osamezna štev. 60 vin.
Poštnina -• - ®avš$firana.
V Mii&llaiii, v telrlek, une 20, fcDruarla 1820,
Leto XIM
»SLOVENEC« velja
po Otitl ca vej strani Jugoslavijo Id v Ljubljani: ra celo leto naprej. ti. 100-— sa po! leta „ .. „ 35-— sa četrt leta „ . . „ 30-— sa «n mesec „ ., „ 10-—
Za inozemsrva oelole^no K140--
Sobotna izdaja: sč
Sa oelo leto.....K 20-—
za iflozemfltvo. . . . „ 25w
_ _ Uredništvo je t Kopitarjevi allol itev. S/DL Uoitoplsl se ne vraoajo; nefranklrana p lam;: se ne sprejemajo. Dredn. tolef. š4*. Sfl, npr a vit. štv. 328.
esa Inamatfc OB
Itaostolpna poHtarata (M ona stroka tu 3 mm »tiiHi aM ■)■
uradni rssgtasl,
Itd. . . . mI3m
W uiviOa nt M eWM
HajmanJšl oglas 58/9mm
lahaja vsak tet termit j tiedeljek ln du pa
<* V srl zjutraj.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je t Kopitarjevi ttl.6. — Radu pošta« bran.
ljubljanske št. 650 sa naročnino ta št 349 n oglasa, arstr. ta češke 24.797, ogr. 28.511, bosn.-hsra. 7563.
Dr. Brejc — del
Beligrad, 25. februarja. (Izvirno.) Za predsednika deželne vlade za Slovenijo je imenovan dr. Janko Brejc.
Če bi ne bilo nad vse grdo in zločinsko, bi bilo zabavno opazovati razne politične nasprotnike, kako se trudijo izkopati iz politične preteklosti vse, kar bi bilo pripravno za osebne napade naših lož. Pri tem pa imajo to smolo, da imajo sami polno masla na glavi in je samo naši lojalnosti in poštenosti pripisati, da nismo segli po istem orožju, ki se ga poslužujejo oni sami. Kar ti politični krti počenjajo, nas pusti hladne, ker bi oni samo lahko Boga hvalili, ako bi bil njihov ščit tako čist in svetel kakor je naš! To kar natol-cujejo po časopisju na rovaš VLS, morejo natvezati pač samo ljudem, ki jim niso znane politične razmere Slovenije med vojno. Kdor je zasledoval >Naprejevc« napade na VLS glede njenega zadržanja med vojno, se mora naravnost smejati; vsak otrok pri nas ve, da so bili med vojno najboljši in ožje VLS klica rji jugoslovanske ideje.
Nihče pa šc ni pozabil, kako so se celo možje iz socialdemokratične organizacije htidovali, da je bilo slovensko so-cialdemokratično vodstvo gluho in slepo za naš jugoslovanski pokret, ki je potegnil za seboj tudi socialistične mase in prisilil vodstvo, da sc jc zganilo, ko so drage stranke vse pripravile za čas prevrata, o katerem je vsak razsoden politik vedel, da pride. G. Kristan, ki je imel tudi tedaj ozke zveze z nemškimi socialisti, kakor jih ima danes, je skoro do zadnjega branil samo razredno stališče in se je za samostojnost Jugoslovanov brigal toliko, kakor za lanski sneg. Zato so bili napadi »Napreja« za nas tako smešni, da nanje niti reagirali nismo.
Mi v tem pogledu tudi vsakemu priznavamo, aiko jc v tistih časih požrtvovalno sodeloval, naj si bo katerekoli stranke; celo dr. Žerjavu, ki se je izkazal najhujšega, četudi nc modrega, nasprotnika VLS, priznavamo njegovo požrtvovalno delovanje med vojno.
Mi pa tudi nismo izkopavali v nasprotnem časopisju glorijc, ki so jo pevali avstrijski misli, nismo preiskovali srca in obisti demokratskim in drugim veljakom, pri katerih bi našli kope grehov, kakor jih pri naših voditeljih ni! Dobro
vemo da se mnogi niso upali tedaj jasno
in odločno nastopati, kakor smo mi, ker so sc bali, da bi naš narod po vojni še več trpel kakor prej in bi ga nemštvo popolnoma zatrlo; po slabih informacijah, ki so jih zajemali iz avstrijskih virov, so bili namreč prepričani, da bodo zmagale centralne sile. Mi, ki nismo niti trenotek dvomili, da odbije Jugoslovanom itak zadnja ura, ako centralne države zmagajo, smo si izbrali za parolo: ali življenje ali smrt. Zaradi tega pa nismo na nikogar vrgli kamenja. Marsikateri od takih mož jc stokrat boljši Jugoslovan kakor tisti, ki so prej molčali in se skrivali, danes pa trkajo mogočno na svoje jetično-jugo-
Jovanske prsi!
Toda ti politični mazači, ki vodijo vsn politično modrost samo v brizganju gnojnice — nc morda v zdravi in potrebni kritiki javnih delavcev — so začeli nesramno lagati, ker resničnega zoper VLS ne vedo ničesar povedati. Neglede ra to, da »Slovenec« v vojni dobi skoro do zadnjega časa ni bil v rokah VLS, kakor jc bil »Slov. Narod« ves čas vojne v rokah tedanje narodno-napredne stranke, neglede nato, da pristaši VLS niso odobravali tedanje pisave »Slovenca«, v katerega uredništvu ni sedel niti en član sedanjega uredništva, je grda laž, kar je pisal slovenski liberalec v »Bcogradski dnevnik« in je potem »Slov. Narod« z veliko slastjo ponatisnil, pod dr. Šustcršičem, ki ampak smo ga ravno dati, nikdar ni zapisal vrbe!« Noben slovenski
»Slovenec« tudi ga nismo branili, m i začeli napa-besed »Srbe na duhovnik ni s prižnicc klical »Srbe na vrbe«, pač pa so bili ravno slovenski duhovniki tisti, ki so zavoljo s r b o -filstva polnili avstrijske ječe in ki jih je pretepala in m r c v a -r i 1 a tista nemška sods >>a, s katero se danes demokratje neprestano pogajajo in pri tem s socialisti tekmujejo v licitacijah. Ker pa ti avstrijski junaki vedo, da s takimi lažmi morejo farbati samo nepoučene, ki ne poznajo slovenske politične medsebojne zgodovine in da jim v Sloveniji nc sede na tak Hm niti en kalin, širijo po svojih plačanih agentih po deželi o naših najboljših možeh druge laži, ki bi utegnile tudi v Sloveniji pri nepoučenih učinkovati. Tako samostojni priga-njači demokratske politike po deželi, kakor slišimo, širijo druge najnovejše laži.
Prva laž: »Škof je telegrafično prosil papeža v Rimu, naj posreduje pri laški vladi, da ne bi dalje pošiljala slovenskih ujetnikov domov, dokler ne bodo končane pri nas volitve, češ, da so ujetniki proli VLS. Zato so poslali Lahi Slovence v Si-
cilijo, kjer kopljejo žveplo. To delo pa je silno nezdravo.«
Druga laž: »Dr. Korošec jc poslal na Laško več vagonov živil zato, da bi pridržali Lahi naše ujetnike, dokler nc bodo pri nas končane volitve.«
Take ostudne, četudi neumne laži trosijo agenti liberalnih strank po deželi in jih pri tem nič ni sram, da so šele politih i VLS in naše časopisje morali začeti odločno borbo za povrnitev naših ujetnikov na Laškem, ker se demokratska vlada zanje ni brigala. Mi tega dejstva nismo izrabljali, ker v politiki ne meše-tarimo.
Toda to povemo jari demokratski gospodi, da jc zbog takih političnih lumparij naše obzirnosti konea' Če hočejo po vsej sili, da pokažemo svelu njihovo pravo lice in licemerstvo, smo ji na razpolago. Nam sc tak boj gnusi, pa če ga na vsak način hočejo, ga sprejmemo, pa to jim že danes povemo, da bodo pri tem demokrat je strahovito tepeni!

M <5?
Ugleden nemški diplomat objavlja v »Frajikfurter Zeitung« z dne 11. t. m, tehten članek o jadranskem vprašanju:
Če danes spor za posest vzhodne jadranske obali ne razburja samo duhov v Belemgradu, Zagrebu in Ljubljani, ampak povzroča tudi voditeljem entente v Parizu in Londonu težak glavobol, je vir vsega zla londonskipaktiz aprila 1916, proslula zadoJžnica, ki si jo je Italija dala izstaviti kot plačilo za svoj vstop v svetovno vojno. Kot pest na oko sc je prilc-gel ta proizvod srednjeveške tajne diplomacije na sveto pravo malih narodov, na katerem se je frazeologija entente tako rada naslajala. Ker če se upošteva narodnostno načelo, potem so Istra, veliki kos srednje Dalmacije, južnodalmatinska mesta in cela skupina otokov, ki leži pred Dalmacijo in ki so jih hladno vrgli novemu zavezniku v naročje, po naravni barvi svojega obraza čisto slovenski in čisto hrvatski in kvečjemu nalahno posuti s par italijanskimi pegami. Latinska sta v teh pasovih preteklost in spomin, slovanska sedanjost in bodočnost in pri najboljši volji ni mogoče prikrojiti nobene višje »p r a -v i c e« Italije do tkzv. »a 11 r a s p o n-d a« kot je pravica, ki jo jc imela Nemčija do baltskih pokrajin.
