- nova-in M. Danilova ter gg. Bratina, Plut, Pianecki, Drenovec in Sancin. Igra je dos-egla lep uspeh. Gleda- lišče je bilo polno. Občinstvo je na- vduženo aklamiralo drage Ijubljan- ske goste. — rp — Zalski drobiž S tihim prisitankom nekaterih krajevnili in upravnih ičiniteljev, toda kljub eivergičilemu protestu uglednih gospodarskih edinic, se je izvršila premestitev poStnega urada iz doslej 28 let primernih prostorov Roblekove liiše v reilovlrano Hišo braslovškega hmeljskega trgovca g. Rika Marčiča v Žalcu. , V kratkem bo koniisijski ogled na stavbiŠČu za novo 3olsko zgradbo, odnosno za prižidek k dosedanjemu poslopju narodhe šole. S teiii bti re- šeno v]>rašanje meščanske Sole v Zalcu. 1 Za Sokolski dom v Žalcu j-o bila pä zä'slügl staroste br.1 Vilka Seiiiee küpljena k parceli sedarijega sokol- skega telovadišča še parcela g. ge- nerala Širce. Vprašanje stavbe je s tehi dözorelo in je zanj izdelal celj- ski arhitekt g. Savinšek krasno ski- co. V reprezentahčhi zgradbi bo v dvorani tudi kirio. Sokolsko društvo si je' izvolilo gradbfeiii odbor, ki mu načeluje žalski župan br. Rudolf Lorber, da zbira kainne za potrebno stavbo in novo gledališko dvorano. Savinjsku posojilnica v Žalcu je kupila hišo g. Horvata, v katero se bo preselila že v tekočem letu. Ta ukrep Žalčani iskreno pozäravljajo, zlasti pa zapostavljena polqvica tr- skega pi-ebivalstva. Hišo Saviiijske posojilnice, v ka- teri je'lekariia, je kupil rriagister in lastnik lekarne g. Bono Karčič. Razsii'ila se jc v trgu še vest, da bo prišlo tudi do premestitve poko- pališča Sv. Kancijana na občinski travnik poleg Kunstove gostilne in to vsaj za zapadno polovico tržanov — zaradi ljubega miru na onem bvetu. Sokolstvo Zupni zlet v Celju 14. junija 1936 Po dose dan jih prijavah bo na žup- nem zletu v Celju pri popoldanskem javnem nastopu sodelujočih 1.800. To število sicer še ni končnoveljavno in se bo najbrž še povečalo. Gotovo je, da bo nudil nastop tolikega števila telovadečih pestro in zanimivo sliko. Člani in članice bodo izvajalo proste vaje, določene za pokrajinski zlet v Subotici, enako tudi naraščaj. Deca izvaja lastne župne -viiaje. Napove- dan-o so tudi posebne točke. Na zletu bosita sqdejovali sQkolski godbi izi Trbovelj in Smarja pri Jelšah. Pri- reditev je vezana le na telovadni na- ! stop, veselice po nastopu ne bo in se na zJetišču ne bodo točile alkoliolne pijače. Vsem edinicam so bili ravno- kar razposlani zletni lepaki, ki so učinkoviti po svojem osnytku in iz- delavi. Ob priliki župnega zleta bo izšla slavnostna številka Zupnega vest- nika. Sport t Olimp otvarja svoje prenovijeno in povečano, igridde. §K Olimp bo otvoril v nedeljo 17. t. m. svoje igriš- Ce v Gaberju, ki ga je članstvo s pro- stovoljnim delom popolnoma pre- uiiedilo, podaUŠalo ip\ razäirilo ter napravilo bariero in plot okrog igriš- ča. Za otvoritev je Olimp povabil za nedeljo 17. t m. y Celje renomirano moštvo SK Ljubljane. Po združitvi obeh vodilnih ljubljanskih klubov '¦ Ilirije in Primorja ima danes SK Ljubljana zadostno število igralcev na/ razpolago ter nastopi v Gelju v moöni postavi. Olimp bo moral na- peti vse sile in predvajati zelo dobro igro, če bo hotel doseči časten reaul- tat. Tekma se bo pričela ob 10.45, ob 15.30 pa bo predtekma ualadinskih moštiev Atletikov in Oliinpa. t Klnb älovenskih kolesarjev v Ce- lju priredi'V ned-e^jo 17. it 'm: klub- •'sko dirko na progi Cfelj«—Slovenj- gradec—Celje (100 km). Start ob 14. 