Leto IX.
* V Celju, dne 6. oktobra 1899. 1.
Štev. 40.
i .* .. j.-
IMkaja vsaki petek v tednu. — Dopisi naj se šsrroBjo pošiljati uredništvu in sicer frankir&no. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se plačuje 50 kr. temeljne pd ter od vsake petitmite po 16 kr. za vsakokrat; za večje inserate, kakor tudi z» mnogokratcc inseriranje primerni popust. — Naročnina za celo leto 3 gld., 31
pel M* 1 gM. M kr , za četrt leta 80 kr , katera naj se poSilja: UpravniitTu »Domovine" v Celji.
Novo ministerstvo — proti Slovanom.
Sestavljeno je novo nemško uradniško ministerstvo. Ogromna večina avstrijskega prebivalstva, t. j. Slovani nimajo v njem zastop nika. To nam pove dovolj jasno, kako se misli v bodoče v Avstriji vladati.
Pod dosedanjimi ministerstvi, ki so se na slanjala na Slovane, nismo dosegli Slovani ničesar, a vladalo se vsaj ni proti nam. Iz novega ministerstva pa so Slovani izvrženi, isto bo nemškega duha ter bo obračalo ost naravnost proti nam.
Kandidatura kneza Liechtensteina, o kate rem smo zadnjič poročali, je padla. Novi vodja uradniškega ministerstva je štajarski deželni namestnik grof Clary-Aldringen. Usodno za Slovane je, da so tega moža nad vse hvalili nemški listi, ko je L ;šel na Štajarsko. Pa tudi sedaj povdar jajo nen.^ki listi, da grofu Cluryju ne bo pri-inSmjkovalo dobre volje, pridobiti Nemcem njihovo stališče v državi, kakšno jim »gre". Nadalje piše graški dnevnik: »Grof Clary ima smisel za nadkriljujočo po-membo nemškega elementa v Avstriji ter za potrebo, to nemštvo spraviti zopet na krmilo."
To nam pač zadostuje, da si napravimo o bodoči vladi jasno sodbo.
Z novim ministerstvom bo zavladal v Avstriji nov Slovanom sovražni sistem, oziroma že obstoječi se bo poostril.
Narobe svet! Nemški razgrajalci v parlamentu so dobili to za kazen, kar bi se moralo dati vlado podpirajočim Slovanom v desnici za — plačilo. Vlada se ni ozirala na večino, temuč
je z odobravanjem pripoznala nasilno nemško postdpanje. Vlada ni sprejela programa desnice, temuč se je podvrgla nepoštenim zahtevam nemške manjšine.
Kaj bo prvo delo novega nemškega. 'urad-niškega ministerstva? Brezpogojna odprava jezikovnih naredeb za Češko in Moravsko brez vsakega pogajanja. V nadomestilo se niti Čehom ničesar ne zajamči; o jezikovni ureditvi gled6 Slovencev in Hrvatov niti govora ni.
Nemci so nove vlade zelo veseli, nad vse zadovoljni pa so tudi z vsemi zagotovili, ki so jih dobili njihovi poslanci od krone same. Cesar je namreč sprejel v avdijenci posamezne voditelje nemških obstrukcijskih klubov ter jim baje zagotovil svoje simpatije. Obljubil jim je baje od pravo jezikovnih naredeb, se strinjal z nemškim binkoštnim programom; omenil je tudi glede
valni t. j državni jezik v Avstriji, češ. da se to samo ob sebi razume. DolC pa so tudi zagotovilo, da se v bodoče nič ne ukrene, kar bi za
moglo »užaliti" nemški narod.
In tisti Nemci, ki so še pred par dnevi prisegali boj vsaki vladi, nezaupanje vsemu, kar je v zvezi s pojmom Avstrija, oni Nemci so danes pijani veselja ter se strinjajo z vsakoja-kimi parlamentaričnimi nepravilnostmi, samo da se njim pripoznajo predpravice.
Kakšno stališče zavzemejo Slovani napram novi vladi, še ni zanesljiva stvar. Povdarja se baš sedaj mnogo o slovanski solidarnosti. Grozi se tudi z opozicijo, posebno Čehi so za to edino taktiko, Nemci in vlada pa najbrže poznajo to slovansko »bojevitost", kajti rogajo se že v naprej našim grožnjam. Kaj ko bi se pa vendar varali ?
0 Poljakih pišejo tudi nemški polviadni listi, da se jih vladi ni bati. Če ne bodo naravnost podpirali protislovanske vlade, pa nji bodo stali nasproti pasivni. Tudi tukaj se znajo Nemci še o boljšem poučiti, saj novo sklepana poljska solidarnost z ostalimi slovanskimi brati vendar ne more biti zgolj fraza. Slovane bi moralo sedaj že vendar izučiti, kaj so dosegli s podpiranjem vlade več let. Nova sestava vlade je pokazala, kako neodkritosrčno se plačujejo Slovanom usluge v državi. Slovani so mislili, da služijo državi, pa so pripravljali le prijetno torišče nemškim prenapetnežem. Videli so sedaj, po kateri poti se pride v Avstriji do moči in ugleda.
Zatiranje in preziranje slovanske večine se bo nadaljevalo, da, skoraj gotovo podvojilo. Zatrli pa nas ne bodo! Če smo obvarovali svoj slovanski živelj v predustavni dobi, nas tudi
nemške zahteve, da bodi nemščipa kot posredo- .vsi nasprotni napori v ustavni dobi ne bodo
zatrli. Slovan na severu in jugu se zaveda svoje ukupnosti, aKltuii je bratsko vzajemnost, da ai hoče deliti bojno orožje, pa tudi zmage venec.