Londonska pogodba je pa nasprotovala tudi vsaki politični predvidevnosti, ker je lc. tedaj mogla pravilno učinkovati, čc bi bila Avstrija sicer premagana, a bi bila ostala živa. Ko sc je drugače zgodilo, so
sicer Italijani ostali pri svoji pogodbi, a ss
se vgnezdili z ne ravno rahlo silo v Istriji in Dalmaciji; toda tudi Jugoslovani so se poslužili narodnostnega načela in so zahtevali skoro vse ozemlje vzhodno od Soče za svojo novo srbsko-hrvatskon slovensko državo.
Da se reši ta spor jc v novembru 1919 Wilson, nepoznavajoč svet, v vlogi razsodnika predlagal novo italijansko-jugoslo-vansko mejo, ki sicer še vedno prereže z ostrini nožem jugoslovansko ozemlje, toda prisodi od istrskega polotoka samo tri četrtine Italiji. V ostalem bi po ameriškem načrtu cela Dalmacija pripadla Jugoslaviji, Reka z ozadjem in podobno tudi Zader bi bila nevtralizirana pod varstvom zveze narodov. Za Jugoslovane ni bil ta Wilsonov močnik nič kaj slasten, ker bi pač tudi tako prišli stotisoči njih rojakov pod tujo vlado, toda Italiji na ljubo so ga ententini kuharji šc bolj pokvarili. Clemcnceaujcv in Lloyd Gcorgcjev predlog jc od reške državice pustil samo še internacionalizirano mesto in ponuja Jugoslovanom Sušak; zato jc pa potisnil »za varstvo Trsta« \Vilsono-vo mejno črto dalje proti vzhodu. Jugoslovani so potem v svojem protipredlogu odločno odklonili, da sc izpremeni Wilsono-va črta v njih škodo. Odgovor iz Pariza na ta v resnici pomirljiv posredovalni predlog jc prišel kot strog ultimat: Tekom štirih dni brezpogojno pristanite na ententin predlog, sicer stopi v veljavo londonska pogodba. Vendar jc bil odgovor bclgrajskc vlade, četudi zavit v prijaznost in nado na bodoč sporazum — odločen: Nc moremo! Tako stoje stvari danes.
Da si ententa prisvaja italijanske za-« hteve, ki sicer ne zadoščajo zahtevam najglasnejših imperialistov v Rimu, jc razumljivo, ker vrana vrani nc izkljuje oči vrabcu na ljubo. Poleg tega se jc, kot sc dozdeva, posrečilo Nittiju, vtepsti Clcmen-ceauju v glavo prepričanje, da so med Jugoslovani pravi zavezniki entente, Srbi, nagnjeni k popustljivosti in da se samo Hrvatje protivijo rešitvi jadranskega vprašanja, kakor ga žele London in Pariz, da pa ti ne zaslužijo posebne pozornosti, ker so se do zadnjega borili za Avstro-Ogrsko. V. resnici pa so vsi Jugoslovani, brez razlike plemen in strank edini, ko zavračajo italijanske zahteve in vsem je skupno razočaranje nad najnovejšim razvojem stvari, Iti je toliko večje, ker so si od regentovega potovanja v Pariz mnogo obljubljali in ker so tudi v zadnjem času imeli Nittijevo stališče za" bolj pomirljivo. Na zborovanjih Sirom države in v časopisju vseh smeri se jasno izraža nc samo gnjev proti Italiji, ampak tudi zlovoljnost nad cntcnlo. Posebno burno jc bil pozdravljen na nekem belgraj&kem protestnem zborovanju Čabri-
„<i©sp& nem ik9 kisrsu"
Švedska vaška povest. (Švedski spisal Avgust Bondeson, prevedel France Hrast.)
(Dalje.)
Tako je minila zima in začela se jc bližati pomlad. Stinine kokoši so se sedaj morale zadovoljiti s kurnikom v hlevu. Po dnevi so že davno smele na dvorišče in brskati po gnoju. Njen mali beli petelin z dolgimi srpastimi peresi na repu in z velikim grebenom, ki je bil dobil od mraza ozek belomoder rob, se je postavljal po gnoju in je bil tako priden ata in jc znal tako lepo in presunljivo peti, kakor noben drugi kmečki petelin. In odgovor je dobtl vedno, kajti iz Kaline sobe jc kričal nemški velikan svoj kokrokro66«, da jc odmevalo po celi hiši in da so se tresla posteljna pregrinjala.
Stinino licc se jc od nekaj časov sem malo razvedrilo. Kajti troje ali četvero njenih kokoši jc tudi začelo lepo nesti pod posteljo v sobi, tako, da jc bilo vendar verjetno, da bo imela Stina iajca za pjrhc doma. In to jo jc tolažilo.
Berta se šc vedno ni mogla odločiti, da bi izpustila svoje kokoši. Krmila jih je
v sebi. In nesle so, da je bilo veselje; zdelo sc je, kakor da hočejo nanesti celo premoženje.
Neki dan v mesecu marcu jc bil pa prav lep. Solncc je grelo, da jc sncžnica naravnost lila s strehe. Berta jc odprla kun.ik. in vrata, da gredo »nemke« vun in se pokažejo.
Petelin jc korakal s počasnimi, okornimi koraki naprej in gledal oprezno okrog sebe, kokoši so ukljale za njim. Ko je prišel v vežo, jc ■ koči! na prag in zapel enkrat in potem še enkrat.
To je slišal Stinin petelin, ki jc bil s svojimi kokoši zunaj pri plotu. Takoj je odgovoril in priletel skozi plotna vratica na dvorišče, da pogleda, kdo se predrzne peti na dvorišču. Stinin belec in našopiri vratno perje; rep in peruti pa pobesi. Tudi Bcrtin »nemcc« stegne vrat. En skok in žc sta skupaj. Šc en skok in že udarita z nogami in perutmi druga ob drugo. Perje frči naokoli in pokaže sc kri. Stinin belec sc noče podati, čeprav ima že ves greben razsekan.
Berta je smehljaje sc gledala ta prizor, zakaj dobro je vedela, kdo dobi ba-tine,
V tem hipu skočita petelina drug od drugega. Bclcc zapoje ter začne pikati po zemlji, kot da hoče najti okrc-pčevalno zrno.
Tudi »nemec« zapoje in pika, Potem se zapodita zopet drug na drugega. Sedaj
je belcu pogin gotov. »Nemec« bije po njem s peruti in seka s kljunom, lako da belec ni več bel, ampak črna in rdeča kepa zemlje in krvi. Berta skoči v kuhinjo po škaf vode, da polije mesarska bojevnika.
V	tem pa priteče Stina in vidi, kako slabo sc godi njenemu belčku. In predno jc prišla Berta. z vodo iz kuhinje, jc Stina zraven, sune »nemca« z nogo, da jc zletel skoro na streho in pograbi svojega belca.,
»Ti revček ti! Saj si skoro mrtev!«
V	tem opazi Berto.
Kaj imaš zato tega zlomkovega bahavega petelina, da mi uničiš mojega? je zahreščala, vsa tresoča sc od jeze.
»Kaj sem jih jaz spravila skup? Tvoj je začel in priletel na mojega!« jc dejala Berta malo jccljajc.
»Seveda! Tvoja ničemurnost je kriva vsega!« je kričala Berta. Naročevati si take peteline kot bike — gosposke peteline, kakopak! Ti gospa nemška kura ti! Tako bodi tvoje ime, da veš, ti —!«
»Kaj? — Kaj?! Vrag te vzemi, ti —! Na, to imaš za nemško kuro, ti čarovnica umazana, ti! — Ali se spomniš na žito, ki si ga natvezla Kaliju na nos, da mi delaš /gago? Fcj, li spaka spakasta!« jc kričala Berta in grozila Stini s pestjo. /Nc. zaslu-zis drugega kot —,*
»Kaj hočeš, ti zgaga, ti čarovnica ti?!«
Bili sta že čisto blizu.
mu teče kri in kako jc ves umazan!« jc tarnala Stina. — »Ti se šc smejaš, ti —.« ln udarila je s petelinom po Bcrli, da jc bil ves njen obraz pomazan s krvjo in blatom.
Berta je poskočila od jeze. Potegnila je z obema rokama enkrat po licih, potem pa skočila na Slino in jo zagrabil a za lase.
»Na, ti ničvrednica, ti! Na Na!«
»Izpusti me, čc ne lc razp: askam kot mačka miš!« jc. kliknila Stina in izpustila petelina, ki je. obležal, kamor je priletel.
»Na, li zgaga ti! Na, lo imaš za gospo nemško kuro in za žilo in za — na!«
»Ti nemška kura ti, ti, nemarna! Šš! Lc praskaj, le! Šš! Tc bom žc naučila praskati! Lc skači, le, ti packa, ti! Tudi skakati te bom naučila, da boš čutila svoje kompeti' — — —,«
Na, na!«
Šš!«
Lasali sta se, praskali in kričali, ka« sta lc mogli in nobena ni hotela odnehati,
Sven in Kale in Janez in Ivanka, so, začuvši krik, pritekli, vsak z drtige strani,
Kaj sta znoreli, babnice ali kajl« je vpil Kale.
-Nehajte vendar!, jc miril Sven.