1 na Krekovi cesti pred Glazijo, ciij istotam okrog 17.15.' Pi-ijave apreje- mä g. A; Bremec, Celje, Mikloäiceva št. 2, do sobote 16. t. m. t V ožjem tekmovanju za prven- stvo LNf je v nedeljo SK Ljubljana v Ljubljani premagal ZSK Hermes s 4 i 0 (1 : 0), v Čakovcu pa je Ča- kovečki SK premagal Železničarja z 2 : 1 (1 : 0). ' t Poraz SK Celja v Mariboru. Prvo moštvo SK Celja je gost'övalo v ne- deljo v Mariboru in igralo prijatelj- sko tekmo z Rapidom, ki je žmagal v razrnorju 9 : 1 (5 : 0): Celjani so igrali slabo, kakor j-e skoraj žo njih običaj, kädar igrajo izven Celjal Dok- ler ne bo prvo inoštvo vigraiio, po- vezano in disciplinirano, ne kaŽe ho- diti iz' Celja po nepotrebne blamaže. t Vse planlnske postojanke v Sa- viiij^kih Aipäh bödo od Bihkošti da- lje stalno bskrbovane. Kocbekov dom na Korošici je otvorjen že od Velike noči in je stalno oskrbovan. Sriežn© prilike so ugodne in smuka je v'teh višinah še prav ugodna. Aleksandrov dom v Logarski dolini in Frischauf- ov dom na OkreŠlju bosta od bin- koštne sobote dalje stälno o'skrbo- varia. k »časopis za zgodovino in narodo- pisje«. izdaja Zgodovinsko društvo v Mariboru. Leto^nji 3, shopič ima sle- dečo zanimivo in pestro vsebino: Walter Schmid: Poetovio. Dr. 'lju- devit Pivko: Ribištvo v Dravi in nje- nih yodah. Fr. KovačiČ: Slomžeki- ana. Janko Glaser: Literai-ne pred- loge in paralele. Fi*. Baš: Otvoritev Muzeja kneza Pavla v Beogradu. A. Melik: ,;SJovenija l/l (TYanjo B'as). Fei-do Sižič: Korespondenčija RaCki- Strossmayer (Franjo Baš). H. Bruck- ner: Der deutsch-slowenische Grenz- Stran 4. »Nova Doba« 15. V. 1936. Štev. 20. räum (Franjo Baš). F. Minafik: Čr- tice iz zgodovine kemijsko farmaci- je (Franjo Baš). A. Krajanski: O statutu varaždinskog ceha ranarni- ka, brijaca, kupalištara. A. Wissert: Tekst požunskog statuta (F. Mina- fik). F. Schniderschitsch — V. Jugo- vič, Zgodovina lekarn v Mariboru, Celju in Ptuju (F. Minafik). Cvetj-e iz domačili in tujih logov 1—8 (Ja- roslav Dolar)- Zgodovinsko društvo •v Mariboru.i Štuclijska knjižnica v Mariboru. Banovinski arhiv v Mari- j boru. Ta snopič vsebuje tudi 49 slik j in risb k razpravi »Poetovio«. k Zbirko narodnih zdravic za moš- kl zbor, ki jih je nabral in priredil Ljudevit Zepič, umetniški vodja in ¦učitelj znanega in priljubljenega Slovenskega vokalnega kvinteta, je pravkar izšla v založbi Glasbene Ma- tice v Ljubljani. Zbirka obsega 7 pesmi in sicer: Sloven'c Slovenca vabi, Ena kupica, Oj preljuba vin ska trta, Ljubez-en večna ustvarja vse, Zmeraj se veselim, To žlahtno vinsko kapljico, Trink! Trink! saj ga je še več. Zbirka je izd&na v partituri v priročni žepni obliki. P. ST.: Medvedovo selo (Dalje) IX. Prva šola v Št. Petru jc bila za- sebna ali privatim sola organista Martina Zupana. Ta je prišel iz Ca- drama ter kupil z doto svoje žene Urše roj. Pajk iz Konjic hišo na spodnjem koncu vasi. Mož je kmalu spoznal, da bi bila tu šola potrebna. Napravil je torej 1. 