137 DIGNITAS n Nova univerza – nova univerzitetna knjižnica »Knjižnica je srce univerze« Predsednik Univerze Harvard, Charles Eliot Povzete K z ustanovitvijo Nove univerze so se pojavile težnje po ustano- vitvi skupne univerzitetne knjižnice, ki bi podpirala izobraževal- no-informacijski sistem vseh članic univerze. v prispevku je pred- stavljen primer reorganizacije obstoječih visokošolskih knjižnic v nov univerzitetni model kot študija primera. Prispevek se osredo- toča na temeljna izhodišča za ustanovitev, organizacijo in delova- nje Univerzitetne knjižnice Nove univerze. Upošteva zakonodajo, standarde za visokošolske knjižnice ter nekatere druge dokumen- te, ki so pomembni za delovanje visokošolskih knjižnic, kot je Pra- vilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne služ- be; ali Merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, ki ob podeljevanju akre- ditacije visokošolskim zavodom ter študijskim programom pre- verjajo tudi postavke povezane s knjižnico. Projekt razvoja nove Univerzitetne knjižnice Nove univerze se je odvil v osmih fazah. Upoštevani so bili naslednji vidiki: evalvacija nekdanjih (prej ob- stoječih) visokošolskih knjižnic in posnetek izhodiščnega stanja, formalna registracija knjižnice, načrt prostorov in finančni načrt; ureditev enotne knjižnične zbirke, nadgradnja sistema z e-storitva- mi ter evalvacija projekta. Ključne besede: visokošolske knjižnice, univerzitetne knjižnice, standardi, akreditacije, NAKv IS, ustanovitev knjižnice Nova univerza – nova univerzitetna knjižnica Ines Vodopivec* * Nova Univerza, Fakulteta za slovenske in mednarodne študije (FSMŠ), Pomočnica ravnatelja za vo- denje strokovnega dela Narodne in univerzitetne knjižnice, e-naslov: ines.vodopivec@nuk.uni-lj.si. 138 DIGNITAS n Upravno pravo New University – New University Library AbSt RAct With formation of the New University, a common university library was establishment to support the education and informa- tion system of all students and other members of the university. t he article presents an example of the reorganization of existing higher education libraries into a new university model. It could be used as a case study model of a good practice, as it focuses on strategic infrastructure and documents needed for the establis- hment, organization and operation of the new university library. In the article legislation, standards for higher education libra- ries and some other documents important for the functioning of higher education libraries in Slovenia are considered, such as the Rules on the conditions for conducting library activities as a public service or c riteria for the accreditation and external evaluation of higher education institutions and study program- mes of the National Agency for the Quality of Higher educati- on. t hese evaluate also features related to the library systems when awarding accreditation to higher education institutions and study programs. t he project of the new university library development took place in eight stages. It took into account all aspects of library activities addressed by the Slovenian professi- onal library standards for evaluation and organisation of higher education libraries. Key words: higher education libraries, university libraries, stan- dards, accreditations, NAKv IS, creation of a library 1. Uvodna pojasnila Nova univerza je pričela z delovanjem, ko je Senat za akredita- cijo pri Svetu RS za visoko šolstvo dne 06. 10. 2008 izdal pozitivno strokovno mnenje k ustanovitvi Nove univerze. Dne 21. 10. 2008 je bil zasebni zavod Nova univerza vpisan v register Agencije Repu- blike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPeS). 1 Naci- onalna agencija za kakovost v visokem šolstvu (NAKv IS) 2 je nato 1 AJPeS, 2022, e-vir. 2 Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, 2022, e-vir. 139 DIGNITAS n Nova univerza – nova univerzitetna knjižnica dne 28. 11. 2016 Novo univerzo vpisala v javno evidenco akrediti- ranih visokošolskih zavodov. z ustanovitvijo Nove univerze, katere članice so Fakulteta za državne in evropske študije – FDŠ (vpis v AJPeS dne 10. 11. 2000), evropska pravna fakulteta – ev Ro -PF (vpis v AJPeS dne 23. 8. 2005) in Fakulteta za slovenske in mednarodne študije – FSMŠ (vpis v AJPeS 28. 5. 2013), 3 so se pojavile težnje po ustanovitvi skupne univerzitetne knjižnice, ki bi podpirala izobraževalno-in- formacijski sistem vseh članic univerze. Poleg fakultet je dostop do knjižničnega gradiva in virov pomemben še za enote, ki izva- jajo znanstveno-raziskovalno in razvojno dejavnost na univerzi. v okviru članic so to naslednji inštituti in center: 1. z nanstveno-raziskovalni center Nove univerze; 4 2. Inštitut za raziskovanje v pravu; 5 3. Inštitut za management nepremičnin; 6 4. Raziskovalna skupina FDŠ; 7 ter 5. Inštitut za slovenoslovje. 8 Prispevek se v nadaljevanju osredotoča na temeljna izhodišča za ustanovitev, organizacijo in delovanje novoustanovljene Uni- verzitetne knjižnice Nove univerze. 1.1. z akonska določila in standardi delovanja visokošolskih knjižnic Nova univerza je zasebna univerza in njene članice niso jav- ni visokošolski zavodi. vendar pa slednji izvajajo nekatere kon- cesionirane študijske programe, kar pomeni, da so v določenem obsegu za izvajanje študijskih programov prejemniki koncesij – sredstev s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport 3 Strategija razvoja Nove univerze 2021 – 2024 navaja, da je namen univerze širiti svoja področja izobraževanja z vključevanjem novih, zlasti pridruženih članic in z uvajanjem novih interdiscipli- narnih programov, ki jih izvaja univerza sama ali preko svojih članic. v letu 2022 univerza vključuje kot pridružene članice na podlagi pogodbe in statutarnih določb o pridruženem članstvu štiri pri- družene članice: Kolegji eSLG, Priština (Republika Kosovo), visokošolski zavod fizioterapevtika, v isoka šola za gradbeno inženirstvo Kranj – v ŠGI, AReMA – v isoka šola za regionalni management (Strategija razvoja Nove univerze za obdobje 2021 – 2024, 2020, str. 6). 4 Razisk. organizacija: Nova Univerza, evidenčna št. 3834 - iz evidence ARRS. 5 Razisk. organizacija: Nova Univerza, evropska pravna fakulteta, evidenčna št. 2629-001 - iz evidence ARRS. 6 Razisk. organizacija: Nova Univerza, evropska pravna fakulteta, evidenčna št. 2629-002 - iz evidence ARRS. 7 Razisk. organizacija: Nova Univerza, Fakulteta za državne in evropske študije, evidenčna št. 8554 - iz evidence ARRS. 8 Razisk. organizacija: Nova Univerza, Fakulteta za slovenske in mednarodne študije, evidenčna št. 3270 - iz evidence ARRS. 140 DIGNITAS n Upravno pravo (MIzŠ). zakon o gospodarskih javnih službah (zGJS) v 6. členu opredeljuje oblike zagotavljanja javnih služb, med katere sodijo tudi koncesije. 9 Resolucija o nacionalnem programu visokega šol- stva do 2030 (ReNPvŠ30) pa navaja, da bodo »knjižnično javno službo na področju visokošolske dejavnosti izvajale visokošolske knjižnice.« 10 Prav tako so na Novi univerzi nekateri potrjeni programi in pro- jekti s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) oz. MIzŠ v celoti ali delno sofinancirani iz javnih, tj. znanstveno- -raziskovalnih ali razvojnih sredstev in razpisov. 11 Statusna vprašanja knjižnic, katerih dejavnost je potrebna za uresničevanje visokošolske dejavnosti, če so ustanovljeni v okvi- ru univerz visokošolskih knjižnic delno ureja zakon o visokem šolstvu (zv is), ki v 14. členu med pogoji za ustanovitev visokošol- skega zavoda pod 4. točko med drugim navaja, da se visokošolski zavod lahko ustanovi, če »so študentom in zaposlenim zagotovlje- ne storitve knjižnice visokošolskega zavoda, ki bo z izvajanjem knjižnične dejavnosti podpirala študijski, strokovni, raziskovalni in umetniški proces visokošolskega zavoda«. 