»Matere, nikar sc nc fcpitaK je prosi! Janez,
am _ i: ... i-i
*iuau. niriit: hotela razdružiti.
lc
kričala Ivanka in jih
novič, eden izmed sarajevskih zarotnikov, ko jc izjavil: »D'Annunzio, Nitti, Lloyd Gc-orgc in drugi imperialisti naj vedo, da smo bili do danes z njimi, da bomo pa od danes naprej z vsakim, naj bo to že Schcide-marm ali Ljenin ali kdorkoli. < Ni več osamljen glas, čc zagrebške »Novosti« izvajajo, da se je zopet enkrat v svetovni zgodovini pokazalo, da so gospodarski interesi močnejši od idej in če nadaljujejo: »Morda tudi ne streme več naši interesi, če jih globje in natančneje pojmujemo, proti zapadli; mogoče nas danes veže več interesov z Avstrijo, Češkoslovaško in Nemčijo kot z zapadno Evropo, morda bi nam bolj koristilo, če bi preostanek našega žita, v slučaju da ga imamo, dali Nemčiji in Avstriji, mesto Franciji, katere državniki nam skupno z italijanskimi in angleškimi nastavljajo nož na grlo.«
Jugoslovani ne upajo še na bajonete, ter država, odrezana od ententinega dovoza, nikakor ni v stanu voditi vojne; vsa poročila o mobilizaciji so izmišljotina. Upajo pa na Wilsona in Združene države, ki so vnovič izrecno ugovarjale rešitvi jadranskega vprašanja, kot sta ga predlagale Francija in Anglija. Toda naj že ta nada vara ali ne, .Jugoslovanom bo ostal v spominu na pijačo, ki jim jo toči »zavezniško prijateljstvo« zapadnih sil, za vedno na jeziku gorjup pookus.
Češka.
Gospodarske ljudske šo!c.
Narodna zbornica v Pragi je sprejela zakon o gospodarskih ljudskih rolah, ki jc stopil te dni v veljavo. Ta nova oblika šole naj izpolnjuje dvojno nalogo. Potem, ko je kmetski sin ali dekle zadostilo splošni šolski dolžnosti, naj bi te šole poglobile njegovo splošno izobrazbo, ki jo je pridobil na navadni ljudski šoli. Na drugi strani naj gospodarske ljudske šole pripravljajo kmetsko mladino na poznejše praktično življenje s tem, da dopolnjujejo njih znanje z najvažnejšimi nauki iz praktičnega gospodarstva, da okrepijo željo po višji gospodarski izobrazbi in pripravljajo za obisk nižjih kmetijskih šol.
Pouk je dvoleten, traja celo šolsko leto in je po zimi bolj teoretičen, po leti pa praktičen, na polju, v gozdu, pri sadju itd. Kjer se bo pokazala potreba, se bo razširila šola za en letnik, v katerem sc bo gojila predvsem ona stroka, ki prevla- , duje v dotičnem kraju. Učni predmeti so: učni jezik (češčina), računstvo, osnovni nauki iz prirodoznanstva in narodnega gospodarstva, v kolikor se tičejo kmetijskih pridelkov, državoznanstvo, zadružništvo in zavarovanje, nauk o zdravju in telesni vzgoji. Dekleta se bodo v šoli učila gospodinjstva in vzgojeslovja. Pouk naj dopolnjuje knjižnica, čitalnica, razgovori, izleti in predvsem praktične vaje. — Gospodarska ljudska šola se ustanovi tam, kjer a tega želi občina ali močne krajevne kmetijske organizacije. 0 tem odločuje kmetijsko ministrstvo, ki obenem imenuje učitelje. Poučevati morejo učitelji ljudskih in meščanskih šol; gospodarske predmete morejo pa poučevati samo učitelji s strokovno kmetijsko izobrazbo. Pouk je za učence brezplačen. Šolo obiskovati je pa dolžna v okrožju dotične šole vsa mladina nad 14. letom, če ne obiskuje kake druge gospodarske ali srednje šole, ali čc se ne posveti kakemu drugemu — ne kmet-skemu — poklicu. Stroške za vzdrževanje šole, plače in nagrade učnemu osobju, nosijo krajevni činitelji (občine itd.). V revnejših krajih bo po možnosti prispevalo k stroškom kmetijsko ministrstvo. Za praktične vaje poleti mora imeti šola kos zemljišča in potreben inventar. Šola stoji pod upravo in nadzorstvom krajevnega šolske-
Ampak to je bilo nemogoče. Tolkli sta se, suvali in lasali, dokler se nista obe zvrnili v umazano mokri sneg.
To ju je malo ohladilo in zlezli sta narazen, druga od druge. Toda, Gospod Bog, kakšni sta bili! Lasje so jima viseli okoli glav kakor čarovnicam, obraza sta bila razpraskana, vratni ruti čisto zmečkani, modrca in srajci razcefrani, tako da so se videla prsa. To je bil peklenski metež. Vidite, zopet en dokaz za staro resnico: česar koli se ženske poprimejo, tako so povsod prve.
Sedaj ko sta bili narazen, nista bili več v stanu, da bi se še tepli; zmerjali, kričali in vpili sta pa obe, kar sta le mogli in solze so jima tekle iz oči huje kakor žganje iz kotlovskih cevi, kadar se kuha. S ven in Janez sta zvlekla Stino v hišo in Kale in Ivanka sta peljala Berto v sobo. In potem je bil mir — vsaj zunaj na dvorišču.
Medtem je nemški petelin zbral okrog sebe vse kokoši, Stininc in Bertine. In nagibal se je na desno in levo, hodil okoli njin, pel in se obnašal kakor pravi gospodar.
Mali belec je pa ležal, kjer je obležal. Ne samo to, da ga je naklestil »ne-mec", tudi med pretepom so ga ženski tako zmrcvarili in pohodili, da zanj ni bilo več upanja.
ga odbora, ki sesloji iz zastopnikov vlade, šolske občine, ravnatelja, učiteljstva in onih činiieljov (društev, zadrug itd.), ki sc zavežejo, da plačajo lcluo vsaj 100 K /.a šolo.
Ni mogoče prerokovati, kakšen bo praktični pomen tega zakona. Največ težav bo delalo denarno vprašanje; saj so občine, ki bi mogle nositi ta težka finančna bremena, zelo redke tudi v bogati Češki. Čc sc pa ta zakon, ki je danes šc papir, vsaj deloma uresniči, bo to blagoslov za češko kmetijstvo.
Skupen nastop Čehov ju Nemcev v Šleziji?
Praga, 23. februarja. »Dziennik
Teszinski« poroča: Ministrski predsednik Tusar je sprejel te dni v Pragi nemško odposlanstvo iz Tešinske. Prišlo je do dogovorn, da bodo Nemci v vzhodni Šleziji glasovali v korist Čehov in da bodo zato Čehi oddali v gornji Šleziji svoje glasove Nemcem.
Husifa.
Premirje v Sibiriji.
LDU Berlin, 25. februarja. (DurKU) • Deutschc Allgemeinc Zcitung« poroča iz Kodanja: Kakor javlja »Extrabla<let«, so boljševiški in Čchoslovaki v Sibiri;'i sklenili premirje, v smislu katerega bodo Čchoslovaki s pomočjo boljševikov zapustili Sibirijo,
Prisilno delo med boljševiki. i LDU Berlin, 25. februarja. (Dun. KU) -Bcrliner Tageblatt« poroča iz Bazla: Brezžična postaja na Eiffelovem stolpu je prestregla radiogram iz Moskve, ki poroča o ustpoju novo ustanovljenih boljševiških delovnih armad in ki pravi, da se poslej vojakom ne bodo delile puške, ampak rar.-lično delovno orodje. Delo bo prisilno. Delavci bodo dodeljeni za vse življenje določenim podjetjem. Posamezne armade bodo po navodilih ljudskih komisarjev poslane v one kraje, ki se nahajajo v neugodnem gospodarskem položaju. Ta delovna mobilizacija se bo izvajala z brezobzirno strogostjo in ima namen pokazati, da je prisilno delo več vredno, kakor prostovoljno.
Amerika.
Revizija mirovne pogodbe.
LDU Berlin, 25. februarja. jDun. KU) »Berliner Tageblatt« poroča iz Bazla: Po vesteh, ki so prišle semkaj iz Rima, poroča »Messagero« iz New Yorka, da je pre-cej verjetno, da bo senat sprejel predlog predsednika Wilsona, ki zahteva, da se skliče nova mednarodna konferenca za temeljito revizijo mirovne pogodbe.
Francipa.
Francija izstopi iz latinske novčne sveže.
LDU Washington, 25. februarja. (Dun. KU — Brezžično.) Kakor poročajo »Chi-cago News« iz Pariza, bo Francija izstopila iz latinske novčne zveze, ker ima francoski srebrni denar mnogo višji tečaj, kakor pa znaša njegovo nominalna vrednost, in ker Francija vsled iztihotapljanja tega denarja trpi ogromno škodo. Da se tečaj srebrnega franka spravi zopet v soglasje z njegovo nominalno vrednostjo, je ravno potrebno, da Francija odpove svojo udeležbo pri latinski novčni zvezi. Francija bo ves svoj srebrni denar potegnila iz prometa ter izdala enako množino novega kovanega denarja, ki bo sestajal iz 60 % srebra, 22% niklja in 18 % bakra.
Haiarska.
Proti nasilnosti monarhističnih častnikov.
LDU Pariz, 25. februarja. (Dun. KU — Brezžično.) Ameriški komisar v Budimpešti, Sir Grant Smith, jc vsled ponovnih nasilnosti od strani monarhističnih madžarskih častnikov, ki so dosegle svoj višek v zavratnem umoru urednikov Somogyija in Bacza, posetil ministrskega predsednika Huszarja ter mu dal razumeti, da Zedinje-ne države in drugi civilizrani narodi ne morejo dopustiti, da bi na Mažarskem še nadalje vladal beli teror. Ministrski predsednik Huszar mu je odgovoril, da vlada stori vse, kar je v njeni moči, da bi izsledila zločince ter jih eksemplarično kaznovala.