Konec odmikanju!
Dokler se odmikamo našim političnim preganjalcem, dotle seveda oni ne mislijo odnehati. Najhujši preganjalec Slovanov pa je naša dunajska vlada s svojim sovražnim nam sistemom. S sestavo novega nemškega uradniškega ministerstva smo potisnjeni ob steno. Nadalje se odmi-kati ne moremo, pa tudi nočemo, nego postavimo se v bran! Napoči naj parlamentarni boj, najsi bo tudi hujši od onega, katerega so uprizarjali par let sem nemški obstrukcijonisti.
Mi nismo zakrivili tega boja, ofenziva (napad) je izišla od dunajske vlade, naša je le de-fenziva (odbijanje napada).
LISTEK.
Je li res človeško telo prozorno ?
(Konec.)
Po vsem, kar sem dosedaj navedel o svoj-stvu Rontgenovih žarkov, pač ni treba še posebej povdarjati, kako velikanske važnosti je nova iznajdba za zdravniško vedo. Zdravništvo je stopilo s to iznajdbo v novo in boljšo dobo svo jega razvoja, ker od sedaj nadalje se zamore zdravnik prepričati s svojimi očmi o tem, kar je prej skušal dognati s težavnim, redkokrat zanesljivim zunanjim preiskovanjem bolnika. Z Rontgenovo pripravo si zdravnik namreč izdeluje sedaj natančne slike, kako so udi, členi in kosti anatomično sestavljeni; s pomočjo takih slik lahko razločuje, kaj je na tem ali onem udu zdravega ali bolnega, kaka je pokvara in kaj je storiti, da se ozdravi dotični oboleli ali pokvarjeni del telesa. Rontgenova svetloba razkazuje zdravniku vse notranje votline telesa in vse organe, ki se v teh votlinah nahajajo n. pr. srce, ledvice itd.; na životu živega človeka se ne vidi le srce kakršno je kadar deluje, temveč dobro se razločuje kako se srce krči in razteza.
Po trudapolnih študijah z Rontgenovimi žarki so fiziologi, ki proučujejo delovanje notranjih delov zdravega človeškega telesa, sprevideli, da marsikaj ni tako, kakor so doslej o tem učili. Znanstvo o legi in utripanju srca, nauk o delovanju prečne mrene sploh in njenem gibanju med dihanjem itd. doživeli so veliki preobrat odkar se je začelo opazovati z Rontgenovimi žarki življenje in delovanje notranjih organov.
Diagnostika, ki nas uči kako je spoznavati bolezen, pridobila si je v Rontgenovih žarkih najimenitnejšega in najvažnejšega pomočnika. Odkar se je iznašla ta nova luč, razvila se je v teku treh let nova stroka v zdravilstvu, namreč spoznavanje bolezni z R5ntgenovimi žarki ali Radiografija. Vsak dan prinašajo medicinični časopisi razprave o tej zanimivi, za človeka tako blagodejni stroki.
Radiografija se je udomačila v kratkem času po vseh strokah zdravilstva, največja pomočnica pa je kirurgiji ali ranocelstvu. V prvem delu tega spisa sem navedel med drugimi glavnimi svojstvi Rontgenove svetlobe tudi to, da kosti najbolj zadržujejo njene žarke, tako da se pokažejo na zaslonu ali fotografski ploči v temno-črnih obrisih. Iz teh obrisov spoznava ranocelnik ali je na kosteh kaj pokvarjenega ali zlomlje-
nega; on se prepriča nadalje ali sta konca zlomljene kosti pravilno zravnana in obvezana, ker Rontgenovi žarki presevajo tudi precej debel povoj. Ravnotako natančno opazuje ranocelnik z Rontgenovimi žarki različne kostne in sklepne bolezni, ki jih začetkoma vkljub natančnemu zunanjemu ogledu in preiskavanju ne moreš lahko spoznati.
Še temnejše obrise kakor kosti povzročajo na zaslonu aii fotografski ploči kovine, in kalio-grafija ve tudi to praktično porabljati v blagor bolnemu človeštvu. Kolikokrat se vendar pripeti nesreča, da kdo požre denar ali kako drugo kovinsko reč, da se zaleti in zapiči šivanka, katero je neprevidna šivilja vtaknila začasno med ustnici, v požiralnik ali sapnik. Koliko nesreče zakrivi svinčenka iz samokresa kakega zločinca ali samomorilca! Koliko strahu se prebije v enakih slučajih, ker se ne ve kje tiči kroglja, šivanka ali kaj enakega, kam se bode vrinila, bode li mogoče jo odstraniti, ali bode prišla sama na dan, ne da bi ti poškodovala notranje dele telesa in povzročila s tem usodepolno smrt.
Ko še nismo imeli Rontgenovih priprav bil je v takih slučajih zdravnik res v veliki zadregi, kajti po zunanjem preiskovanju navadno ni mogel dognati, kje tiči dotična nevarna tuja
Vsi narodi v Avstriji so že spoznali, kako treba postopati v naši državi, da se kaj doseže. Mažari so dozoreli že pred 50. leti, za njimi Italijani, zadnja leta so na površju Nemci. Mažari in Italijani so si pribojevali popolno samostojnost, Nemci pa, ki so imeli že itak vse pravice, izsilili so s svojim ropotanjem, da so prišli na krmilo ter se jim pripoznavajo dan na dan nove pred pravice v svrho zatiranja Slovanov.