1811. pri kapuci- nih v Gelju izpit za vaškega učitelja. Na podlagi tega spričevala je začel v svoji hiši učiti učence, ki so s© pro- stovoljno zglasili. Učil je v sloven- skem jeziku črkovati, čitati, pisati, računiti in peti in sicer vsak dan razen četrtka, cerkveno petje pa še i tudi po nedeljah. Za svoj trud je je- mal, kar so mu starši prostovoljno dajali, za zimsko kurjuvo pa so skr- beli učenci, ki so prinesli vsak dan po eno poleno s, seboj. Ravno obilni pa ti dohodki kakor tudi oni orga- nista niso bili, ker si je Martin Zu- pan poiskal še drugi postranski za- služek: hodil je poleti vsak dan po- poldne na bližnjo Slatino kot godec igrat; razumel se je na gosli, fagot in klarinet. Tako si j-e marlji-vi go- spod polagoma opomogel. Okoli leta 1830. je prodal svojo kočarijo in si kupil precej veCje posestvo v Platu, odkoder je imel daleč v ccrkev, a bliže na Slatino. Na svojem novem domu je deloval Zupan kakor prej, samo cerkveno petje ob nedeljah je imel v Kregarjevi hiši pri cerkvi. Zakaj je nehal s svojo solo, ni zna- no, kajti leta 1836. je pričel kaplan Peter Cenc nedeljsko šolo v leseni bajti, s-everno od sedanjega šolskoga poslopja. Martin Zupan je umrl 29. junija 1849. Kaplan Cenc je imel 20 učencev, večinoma deklet od 10 do 20 let sta- rih; učil je verouk, pisanje, čitanje, računanje in petje, vse v materin- ščini, le tu in tarn je vpletel kako nemško pes-em. — Njegov naslednik Gabrijel Seidl (1839—1841) je nada- ljeval tudi solo, a se je mnogo bolj oziral na nemščino; poučeval pa je tudi ob delavnikih. Sledila sta mu kaplana Franc Gornik. (1841—1845) in Miha Baumkirclier (1845—1846) tudi kot uCitelja. Vsi ti kaplani so po- učevali v Gašparjevi koči, kjer je stala sredi sobe dolga miza, okoli nje pa dolge klopi. Pri vsej marljivosti teh prostovolj- nih učiteljev pa ta šola ni zadoščala. Razumnejši farani so pošiljali svoje sinove k Sv. Emi, v Šinarje ali Ko- strivnico v šolo. Doma pa je nastala še nova za- s-ebna šola posebne vrste: Sin prej omenjenega Martina Zupana, Jakob Zupan, roj. 16. IV. 1826, je obiskoval solo v Kostrivnici, ki je bila takrat na zelo dobrem glasu in je imela le dopoldanski pouk. Popoldne pa je skozi dve leti (1838—1840) poučeval v domaCem kraju pet učencev in si- cer vedno v hiši drugega učenca. Kjer je bila sola, so dobili učenci in mladi učitelj malo južino. Ko je od- šel Zupan v Celj»e v solo, so žalovali vsi za dobrim učiteljem. Splošna in redna sola se je usta- novila šele na priporočilo škofijske- ga šolskega nadzornika, poznejšega knezoškofa Ant. Martina Slomška. V jeseni 1. 1846. je začel kaplan Jože PeCnik (1846—1848) poučevati vsak dan za šolo godne otroke; že koncem istega šolskega leta je prevzel ta po- sel kot provizorični učitelj prej ome- njeni Jakob Zupan, ki je bil že pred tern provizoiiCni šolski pomočnik v Rogatcu. Od tedaj naprej je redna sola. Ker pa ni imela lastnega po- slopja, je bilo potrebno najeti za solo potrebno sobo v hišah okoli cerkve. Izbiral jih je župnik Wolf. Učilnico si je 1. 1853. o priliki birmanja ogle- dal tudi škof Slonišek in baje rekel: »Imate pač lagodno šolo!« (Dalje prih.) »Zjutraj ob šestih, ko se sosed zbu- di, se tudi jaz vedno predramirn.« — »Ali se čuje do sem njegova budil- ka?« — »Ne, njegovo preklinjanje!« * * Mira: »Vera je nepopisno trpela zaradi svojega prepričanja.« — Ma- ra: »Čemu neki?