Nemška Jtvstrija.
Diplomatični odnošap z Rusijo.
LDU Dunaj, 25. februarja. (DunKU) ■ Arbeiter Zeitung' poroča: Okrožni delavski svet na Dunaju jc pri svoji včerajšnji seji sprejel resolucijo, kjer zahteva predvsem vzpostavo normalnih diplomatskih odnošajev z vsemi državami, zlasti pa s sovjelsko Rusijo ter izjavlja, da kljub temu, da so mu znane velike ležkoče pri obnavljanju gospodarskih odnošajev z Rusijo. pričakuje vendar od avstrijske vlade, da nemudoma porabi prvo priložnost za vzpostavo gospodar nega prometa med Avstrijo in sovjetsko Rusijo. Predvsem pa resolucija izraža željo in pričakovanje, do
bodo nemško - avstrijske zadruge storile vse, da stopijo v zvezo z zadrugami sovjetske Rusije,
Mirovni posvet.
Amerika vztraja.
LDU Dunaj, 25. februarja. (ČTU) Kakor poroča »Rcichspost«, vztrajajo Zc-dinjene države na tem, da mora ententa izpremeniti svoj sklep, v smislu katerega bi sc imel okraj Volosko odstopiti Italiji ter zahtevajo močno ingerenco pri vseli pogajanjih zaveznikov, ki se tičejo Dalmacije in Albanije.
Diplomatskih stikov z Rusijo še ne bo.
LDU London, 24. februarja. (Dun. KU) Reuterjev urad poroča: Londonska konferenca je sklenila, da zavezniki nc bodo stopili v diplomatske stike s sovjetsko Rusijo, dokler sovjetska Rusija ne izpremeni svojega obnašanja tako, da se bo strinjajo z zahtevami civilizacije. Do tedaj priporoča konferenca državam, ki meje neposred-uo na sovjetsko Rusijo, naj sc vzdrže vsakršnega napada proti njej, ter jim zagotavlja, da jim bodo zavezniki priskočili na pomoč, kakor hitro bi bile napadene od strani boljševikov.
Trgovinski odnoSaji z Rusijo.
^ LDU London, 25. februarja. (Dun. KU
—	Brezžično.) Sklep londonske konference o vzpostavi trgovinskih odnošajev s sovjetsko Rusijo pravi, da je tako za gospodarstvo Rusije, kakor tudi ostalega sveta potrebno, da se obnovi trgovinski promet med Rusijo in ostalo Evropo. Ta trgovina se bo podpirala z vsemi sredstvi, vendar tako, da se politični odnošaji zapadne Evrope napram sovjetski Rusiji ne bodo iz-premcnili.
Znižanje cen življenjskih potrebščin.
LDU London, 25. februarja. (Dim. KU
—	Brezžično.) Londonska konferenca jo včeraj sklenila, sklicati posebno konferenco finančnih strokovnjakov, ki se bo posvetovala o sredstvih za znižanje cen življenjskih potrebščin in za ustaljenje meničnih tečajev.
Polltline novice.
4- Poziv »Kmetijskemu listu«. V 8.
številki poroča »Kmetijski list« o knjižici »Primite tatu!« Očitati ji ne more ničesar drugega, le okolikor piše o »samostojni« kmečki stranki, pravi, da jo je spisal »per-fekten fanatičen norec, ki zlobnonesramno zavija in na vse pretege laže, ki ga ni sram popolnoma nič ter živi še tisoč let zadaj za nami.« — Ali ste tudi vi drugi čitatelji »tatu« imeli ta vtisk, da jo je spisal perfekten fanatičen norec, če sploh veste, kakšen je tak norec? Ti »kmetje« namreč so tkko učeni, da govore napol latinsko in jih mi pošteni Slovenci komaj razumemo. — V čem knjižica laže, o tem list ne pove nobene besedice. Zato mu rečemo tako-le; Priimke dajati, z norcem zmerjati, ni težko. Kdor ničesar drugega ne zna, zmerjati zna. In kdor ne ve nooenega pametnega odgovora, si pomaga z zmerjanjem. Poživljamo »Kmetijski list«, da natančno in nadrobno pove, v čem knjižica laže in nori, da stavek za stavkom ali odstavek za odstavkom ovrže in dokaže, v čem jc neresnica in norost. Ako tega ne stori, potem vemo, da ničesar drugega ne ve odgovoriti kakor zmerjati. — Ljudje božji
Ea, ki vam je kaj za resnico, vzemite njižico v roke, berite in sodite, kakšen »norec« je knjižico spisal. To jc moral biti zelo pameten »norec«, ki je v živo zadel in razkrinkal norenje vseh demokratskih, samostojnih in drugih političnih lažnikov.
4- Besede in dejanja. Izvrševalni odbor socialno - demokratske stranke se je bavil, kakor poroča »Naprej«, o političnih razmerah v naši državi in je med drugim sklepal — o valuti. »Vprašanje zamene denarja v razmerju 1:1 ali 1 : 4 je v tem primeru postranskega pomena. Ker naše meščanske stranke nočejo izvesti niti davka na vojne dobičke niti premoženjske oddaje, temveč izrabljajo le relacijo 1:1 ali 1 : 4 demagoško v svoje strankarske namene, si proletarijat ne more od take navidezne reforme obetati potrebnega povišanja vrednosti denarja, ki ga prejema za svoje delo.« — Tako torej. Meščanske stranke nočejo izvesti davka na vojne dobičke! To nam povedo socialni demokrat-je potem, ko so sedeli celih 6 mesecev v vladi! Nismo pričakovali, da bodo sodrugl dali gg. Kristanu, Koraču in Bukšegu tako občutne brce. Javljamo pa socialni demokraciji, da je »črna reakcija« postavila na dnevni red parlamenta kot prvo točko zakonski predlog o davku na vojne dobičke. V poneleljek začne parlament delali, — na delo, sodrugi, siccr so sklepi SDS zgolj demagoštvol
-j- Za smeh in kratek čas. Celjska -Nova doba«, bobneči glas , ačelnika JDS, i. dr. Kukovca. ic zapela v uvodniku la-
budjo pesem demokratsko - socialstični vhdi. Iz otožnega mola se prelije ta jo-litična lirika v sledeče ganljivo vzdihovanje o »demokratski« vladi: »Odlični možje so z vsem idealizmom novodobnega socijalnega čustvovanja delovali na izvedbi agrarne reforme, v kolikor jc bilo to dopustno z začasnimi odredbami. Socijal-na zakonodaja, še bolj pa praktične soci-jalne institucije, so bile v najlepšem razvoju. Preskrba prehrane ubožnega ljudstva je bila na najlepši poti, najhujše krize v prometu in rudnikih so vodje demo-kratsko-socijalistične vlade s spretno roko reševali, v kolikor so dopuščale razmere. Autoriteta države in javna disciplina je vzpostavljena.« — čc bi nc bilo človeku bridko, ko# pogleda na razdejanje in zmedo^ ki jo je povzročil šestmesečni absolutizem liberalne in socialne demokracije, bi se moral od srca nasmejati hudobni naivnosti najnovejših političnih trubadurjev.
-j- Štajerski kmetje izključili preosno-vo zakona. Voditelji štajerskega svobodomiselnega »Bauernbunda« (kmetske zve-re) so dolgo časa nosili prapor za ločitev zakona, da bi s tem kazali svojo naprednost. Končno je pa pravim kmetom ta reč začela presedati in čimdaljc glasneje so pnuajali v Gradec klici: Proč z zakonsko preosnovo, kmetje imamo drugih skrbi preveč! Na zborovanju podružnic dne 12. t. m. sc je končno ta ločka črtala iz strankinega programa.
+ Ravnatelj kmetijske šole v Št Jurju ob Juž. železnici, Poročajo nam: Ivan Bcll6 med apostoli .Samostojno. Dne 22. februarja sc jc vršil občni zbor kmetijske podružnice za Št. Jur in okolico. Načelnik ravnatelj Beilc je naznanil zborovanje samo pristašem Samostojne. Niti v časopisju nI objavil zborovanja. Badi tega je zborovanje neveljavno. Naši udje so zvedeli za shod šele uro pred zborovanjem. Takoj ob začetku shoda so nagi ugovarjali, a Belle se je še celo norčeval iz naših. Kot prva in skoro edina točka je bila volitev delegatov. Izvoljeni so bili vsled krivde Belletove sami Samostojneži —i Taki ste g. Belle. Torej tudi Vi ste zaSli v to čedno družbo! Ali bo to Vam in zavodu, ki ga vodite v prid, dvomimo!
Mariborski vladni komisar dr. Vilko Pfeifer bi so rad izognil neljubim posledicam svojega »uradovanja« v Mariboru. A nc bo šlo! Grehi gospodarskega urada in mnogi drugi grehi, ki jih bo roka pravice morala preiskati, kličejo po zadoščenju!
-f Protldržavne elemente organizira Samostojna na državni meji. Ivan Mermolja se shaja skoro vsak dan z največjimi sovražniki Jugoslavije. Pas-kolo iz Svečnice, znan tihotapec in pro-tivnik Jugoslaviji, Siidmarkovci: Haj-nigg, Ferk, Gornigg, Wlassak s Pesnice, orehovski Wratschlco, črešnjevski Kres-nik in taki elementi so danes glavni organizatorji Samostojne na državni meji v družbi z JDS arji. Vse državi nevarne elemente organizirajo in se shajajo na tajnih shodih. Paskolo, Hojnik, Smonig in drugi pa so vsak teden po enkrat v Nemški Avstriji. Kaj poreče na to g. dr. Žerjav, ki je podpiral in negoval samostojno »stranko«.