Le Slovani se še nismo ničesar učili, le mi smo vsikdar pozabljali nase ter se bili za Avstrijo v bojih z omenjenimi narodi. Posebno se to lahko reče o Slovencih in Hrvatih. Hrvatje so se bojevali zoper uporne Mažare na strani Avstrije; za plačilo jih je dobil Mažar pod kopito. Slovenci smo zatirali državi na ljubo revolucijski irredentizem Italijanov; zato se je poverilo v Primorju Italijanom gospodarstvo nad Slovenci. Skupno pa smo zadnja leta se vsi Slovani postavili za vlado zoper pangermansko rogoviljenje avstrijskih Nemcev v državni zbornici in zunaj iste. V plačilo so nas odslovili, nam postavili ministerstvo nemškega uradništva. Tako plačuje — Avstrija!
Novo ministerstvo ima uradniški značaj, a večina njegovih udov pripada odločnemu nemškemu radikalizmu. V olepšavo sta sprejeta tudi dva brezbarvna poljska uradnika, ki v istini čutita to, kar čutijo vsi višji funkcijonarji v naših državnih službah, ker bi se sicer nikoli tako visoko ne popeli.
Člani tega ministerstva so: Ministerski
predsednik in minister za poljedelstvo grof
Clary-Aldringen; minister notranjih zadev
Korber; brambovski minister Welsersheimb.
i
pravosodni minister Kindinger; železniškimi, nister Wittek; poljski deželni minister Chle-d o w s k i; vodja finančnega ministerstva je sek-cijski načelnik vitez Kniasiolucki (Knjezo-lodski); trgovinskega ministerstva sekcijski na čelnik dr. S ti bral in naučnega ministerstva sekcijski načelnik Hartel.
Nemci so splošno prepričani, da bi njim ugodnejšega ministerstva sam Schonerer ne mng«l sestaviti. Kakšno bo delovanje tega ministerstva, povedali smo že na drugem mestu. Bodo pa tudi skrajno ponižane slovanske stranke pripustile funkcijoniranje takega ministerstva? Sedaj je čas, da se pokaže vedno povdarjana slovanska solidarnost v dejanju.
Ne želimo sicer, da bi slovanski poslanci sledili »kulturnim" Nemcem na polje nasilstva; za to je že slovanska nrav sploh preveč dostojna. Toda oklenejo naj se pravega, a vspešnega orožja, da pokažemo svetu ali nista dve tretjini več, nego ena sama!
Bachov duh še živi!
Zadnjič smo omenili, kako trpke spomine zbudi med Slovenci spomin na ministra Bacha, ki je bil pred 50. leti duševni oče vseh vlad in
stvar, niti ni mogel presoditi kako se bode končalo. Dandanes je vse drugače. — Le eden pogled na zaslon, in natančno določiš kraj, kjer tiči dotična tuja stvar! Tako lahko določuje zdravnik nadaljni razvoj vse nevarnosti, in ako je treba izvleče pogumno neprijetnega gosta iz človeškega telesa. »Domovina" je svoje dni poročala o sledečem dogodku: V celjski okolici je požrla neka deklica iglo, ki jo je držala med zobmi. V groznem strahu se zateče do zdravnikov, pa nobeden izmed njih ne more najti igle. Hude bolečine je trpela ubožica, šla je celo v Gradec k zdravnikom iskat pomoči, pa tudi ti niso mogli pomagati, ker navzlic najnatančnejšemu preiskavanju niso našli nobenega sledu o igli. Vsled dolgotrajnih nepretrganih bolečin je skoraj zblaznela. Vsa obupana pride k zdravniku dr. Žižeku v Vojnik; ta najde iglo in jo srečno odstrani. Koliko muk in obupa bi se bilo prihranilo tej revici, ko bi se bila mogla takoj, ko se je pripetila nesreča, preiskati z Rontge-novimi žarki!
V grško turški vojski leta 1897 porabljali so v nekaterih vojaških bolnišnicah tudi že Ront-genov aparat; profesor Kuttner poroča veliko zanimivega o ranjencih, katerim se je le poma galo s pomočjo Rontgenovih priprav. Ni dvomiti, da bode tudi v prihodnjih vojskah novi iznajdbi
sistemov, ki tlačijo našo jezikovno ravnoprav nost še danes.
Glavne sile je napel pokojni Bach, da pre ustroji osobito jezikovno razmerje pri sodiščih. Ta preustrojitev je pač govorila tudi o Slovencih in našem jeziku, pa tako dvoumno in ironično, da so njegove skrivne želje vsikdar pogodili iz vršitelji njegovih naredeb.
Takoj po izdanju ustave je pozval Bach vse uradnike, ki hočejo uradovati v slovenskih krajih, da se naj nauče slovenskega jezika, ki se bode neobhodno zahteval pri vsem sodniškem osobju, tako, da bode neznanje jezika izključevalo od nameščenja pri sodiščih dotičnih krono-vin, kakor hitro se povsod dejanstveno uresniči načelo ravnopravnosti vseh narodov glede izključne rabe deželnega jezika vsake kronovine pri sodniških obravnavah.
Pri tem je za »ravnopravnost vneti" Bach
dobro vedel, da se načelo dejanstvene ravnopravnosti v Avstriji še ne uresniči tako kmalu; pa tudi pozvani činovniki so ga razumeli ter si mislili: predno bo zavladalo v Avstriji načelo ravnopravnosti, prišlo in odišlo bo še mnogo Bachov. Do tedaj pa bo nam in našim sinovom še vedno zadostovala sama nemščina. Morda doleti naše vnuke nezgoda, da se jim bo učiti deželnih jezikov.