12 Natančnejših dolo- čil v zvezi z obstojem knjižnice na posameznem visokošolskem zavodu, kot je lokacija knjižnice glede na lokacijo visokošolskega zavoda ali načini za izvajanje knjižnične dejavnost na visokošol- skem zavodu (lahko gre za izposojo fizičnega gradiva, za spletno čitalnico oz. digitalno knjižnico, oddaljen dostop do virov itd.) za- kon ne navaja. 13 Določila v zvezi z visokošolskimi oz. univerzitetnimi knjižnica- mi so navedena predvsem v zakonu o knjižničarstvu (zKnj-1), ki v členu 29. navaja, da visokošolske knjižnice “podpirajo študijski in raziskovalni proces, tako da izvajajo knjižnično dejavnost pred- vsem za študente, visokošolske učitelje in visokošolske sodelavce. v 2. členu zKnj-1 so naštete dejavnosti knjižnične javne službe, 14 ne glede na tip knjižnice: 9 z GJS, člen 6. 10 Resolucija, 2022, člen c 1.2. 11 Glej npr. Pravna digitalna enciklopedija in učilnica Slovenije (DeUS, 2019, e-vir); ev. št. projekta ARRS P5-0398, J5-3112 (c ), J5-1790, J5-1791, J6-3140, J5-8240; J6-9354; J5-7359 ipd. 12 zv is, člen 14. 13 Knjižnice so na kratko omenjene tudi v okviru evropskih standardov in smernic za notranje zago- tavljanje kakovosti v visokošolskih ustanovah. Glej Standardi in smernice za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru (2005). 14 »Na področju visokega šolstva ne zakon ne na njegovi podlagi izdani predpisi ne opredeljujejo, kaj je javna služba.« (Revizijsko poročilo, 2021, str. 5). 141 DIGNITAS n Nova univerza – nova univerzitetna knjižnica – »zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižnič- nega gradiva, – zagotavljanje dostopa do knjižničnega gradiva in elektron- skih publikacij, – izdelovanje knjižničnih katalogov, podatkovnih zbirk in dru- gih informacijskih virov, – posredovanje bibliografskih in drugih informacijskih proi- zvodov in storitev, – sodelovanje v medknjižnični izposoji in posredovanju infor- macij, – pridobivanje in izobraževanje uporabnikov, – informacijsko opismenjevanje, – varovanje knjižničnega gradiva, ki je kulturni spomenik, – drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo.« 15 Na področju vzgoje in izobraževanja zajema knjižnična dejav- nost posamične naloge glede na zahteve visokošolskega zavoda. Univerzitetne knjižnice pa so glavne visokošolske knjižnice uni- verz in opravljajo v okviru javne službe iz 2. člena tega zakona in nalog visokošolskih knjižnic še naslednje naloge: – »koordinirajo knjižnično dejavnost na univerzah, – koordinirajo nabavo in ponudbo knjižničnega gradiva v okviru univerz, – organizirajo in usklajujejo delovanje sistema medknjižnične izposoje, – koordinirajo deponiranje in izločanje gradiva na univerzah, – koordinirajo izdelavo bibliografije visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev svoje univerze, – pridobivajo in obdelujejo obvezne izvode gradiv, ki nastajajo in se objavljajo v okviru univerze, vključno z diplomskimi, magi- strskimi in doktorskimi nalogami, – usklajujejo pripravo in izvedbo programov izobraževanja uporabnikov na univerzah, – nudijo strokovno pomoč delavcem v knjižnični dejavnosti v okviru univerz, – lahko opravljajo domoznansko dejavnost, – lahko opravljajo druge naloge, katerih izvajanje nanje prene- se nacionalna knjižnica.« 16 15 z Knj-1, člen 2. 16 Prav tam, člen 29. 142 DIGNITAS n Upravno pravo o b ustanovitvi UKNU v letih 2017, 2018 so veljali Strokovni standardi in priporočila za organizacijo, delovanje in evalvacijo visokošolskih knjižnic (za obdobje 2012−2020), v letu 2020 pa so bili sprejeti novi Strokovni standardi in priporočila za visokošolske knjižnice (za obdobje od 1. junija 2021 do 31. maja 2030), ki jih je sprejel Nacionalni svet RS za knjižnično dejavnost na 105. seji, dne 31. maja 2021. Standardi opredeljujejo dejavnosti visokošolskih (tudi univerzitetnih knjižnic). t ako pretekli kot tudi v letu 2022 veljavni standardi navajajo, da je »visokošolska knjižnica pravna oseba ali njena enota, ki izvaja knjižnično dejavnost za podporo pedagoškemu, znanstvenoraziskovalnemu in strokovnemu delu visokošolskega zavoda (univerze, članice univerze, samostojnega visokošolskega zavoda), oziroma samostojni zavod, ki je visoko- šolska knjižnica.« 17 Glede na status lahko »deluje knjižnica kot članica univerze, kot knjižnica članice univerze, kot knjižnica samostojnega visokošol- skega zavoda oziroma kot samostojen zavod« in je »v prvi vrsti na- menjena zadovoljevanju informacijskih potreb študentov in zapo- slenih na visokošolskem zavodu in tudi širši javnosti, če opravlja knjižnično dejavnost kot javno službo.« 18 1.2. Umestitev univerzitetne knjižnice Nove univerze v okvir slovenskega visokošolskega knjižničnega prostora v Sloveniji so visokošolske knjižnice torej lahko samostojne ali nesamostojne. Statut Univerze v Ljubljani navaja med skupnimi or- ganizacijskimi enotami tudi Knjižnico Univerze v Ljubljani, 19 ven- dar pa delujejo znotraj univerze predvsem nesamostojne knjižnice na posameznih fakultetah univerze ter knjižnici, ki sta samostojni pravni osebi ter pridruženi članici univerze, to sta c entralna tehni- ška knjižnica Univerze v Ljubljani (ct K) in Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK). NUK izvaja naloge univerzitetne knjižnice za Uni- verzo v Ljubljani na podlagi zakona, način opravljanja nalog pa je urejen s pogodbo. 20 Univerza v Mariboru ima lastno Univerzitetno knjižnico Maribor (UKM), ki je samostojna pravna oseba ter po Sta- tutu Univerze v Mariboru opredeljena kot druga članica univerze. 21 17 Standardi, 2021, str. 17. 18 Prav tam. 19 Statut Univerze v Ljubljani, člen 19. 20 z Knj-1, člen 68. 21 Statut Univerze v Mariboru, 2017, člen 7. 143 DIGNITAS n Nova univerza – nova univerzitetna knjižnica Statusno nesamostojne knjižnice delujejo v okviru drugih pravnih oseb, tj. visokošolskih zavodov, kot v primeru o srednje humanistične knjižnice Filozofske fakultete Univerze v Ljublja- ni (o HK FF). 22 t udi deset fakultet, članic Univerze v Mariboru, ima svoje nesamostojne knjižnice. Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FeRI), Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo (FGPA), Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKt ) in Fakulteta za strojništvo (FS) pa imajo skupno visokošolsko knjižnico štirih tehniških fakultet Univerze v Mariboru. Filozofska fakulteta, Pedagoška fakulteta in Fakulteta za naravoslovje in matematiko imajo prav tako sku- pno visokošolsko knjižnico - Miklošičeva knjižnica, Univerza v Mariboru (FPNM). Knjižnica Univerze v Novi Gorici (PNG) 23 je statusno nesamo- stojna visokošolska knjižnica, 24 ki podpira študijsko in raziskoval- no dejavnost fakultet, laboratorijev in centrov zasebne univerze v Novi Gorici. Slednji delujejo na različnih lokacijah, 25 knjižnica PNG pa je organizirana kot skupna služba univerze. 26 Univerza na Primorskem Univerzitetna knjižnica (UPUK) 27 je statusno ne- samostojna visokošolska knjižnica, 28 ki je članica Univerze na Pri- morskem. 29 UPUK je centralno organizirana univerzitetna knjižni- ca, ki deluje na več lokacijah, v osmih oddelkih. o b ustanovitvi Univerze na primorskem je UPUK nastala z reorganizacijo knji- žničnega informacijskega sistema Univerze na Primorskem v uni- verzitetno knjižnico. 30 Novoustanovljena Univerzitetna knjižnica Nove univerze (UKNU) 31 se glede na način financiranja univerze, po obsegu in številu potencialnih uporabnikov univerze ter po zgodovin- skem ozadju Nove univerze 32 s knjižnicami Univerze v Ljubljani 22 co LIb.SI – podatki o slovenskih knjižnicah, 2022, e-vir. 23 PNG, število zaposlenih: 3; skupno št. uporabniških mest: 35; zbirka gradiva: 32.349 enot (bibSist, 2021, e-vir). 