Dnevna mow£ce.
—	Poročil sc jc gosp. Franjo Artič, železniški uradnik z gdč. Zorko roj. Sekirnik, učiteljico.
—	Dobrodelna eiektna loterija. Na razna vpx-ašanja odgovarjamo tem potom, da smo zapisnik dne 3. februarja izžrebanih številk vsem, ki so ga narOr čili, ali ki so razpečavali srečke, razposlali že pred 14 dnevi. Čc bi ga kdo ne dobil, naj se obrne na loterijsko pisarno. Dobitki sc oddajajo v loterijski pisarni, Ljubljana, Poljanski nasip 10, vsak dan (razen nedelj in praznikov) od 9. do 11. ure dopoldne in od i, do 5. ure popoldne. Zadete srečke so lahko pošljejo tudi po pošti, nakar so bo zadeti dobitek takoj odposlal naslovniku. Čas za dviganje dobitkov jo določen do 16. maja 1920. — Vodstvo loterije.
—	Prošnja za pomoč. 19. februarja je nastal pri Sv. Marku pod Ptujem požar, ki je vpepelil 11 kmečkih poslopij z vsemi zalogami. Škoda znaša okoli 900.000 K. Ljudje so brez strehe, hrane in obleke. Obračamo se do vseh človekoljubnih src, da priskočijo na pomoč tem ubožcem z denarjem, obleko in živili. Prispevki naj se pošljejo naravnost na naslov: »Pomožni odbor za pogorelce pri Sv. Marku niža Ptuja«.
—	Zamenjevanje kronskih bankovcev Avstro-ogrske banltc za kronsko-dlnarske bankovce. Ker je ponekod razširjeno napačno mnenje, da sprejema tisočake v zameno edino lc finačna deželna blagajna v Ljubljani, opozarjamo občinstvo, da izvun Ljubljane sprejemajo tisočake v zameno vsi dav-čni umni v Sloveniji, ki Imajo pripravljene za to potrebne kronsko-dinnrsko
* bankovce. Stranke izvun Ljubljane nnj
.orej zamenjajo svoje tisočake z drugi-:ni bankovci vred pri svojih domačin iavčnib uradih in naj nikar no silijo v Ljubljano, da no bodo imele nepotrebnih stroškov in mudilo časa s čaka-ajem. — Delegacija ministrstva financ sa Slovenijo in Istro v Ljubljani.
— Jeseniško učiteljstvo je v disciplinarni preiskavi radi znanega upornega sklepa proti svojemu nadzorniku. Kakor čujemo, so menda samo štirje glasovali pri konferenci za ta predlog. Glavna krivda zadene predlagatelja m nadučitelja, ki je sploh pustil o predlogu razpravljati. Omeniti je, da sta bila dva izmed učiteljev pred dobrim mesecem v suspenziji, ker sta bila osumljena, da sta nereelnim potom prišla do večjih denarnih vsot, eden je uskok »SlomSkove zvezo«, drugi pa je svoječasno prosil za članstvo, a je bil odklonjen in je	priden dopisnik
»Učit. Tovarišu« Vp« t«-, je značilno, na kakšnem zelniku morejo zrasti taki sklepL Zadevo bomo zasledovali, ker anarhije na šolskem polju ne trpimo. Dovolj je je že med mladino.
—	Redni občni zbor organizacije okrožnih zdravnikov v Sloveniji se vrši v nedeljo 29. februarja t. 1. ob 9. uri dopoldne v hotelu »Union« v Ljubljani po sledečem sporedu: 1. Poročilo predsedstva. 2. Pogodba z okrajno bolniško blagajno ljubljansko. 3. Volitev predsednika in namestnika za tekoče leto. 4. Volitev dveh revizorjev. 5. Volitev dveh delegatov za sklepanje pogodbe z okrajno bolniško blagajno ljubljansko. 6. Določitev udnine za tekoče leto. 7. Honorarni tarif. 8. Dobava sladkorja in špirita. 9. Slučajni predlogi. Radeče pri Zid. mostu, 21. februarja 1920. -Dr. Alojzij Homan, t. č. predsednik.
—	Medjimurski večer priredi kmet ski pevski zbor iz Macinca pod vod stvom svojega župnika Ignacija Lip-njaka dne 3. marca v Mariboru, dne 4 marca v Celju in dne 5. marca v Ljubljani. Sijajen uspeh je žel ta zbor lansko zimo v Zagrebu. Poje narodne pesmi v narodnih nošah. G- Lipnjak je dirigent posebne vrste »ima posebno shvačanje u ritmu, dinamici, tempu, on je često slobodan kao onaj prvotni komponista medjimursko duše, revo-lucijonaran, a svoj« — kakor so ga zagrebški listi opisali.
varovana, bi bila nujna potreba ekspozitura policijskega ravnateljstva v Ljubljani v Kranju.
>— Zvišanje brzojavnih pristojbin za inozemstvo. PočenSi s 1. marcem t. 1. se Zviša pristojbina za vse brzojavke v inozemstvo v dvojni izmeri sedanje pristojbine. Pribitek 1 dinara ali 4 kron s 1. marcem odpade.
—	Nesreča na železnici. Ljubljanski inšpektorat državnih železnic poroča; Dne £4. t. m. sta okoli 17. ure iz postaje Slov. Gradec proti Dravogradu utekla dva naložena tovorna voza in trčila na progi na mestni vlak, vozeč iz postajice Sv. Jedert proti Slov. Gradcu, Pri tem so bili razbiti en osebni, en službeni voz in oba utekla voza. Med potniki in osobjem vlaka je nekaj težko in nekaj lahko ranjenih. Promet ni prekinjen. Preiskava je v teku,
—	Tatvine v Kranju. V Ljubljani tožite o vlomih in o tatvinah, toda pri nas v Kranju ni čisto nič boljše in so vlomi nokaj vsakdanjega. Gospodje vlomilci so že vlomili v trgovine .Sumi, Kolchakcr, Sire, Rant in drugod. Posebne vrste tatvino so pa izvršili vozniki, kateri so vozili blago ubogemu beguncu Carliju iz Kranja na kolodvor in na tej kratki vožnji je bilo ukradenih 14 zabojev blaga, od katerih je dobil Carli le en zaboj nazaj. Vozniki rfo izvedli tatvino pod pretzevo, češ da jc v zabojih tobak, kateri se ne sme izvažati čez demarkacijsko črto. Ker jo v Kranju varnost lastnine tako slabo zo-
lj Redno reknitovanje mladeničev rojstnih letnikov 1896, 1897, 1898, 1899 In 1900 se vrši v času od 1. do vštetega 13. marca 1920. Tozadevni razglasi so nabiti po mestu in na mestni deski.
lj Knjigovodski tečaj starešinstva odpade dno 26. t. m. Nadaljuje se dne 4. marca 1920. Voditelj.	(k)
lj Primorski krožek vabi na svoj 8. de-batni večer, ki se vrši v četrtek dne 26. febr, ob 8. uri zvečer v posebni sobi kavarne »Zvezda«, Predava Franjo Peric o temi: »Jugoslovanski dobrovoljci«. — Odbor.	(k)
lj Za električno železnico. V sredo, 25. t. m. je na Poljanski cesti tramvaj zadel ob tovorni voz in podrl konja na tla. Pri tem se je oje zlomilo, v električnem vozu pa sc je razbilo nekaj šip. To ni prva nesreča, ki se je zgodila na tej cesti. Zato pa poklicane faktorje nujno poživljamo, naj že enkrat potrebno ukrenejo, da bo tramvaj na Poljanski cesti od hiše finančne direkcije pa do gimnazije bolj počasi vozil. Cesta je na nekaterih krajih tako ozka, da se dva široka voza komaj za silo ogneta in nehote krene voznik na progo električne železnice. Vmes pa pridrvi tramvaj, zvoni in zvoni, voznik kolne in pretepa ubogo živino, in če se ne more za časa umakniti, je nesreča neizogibna. Pa to ni še najhuje. Železnica teče mestoma tik ob trotoarju. Trotoar pa je na nekaj krajih tako ozek, da se dva človeka ravno še moreta drug drugemu ogniti. Po trotoarju pa hiti zlasti ob nekaterih urah množica ljudi gori In doli. Zjutraj okrog 8. ure prihajajo gospodinje in uradniki v mesto, mladina pa hiti v šolo, dijaki v gimnazijo, deklice, otroci, v Lichtenthurnov zavod. Pa pridrvi tramvaj, ljudje obstanejo in se stiskajo k hišam; treba samo da kdo stopi neprevidno s trotoarja na cesto, ali da kdo ob drugega po neprevidnosti zadene in ga porine malo v stran, pa se utegne zgoditi najhujša nesreča. Kdor ima priliko opazovati to vrvenje in drvenje po Poljanski cesti, se mora čuditi, kako da poklicani faktorji že davno niso storili, kar treba, da bo tramvaj po omenjeni progi bolj počasi vozil.
lj Pri komandi mesta Ljubljane naj se člmpreje zglasita oziroma javita svoje naslove: narednik Josip Kerina in kaplar Anton Flondra, rojen v Ljubljani, obadva sta se nahajala v staležu 3. čete 1. bataljona 3. pešpolka.
lj Zahvala. Osobje podjetij K. t. dr., posebno ono Jugoslov. tiskarne, ml je povodom prerane smrti mojega soproga izročilo lepo zbirko K 700.—, Jugosl. Strok. Zveza pa darovala K 100.—. Za to velikodušnost kličem vsem: Bog plačaj stotero! .— Marija Logar z otroci.
lj Tatvina. Antonu Riflju na Starem trgu št. 32/1. so bile ukradene tri rjave svinjske kože, 1 bela svinjska koža, zrezana koža za tri pare dokole-nic in 4 pare podplatov. Tat je vlomil v zaklenjene kovčke.
lj Ljubeznjiva sestrična je Pavla Majdičeva, bivša natakarica, katera je ukradla svojemu bratrancu 194 kron. Pavlo njeni sorodniki, med njimi tudi njena mati, ne marajo in pravijo, da je izprideno dekle, katero rado zahaja posebno v kavarno »Slon«.
lj Vojaški trenski tovorni voz jugoslovanskega dragonskega polka je bil ukraden na dolenjskem kolodvoru.
lj Izvabljena obleka. Stanko Per-tout je potreboval denarja in je zato prodajal v neki ljubljanski gostilni neznanemu falotu obleko in površnik zelenkaste barve v vrednosti 1500 kron; falot je obleko vzel, rekel, da gre po denar, toda Pertout je čakal zaman denarja in obleke, s katero je tujec izginil.