In Celjanom, ki so ga prišli prosit za pre-meščenje okrožnega urada iz Maribora v Celje, je Bach odgovoril: »Verjamite mi, da gorim za ravnopravnost narodov." Tako odgovarjajo moledujočim Slovencem še danes vsi Bachovi nasledniki, čeravno je baš sedaj zasedel 21. Bacho-vec ministerski stol avstrijske justične vlade.
Glede jezikovne uredbe je sestavil Bach posebno spomenico ter jo predložil cesarju, katero je cesar tudi potrdil. V tej spomenici je zahteva, da morajo prosilci za službe v takih krajih, kjer ima več jezikov zakonito veljavo, dokazati da so vešči dotičnih jezikov. Tudi to odredbo smatrajo izvršujoči faktorji ter nemški prosilci za Bachovo šalo.
Ako je prosilec prebil parmesečni tečaj, kjer si je dobil »sposobnostno spričevalo za slovensko uradovanje", je to dobro, da se vsaj javnost ne spodtika; za službovanje med Slovenci pa je vsekakor ugodnejše za Nemca, ako ni slovenščine zmožen. To nam dokazujejo so dišča v Mariboru, Celju, Ptuju itd. Pri mariborskem sodišču imajo samo ednega Slovenca. Ta mora tekati od obravnave do obravnave, dočim nemški kolegi prekrižanih rok smodke pušijo ter se smejijo in Boga hvalijo, da ne znajo slovenščine.
Najbolj jasno, kako si je mislil Bach jezi kovno ravnopravnost, nam kaže zadnji dogodek pri okraj, sodišču v Beljaku.
Gledd Koroške je namreč razsodil Bach, »da mnogi Slovenci nemščino umejo in govore, da ni mogoče točno določiti jezikovne meje, ker
prisojena v vseh vojaških bolnišnicah najvaž nejša uloga.
Tudi bolezni notranjih organov, kakor pljuč, srca, ledvic, mehurja itd. se dado s temi pripravami dobro spoznavati, četudi ne tako natančno kakor kostne bolezni.
Končno še omenim, da se Rontgenovi žarki že tudi uporabljajo kot lečilo zoper raz lične notranje in zunanje bolezni. Skušajo ž njimi že zdraviti jetiko pljuč, kosti in oklepov, revma-tizem in putiko, zlasti pa razne kožne bolezni.
(X, Y.)
Aleksij Nahimov
ruski admiral.
(Po Češkem sestavil Avrelij Gajevski.)
V Sebastopolu, v ruskem mestu ob Črnem morju, je bil dne 30. listopada 1898. leta odkrit spomenik ednemu izmed najslavnejših junakov ne samo ruskih, ampak vsega sveta, Aleksiju Nahimovu, zmagovalcu nad turškim brodovjem v bitki sinopski dne 18. (30) listopada 1853. leta.
Nahimov se je narodil leta 1803. Kot dvanajstletni deček prišel je v mornarsko vojaško šolo, katero je dovršil leta 1818. Za osemintri-desetletne svoje službe udeležil se je 32 pomorskih večjih ter manjših bitk. Pod poveljstvom
nista narodnosti ločeni niti zemljepisno niti gledš prometa ni ostalih interesov." In teh načel se nemški sodniki na Koroškem krčevito drže. Res je izišla leta 1882 odredba pravosodnega ministerstva, v kateri se priznava, da je slovenščina v slovenskem delu Koroške kot navaden jezik v smislu § 13. občnega sodnega reda, in vsled katere odredbe je v slovenskem delu dežele sprejemati slovenske vloge in jih tudi reševati v slovenskem jeziku.
Nemški sodniki so še vedno na Bachovi podlagi, po kateri se tako lahko politikuje in germanizuje. Tako je bilo tudi nedavno temu v Beljaku.
Neka ljubljanska tvrdka je tožila pri okrajnem sodišču v Beljaku Zastopal jo je slovenski odvetnik dr. Kraut. Sodišče pa je obravnavo preložilo na stroške slovenske tvrdke, ker se je vložila tožba v — slovenskem jeziku. Ob enem je tudi zapovedalo, da se ima tožba vložiti v nemškem jeziku ter se tudi tožba vršiti in izvršiti v nemščini.
Na pritožbo slovenske stranke je sicer celovško dež. sodišče poučilo beljaško okrajno sodišče, da ne sme uganjati take vrste politiko ter da je sprejeti takoj slovensko tožbo in razsoditi slovensko.
Vprašamo pa, ali bi si drznilo podrejeno sodišče sploh kedaj poskusiti naš jezik in našo narodnost na tako gorostasen način žaliti, ko bi vedelo, da se bo s tem zamerilo na zgoraj? Ali ni v tem temveč usodni duh pokojnega Bacha in njegovih naslednikov? Kako pridemo baš Slovenci do tega, da se moramo na vseh koncih in krajih ubijati za mrvico jezikovne veljave? Kako nam pripada naloga, da moramo pri vsaki priliki storiti toliko nepotrebnih korakov in pisarenja, žrtvovati toliko drazega časa in denarja, samo, da spomnimo od nas plačane uradnike na njihovo dolžnost, na potrjene za kone, katere bi vendar sodniki morali najbolj znati? To so vprašanja, katera bi nam morali pojasniti razni Bachovci na Dunaju, in katera bi jim naj vedno in vedno stavili naši poslanci.