24 Glej co LIb.SI – podatki o slovenskih knjižnicah, 2019, e-vir. 25 Glej lokacije Univerze v Novi Gorici (Nova Gorica, Ajdovščina, v ipava), 2022, e-vir. 26 Glej seznam skupnih služb Univerze v Novi Gorici, 2022, e-vir. 27 UPUK, število zaposlenih: 12; skupno št. uporabniških mest: 101; zbirka gradiva: 83.627 enot (bib- Sist, 2021, e-vir). 28 Glej co LIb.SI – podatki o slovenskih knjižnicah, 2019, e-vir. 29 19. 10. 2011 je na 32. redni seji Državni zbor Republike Slovenije potrdil o dlok o spremembah in dopolnitvah o dloka o ustanovitvi Univerze na Primorskem z UPUK kot novo članico (UP, 2022, e-vir). 30 Miholič, 2013. 31 Nova univerza je imela v letu 2017 skupaj vpisanih 3.328 študentov, v študijskem letu 2022 pa 2.840 študentov (Informacijski sistem v IS, 2018 in 2022, e-vir). 32 Univerza v Ljubljani, ustanovljena leta 1919, je imela v letu 2017 skupaj 38.762 vpisanih študentov, v 2021 pa 39.010 študentov (Univerza v številkah 2018 in 2021, e-vir). Univerza v Mariboru, ustanovljena 144 DIGNITAS n Upravno pravo in Univerze v Mariboru težko primerja. bolj primerljivi v obsegu in delovanju sta knjižnici Univerze v Novi Gorici 33 in Univerze na Primorskem, 34 ki sta v okviru univerz nastali v zadnjih dvaj- setih letih. Nova univerza podobno kot UNG izvaja pedagoško in raziskovano dejavnost na različnih lokacijah po Sloveniji ozi- roma celo na bistveno širši nacionalni ravni. Nekdaj samostojni visokošolski zavodi ev Ro -PF, FDŠ in FSMŠ, so do ustanovitve skupne Nove univerze, katerih člani so, sicer že imeli lastne vi- sokošolske (tj. fakultetne) knjižnice. za ustanovitev UKNU je bila torej nujna in smiselna reorganizacija in združitev že ob- stoječih visokošolskih knjižnic fakultet članic Nove univerze v skupno UKNU, podobno kot v primeru UPUK. UKNU je organi- zirana kot organizacijska enota univerze za vse fakultete članice ter raziskovalne skupine kot skupna služba univerze, podobno kot v primeru UNG. Izvaja pa knjižnično dejavnost tudi na di- slociranih enotah študija. bistvenega pomena za razvoj univerze pa je, da so se lahko z združitvijo obstoječih knjižnic v skupno univerzitetno knjižnico optimizirali vsi postopki in dejavnosti, ki so predhodno potekale na posameznih visokošolskih knjižni- cah. 1.3. Kvalitativni kazalci delovanja visokošolskih knjižnic o b načrtovanju in razvoju UKNU velja skladno z navedbami iz prejšnjega poglavja upoštevati v nadaljevanju navedene kvali- tativne kazalce za javne visokošolske knjižnice, četudi knjižnična dejavnost na Novi univerzi in njenih članicah neposredno ni v celoti financirana iz javnih sredstev. Navedeni obstoječi kvalita- tivni kazalci za javne visokošolske knjižnice so namreč upošte- vani tudi pri akreditacijah, samoevalvacijskih in revizijskih poro- čilih. 35 leta 1975, je imela v letu 2017 skupaj vpisanih 14.248 študentov, v študijskem letu 2020/2021 pa 13.949 (Letno poročilo Univerze v Mariboru za leto 2017 in 2021). 33 Univerza v Novi Gorici je formalno nastala leta 2006. v letu 2017 je imela skupaj 409 vpisanih štu- dentov, v študijskem letu 2020/2021 je bilo vpisanih 370 vseh študentov. (Poročilo o delu Univerze v Novi Gorici 2017 in 2021). 34 Univerzo na Primorskem je leta 2003 z zakonom ustanovil Državni zbor Republike Slovenije. v letu 2017 je imela skupaj 4.989 vpisanih študentov, v študijskem letu 2022/2023 je vpisanih 5.745 študen- tov (Letno poročilo za leto 2017 in 2022, e-vir). 35 z a pregledne študije o kakovosti v visokošolskih knjižnicah glej še zbornik Kakovost v visokošolskih in specialnih knjižnicah (2008), posebej še prispevek Kakovost univerze in visokošolske knjižnice (Ambrožič, 2008, str. 59-83). o vlogi knjižnic v akreditacijskih postopkih univerz glej Mariborsko deklaracijo (2006). 145 DIGNITAS n Nova univerza – nova univerzitetna knjižnica 1.3.1. Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe določa obseg knjižnične zbirke in delovanje visokošolskih knjižnic, in sicer: A) »Univerzitetna knjižnica ima najmanj 50.000 enot gradiva in naroča ali omogoča dostop vsaj do 1000 redno naročenih naslo- vov serijskih publikacij«, medtem ko ima knjižnica članice univer- ze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda »vsaj 10.000 enot gradiva in najmanj po 2 izvoda študijskega gradiva« za posame- zen predmet ter »omogoča dostop do vsaj 100 naslovov serijskih publikacij«. 36 b) »visokošolska knjižnica zbira gradivo, povezano s pedago- škim, znanstvenoraziskovalnim in umetniškim procesom na uni- verzi, na vseh članicah univerze oziroma v samostojnih visokošol- skih zavodih«. »Univerzitetna knjižnica gradi predvsem temeljno knjižnično zbirko, ki obsega referenčno gradivo in temeljna dela s predmetnih področij univerze, doktorske disertacije in magistr- ske naloge, ki so nastale na univerzi, in dela, ki so nastala v okviru univerze. Uporabnikom omogoča dostop do elektronskih virov, ki podpirajo študijske programe ter znanstvenoraziskovalno de- javnost na univerzi«. 37 c ) »visokošolska knjižnica ima v prostem pristopu vsaj refe- renčno zbirko in vsaj 2 izvoda predpisanega študijskega gradiva. Knjižnica članice univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda je aktivno vključena v nacionalni vzajemni bibliografski sistem« (cob ISS.si). 38 D) »Univerzitetna knjižnica ima ustrezno število strokovnih de- lavcev v skladu s svojim namenom oziroma z nalogami, ki jih opra- vlja« ter številom potencialnih uporabnikov »(vpisanih študentov, visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev)«. »Knjižnica članice univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda mora imeti zaposlena najmanj 2 delavca z univerzitetno izobrazbo bibliotekarske ali druge ustrezne sme- ri.« z a vsako nalogo, ki jo knjižnica članice univerze koordinira ali 36 Pravilnik, 2003, 25. člen. 37 Prav tam, 26. člen. 38 Prav tam, 27. člen. 146 DIGNITAS n Upravno pravo izvaja za potrebe knjižničnega sistema univerze, »ima vsaj še po enega strokovnega delavca«. 39 e) »Univerzitetna knjižnica mora imeti ustrezen prostor glede na velikost univerze in obseg nalog, ki jih opravlja. Poleg prostora za postavitev gradiva v prosti pristop in za skladiščno postavitev mora imeti ustrezen prostor za informacijske storitve ter prostor za študij in raziskovalno delo. Knjižnica članice univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda mora imeti ustrezen prostor glede na obseg nalog, ki jih opravlja, in ki omogoča postavitev dela zbirke v prosti pristop, postavitev ustrezne opreme in vsaj 1 čitalniško mesto na 50 potencialnih uporabnikov«. 40 F) »v isokošolska knjižnica mora imeti ustrezno opremo v skla- du z obsegom nalog, ki jih opravlja. Imeti mora telefon in fotoko- pirni (preslikovalni) stroj ter najmanj en računalnik z dostopom do svetovnega spleta za uporabnike. zagotavljati mora vsaj 1 ra- čunalniško mesto z dostopom do svetovnega spleta na vsakih 300 potencialnih uporabnikov«. 41 1.3.2. Merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v viso- kem šolstvu (NAKvIS) preverja pri podeljevanju akreditacije vi- sokošolskim zavodom sledeče postavke povezane s knjižnico pri akreditaciji visokošolskega zavoda: 42 A) za akreditacijo visokošolskega zavoda: »11. standard: zago- tovljene so storitve knjižnice visokošolskega zavoda. Presojajo se: študijska, strokovna in znanstvena literatura ter načrt razvoja knjižnične dejavnosti in storitev ter usposobljenost knjižničnih delavcev«. 