Prosveta.
pr O StranBovem »Netopirju« samem ne nameravam govoriti. Delo se veseli dejstva, da pride vedno zopet še na oder. Ker pride tudi na večja gledališča, bi bilo opravičljivo tudi, da se igra v našem gledališču, da ne bi temu nasproti stalo dejstvo, da bi od nemških glasbeno-dramatičnih del spadala na program vsekakor prej druga dela in bi dela operetnega kova šele potem prišla v poštev. No da, to je posebnost našega gledališča, da pridejo le samo taka do vprizoritve. Vprizoritev jc bila dobra, bodisi glede solistov, zbora, scene in režije, glede orkestra pa še zlasti. Nian-siranjc dinamike in vedna labiliteta tempa v dimenzijah izpočetka označenega časo-mera, ki velja za kompozicijo le povprečno, ie viden, neovrgljiv znak, ki daje g. Brczovšku prednost pred našim prvim dirigentom, pri katerem, žal, le dobrine zaman pričakujemo. Med pcvcc jc v to opereto -zašla- tudi gdč. Zikova; ki je sodelovala s svojim krasnim glasom. Mnogo raj-šc bi jo seveda slišal kje drugje. G. Brc-
zovšek ima prav, če tudi zase zahteva dobrih sodelavcev med pevci, ni pa prav, da ta k;.pclnik ne pride do opernih vprizoritev, takor bi zlahka mogel. Seveda bi tedaj g. prvi kapelnik trpel preveč izdatno, to je namreč tako, da drugi dirigent ne sme napraviti več nego prvi, kajti v tem slučaju bi postalo vsem popolnoma jasno, kar je nam znano že od uprizoritve opere »Mignon«, da sta namreč kapelnika svoje vloge že zamenjala. Gojimo nado, da bo g. intendant poskrbel zato, da dobimo to sezono še večjo vrsto operetnih predstav in pa še kakšen »Sanjam« podoben balet tudi. Prepričani smo, da bo v tem vrholilo njegovo intendančno delo.
Marij Kogoj,
POGAJANJA ZA HRVATSKO VLADO.
Zagreb, 25. februarja. (Izvirno.) Danes so se vršila pogajanja med strankami bivšega opozicionalnega bloka glede sestave hrvatske vlade. Ker je Narodni klub ponudil Pučki 6tranki samo eno mesto v vladi, dočira je Pučka stranka stala na stališču, da ji pripada več mest, ker je enako močna kot Narodni klub, ni prišlo do sporazuma. Tako bo sedaj sestavljena hrvatska vlada iz Narodneg kluba, skupine dr. Medakoviča in srbskih radikalcev. Nocoj so odpotovali ministri Narodnega kluba v Beligrad. — Zvečer je Hrvatska zajednica priredila bakljado na čast banu dr. Laglnji, ki obhaja danes svoj god. Sprevod je bil veličasten.
IZ ZUNANJEGA MINISTRSTVA.
LDU Beli-lrad, 25. febr. Ravnatelj po litičnega oddelka v ministrstvu za zunanje pode, dr. Milan GavriloviČ, je bil na lastno zahtevo odpuščen od tetfa mesta in nremeščen kot načelnik k oddelku urada za izvr":tev mirov-ie pogodbe. Dolžnosti ravnatelja političnega oddelka bo začasno upra^al tajnik dr. S. Rašič,
LDU Beligrad, 25. febr. Bivši poslanik na dvoru razkralja Nikite, g. Tihomil Ni-količ, je imenovan za pomočnika ministra za zunanje posle.
BOLJŠEVIKI NAPADLI POLJSKO.
LDU Dunaj, 25. febr. (ČTU) »Neues Achtuhr Abendblatt« javlja iz Monakove-ga: Iz Londona poročajo, da so se začeli ob železnici Riga—Orel napadi na Poljsko, ki so jih boljševiki že več Časa pri pravljali. Na mnogih krajih se vrše ljuti boji. Boljševiki so bili baje odbiti.
PREMIRJE MED BOLJŠEVIKI IN ČEŠKIMI ČETAMI.
LDU Vladivostok, 25. febr. (Dun KU) Reuterjev urad poroča: Pogoji premirja med Čehi in boljševiki določajo: Med češkimi zadnjimi četami in boljševiškimi predstražami se ustanovi nevtralen pas. Boljševiki bodo Čehom dobavljali premog in Čehi bodo stavili boijševikom na razpolaganje zlato» ki ga stražijo v Irkutsku. Cehi protibolj-ševikov ne bodo podpirali.
PROTI HABSBURŽANOM.
LDU Berlin, 25. februarja. (Dun KU) »Abend« javlja iz Curiha: V političnih krogih domnevajo, da bo ententa vnovič podala izjavo, po kateri je po-vratek Habsburžanov na kak evropski prestol, zlasti na madžarski izključen. Tej izjavi se bodo pridružile vse na-sledstvene države, izvemši Madžarsko.
RAZMERJE MED AVSTRIJO IN MAD2ARSKO.
LDU Dunaj, 25. febr. (ČTU) »Neues Wiener Abendblatt« poroča iz Budimpešte: »Vilag« priobčuje razgovor s predsednikom državnega računskega dvora dr. Vladimirom Beckom. Na vprašanje, kakšno bo bodoče razmerje med Avstrijo in Madžarsko, je dr. Beclc odgovoril: Med Avstrijo in Madžarsko se bo gotovo razvil živahen gospodarski promet. Politična zveza pa bi mogla samo škodovati. Isto velja glede Čeho-slovaške in Jugoslavije.
ITALIJANI ZOPET NA DUNAJU.
LDU Dunaj, 25. febr. (ČTU) »Wiener Allgemeine Zeitung* t-iše: Kakor doznava-mo, sta dospela na Dunaj dva višja italijanska mornariška častnika, in sicer kon-treadmiral Conciani in linijski kapitan Panfilli. Častnika sta izjavila, da sta bila delegirana, da pripravita stanovanje za mornariško kontrolno komisijo. Kar se tiče določitve oseb, je prihod linijskega kapitana Panfillija tukaj povzročil precejSnjo osuplost, ker je Panfilli bivši c. in kr. mornariški čsatnik. Panfilli je že za časa svojega prejšnjega bivanja na Dunaju imel neprijetne nastope s svojimi bivšimi tovarišu
Bzpreti prarate.
Ukradena sita in drugo blago. Pred ljubljansko poroto se zagovarjati I. 1898 rojena Metka Kristan iz Vodic in Ivana Rozman iz Stare Loke. Obtožba ju obdol-žuje: Kristanova Metka ie služila pri Le-
onu Mata cu v Stražišču za kuharico od 1. 1918, njen gospodar je bil zadovoljen z njo. Meseca julija je pa pričela na prigovarjanje Ivane Rozmanove krasti in ji je izročila približno 40 kg sladkorja, ameri-kanske slanine in 20 škatljic vžigalic. Na prigovarjanje Rozmanove matere Ivane Hafnerjeve jc vzela enkrat 8 kg in drugič 1 kg sladkorja svojemu gospodar u. Ko je Rozmanova izpoznala, da je Kristanova pristopna njenemu vplivu, ji je pričela prigovarjati, da naj vzame iz gospodarjevega skladišča sita, ki jih bo Rozmanova raz-pečala, Kristanova sc je udala in obedve sta šli v skladišče. Sedemkrat sta vzeli skupaj Matajcu sita, katera je Rozmanova razpečala in se v ta namen odpeljala v ribniško okolico. Ko je pa Kristanova osmič ukradla sita in jih zanesla v podstrešje, je našel Mata;e skrita sita in se je tako odkrila tatvina. Obe obdolženki pri-poznata, kar sta storili. Vrednost ukradenih sit znaša 80.000 kron,
Kristanova v polnem obsegu priznava, kar ji očita obtožba in pravi, da jo je zapeljala Rozmanova, da je kradla. Rozmanova pa pravi: »To ni res, da bi jo bila jaz naštimala, marveč ona jc mene.« Prvomestnik svetnik Nagode Rozmanovi: »Če kdo Vas pogleda, precej vidi, kdo je zapeljivec in kdo zape-Ijanec.« V ostalem priznava, da je res sita, katero je ukradla Kristanova, prodajala na Dolenjskem, toda ne ve, komu. Zastopnik obtožbe drž. pravdnik dr. Ogoreutz zahteva od porotnikov, da naj na nje stavljena vprašanja potrde. Zastopnik zasebnega udeleženca g- Ma-tajca dr. Saboty poudarja, da se v Kranju in kranjski okolici neprestano vrše vlomi in tatvina Zahteva, da naj porotniki na nje stavljena vprašanja por trde in ugotavlja, da jc gosp. Matajec oškodovan za 58.951 kron. Zagovornika dr. Švigelj in dr. Kokalj v svojih zagovorih prosita, naj porotniki na nje stavljona vprašanja zanikajo in poudarjata, da obloženlci še nista bili kaznovani, naša poslavodaja je zastarela in ne pozna modernih kazenskih določil, da se prvič obsojeni obsodijo pogojno, da se jim kazen odpusti, če živo gotovo vrsto let neomadeževano. Porotniki so na nje stavljona vprašanja soglasno zanikali, na kar je razglasil prvomestnik svetnik Nagode oprostilno razsodbo.