Vrednih naslednikov pa nima Bach le na Koroškem, nego tudi v slovenskem delu Štajar-ske. Koliko obtožb in razsodb se spiše prostovoljno, le na podlagi jezikovne ravnopravnosti, sodimo pač najlaglje po tem, kako se postopa z nami! Okrožno in okrajno sodišče, državno pravd-ništvo in okrajno glavarstvo, vsi ti javni uradi nas preplavljajo samo z nemškimi razsodbami, in vselej je treba posebej hoditi k dotičnemu uradu ter zahtevati slovensko dopisovanje. Ako se tako godi uredništvu slovenskega časopisa, kaj še le z oddaljenimi strankami, od katerih uradi vedd, da zaradi daljave ne bodo mogli ali upali se priti pritožit.
To je bachovanje med Slovenci v prvotni obliki, in proti temu naj začne odločno protestirati ves slovenski narod!
slavnega Lazareva udeležil se je 27. vinotoka 1827. leta bitke navarinske, katera je stala Turke šestnajst ladij. Leta 1845 je bil imenovan kontreadmiralom, pred začetkom krimske vojske pa vicedmiralom. Ko se je leta 1853 Turkom boj napovedal, bil je Nahimov eden izmed prvih, kateri se je svoje naloge z vsem srcem oklenil. Imel je s svojim brodovjem križati med Krimom in Malo Azijo. Kdor ve, kako nemirno je Črno morje v poznem letnem času, more popolnoma oceniti težkoče, s katerimi se pluje po teh krajih v kimovcu, vinotoku, listopadu. Neglede na ne-prilike in nezgode, na neprenehoma razgrajajoče vetrove, na gosto meglo, burje ter mogočno va-lovje, vzdržal se je Nahimov tri in pol mesece na morju, neutrudno iščoč turško brodovje, katero je imelo pripluti iz Bospora. Dne 4. listopada je vzel turški transportni parnik in kmalu na to je našel pri Sinopu oddelek turških ladij, katere so bile za vsak slučaj zavarovane s šestimi pobrežnimi baterijami. Dne 17. listopada razodel je dostojanstvenikom načrt bitke. Dne 18. listopada razdelilo se je njegovo brodovje za razsajanja viharjev v dve vrsti ter opoldne s težkočo priplul pred Sinop. Na čelu prvi vrsti plul je Nahimov na ladji »Imperatrica Marija", na čelu drugi pa Novosilsky na »Parizu". Ob 5. uri popoldne je bila krvava bitka končana.
Celjske novice.
(Cesarjev god) dne 4. t. m. se je obhajal v Celju s primernimi cerkvenimi slovesnostmi. Ob 7. uri je imela v župni cerkvi slovenska ljudsko-šolska mladež skupno sv. mašo, ob 8. uri pa je celebriral mil. g. opat z asistenco domačih duhovnikov svečano sv. mašo s »Tedeum". Prisostvovalo je vojaštvo in vsi uradniki. Nekatera javna poslopja so nosila cesarske zastave, na nemških zasebnih hišah ni bilo niti edne zastave; magistrat namreč ne preskrbuje cesarskih zastav, niti sili posestnike jih razobešati. Tako prednost uživajo le še frankfurtarice. Črno rumeno blago je prišlo pri Nemcih — iz mode.
(„Revček Andrejček".) Do pred kratkim časom so se na odru naše Čitalnice predstavljale le ednodejanke ali pa komični solo-prizori. A letos se je v tem pogledu napravil čil korak naprej. Pred nekaj meseci smo imeli priliko gledati »Čevljarja barona", in preteklo nedeljo smo se naslajali s prekrasno ljudsko igro »Revček Andrejček". Celjski Slovenci so ta dan javno prosvedočili, da imajo med seboj igralce diletante, ki si upajo zmoči tudi tako obsežno in tako težavno igro, kakor je baš »Revček Andrejček". In kako se je igral ta večer »Revček Andrejček"? Nikakor nočemo zaiti v oni znani ton tistih do pisov. v katerih se poroča o diletantskih predstavah in na vse pretege hvali, kako je bil izvrsten ta predstavljalec, in kako nedosežna in dražestna ona igralka. Govoriti nam je objektivno, in ako hočemo povedati resnico, moramo pač reči: nedeljska predstava je bila izborna, igrana tako dobro, da nismo mislili imeti pred seboj na odru diletantov, ne, ampak prave igralce. Nastopili so stari naši znanci, pridružilo se jim je pa tudi nekaj novincev. In kedo je najbolje pogodil svojo vlogo ? Nočemo in tudi ne moremo deliti venca prvenstva temu ali onemu igralcu ali igralki, temuč konstatovati moramo samo, da so bili vsi na svojem mestu, da so se resnično uživeli v svojo vlogo in tako pripomogli, da je bil oeloteti vtiaek igre res poseben, za Celje nenavaden. Seveda niso mogli vsi igralci pokazati vseh svojih vrlin, ker so jim bile prideljene pač le kratke vloge. Vendar bodi nam dovoljeno dvoje besed o posameznih predstavljalcih. Glavna vloga bila je v rokah g. Perdana, ki je bil svoj čas priljubljen igralec v Ljubljani, ki je že zadnjič v Celju pri »Čevljarju baronu" pridobil zase tudi celjsko občinstvo, a ta večer kot »Revček Andrejček" pokazal vse prednosti svoje igralske spretnosti in nadarjenosti. Podal nam je realistično sliko občinskega reveža, kojemu pa tudi pod raztrganimi capami bije mehkočutno srce. Junakinj9 Franico je predstavljala gospica Meta Baš eva. Doslej smo videli to ljubko gospico nastopati le v salonskih vlogah in radovedni smo bili, kako bo igrala Franico — kmečko deklico. No, bila je gospica Baševa v istini vrla
Vse turško brodovje razven ednega parnika bilo je ugonobljeno. Njegovi kosi so goreli na valovih ter leteli v zrak. Veter je zanašal njih iskre v mesto. Prebivalci so bežali v sosednje gore. Pobrežne baterije so utihnile, transportne ter trgovsko ladje so se potapljale, zadete od ruskih krogel ter granat. V sinopski pomorski bitvi, v edni izmed največjih v novejši dobi, ugonobljeno je bilo 13 turških bojnih ladij ter našlo smrt v valovih 3000 Turkov. Z ruske strani je bilo mrličev: 1 dostojanstvenik in 37 pomorščakov, in ranjencev: 1 štabni dostojanstvenik, 6 dostojanstvenikov in 229 pomorščakov.