43 b) z a podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda: »17. stan- dard: knjižnica visokošolskega zavoda ima ustrezno študijsko, strokovno in znanstveno literaturo ter zagotavlja kakovostne knji- žnične storitve. Presojajo se: ustreznost študijske, strokovne in 39 Prav tam, 28. člen. 40 Prav tam, 29. člen. 41 Prav tam, 30. člen. 42 Merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov je sprejel Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu na podlagi tretje alineje enajstega odstavka 51.h člena zv is, na 116. seji dne 19. 7. 2017. o vlogi knjižnic v akreditacijski praksi piše tudi Pivec, 2007. 43 Merila, 2017, 9. člen. 147 DIGNITAS n Nova univerza – nova univerzitetna knjižnica znanstvene literature; založenost knjižnice, dostopnost gradiva, informacijska bibliografska podpora in dostop do baz podatkov; strokovna pomoč zaposlenih v knjižnici; ter razvoj knjižnične dejavnosti”. 44 c ) za spremembo lokacije visokošolskega zavoda v Sloveniji ali dislocirano enoto se med drugim presoja: »primernost prosto- rov, opreme, knjižnice oziroma dostopa do ustrezne literature in informacijsko-komunikacijska tehnologija«. 45 2. Strategija razvoja Univerzitetne knjižnice Nove univerze za pripravo Strategije razvoja Univerzitetne knjižnice Nove univerze v letu 2017, je bilo potrebno upoštevati rezultate evalva- cije delovanja obeh visokošolskih knjižnic članic Nove univerze, zahteve uporabnikov, sodobne trende razvoja visokošolskih knji- žnic, področja izobraževalnega in raziskovalnega delovanja uni- verzitetnih članic ter že omenjeno zakonodajo, zahteve Nakvis, strokovne standarde in priporočila ter Pravilnik o pogojih za izva- janje knjižnične dejavnosti kot javne službe. Razvoj UKNU je potekal v osmih razvojnih fazah, in sicer, je bila najprej 1. faza: pripravljen posnetek izhodiščnega stanja obstoječih knjižnic, ki je zajemal: – inventuro knjižničnega gradiva v obeh obstoječih knjižnicah članic univerze; – popis osnovnih sredstev v obeh obstoječih knjižnicah članic univerze; – pregled preteklih in priprava osnov za nova statistična poro- čila ter samoevalvacije. 46 Dalje so sledile naslednje razvojne faze in aktivnosti: 2. faza: formalna registracija knjižnice, ki je zajemala: – pridobitev sigle UKNU ter – vključitev UKNU v polnopravno članstvo v sistemu cob ISS. si; 44 Prav tam, 15. člen. 45 Prav tam, 27. člen. 46 Upoštevani parametri tudi glede na Poročilo o delu knjižnice: priročnik za izpolnjevanje statistič- nega vprašalnika (2017). 148 DIGNITAS n Upravno pravo 3. faza: določitev minimalnih pogojev in standardov za izvaja- nje knjižnične dejavnosti na Novi univerzi; 4. faza: prostorski in lokacijski načrt UKNU; 5. faza: finančni načrt in proračun UKNU; 6. faza: konverzija obstoječih cob ISS katalogov v skupni UKNU katalog ter fizična selitev gradiva in postavitev v enotno knjižnično zbirko; 7. faza: nadgradnja knjižničnih storitev s storitvami v e-okolju; 8. faza: evalvacija izvedbe projekta, z upoštevanjem razvoja v prihodnjih petih letih (2018–2022). Nekatere faze razvoja nove knjižnice so se izvajale daljše časov- no obdobje vzporedno z drugimi razvojnimi fazami, druge so se odvile kot krajše aktivnosti. o b pripravi Strategije so bili določeni tudi vizija in poslanstvo UKNU, strateški, kratkoročni in dolgoroč- ni razvojni cilji s kadrovskim načrtom. Medtem, ko so bili kratko- ročni cilji osredotočeni predvsem v kratkotrajne, nekaj mesečne oz. letne aktivnosti povezane z ustanovitvijo UKNU, so bili stra- teški in dolgoročni cilji usmerjeni v petletno obdobje delovanja UKNU (2017–2021). 2.1. Posnetek izhodiščnega stanja obstoječih knjižnic ev Ro -PF in FDŠ Knjižnična zbirka, knjižnična oprema in celotna zasnova poslo- vanja UKNU temelji na nekdanjih visokošolskih knjižnicah dveh zasebnih fakultet, ustanovnih članic Nove univerze. za razvoj UKNU je bila zato najprej pripravljena revizija stanja za obe nek- danji temeljni zbirki: knjižnico evropske pravne fakultete (dalje ev Ro -PF) in knjižnico Fakultete za državne in evropske študije (dalje FDŠ). v okviru revizije stanja se je izvedla ročna inventura knjižne- ga gradiva, pregled knjižnične opreme in knjižničnih pogojev za optimalno delovanje knjižnice znotraj obstoječih visokošol- skih zavodov (fakultet) ter ocena možnosti uporabe obstoječe- ga gradiva in opreme ob združitvi obeh knjižnic v skupno uni- verzitetno knjižnico. o pravljeni so bili intervjuji s predstavni- ki primerljivih univerzitetnih knjižnic v slovenskem prostoru. zbrani so bili tudi statistični podatki o delovanju posameznih knjižnic članic Nove univerze, nekateri so navedeni v nadalje- vanju. 149 DIGNITAS n Nova univerza – nova univerzitetna knjižnica Tabela 1: Statistični podatki knjižnic EVRO-PF in FDŠ za leto 2016 (pred združitvijo) 47 Statistična entiteta ev Ro -PF FDŠ Knjižnična zbirka (enote gradiva): 48 7.418 5.569 od tega na novo katalogiziranih v letu 2016 49 438 295 od tega zaključnih nalog 130 (30%) 124 (42%) t ransakcije (skupaj): 50 1.809 928 od tega izposoja na dom 818 51 346 52 Člani (skupaj): 499 278 od tega na novo vpisanih v letu 2016 122 29 potencialno število vseh uporabnikov 2.282 53 1.202 54 Prostori knjižnice (m 2 ) 65 45 Čitalniški prostori 10 6 o bratovalni čas (dni/teden) 3 2 48495051525354 Iz t abele 1 je razvidno, da je bila primarno večja knjižnica ev Ro -PF, ki je letno nabavljala tudi več gradiva kot knjižnica FDŠ. ev Ro -PF je imela razmeroma boljši obisk knjižnice kot FDŠ, ven- dar tudi bistveno več potencialnih uporabnikov. FDŠ je imela 23 % vpisanih članov glede na potencialno število uporabnikov, ev Ro - -PF pa malo manj, in sicer 21 %. Knjižnica FDŠ je v letu 2016 beleži- la le 2,4 % vpis potencialnih uporabnikov. v istem letu je knjižnica ev Ro -PF beležila 5,3 % vpis članov glede na potencialno število uporabnikov. Slaba uporaba in obisk obeh knjižnic se kaže tudi v nizkem številu vseh opravljenih transakcij v obeh knjižnicah na letni ravni. Na ev Ro -PF je bilo vseh transakcij 818, od tega je bilo 7,5% tran- sakcij za medknjižnično izposojo. Na FDŠ je bilo vseh opravljenih 47 Podatki za posamezno knjižnico izvoženi iz sistema cob ISS.si. 48 Naslovi in inventarizirane enote po vrsti gradiva, stanje na dan: 05.01.2017, oznaka izpisa: z -St A-01. 49 Naslovi in inventarizirane enote po vrsti gradiva/načinu nabave, izbrano obdobje: 01.01.2016– 31.12.2016, oznaka izpisa: z -St A-02. 50 Izposoja na dom, izposoja v čitalnico, podaljšanje roka izposoje, sprememba datuma poteka, tran- sakcija v čitalnici, podaljšanje preko cob ISS/o PAc -a. 51 62 enot gradiva je bilo izposojenih medknjižnično. 52 o d tega je bilo 59 enot gradiva izposojenih medknjižnično. 53 Seštevek 2.188 vseh vpisanih študentov, 24 zaposlenih in 70 pedagoških in raziskovalnih delavcev v letu 2016. 54 Seštevek 1.140 vseh vpisanih študentov, 18 zaposlenih in 44 pedagoških in raziskovalnih delavcev v letu 2016. 150 DIGNITAS n Upravno pravo transakcij 346, kar 17% teh transakcij je bilo zabeleženih za med- knjižnično izposojo. Na slabo uporabo in obisk obeh knjižnic je imel nedvomno vpliv razmeroma neprimeren obratovalni čas obeh knjižnic. ev Ro -PF je bila odprta 3 dni na teden, medtem ko FDŠ le dva dni na teden. 2.2. Izpolnjevanje minimalnih pogojev in standardov za izvajanje knjižnične dejavnosti Glede na navedene podatke o zalogi – knjižnična zbirka (eno- te gradiva, t abela 1) – obe visokošolski knjižnici FDŠ in ev Ro -PF samostojno v letu 2017 še nista dosegali predvidenega obsega gra- diva, ki je kot minimalni pogoj za knjižnice članic univerze oziro- ma samostojnih visokošolskih zavodov določen po Pravilniku. 55 v predvidenem skupnem delovanju ob združitvi pa bi njun skupni knjižnični fond obsegal skoraj 13.000 enot gradiva. 56 Fond je si- cer premajhen za univerzitetno knjižnico, ki naj bi po Pravilniku obsegal najmanj 50.000 enot, vendar lahko ob ustanovitvi nove knjižnice predvidimo, da bo knjižnica UKNU dosegla standard v devetih letih od ustanovitve. 