Vlom pri Ivrdki Schwab In Bizjak.
Pred ljubljansko poroto sedita 25. t. m. na zatožni klopi Ljudevit Pon-gratz, rojen L 1902. v Zagrebu, knjigo-veški pomočnik po poklicu in sobni slikar Mijo Draškovič, rojen L 1898. v Zagrebu. Obtožba proti njima navaja: Meseca novembra L 1. je prišel Pon-gratz iz Zagreba v Ljubljano, da si poišče primernega dela, kakor pravi, ker ga pa ni dobil, jo sklenil, da kako stvar ukrade in da pride tako do denarja. Prilika sc mu je kmalu nudila. Na trgu pred »Kreditno banko« je zagledal moško kolo, katerega se je polastil, se naravnost z njim peljal v Maribor, ga tam prodal za 450 kron in se potem vrnil v Zagreb. Takrat je prišel tudi v trgovino Schwab in Bizjak, kjer je kupil neko malenkost in se je ogledal po prodajalni in mu je vže takrat prišla misel, da bi se dalo zlahka vlomiti v trgovino in kaj vzeti. Ko se je vrnil v Zagreb, se je seznanil z Mijo Draško-vičem, kateremu je pripovedoval, kako bi se lahko vlomilo v neko trgovino v Ljubljani in mu je delal načrte za vlom. Draškovič sprva ni hotel nič o tem vedeti, končno se je pa le vdal in dne 5. decembra 1. 1. sta se napotila v Ljubljano, kjer sta si na Dvorskem trgu ogledala krajevne razmere. V krčmi je potem narisal natančni načrt za izvršitev vloma. V nedeljo zvečer, dne 7. decembra 1919, okoli pol 17. ure sta izvršila vlom iin prodajalno skoraj popolnoma izpraznila. Blago sta že deloma znosila v hotel k »Slonu«, deloma sta ga pa skrila na mestu dejanja v nekem kotu nad stopnicami v veži z namenom, da ga polagoma znosita k »Slonu«. Vse blago, katerega sta se namenila polastiti, je bilo torej že vzeto iz prodajalne, torej iz posesti lastnika, vsled česar je smatrati tatvino v celem obsegu za izvršeno. Ukradeno blago je cenil oškodovanec na 110.683 K 50 vin.; pogreša pa še vedno različnega blaga v vrednosti 19.000 kron.
Ko sta obtoženca v drugič nesla vsak en zavitek blaga k »Slonu«, ju je pri pošti zasačil stražnik Tofcer in ju aretiral. Obdolženca sta izprva tajila, potem pa tatvino pri policiji, kakor pri sodišču v celem obsegu priznala.
Porotnemu senatu predseduje svetnik Nagode, državno pravdništvo zastopa državni pravdnik dr. Ogoreutz, obtoženca zagovarja dr. Kreč. Obtoženca pripoznata, kar sta storila. Prvomestnik Nagode vpraša Draškoviča: »Znkaj niste prlpoznali na policiji g,
Habetu tatvine, dokler Vam ni pokazal načrta?« — »Sram me je bilo.« — Prvo-mestnik: »Sram Vas je bilo pripoznati, krasti pa ne.«
Po krivdoreku porotnikov je obsodil porotni senat Pongratza na 3 in Draškoviča na 2 leti težke ječe.
Gospodarstvo.
g Gospodarska zadruga za Prek. murje, Mursko polje in Slovenske gorice je izdala svoje prvo poročilo, ki jc izšlo kot priloga »Murske Straže«. Poročilo obsega Čas od ustanovitve zadrugo 6. julija 1919 do novoga leta. Presenetljiv je razvoj te gospodarske organizacije, ki je v šestih mesecih postala ena najkrepkejših v Sloveniji. Do ustanovnega občnega zbora je bilo priglašenih 105 zadružnikov s 10.840 K deležev. Ob koncu leta 1919. Je štela zadruga 1366 članov, ki so vplačali sku-
paj 111.419 K deležev. Zadruga je otvo-rila podružnice v Murski Soboti, Gornji Radgoni, v Dolnji Lendavi, na Cankovi in v zadnjem času v Križevcili. Prometa je imela v tem času 60,621.780 K 66 vin. Vrednost nepremičnin znaša 222.009 kron. Zadruga v Radgoni je v rokah veščih in delavnih gospodarjev. O tem govore številke.
g Borzna poročilo. LDU Curih, dne 24. lebr. (ČTU) Devize na Dunaj 2.40, na Berlin 6.40, na Prago 6.50, na Pariz 43.80; avstrijski kronski bankovci 2.50. LDU Dunaj, 24. febr. (ČTU) Devize na devizno ccutralo Amsterdam 0400; deviza na Berlin 293; na Curih 4250; na Kristijanijo 4675; na Kodanj 3900; na Stockholm 50D0; v bankovcih: marka 292; leji 340; levi 330; švicarski franki 4225; francoski franki 1850; italijanske lire 1425; angleški funti 900; dolarji 250; rublji (Romanov) 260; v prostem prometu: izplačila na Zagreb 208 do 210; na Budimpešto 97 do 107; na Kra-
kov 127 do 137; na Prago 298 do 320; SHS kronski bankovci 150 do 180.
ftprovlzacija.
a Primerjaj »Samopomoč« in »Gospodarsko zadrugo«! — Pod tem naslovom očita nekdo krivično postopanje, ker prodaja svojim članom »Samopomoč« belo moko za cenejšo prehrano po 4 K 80 v, Gospodarska zadruga pa po 5 K 50 v. Na ta očitek jc treba pojasniti, da nakazuje Oddelek za prehrano vsem aprovizacij-skim zavodom moko po enaki fakturni ceni. Pač se pripeti, kar je žalibog »Sa-mopoč« tudi doživela, da se dobi nakazilo iz mlina, ki melje temneje in slabše. Čc more »Samopomoč« prodajati moko ceneje, nego drugi enaki zavodi, je to posledica dobrega in umnega gospodarstva načel-stva »Samopomoči«, kar pa ne more dati nikomur povoda za indirektne napade na Oddelek za prehrano. — Načelstvo »Samopomoči« v Ljubljani,
Izgubljen denar. Včeraj popoldne je izgubil neki gospod od garnizijske bolnice do pošto črno listnico z denarjem. Pošten najditelj naj jo odda v Cerkveni ulici št. 21. V listnici so tudi vojaški dokumenti, ki se glase na ime tega, ki je listnico izgubil.
Kdo ve kaj o Martinu Gradišku, ki je služil pri 17. pp., 18. Sturm Baon, 4 Sturm komp.? Zadnjič je pisal s fronte 15. junija 1918. Kdor kaj vč o njem, naj blagovoli sporočiti njerfovi materi Frančiški Gradišek, Črni Potok, p. Šmartno pri Litiji. Stroški se povrnejo.
Zgubil se je gluhonemi Danijel Jakopič, 12 let star, močne postave, oblečen v vojaško obleko. Dne 19. t. m. zvečer je kupil v Trebnjem vozni list do Ljubljane in se odpeljal, potem se je zgubil vsak sled za njim. Kdor ve, kje se sedaj nahaja, se uljudno prosi, da to naznani Jožefu Novaku v Brezov dol št. 24, pošta Zagradec pri Žužemberku.
T
Emil grol Auersperg naznanja v svojem in v imenu svoje rodbine in ostalih sorodnikov, da mu je po dve meseCni mučni bolezni preminula njegova srčnoljubljena hčerka in sestrica
MafaMa.
Pogreb bo v petek 27. iebraarja 1920 ob po. 2. uri popoldne iz hise žalosti Barvarska steza stev. 8 na pokopališče k Sv. rižu.
Ljubljana, 35. februarja 1920.
Mestni pogrebni i»vod y Liubliani.
Trpite na reumatizmu in gihtič-nih bolečinah? Vdrgnenje s pravim i frelleritvitn Elza fluidom ie takorekoč dobrodelno1 6 dvoinatih ali 2 velik špecijalni steklenici 2 K.
Rabite milo-odvaiaioče sredstvo? 1 Fellerieve prave Llza krogljice izvr šuiejo svojo dolžnost! 6 škatliic 12 K — Zagorski sok zoper kašelj in prsnt bolečine 1 steklenica K. — Želodec okrepčujoča Švedska tinktura 1 ste klenica 12 <. — Omot in poštnina po sebej, a najceneje. Eugen V. Feller Stubica donja, Elzatrg št. 134, Hrvatska.	E
Dobro izurjena
prodajalka,
samostojna moč, Kalantrijska ali mešane stroke, sa sprejme v boljšo trgovino. Prednost imajo one. koje so zmožne pisarniškega dela in če mogoče tudi laškega jezita. Istotam se sprejme zanesliiva
blagajiničarka
mlajša moč. Le resne ponudbe pod trajna služba 683 na upravništvo.