Leta 1854 in 1855 je bil med branitelji Sebastopola. V tem času je bil imenovan admi ralom. Pomorščaki so ga ljubili kot svojega rodnega očeta ter bili vedno pripravljeni se vreči na njegovo besedo v ogenj in vodo. Celi Evropi je bilo znano njegovo ime ter so bili slavljeni njegovi junaški čini. Vsak dan se je izpostavljal sovražnim kroglam ter ni skrbel za svojo varnost. Izbiral si je najnevarnejša mesta ter se ni skrival. Ostajal je na krajih najbolj ogroženih. Vsega tega pa ni delal radi tega, da bi se ponašal, ampak hotel je le pokazati svojim podložnim, kako se ima naproti smrti gledati v trdni veri, da brez božje volje človeku niti las z glave ne pade. Njegov zgled je imel na moštvo
Franica! Klasično smemo imenovati njeno igro v prizoru z Zvitorogom, in umetniški je v zadnjem dejanju predstavljala nesrečno, v ljubezni tako kruto trpečo kmetsko deklico, ki išče v svoji zdvojenosti pomoči in rešitve pri Bogu v goreči molitvi. Nekatera solza se je pri tem pre tresljivem prizoru utrnila raz lic gledalcev. Go-spici Baševi moramo le častitati, da ume tudi tako različne si vloge igrati tako izborno, in prav to je dokaz njene posebne igralske nadarjenosti. Veren tip — sem in tja malo preveč salonski — kmečkega hlapca Pavleta je podal g. Pirnat. Celo izboren pa je bil topi in slaboumni hlapec Anže — g. Salmič. Pogodil je svojega junaka tako imenitno, da si občinstvo ni moglo kaj in je večkrat sredi igre dalo duška svojemu priznanju z glasnim ploskanjem. V g. Rebeku ga pa smo videli pristnega kmečkega očanca Jeklena, moža trde skorje, a dobrega zrnja. Ivrstno je igral zlasti v zadnjem dejanju, ko se mu omehča trdo srce vsled nesreče svoje hčere, katero je v svoji brezsrčnosti preje sam pognal po svetu. Skrbno mlado ženo Ano je v vsej ljubkosti predstavljala gospica Jelica Filipičeva. Prav tako dobri so bili: Neža, (gospa Kalanova) Grešnik (X), Zvitorog, Domen (g. Sachs), Jerica (gospica Vrečerjeva) in drugi. K lepemu vspehu igre je še zlasti pripomogla izbrana scenerija in izvrstno prirejeni kostumi. Zdelo se nam je v resnici, da smo na Gorenjskem. Med odmori je igrala pod spretnim vodstvom g. I. Koruna celjska narodna godba z znano preciznostjo in dovršenostjo. Hvala vrlim igralcem in igralkam na prelepi zabavi, ki so !jo nam priredili zadnjo nedeljo, hvala posebno g. Perdanu, ki je imel v rokah vso režijo in sploh največ pripomogel, da se je igral »Revček Andrejček". Srčna naša želja pa je, da skoro zopet vidimo požrtvovalne naše diletante na odru Čitalnice v novi igri in tedaj bomo prav tako kakor preteklo nedeljo do zadnjega kotička napolnili glavno dvorano »Narodnega doma" in se divili in naslajali z umotvori večnolepe dramatične umetnosti.
(Gostinčar — izpuščen.) Druga žrtev, gosp. učitelj Gostinčar je bil dne 3. t. m. skoraj po dva-mesečnem preiskovanju izpuščen iz preiskovalnega zapora. Bliskoma se je raznesla ta vest po Sa-vinski dolini. Tu se je pokazalo, kako simpati-zuje slovensko ljudstvo s tem značajnim učiteljem. Trško prebivalstvo v Žalcu ga je slovesno pričakalo. Požarna bramba mu je priredila sijajno bakljado. Na čelu skupnega sprejema je bil občinski zastop. Prizor je bil ganljiv. Tako časti in čisla plemenito slovensko ljudstvo moža, katerega obrekujejo hudobni jeziki in škodoželjni nemški listi naših nasprotnikov kot — morilca (!)
(»Katoliško podporno društvo v Celju") je imelo pretečeno nedeljo v »Nar. domu" svoje občno zborovanje s tombolo. Udeležba je bila prav povoljna. Tombola je prinesla društvu lepo vsoto-
nepopisljiv učinek. Končno je začela cela armada nanj gledati, kakor na človeka, kateremu se ne more nič zgoditi. Tako je delal devet mesecev, Bilo je, kakor da bi se ga sovražne krogle izogibale. Ves ta čas si niti ni dobro odpočil, spal je oblečen. Po visoki rasti so ga sovražniki dobro poznali ter merili nanj. Dne 28. rožnika 1855. leta zadel ga je granat v levo sence ter ga smrtno ranil. Za dva dni je sklenil svoje slavno življenje.