57 Pogoje za kvalitetno izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe iz Pravilnika, navedene v poglavju 1.3.1 pod točkama b in c tega prispevka, sta obe knjižnici FDŠ in ev Ro -PF v letu 2017 v veliki meri že izpolnjevali. 58 vendar pa so omembe vredni stati- stični podatki, ki se nanašajo na prirast zaloge gradiva. v knjižnici FDŠ so 42 % prirasta gradiva predstavljala zaključna dela študen- tov na študijskih programih članice, medtem ko je bil ta odstotek v knjižnici ev Ro -PF nekoliko nižji, in sicer 30 % (glej t abelo 1). Knjižnični fond se je sicer povečal, vendar ne v celoti z nakupom znanstvene literature, ki predstavlja osnovo za študijsko, znanstve- no in raziskovalno delo, temveč v velikem deležu predvsem z ob- veznim izvodom diplomskih, magistrskih in doktorskih del. Dalje sta v letu 2017 imeli obe knjižnici skupaj skoraj 3.500 po- tencialnih uporabnikov, ki študirajo, predavajo ali so drugače vpe- ti v študijski proces Nove univerze, 59 kar pomeni, da bi morali ime- 55 Pravilnik, 2003, 25. člen. 56 Natančneje 12.987 enot v letu 2017. 57 Pravilnik, 2003, 56. člen. 58 Prav tam, 25. - 31. člen 59 Natančneje 3.484 vseh potencialnih uporabnikov (glej t abela 1). »Izraz potencialni uporabniki visokošolske knjižnice uporabljamo za študente, vpisane na visokošolski zavod, in za zaposlene na 151 DIGNITAS n Nova univerza – nova univerzitetna knjižnica ti skupaj okvirno 70 čitalniških mest, če bi hoteli zadostiti pogoju iz točke e navedene v poglavju 1.3.1 tega prispevka. Pogoju iz točke D iz poglavja 1.3.1 sta obe knjižnici FDŠ in evRo-PF z dvema zaposlenima v bibliotekarkama že izpolnjevali, 60 prav tako sta izpolnjevali pogoje o ustrezni opre- mi. zagotavljali sta vsaj 1 računalniško mesto na vsakih 300 po- tencialnih uporabnikov, kar pomeni, da je vsaka visokošolska knjižnica že ob reviziji stanja zagotavljala vsaj 6 čitalniških mest z računalniki za uporabnike. 2.3. Pridobitev sigle UKNU ter vključitev UKNU v polnopravno članstvo v sistemu cob ISS.SI Sigla je nacionalna identifikacijska številčna oznaka, ki eno- značno označuje knjižnice delujoče v knjižničnem sistemu Slove- nije. Sigla je tudi oznaka, s katero se posamezna knjižnica iden- tificira znotraj sistema cob ISS.si – nacionalnega knjižničnega informacijskega sistema z vzajemno katalogizacijo. 61 Čeprav sta imeli obe obstoječi knjižnici članici Nove univerze (ev Ro -PF in FDŠ) že lastne sigle, je bila novoustanovljeni knjižnici Nove uni- verze dodeljena nova sigla. Pravila o dodeljevanju sigle za primere prenehanja delovanja oz. združitev dveh ali več knjižnic namreč določajo: »v primeru, da se več knjižnic ali sorodnih organizacij, ki jim je bila sigla že dodeljena, združi v organizacijsko celoto, se novi organizaciji določi nova sigla.« 62 Narodna in univerzitetna knjižnica je Univerzitetni knjižnici Nove univerze – UKNU dne 19. 06. 2017 dodelila naslednjo siglo: SI 51018. Hkrati je bila UKNU vpisana tudi v razvid knjižnic. 63 Sle- dil je podpis Pogodbe o sodelovanju in polnopravnem članstvu UKNU v sistemu cob ISS.SI, ki jo je Nova univerza z IzUM-om podpisala dne 26. 9. 2017. Po podpisu pogodbe o sodelovanju in polnopravnem članstvu UKNU v sistemu cob ISS.SI so se lahko pričeli postopki združevanja gradiva iz prej obstoječih obeh knji- žnic ev Ro -PF in FDŠ v skupen knjižnični katalog UKNU s postop- ki za konverzijo kataložnih baz. visokošolskem zavodu, tj. visokošolske učitelje in sodelavce ter znanstvene delavce. (Standardi, 2021, str. 50). 60 Pravilnik, 2003, 28. člen. 61 t udi stalna evidenčna in identifikacijska številka knjižnice v razvidu knjižnic, kooperativnem kata- logu; sin. knjižnična številka (bibliotekarski terminološki slovar, 2017, e-vir). 62 Pravila o dodeljevanju sigle, 2013, člen 5. 63 Razvid knjižnic, 2022, e-vir. 152 DIGNITAS n Upravno pravo 2.4. Prostorski in lokacijski načrt UKNU v Strokovnih standardih je skladno s svetovnimi smernicami navedeno, da morajo biti prostori visokošolske knjižnice »ume- ščeni v bližini prostorov, kjer potekata izobraževalni in znanstve- noraziskovalni proces visokošolskega zavoda« ter »primerno ve- liki, funkcionalni, prilagodljivi in opremljeni tako, da omogočajo varno in racionalno hranjenje knjižničnega gradiva ter njegovo učinkovito uporabo, raznovrstno ponudbo knjižničnih storitev ter primerne pogoje za dejavnosti uporabnikov in izvajanje de- lovnih procesov knjižnice. v prostorih morajo biti zagotovljene tudi primerne okoljske razmere, kot so ustrezna osvetlitev, pre- zračevanje, zvočna zaščita, temperatura in vlaga.« 64 Prostori naj bi omogočali možnost širitve oz. prilagajanja »v skla- du z razvojem informacijske in komunikacijske tehnologije, spreme- njenimi potrebami uporabnikov ter spremembami v ponudbi knji- žničnih storitev in informacijskih virov.« 65 z a univerzitetne knjižnice Strokovni standardi priporočajo »samostojno knjižnično zgradbo, prostorsko umeščeno tako, da je v središču univerzitetnega kam- pusa, oziroma da je čim lažje dostopna uporabnikom z univerze.« 66 Študijski proces na članicah Nove univerze se izvaja na različ- nih lokacijah (Slike 1-4): 1. v se članice izvajajo predavanja in izpite na lokaciji študijske- ga centra v Ljubljani. 67 2. vse članice organizirajo dogodke povezane s študijem in znanstvenim raziskovanjem ter druge strokovne dogodke na lo- kaciji študijskega centra v Ljubljani. 3. Nova univerza ima sedež v Novi Gorici, 68 skupne dogodke (npr. seje) pa organizira na lokaciji študijskega centra v Ljubljani. 69 4. ev Ro -PF ima sedež v Novi Gorici, predavanja in izpite pa izvaja tudi na lokaciji študijskega centra v Ljubljani in v Kranju. 5. FDŠ ima prostore v Kranju, 70 predavanja pa izvaja še v Lju- bljani in v Mariboru. 71 6. FSMŠ ima sedež v Ljubljani, kjer izvaja tudi predavanja. 72 64 Standardi, 2021, str. 21. 65 Prav tam. 66 Prav tam. 67 Naslov: Mestni trg 23, 1000 Ljubljana. 68 Naslov: Delpinova ulica 18/b, 5000 Nova Gorica. 69 Naslov: Mestni trg 23, 1000 Ljubljana. 70 Naslov: Žanova ulica 3, 4000 Kranj. 71 Naslov: predhodno Črtomirova ulica, v letu 2022 Prešernova ulica 17, 2000 Maribor. 72 Naslov: Mestni trg 23, 1000 Ljubljana. 153 DIGNITAS n Nova univerza – nova univerzitetna knjižnica z a c entralno enoto skupne univerzitetne knjižnice je bila tako izbrana lokacija Nove univerze v Ljubljani, ki se nahaja na prese- ku med različnimi lokacijami, kjer izobraževalni proces NU po- teka in kjer deluje študijski center kot povezovalna točka med različnimi lokacijami po Sloveniji. Univerza je dodatno najela ter prenovila prostore na tej lokaciji v Ljubljani v že obstoječi stavbi ter s tem zagotovila primernost in uporabnost prostorov za po- trebe Univerzitetne knjižnice Nove univerze, skladno z navedba- mi v Strokovnih standardih. 73 c entralna enota UKNU je bila tako 73 Standardi, 2021, str. 21. Slika 1-5: Lokacije Nove univerze: Ljubljana, Nova Gorica, Kranj, Maribor (vir: spletne strani članic NU, 2022). Slika 6-8: Stavba Nove univerze na Mestnem trgu 23, Centralna enota UKNU (foto: arhiv UKNU, 2018) 154 DIGNITAS n Upravno pravo registrirana na lokaciji Nove univerze v Ljubljani, najprej na c an- karjevem nabrežju 11, s prenovo vhoda pa se je naslov preselil na Mestni trg 23 (Slika 6-8). Dalje so bile v okviru UKNU vzpostavljene še naslednje eno- te – izposojevališča – univerzitetne knjižnice na drugih lokacijah univerze, ki se bodo v nadaljnjih desetletjih še razvijale in bodo omogočile širitev in pridobitev vsaj 70 čitalniških mest z dodatni- mi prostori za študij: 74 – enota Kranj, ki deluje v času izobraževalnega procesa na sedežu FDŠ. – enota Nova Gorica, ki deluje v času izobraževalnega procesa na lokaciji študijskega centra Nova Gorica. – enota Maribor, zaloga in izposoja še nista vzpostavljeni zara- di selitve in akreditacije nove lokacije. v Strokovnih standardih je navedeno, da je velikost prostorov visokošolske knjižnice »odvisna od vrste in števila potencialnih uporabnikov ter njihovih informacijskih potreb, obsega in značil- nosti knjižnične zbirke, vrste in obsega knjižničnih storitev ter šte- vila zaposlenih v knjižnici.