« — Mira: »Vedno je bila prepričanai, da lahko nosi čevlje št. 35, dočim so bili celo čev- lji št 38 že več let preozki!« PUPILARNO VAREN ZAVOD HRAHILNICA DRAVSKE BANOVINE CillE Sprejema hranilne vlo- ge na knjižiee in tekoči račurulzvršujevsevde- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamči j Dravska prej lužnoštajerska liraziilnica banovma z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo ÄQMACEi \..'.vn irr. svojim /JR VSEM. CENJ. DOPISNIKOM sporočamo, da ne moremo objavljati daljših prispevkov, če jih prej memo šele v petek dopoldne. Notice spre- jemamo ob petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. Prosimo vse cenj. do- pisnike, da bi to brez izjeme upo- števali. Proda se poceni: mikroskop (drobnogled), šapirograf (razmno- ževalec), pisalni stroj in ročni plato-voziček na štiri kolesa. Naslov v upravi lista. Molifveniki v raznih vezeh In velikostih kakor tudi rožni venei se dobijo v knjlgarni In veletrgovini s papirjem Franc LeskovšeK Celje, Glftvttl irg 16 Vinofec Marija Hočevar Celje, Razlagova ulica 8a se nadalje priporoča Stanovanie 2 sobi in kuhinjo oddam. Gostilna Jadran, Celje, Zavodna. Za bi^mo tire, zlatnino na obroke brez pribütka Žepne ure Din 35'— Anker ure Din 50"—, 90*—, 140—, 180"— Zapestne ure Din 95'— Zlate ure Din 230'— V primeru potrebe za- dostuje dopisnica in naš zastopnik Vas bo brezobvezno obiskal. M. IIges«-ja sin razpošiljalna ur Maribor B. Lepa otroška postelja se poceni proda. Mariborska cesta 15. Stanovanfe parketirano, 2 sobi, kuhinja in pritlkline se odda takoj. Celje, Ipavčeva ulica 11-1. Lepa mebSovana soba se odda takoj ali s l.junijem Strossmayer- jeva 1, II. nadstr., levo. Odprodaja KlobuRov po najnižjih cenati zaradi opustitve lokala. Staudinger, Celje, Ulica dr. Žerjava 7 Stanovanje suho, solnčno.jtri sobe in pritikline, I. nadstr., se odda s 1. julijem. Mariborska c. 7. Nova enodružinska hiša z lepim vrtom na hribu sv. Jožefa št. 20 se proda. Lepo solnčno stanovanje v novi hiši, 2 sobi in kuhinja, se odda. Stössl, Razlagova ulica 8a. Krasno opremljena soba, parketirana in zračna se takoj odda solidni gospodični ali gospodu po zelo ugodni ceni. Vprašati Go- sposka ulica 25-1, desno. Pohištvo poceni na prodaj: kakor šivalni stroj, pisalni stroj, lustri, stensko ogledalo, pupe za rnoške, ženske in otroške obleke, rogovi srne in jelena i. dr. Vprašati pri Fr. Karbeutzu, Celje, Kralja Petra c. 3. Spcciülna izdelovalnica hladilnikov (oniflr za led) s hlajenjem z elektriko ali ledom za pivo ali jestvine po najnovejšem sistemu. Prevzemam vsa mizarska dela in popruvila po globoko znižanih cenah. Roloji za okna sistem Eslinger. Proračuni in risbe na razpolago. Wartin Pernoušeli, mizarski mojster Celje Gledališka ulica 5 Franjo Dolžan - Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije. streSovodne naprave Prevzema via v zgoraj navedene stroke spadajoEa dela in popravila — Cene zmerne — Postrežba točna in lolidna Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 16,5oo ooo"- Rupujelnpro- d€ijLfc devize In valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilae vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno var* nost in ngodno obrestovanje j Podružnici: Maribor, Šoštani Urejuje Rado Pečnlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tisk