Nahimov je bil pravi tip ruskega človeka. Bil je skromen, z malim zadovoljen, vsakomur pristopen ter nenavadno dobrega srca. Vedno je vestno vršil svoje dolžnosti, nikdar se ni bahal, da, niti si ni bil svest, kako velik mož da je. Bil je krepke postave, modrih očij, katere niso bile zmožne kogar ostro pogledati. Bil skratka dober človek z blago ter čisto dušo, v obče nezmožno kogar užaliti. Bil je ves junak, ne da bi sam vedel. Nikdar ni iskal dobička; bil je plemenit človek. Brezobzirno strog je le bil proti podrejenim mu dostojanstvenikom, kadar so ti mučili »njegove" pomorščake. Ko jih je kaznil, ni jih nehal ljubiti. S tem je dosegel, da je bil vsakteri njegovih ljudij pripravljen vedno na njegovo povelje tvegati svoje življenje za slavo ruskega imena,
(Zasebna orglarska šola) se otvori s 15. oktobrom t. 1. v Celju. Vodja potrebnemu novemu zavodu bo tukajšnji mestni orglavec gosp. Karol Bervar. Dosedaj so morali glasbeno nadarjeni dečki hoditi v tak nauk v Ljubljano ali Celovec, sedaj ga imamo doma v Celju. Upati je tudi, da dobi ta šoia kmalu vse pravice javnosti,
(Izdelovatelj orgel) g. Anton Turk se je
naselil v Celju na Bregu v občinski hiši. Isti je strokovnjak v svojem poklicu, kakor je to pokazal pri popolni preosnovi orgel na Ponkvi. Tega narodnega strokovnjaka priporočamo cerkvenim predstojnikom naj topleje.
(Klub biciklistov »Celjskega Sokola") priredi v nedeljo, 8. oktobra pri IV. narodni dirki v Ljubljani svojo točko: borba za prvenstvo kluba.
Razpisana so 3 darila in 3 častne svetinje. Dosedaj se je oglasilo 5 članov kluba, kateri bodo tekmovali med seboj. Opozarjamo s tem vse, p. n. člane, da si ogledajo to velezanimivo narodno dirko, pri kateri tekmujeta tudi najboljši hrvatski in najboljši slovenski dirkač, gospoda dr. Ferkovič in Fran Iros.
(Slovenski obrtniki v Celju) se pritožujejo, da še vedno pogrešajo med svojimi odjemalci naše narodne rodbine. Koliko narodnih rodbin zahaja n. pr. k edino slovenskemu mesarju? Nemški odjemalci so pri naših obrtnikih svoja naročila večinoma vstavili na pritisk, a naši hodijo prej kot slej k zagrizenim nasprotnikom. Na ta način moramo nazadovati, in kdo še bo imel pogum se pripoznati za narodnega obrtnika v Celju!
(Zaradi napadov na Slovence) je bil obsojen pred tukajšnjim sodiščem hlapec pri trgovcu Pele-tu I. Leskošek v 14 dnevni zapor. Napadel je z drugimi capini vred v usodni noči domov se vračajočega medičarja g. Pokorna. Vedel se je prav kakor italijanski bandit, kajti preiskal je napadenemu tudi vse žepe ter mu odnesel ključe. — Nadalje je bil obsojen zaradi psovanja na slovenske akademike že znani nam »plemeniti" postopač Sonnenburg v denarno globo 10 gld. To nesramno človeče ima že samo od onega večera toliko kaznij, da bi ga vsaka druga mestna oblast pri priči iztirala. Naši magistratni očetje pa so še ponosni na tako »moč" ter ga imajo v svoji službi.
(Bojazljivci!) Nemci se boje samo Boga, sicer nikogar — dokler so v temi. Če pa mu ukrešeš iskro pred očmi. pa ti zbeži kakor volkovi ali hijene. Tudi po zadnjih napadih na Slovence so oholo pisarili, kako so nemške tolpe celo noč patrulirale po ulicah, da naskočijo iz »Narodnega doma" se vračajoče Slovence. Sedaj pa, ko vlači sodišče one tolovaje, katere smo pri napadih vendar le spoznali, na beli dan, zvijajo se ti junaki kakor paglavec, ki je zasa-čen v tujem vrtu, zatrjujejo s solznimi očmi svojo nedolžnost, češ, da proti Slovencem sploh ničesar nimajo. Bismarck bi se pač sramoval teh plemenitih in neplemenitih barab, katerih glavno junaštvo zaznamuje nemščina z »erbarm-liche Feiglinge!"
(Spodnje-štajarsko, posebno celjsko nem-štvo) opisuje v dunajskem listu »Fackel" Nemec, ki pozna to nemštvo, dočim nima seveda o Slovencih zdravih nazorov. Tam beremo: »Če opazujemo rodbinska imena Nemcev na Spodnjem Štajarskem, pridemo do presenetljivega zaključka. Kako^se pač imenujejo današnji voditelji vele-nemštva na Spodnjem Štajarskem? Tu imamo najprej gospoda Rakuscha, celjskega podžupana, čegar oče še ni znal niti besedice — nemške! Poslanec »deutsch volkisch" mislečega Maribora se zove Kokoschinegg (kokoš slov. = Henne, kokošinjek = — nje odpadek.) K najljutejšim boriteljem nemškega radikalizma pripadajo v Celju razun Wolfovega tasta Stepischnegga (šte-pih slov. = Brunnen) še cela vrsta odvetnikov, katerih imena nikakor ne izdajajo nemškega izvira: Schurbiff= Žurbej, Kovačič (Schmiedel), Jessenko, Jabornegg (Javornik), Ambrositsch, Mraviag. f. Med* nemškimi nacijonalci, ki so pri zadnjih občinskih volitvah v Laškem trgu zmagali, so nas^zbodla imena, ki prav nič tevtonsko ne [zvenijo, kakor Besgouscheg, Podgorschegg. Pred J nekaj dnevi^so nam listi poročali, da so zaprli voditelja zadnjih celjskih napadov graš-
kega visokošolca Scheligo (Scheligo — Bajazzo). Oče imenovanega je slovenski učitelj pri Sv. Je-drti, mati je Mažarka, on pa — nemško naci-jonalen „burš". Dunajski Nemci baje po tej analizi nič več ne verujejo, da bo to nemštvo kedaj zgradilo most do Adrije.