« 75 UKNU omogoča postavitev gradiva v prostem pristopu ter čitalniški in študijski del na več kot 120 m 2 uporabne površine, kar zagotavlja primeren prostor za okvirno 3.500 potencialnih uporabnikov UKNU. UKNU ima na lokaciji c entralne enote za svoje delovanje na razpolago tudi različne vr- ste prostorov, kot so: prostor za individualni študij in skupinsko delo z dovolj velikimi mizami in računalniki; dostop do prostorov za gibalno ovirane osebe; prostore ali možnost za tiskanje in ko- piranje gradiva; ter prostore za počitek in sprostitev. Na lokaciji c entralne enote UKNU je prostor dostopen z dvigalom neposre- dno vsem, tudi uporabnikom s fizično oviranostjo kot navajajo Strokovni standardi. 76 v UKNU je primerno urejen prostor tudi za knjižnične delavce, ki morajo glede na Strokovne standarde imeti primerne delovne prostore za izvajanje tako najzahtevnejših strokovnih del kot tudi enostavnejših tehničnih in manipulativnih del,77 za usposablja- nje in izobraževanje uporabnikov, za prireditve, ipd. z aposleni v UKNU imajo čajno kuhinjo, sanitarije in garderobo. Stavba, kjer 74 Glej: co LIb.si, 2022, e-vir. 75 Standardi, 2021, str. 22. 76 »Knjižnična zgradba, prostori in oprema visokošolske knjižnice naj bodo načrtovani tako, da jih bodo lahko enakovredno uporabljale tudi osebe s funkcionalno oviranostjo« (Standardi, 2021, str. 23). 77 Prav tam. 155 DIGNITAS n Nova univerza – nova univerzitetna knjižnica se c entralna enota UKNU nahaja, pa zagotavlja tudi sejne sobe in učilnice ter dodatne pisarne. Na lokacijo c entralne enote UKNU je bilo mogoče združiti in smiselno uporabiti tudi obstoječo tehnično opremo iz nekdanjih knjižnic ev Ro -PF in FDŠ, ter poleg knjižničnega gradiva preseliti še: – mize in računalniško opremo iz FDŠ in ev Ro -PF za uporabo v skupnih čitalniških prostorih (pridobitev dodatnih čitalniških mest); – police iz FDŠ in ev Ro -PF za postavitev knjižničnega gradiva (pridobitev prostora za dodatnih 3.000 enot gradiva). 2.5. Konverzija obstoječih cob ISS katalogov v skupni UKNU katalog ter postavitev gradiva v enotno knjižnično zbirko UKNU Konverzija cob ISS katalogov ev Ro -PF in FDŠ v skupen co - bISS katalog UKNU je potekala v sodelovanju med predstavniki UKNU in IzUM - Instituta informacijskih znanosti, Maribor, na Slika 9: Univerzitetna knjižnica Nove univerze, Centralna enota, osrednji prostor in študijski kotiček (foto: arhiv UKNU, 2018) 156 DIGNITAS n Upravno pravo podlagi predhodno pripravljene specifikacije za izvedbo konver- zije, ki je vključevala vse posamezne segmente dela v sistemu cob ISS, UDK postavitev ter zalogo v obstoječih knjižnicah. za temeljno izhodišče je bil izbran obsežnejši katalog ev Ro -PF, gra- divo iz kataloga FDŠ pa je bilo s konverzijo vključeno v izhodiščni katalog. Po konverziji knjižničnih katalogov v skupni knjižnični katalog UKNU je znašal obseg vsega gradiva v katalogu UKNU 13.263 zapisov za fizične enote gradiva. 78 Po izvedeni računalniški konverziji cob ISS katalogov je sle- dila fizična selitev gradiva iz različnih lokacij nekdanjih knjižnic na skupno UKNU c entralno enoto. Gradivo, ki je bilo s konver- zijo združeno v skupni računalniški katalog, je bilo potrebno na novo inventarizirati ter opremiti z novimi signaturnimi nalepkami UKNU na podlagi ustrezne UDK postavitvene sistematike, ki je bila dopolnjena s področji fakultete FSMŠ. Sledil je ponovno inventurni popis gradiva, ki je potekal zaradi določitve natančnega števila knjižničnega gradiva, ki ga knjižnica dejansko ima po opravljeni selitvi, da bi bile knjižnične evidence usklajene s stanjem na policah. v temeljni knjižnični fond UKNU je bilo: – iz knjižnice ev Ro -PF v knjižnico UKNU prenesenih 7.916 enot knjižničnega gradiva. – iz knjižnice FDŠ v knjižnico UKNU prenesenih 5.754 enot knjižničnega gradiva. o bseg gradiva UKNU se je v letu 2017 v primerjavi s stanjem v letu 2016 povečal za dodatnih 2.306 enot knjižničnega gradiva, ki pri konverziji katalogov niso bile upoštevane, saj še niso bile katalogizirane. t e enote so bile evidentirane pri izvedeni inven- turi v UKNU po selitvi gradiva. t ako je tvorilo temeljno zbirko UKNU po končani selitvi skupaj 15.569 enot gradiva (t abela 2). 79 Dodatne enote za zbirko UKNU: – za študijske programe ev Ro -PF je bilo v letu 2017 dodatno pridobljenih skupaj 192 enot knjižničnega gradiva, ki v času kon- verzije še niso bile evidentirane v sistemu cob ISS. – Na ev Ro -PF so študenti oddali dodatnih 180 zaključnih na- 78 »Univerzitetna knjižnica ima najmanj 50.000 enot gradiva in naroča ali omogoča dostop vsaj do 1000 redno naročenih naslovov serijskih publikacij. Knjižnica članice univerze oziroma samostojne- ga visokošolskega zavoda ima vsaj 10.000 enot gradiva in najmanj po 2 izvoda študijskega gradiva, predpisanega na članici univerze ali samostojnem visokošolskem zavodu. o mogoča dostop do vsaj 100 naslovov serijskih publikacij« (Pravilnik, 2012, 25. člen). 79 Stanje na dan 11. 5. 2018. 157 DIGNITAS n Nova univerza – nova univerzitetna knjižnica log, ki v času konverzije še niso bile evidentirane v sistemu co - bISS. – Na FDŠ so študenti oddali dodatnih 39 zaključnih nalog, ki v času konverzije še niso bile evidentirane v sistemu cob ISS. – z a študijske programe FSMŠ je bilo v letu 2017 dodatno pri- dobljenih skupaj 1.895 enot knjižničnega gradiva, ki v času kon- verzije še niso bile evidentirane v sistemu cob ISS. Tabela 2: Stanje zaloge gradiva pred in po konverziji katalogov EVRO-PF in FDŠ v skupni UKNU katalog po izvedeni inventuri 80 Leto ev Ro -PF FDŠ UKNU 2015 6.648 5.274 X 2016 7.443 5.567 X 2017 7.916 5.754 15.569 2018 X X 11.541 81 2.6. Nadgradnja storitev UKNU s storitvami v e-okolju Pri strateškem razvoju nove in sodobne univerzitetne knji- žnice UKNU je bilo pomembno upoštevati tudi digitalno trans- formacijo družbe in sodobnega izobraževalnega okolja, ki omo- goča hiter pretok znanja k uporabnikom na zanesljiv način ter premik fizičnega okolja knjižnic v neomejeno informacijsko okolje, brez ovir pri prenosu in deljenju znanja. Sodoben razvoj visokošolskih knjižnic narekuje med drugim predvsem: gradnjo institucionalnih repozitorijev, informacijsko opismenjevanje, so- delovanje knjižnice v e-učnem okolju za kompetenčno učenje in poučevanje (integracija v študijski proces), nove inovativne tehnologije in storitve dostopa do gradiva na daljavo, znanstve- no komuniciranje (upravljanje znanstvene založbe) in odprti dostop do znanstvenih objav. 82 80 Glej tudi Abe, 2014, str. 15. 81 večji odpis zastarelega in neprimernega gradiva v letu 2018. 82 »o dprta dostopnost znanj se zagotavlja z učinkovito vključenostjo v evropski visokošolski prostor, z učinkovitim upravljanjem in financiranjem razvoja ter zagotavljanjem mednarodne skladnosti naci- onalnega ekosistema odprte znanosti (dostopnost infrastruktur, zbirk podatkov), z uvedbo sodobnih načinov vrednotenja dejavnosti v skladu z načeli odprte znanosti (kot npr. Do RA, Leidenski manifest, smernice eRAc ), zagotavljanjem skladnosti rezultatov znanstvenih raziskav z načeli FAIR (najdljivi / »Findable«, dostopni / »Accessible«, povezljivi / »Interoperable« in vnovič uporabljivi / »Reusable«) z zagotovitvijo polne in takojšnje odprte dostopnosti (ob upoštevanju upravičenih izjem) ter spod- bujanjem razvoja državne visokošolske in znanstvene založniške dejavnosti za delovanje po načelih odprte znanosti.