Ljubitelj
Naprodaj Je
I Na drž. po*es>vn v Mali Loki se sprej.
i me v marcu in aprilu 1.1. več krepkih dečkov
Zalivala.
Za mnogostransko nam izkazano sožalje ob smrti naše nad vse ljubljene in nenadomestljive soproge in mamice
izrekamo vsem najlepšo zahvalo.
Posebej pa se zahvalujemo preč. duhovščini, g. višjemu ckr. zdravniku dr. Edv. Šav-niku za njegov trud in skrb med dolgotrajno boleznijo, dalje Narodni Čitalnici za gin-ijivo petje, požarni bTambi ter vsem, ki so spremili nepozabno pokojnico na nje zadnji poti.
Kranj, 20. februarja 1920. Žalujoča rodbina Jos. Golob.
Slavnemu občinstvu se naznanja, da bo v prihodnje deloma brez mleka, ker nimamo razsvetljave, elektrike pa ni mogoče dobiti. V temi se mleko nc more pasterizirati. Po čakanju drugega dne bo mleko za konsum nesposobno j ter se bo moralo v kaj drugega predelati. — S spoštovanjem
Piane Jcsenovcc, mlekar Vojaška ulica 10.
išče starinsko pohištvo, s ike, porcelan in slično. PonudLe na upravo tega lista pod šifro „STARINEU.
Izurjena BLAGAJNI CAR Kfl,
starej-a muč, in v vseh pisarnišk h
vežbana konlorisika Le 7r!'Z:
kem večjem podjetju v Ljubljani. Pismene ponudbe — samo starejših moči — je naslovili pod »Vstop takoj 714« na upravoištvo lista »SLOVENEC«.
z velikim vrtom. Naslov pove vratar boieia „Union'.	7b9
v dveletni, praktični kmetijski pouk Pojasnila daje Oskrbo stvo drž. posestva v M al Lok p. Vel. Loka, DoL
f"KUPUJEM0 ""1 Cigaretni papir
IŠČE SE sposobno
BMKL
ki zna kuhati in opravljati vse hišne posle. V hiši službuje še eno dekle. Hrana izborna. Plača po dogovoru. Za odgovor treba čakati osem dni. Potni stroški se povrnejo. Piše naj se na naslov: Dr. Janko Baricevič, odvetnik, Grubisnot;olje, Hrvatsko.
L0K010BIL0
20—30 HP. Cenj. ponudbe pod šifro „Ciglana 823." na Blocknerjev anončni zavod. Zagreb. Jurjevska ulica štev. 31.
sledeče vrste: Golob, Club, Abadie, in Samom priporoča na debelo »URANUS* PAPIRNICA«, Ljubljana, Mestni trg 11.	418
32 let z nekaj prihranka se želi orno-žiti z železničarjem. Le resne ponudbe pod »Vesela vel kauoč 770« na upravo.
IČfD CD za Srad bilance zmožni l5tC SC KNJIGOVODJA ali KNJIGO-VODKINJA. Ponudbe na naslov: Kajt-na, Jesenice, Dolenjsko.
Iščem pošteno in zanesljivo
JgJJjJJ^ V*J? ■ JJTj^v
ki zna kuhati in opravljati vse hišne posle, v pomoč Slovenki. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Oskrba izborna. Za odgovor po poŠti treba osem dni. Stroški so povrnejo. Dr. »van SoncUč zdravnik, Grub snopolje, Hrvatsko.
in sicer starejši samski ali ali pa ože-njen brez otrok v trajno službo. Naslov v upravi »Slovenca* pod stev. 711.
JšfiKJO SE za takojšen nastop v	v
za stiskanje in rezanje orodja (Scbnitt-u. Stanzerwarenmacuer). Ponudbe naj se pošljejo na: iiianjs^o tvornlco ze-■< ezae i tnavarske robe v ilAtiiNiKU.
vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno ter plačuje najbolje trg. firma J. Kušlan, Kranj, Gorenjsko.
rOPEKA
se išče za nakup. Cenj. ponudbe pod šifro ,.OPEKA 823." na Blocknerjev anončni zavod. Zagreb. Jurjevska ulica štev. 31. «

Kupujemo t večjih množinah
žpano apno
Ponudbe pod šifro „Apno 823." na Blocknerjev anončni zavod
Zagreb. Jurjevska ulica St. 31.
deske in tratne iz mehkega in trdega lesa kupi po najvišji ceni vsako množino družba IMPEX v Ljubljani, Krekov trg 10.
fSSS
NARODNA BANKA D. D. U ZAGREBU.

i U naznanja, da ima svojo pisarno kakor dosedaj ® v Ljubljani, Gosposka ulica št. 3. Telefon št. 274
Og as odprave »JADRAN« Maribor.
Advokat
dP. Josip SajoVic
Zagreb, mjeeeca marta 1920.
Povišanje glavnice od K 30,000 000 na 50,000.000.
?czio
50JQ0 Ssonsas&a Nosilca, giasečih na donosloca po K 400*
nasičene orh"ednas!i n nifnpnonB iinosn od 20,008.000*-
I cele vagone odda: i Importna in eks~ ■ portna tvrdka
Ferdo Seri Maribor, Mi cesta 21.
firzolav: SERI, Maribor. — Telefon interurhan S«. 265.
Pozor!
Pozor!
P. n.
Na temelju svojedobnog ovlaštenja izvanredne glavne skupštine, s zbog izvanrednog uspjeba prošle supskripcije, te sveopče potrebe za daljnjim isapitalijama, odlučilo je ravnateljstvo Narodne banke d. d. provesti povišenje dionič.<e glavnice i emisiju novdi dionica pod slijcdeč.im uvjetima:
1.	D onicKa glavnica od 30,000.000 — povišuje se .zdanjem novih 50.000 uionica po K 400 — nom, ti a k le za ti 20,000.000— na K 50 000.010 —.
2.	Posjednicima starih dionica pridržaje se 25.000 komada novih dionica, te im pripada pravo na 3 stare diomce optirati i novu uz cijenu od K 475'—• po komadu nove dionicc, zajedno sa 5° 0 kamata od 1. siječnja 1920. do dana uplate.
3.	Ostalih 25.000 dionica kao i eventualno neoptirane dionice izlažu se javnoj subskrlpciji uz tečaj od 575-— ga 5° 0 kamata od 1. januara 1920.
4.	Snbsktipi: Ja počln e 1. marta, a svršava 31. marta 1920. a za sobskripcije n Amerioi traja rok do 15. travnja 1920.
5.	Nove dionice imadu kupon za godinu 1920., te Im pripada pravo na dividendu za istu.
6.	Protuvriiednost podpisanih dionica valja uplatiti odmah, a najkasnije do 31. marta 1920. odnosno 15. travnja 1920. Eve.utualno nedodijeljene dionice povratit če se zajedno sa 3'/,°/o kamata od dana uplate do povratka novca.
7.	Subskripcija se obavlja odnosno primaju prijave:
f«
Dobe se zopet prave telovadne hlače, moške in ženske ter pasovi. Pri na očilu sadostUje navedba številke. Razpošilja proti pošt ietnu povzetju Prva kranjska raz.poSiljalna
hwab & Bjzjak, LJubljana
Dvorni trg 3. Pod narodno kavarno!

E—51G

U Varaždinn: Op6a štedtonica d. d. U Zemnnn; Zemunska štedionica. U W.enb: Narodna banka d. d. Zagreb filijala Wien (uplate u jugoslavenskim krunama) dok uplate mogu uslijediti takodjer kod svlh zagrebačkih zavoda te njenih tltljala.
U sjedinjenim državama: U New-Torko: Garanty Trust Co.
Emil Kiss. banker. U P ttsburghn Pa: Union Savings Bank. U Akron O.: Depositors Savings & Trust Co. U Mc Keesport Pa.: Jos. Roth & Co. U Yonng«towoa: Dollars Savings Bank. ___________________________U Rocbesier fa.: Ali Nat ona Bank.
8.	Posjednici starih dionica, koji žele u smislu točke 2. optirati nove dionice, valja da predloSe kod goro označenih mjesta subskripcije:
Točno ispunjonu i potpisanu prajavnicu ur naznaku popisa brojeva starih dionica (u koliko nisu kod zavoda u pologu) ili medjutomnicu starih dionica,
9.	Heparticiju dionica subakribiranih u sm slu točke 3. pridržaje sebi ravnateljstvo.
10: Tečajni (azijski) dobitak, koji se poluči kod izdnnja novih dionica, ide u korist redovlte l>ričuvDe zaklade odbivšl troškovc emisije i pristojbe, to dotacijp mirovinskog zavoda.
11. Za provodbu ovc emisije stvorcn je sindikat koji zajamčuje usjjjeh povišenja dioničke glavnice
U Zagreba: no. blagajni zavoda. U Beograda- Prometna banka. U Bjelovain: Bielovarska štedionica. U Biodu n. S.: Danka i m onačnica Brdarič. i drug,
kao afilijacija Narodne banke. U Dubrovniki: Narodna banka d. d. Zagreb, filijala, U Ljubljen : Ljubljanska kreditna bankti d. d. Kranjska deželna banka. Kmetska hranilnica. U Osijekn: Banka J. Kraus i drug.
Sve filijale zagrebačkih banaka. Na Bljecl: Hrv. centruIna banka d. d. U Hum'; Zadružna banka d. d. U Saratevn: Hrvatska centralDa banka. U Sp:jetu: Zadružni savez.