« (Resolucija, 2022, člen U 1.7). 158 DIGNITAS n Upravno pravo v skladu z navedenim so bile v UKNU knjižnične storitve že v začetnem letu delovanja UKNU v 2018 nadgrajene z informacijsko podporo v naslednjih segmentih: – Dostop do mednarodnih in drugih baz podatkov in informa- cijskih virov prek IP-naslovov z vseh lokacij univerze ter z geslom za oddaljen dostop (Scopus, Sage, ebSco MGc, SpringerLink, IUS-Info in ProQuest). – Dostop do celotnih besedil zaključnih nalog prek novega institucionalnega repozitorija UKNU,83 ki deluje v okviru Repo- zitorija samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij.84 – Ureditev izpisa Sicris bibliografski kazalci uspešnosti za izvo- litev v naziv za habilitacije na Novi univerzi za vse raziskovalce in člane akademskega zbora. – t ehnični pregled zaključnih nalog in detekcija podobnih vse- bin z uporabo slovenskega orodja DPv ter izobraževanje in sve- tovanje za uporabnike glede metodologije znanstvenega pisanja. – Razvoj novega spletnega mesta v okviru projekta DeUS – Digitalna enciklopedija slovenske državnosti in ustavnosti za za- gotovitev študijskih in drugih znanstvenih gradiv v elektronski obliki. 85 Knjižnice ev Ro -PF in FDŠ so se že pred ustanovitvijo UKNU pridružile konzorcijema, ki ju vodita NUK in ct K, nabavo elek- tronskih virov pa sta zagotavljali tudi samostojno. Nabava elektron- skih virov se je ohranila in celo povečala po ustanovitvi UKNU, ki od leta 2018 samostojno nabavlja: ebSco Military and Gover- nment collection (oddaljen dostop), Pravni informacijski portal Ius-Info (oddaljen dostop) in portal revije Pravna praksa (dostop z lokacije knjižnice). Preko članstva v konzorcijih NUK in ct K pa UKNU nabavlja: Scopus (konzorcij ct K, oddaljen dostop), Sage (konzorcij NUK, oddaljen dostop), ebSco Academic Search Pre- mier (konzorcij NUK, oddaljen dostop), SpringerLink (konzorcij ct K, dostop z lokacije knjižnice). 86 Dodatno UKNU gradi lastne podatkovne zbirke: 83 več o odprtem dostopu do znanstvenih objav glej Nacionalna strategija odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015-2020 (2015). o dprto znanost ter odprti dostop do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov obravnava tudi z akon o znanstvenorazisko- valni in inovacijski dejavnosti (zz rID, 2021, mdr. členi 40-42). 84 Glej: Rev IS, 2022, e-vir. 85 Sofinancirano iz sredstev MIz Š. Glej: DeUS, 2019, e-vir. 86 Samoevalvacijsko poročilo Univerzitetne knjižnice Nove univerze za leto 2021, str. 11. 159 DIGNITAS n Nova univerza – nova univerzitetna knjižnica – e-Komentar Ustave Republike Slovenije (samostojno, izdaji iz 2002 in 2011 prostodostopni, izdaja iz 2019 plačljiva), – e-enciklopedija slovenske osamosvojitve, državnosti in ustav- nosti (samostojno, prostodostopna), – Arhiv revije Dignitas (samostojno, starejše številke, prosto- dostopen), – Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobra- ževalnih organizacij – Revis (v sodelovanju, prostodostopen). 2.7. Finančni načrt in proračun UKNU za namene knjižnične dejavnosti so Upravni odbori fakultet članic Nove univerze na letni ravni sprejeli in namenili določen delež finančnih sredstev za gradnjo zbirk knjižnic FDŠ in ev Ro - -PF, za nabavo informacijskih virov, izobraževanje zaposlenih ter druge storitve. o b združitvi knjižnic v skupno univerzitetno knji- žnico UKNU so se članice Nove univerze zavezale, da na enak na- čin in vsaj v enakem obsegu financirajo knjižnično dejavnost na univerzi, pod pogojem, da UKNU zagotavlja knjižnične storitve za vse članice univerze pod enakimi pogoji. Fakultete članice Nove univerze tako zagotavljajo primeren obseg sredstev za nakup fizičnega gradiva in konzorcijskih virov ter sredstev za gradnjo repozitorija in drugih e-virov, kar omogo- ča kvalitetno podporo študijskega procesa ter raziskovalne dejav- Slika 10: Okvirni razrez stroškov v UKNU po podatkih za študijski leti 2017/2018 in 2020/2021 160 DIGNITAS n Upravno pravo nosti inštitutov in centra Nove univerze. Največji delež sredstev UKNU nameni za nakup informacijskih virov, kar 55 % za samo- stojno nabavo ali v obliki konzorcijev (Slika 10), kar je glede na digitalno transformacijo in zahteve uporabnikov tudi primerno. 3. Evalvacija izvedbe projekta in razprava Projekt združitve visokošolskih (fakultetnih) knjižnic članic Nove univerze v skupno Univerzitetno knjižnico Nove univerze – UKNU – je bil uspešno realiziran. Implementacija UKNU v novo univerzitetno okolje je bila popolna in optimalno izvedena v roku enega leta, nova knjižnica pa vzpostavljena z vsemi segmenti so- dobne univerzitetne knjižnice. t emeljni izziv novoustanovljene knjižnice predstavlja obseg knjižničnega fonda UKNU (t abela 3). Univerzitetne knjižnice naj bi po Pravilniku namreč obsegale najmanj 50.000 enot gradiva ter omogočale dostop do 1000 naslovov serijskih publikacij. 87 Tabela 3: Stanje zaloge gradiva v katalogu UKNU po letih od usta- novitve (2017–2022) Leto ev Ro -PF FDŠ UKNU 2017 7.916 5.754 15.569 2018 X X 11.541 88 2019 X X 12.859 2020 X X 13.533 2021 X X 13.883 2022 X X 14.665 88 Pravilnik tudi navaja, da morajo novoustanovljene knjižnice »do- seči minimalni obseg zbirke, določen v Pravilniku, v roku 9 let od svoje ustanovitve«, 89 kar omogoča UKNU, da poveča obseg knji- žnične zbirke do leta 2027. Slednje pomeni, da bi morala UKNU na letni ravni pridobiti okoli 7.000 enot novega fizičnega gradiva, kar je glede na statistiko pridobivanja gradiva v zadnjih petih letih, kjer predstavlja največje povečanje zbirke pridobitev 1.318 enot med leti 2018 in 2019 (t abela 3), razmeroma težko dosegljivo. 87 Pravilnik, 2003, členi 25. do 31. 88 večji odpis zastarelega in neprimernega gradiva v letu 2018. 89 Prav tam, 56. člen. 161 DIGNITAS n Nova univerza – nova univerzitetna knjižnica vendar pa je nujno upoštevati tudi sodoben informacijski ra- zvoj ter vlogo visokošolskih knjižnic v hitro-razvijajoči se znanosti in visokem šolstvu, kjer so med najpomembnejšimi predvsem kvalitetni elektronski viri z oddaljenim dostopom in ne več fizič- na zbirka gradiv. Pravilnik ne navaja ali sodijo v obseg zbirke le fizična gradiva ali tudi elektronska. Nabava elektronskih virov se je v UKNU v petletnem obdobju od ustanovitve bistveno pove- čala 90 in tako UKNU v letu 2022 zagotavlja dostop do celih bese- dil 8.319 elektronskih serijskih publikacij in 30.000 elektronskih knjig, s čimer že po petih letih od ustanovitve skoraj izpolnjuje pogoje iz Pravilnika. Dodatno pozornost pri evalvaciji dejavnosti UKNU bi veljalo nameniti tudi članstvu v UKNU. v letu 2018 je bilo število vpisa- nih članov v UKNU skupaj 1.210 od približno 3.500 potencialnih uporabnikov, kar je 34,5% ali več kot ena tretjina vseh potenci- alnih uporabnikov UKNU v letu 2018. Po petih letih delovanja, v letu 2022, ima UKNU skupaj približno 3.000 vseh potencialnih uporabnikov 91 in 746 aktivnih članov, kar je 25 % oziroma le ena četrtina vseh potencialnih uporabnikov (t abela 4). 92939495969798 Tabela 4: Število vpisanih članov v knjižnice članic NU po letih Leto člani ev Ro -PF člani FDŠ člani UKNU 2016 499 278 X 2017 774 92 323 93 X 2018 X X 1.210 94 2019 X X 830 95 2020 X X 765 96 2021 X X 692 97 2022 X X 746 98 90 UKNU v letu 2022 zagotavlja dostop do mednarodnih in drugih baz podatkov in informacijskih virov prek IP-naslovov in oddaljen dostop do Scopus, Sage, eb Sco Academic Search Premier, Sprin- gerLink, IUS-Info, Pravna praksa, ProQuest, eb Sco Military and Government c ollection, Lex Localis. 91 Skupaj 2.993 vseh potencialnih uporabnikov. 92 Podatek na dan 31. 12. 2017. 93 Podatek na dan 31. 12. 2017. 94 Podatek na dan 16. 11. 2018. 95 Podatek na dan 31. 12. 2019. 96 Podatek na dan 31. 12. 2020. 97 Podatek na dan 31. 12. 2021. 98 Podatek na dan 22. 12. 2022. 162 DIGNITAS n Upravno pravo Pri obravnavi števila članov UKNU za leta 2020, 2021 in delno tudi za 2022 je pomembno upoštevati spremenjene razmere ter prilagojeno delovanje UKNU zaradi epidemije virusa SARS-c ov -2. UKNU je v navedenih letih prilagodila organizacijo in delovanje knjižničnih storitev na podlagi sprejetih ukrepov in priporočil za zajezitev širjenja bolezni in jih je ves čas epidemije ustrezno pri- lagajala predvsem z delovanjem v spletnem okolju in na daljavo, kar je posledično vplivalo tudi na število fizično vpisanih članov v knjižnico.99 v letu 2022 je število članov ponovno naraslo na obseg iz leta 2020, s primerno vpetostjo UKNU v visokošolsko okolje Nove univerze pa se lahko predvideva tudi postopno po- večanje števila članov knjižnice. »Knjižnica je srce univerze« je nekoč davno dejal predsednik Univerze Harvard, charles eliot, zato je zelo pomembno, da je bila ustanovitev Univerzitetne knjižnice Nove univerze uspešen projekt, ki pa se mora razvijati in nadgrajevati še naprej skladno s sodobnimi trendi visokošolskega razvoja. LITERATURA IN VIRI Samostojne publikacije Poročilo o delu knjižnice: priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika (2017). Ljubljana: Na- rodna in univerzitetna knjižnica. Revizijsko poročilo: učinkovitost ureditve javne službe in razmejevanja od ostalih dejavnosti javnih zavodov. (2021). Ljubljana: Računsko sodišče. Stopar, v. (2022). zadovoljstvo uporabnikov s knjižničnimi storitvami Univerzitetne knjižnice Nove univerze med epidemijo cov IDA-19: pisna naloga za bibliotekarski izpit. Članki v revijah Abe, M. (2014). Inventura knjižničnega gradiva: uvodni pregled. Knjižnica, let. 58, št. 4, str. 13-39. Pivec, F. (2007). Mariborska deklaracija o pomenu knjižnic za kakovost univerz. o rganizacija znanja, let. 12, zv. 1. Prispevki v zbornikih, enciklopedični sestavki in poglavja v knjigah Ambrožič, M. (2008). Kakovost univerze in vis njižnicah. Ljubljana: zveza bibliotekarskih društev Slovenije, str. 59-83. Kakovost v visokošolskih in specialnih knjižnicah (2008). Ljubljana: zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Miholič, P. (2013). Univerza na Primorskem Univerzitetna knjižnica: od idej (2003) prek mej (2013) do cilja (2023). v: Knjižničarski izzivi: vizija, strategija, taktika: 2003-2013-2023/ M. Ambrožič in D. vovk (ur.), z veza bibliotekarskih društev Slovenije, str. 161–174.. 99 več glej Stopar, 2022. 163 DIGNITAS n Nova univerza – nova univerzitetna knjižnica Pravni viri Merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (2017). Ljubljana: Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu. o dlok o ustanovitvi Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 13/03, 79/04, 36/06, 137/06, 67/08, 85/11, 17/15, 9/17, 26/17, 8/19, 44/21 in 186/21). Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Uradni list RS, št. 73/03, 70/08 in 80/12). Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva do 2030 (ReNPv Š30). Uradni list RS, št. 49/22. Standardi in smernice za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru(eSG). (2005). Helsinki: evropsko združenje za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu. Slovenski prevod 2016. Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu, NAKv IS-SQAA. Statut Univerze v Ljubljani (Uradni list RS, št. 4/17, 56/17, 56/17, 14/18, 39/18, 57/18, 66/18, 10/19, 22/19, 36/19, 47/19, 82/20, 104/20, 168/20, 54/21, 97/21, 159/21, 162/21, 163/21 – popr., 202/21, 39/22, 49/22, 60/22, 135/22 in 156/22). Statut Univerze v Mariboru (uradno prečiščeno besedilo) (Uradni list RS, št. 46/12). Strategija razvoja Nove univerze 2021 – 2024. (2020). Nova Gorica: Nova univerza. Strokovni standardi in priporočila za organizacijo, delovanje in evalvacijo visokošolskih knjižnic (za obdobje okošolske knjižnice. v Kakovost v visokošolskih in specialnih k 2012−2020). (2012). Ljubljana: Nacionalni svet za knjižnično dejavnost. Strokovni standardi in priporočila za visokošolske knjižnice (za obdobje od 1. junija 2021 do 31. maja 2030) (2021). Ljubljana: Ministrstvo za kulturo RS, Nacionalni svet za knjižnično dejavnost. z akon o gospodarskih javnih službah (z GJS). Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – zz LPPo , 127/06 – z Jz P, 38/10 – z UKN in 57/11 – o Rz GJS40. z akon o knjižničarstvu (z Knj-1). Uradni list RS, št. 87/01, 96/02 – z UJIK in 92/15. z akon o visokem šolstvu (zv is). Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – z UJF, 57/12 – z Pc P-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – z UPŠ, 65/17, 175/20 – z IUo PDve , 57/21 – odl. US, 54/22 – z UPŠ-1 in 100/22 – z Sz UN. z akon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (Uradni list RS, št. 186/21). Spletni viri AJPeS, Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, https://www.ajpes.si/, 3.1.2023. bibsist, 2021, Narodna in univerzitetna knjižnica, https://bibsist.nuk.uni-lj.si/predstavitev, 4.1.2023. co LIb.SI – podatki o slovenskih knjižnicah, https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/colib?mode=expert, 4.1.2023. DeUS, Pravna digitalna enciklopedija in učilnica Slovenije, 2019. http://deus.nova-uni.si/, 3.1.2023. Kanič I., et al. (2011). bibliotekarski terminološki slovar. Kamnik: Amebis; Ljubljana, http://www.ter- mania.net/slovarji/85/bibliotekarski-terminoloski-slovar, 4.1.2023. NAKv IS, Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, http://www.nakvis. si/, 3.1.2023. Nova univerza, Univerzitetna knjižnica Nove univerze (2022). Iz UM, co LIb.SI – podatki o slovenskih knjižnicah, https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/colib/uknu?search=colib%3Fc%3Duknu%26max%3 D10%26sort%3Ddef, 4.1.2023. Letno poročilo Univerze na Primorskem za leto 2017 (2018). https://www.upr.si/sl/resources/files// univerza/temeljni-dokumenti/letno-porocilo-up-2017-red.pdf, 4.1.2023. Letno poročilo Univerze na Primroskem za leto 2021 (2022). https://www.upr.si/si/univerza/temeljni- -dokumenti/, 4.1.2023. Letno poročilo Univerze v Mariboru za leto 2017 (2018). Univerza v Mariboru, https://ukm.um.si/ sites/default/files/u6/letno_porocilo_2017.pdf, 4.1.2023. Letno poročilo Univerze v Mariboru za leto 2021 (2022). Univerza v Mariboru, https://www.um.si/ wp-content/uploads/2021/12/Poslovno-porocilo-UM-2020_scan.pdf, 4.1.2023 Lokacije Univerze v Novi Gorici, http://www.ung.si/sl/a-z/, 4.1.2023. Poročilo o delu Univerze v Novi Gorici 2017 (2018). https://www.ung.si/documents/8/letno-ung-2017. pdf, 4.1.2023. Poročilo o delu Univerze v Novi Gorici 2021 (2022). https://www.ung.si/documents/915/Letno_po- rocilo_2021.pdf, 4.1.2023. Pravila o dodeljevanju sigle, (2013), Narodna in univerzitetna knjižnica, https://iris.nuk.uni-lj.si/me- dia/filer_public/6b/7f/6b7f52c8-20ec-4f7a-ae9d-4511cb29d04e/sigla.pdf, 4.1.2023. Razvid knjižnic, (2021), Narodna in univerzitetna knjižnica, https://iris.nuk.uni-lj.si/sl/razvoj/razvid- -knjiznic/, 4.1.2023. 164 DIGNITAS n Upravno pravo Rev IS - Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij (2022), Uni- verza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, https://revis.opensci- ence.si/info/index.php/slo/, 4.1.2023. SIcRIS, Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji, Institut informacijskih znanosti v Mariboru, 2022. https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl, 3.1.2023. Univerza v Ljubljani, Univerza v številkah, https://www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/univerza_v_ste- vilkah/, 4.1.2023.