(Zakaj se morajo Slovenci v Celju obo-roževati?j Tukajšnji nemški listič, ki je bil pred napadi nad vse meje bojevit, a je sedaj nastopil tisto junaško pot utajevanja kakor nemški junaki sploh, skušal je nedavno dokazati, da so Slovenci, ki so se s samokresi bra nili, prekoračili vsako potrebo silobrana. List piše namreč: „Kdor si mora biti svest nedvomnega varstva v ar no s t n e (po 1 i cijske) oblasti, temu se ni treba v ci-vilizovanem mestu preskrbeti z orožjem." Popolnoma naše mnenje! A naši ljudje se oborožujejo, ker si ne morejo biti svesti brezdvomnega policijskega varstva, in ker Celje že davno ne smatramo več za ci-vilizovano evropsko mesto.
Spodnje-štajarske novice.
(Duhovniške premembe.) Župnijo pri S v. Emi pri Šmarju je dobil č. g. Ivan Dobršek, kaplan pri Sv. Martinu na Paki. Dosedanji provizor pri Sv. Emi, č. g. Jakob Palir, je postal kaplan ravnotam. Premeščeni so čč. gg. kaplani: Josip Musi iz Starega trga k Sv. Martinu na Paki, Rudolf Krener v Stari trg, Alojzij Čižek iz Brežic v Maribor kot katehet meščanskih šol, A. Cestnik iz Hoč (domači kaplan pri grofu Nugentu) v Brež:ce. Na novo je nameščen č. g. Alfonz Požar kot tretji kaplan v Konjicah in veroučitelj pri knezu Windischgratzu.
(Imenovanje.) Suplent na ptujski gimnaziji dr. Fr. Pichler je imenovan gimnazijskim uči teljem ravnotam.	I
(Zadružnim obrtnim inštruktorjem) za Štajarsko, Kranjsko, Koroško in Tirolsko je imenovan mestni koncipist v Inomostu g. dr. Friderik Riicker, seveda trd Nemec. Zato pa mu je prideJjen za poučevanje po slovenskih deželah uradnik kranjskega deželnega odbora g. Henrik Pfeifer.
(Poslanci! Gospod Zoff je še vedno na Slovenskem!) Tako je zaklical zadnjič „Slov. Gospodar". K temu umestnemu opominu mi le dostavljamo, da živi med nami še mnogo različnih nemških „Zoffov" po raznovrstnih uradih itd. Vseh teh službeno mesto ni med nami.
(Novi sejem na Teharjih.) Teharsko žu panstvo opozarja vse živinske kupce in prodajalce na svoj novi živinski in kramarski sejem, kateri se bode letos, kakor že pretečeno leto dne 12. t. m., vršil.
(Občinski zastopi) v Škofjivasi, Višnjevasi, Novicerkvi in Dobrni sklenili so prošnje za po-državljenje celjske policije in to prošnjo so dobro utemeljili z dokazi, kako postopa v raznih slučajih celjska mestna policija.
(Prvo svojo veselico) priredi „ Pevsko društvo pri Sv. Juriju ob Taboru" dne 8. t. m. ob 4. uri popoldne v prostorih gosp. Val. Južne. Vstopnina: Sedeži 50 kr., stojišča 30 kr. Ker je namenjen čisti dohodek v nakup potrebnih mu-zikalij, se preplačila hvaležno sprejemajo. K mno-gobrojni udeležbi vabi najvljudneje odbor.
(Žrtva celjskih tolovajev.) Ugledni narodnjak gostilničar g. Vrankovič iz Braslovč je tudi prišel gledat pozdrav Čehov v Celje. Na rahločutnega moža je čudno vplivalo živinsko tulje nje in žvižganje celjske nemške sodrge. Ko je še potem domov vračajočega udaril nek nemški junak od zadej po glavi, prišel je domov ves razburjen ter se ni več pomiril, nego so ga morali pretečeni teden odpeljati v norišnico v Gradec.
(Za podržavljenje celjske mestne policije)
je sklenil tudi občinski odbor Kokarje v svoji seji dne 1. oktobra t. 1.. poslati peticijo na visoko c. kr. namestnijo glede zadnjih nečuvenih napadov na češke goste in slovensko prebi valstvo.
(Iz Ljubnega.) Gospod dr. Anton Vilimek iz Prage se je zopet povrnil na Ljubno, kjer se kot okrožni zdravnik stalno naseli, kar tudi v inseratih naznanjamo.
(V Mozirju) se priredi v nedeljo, dne 8. oktobra t. 1. izložba najboljših sadnih plemen, ki rastejo v okolici. Vse te sorte se bodo določile ter s pomologičnimi imeni zaznamovale. Namen izložbe je v prvi vrsti ta, da se ljudstvo uči spoznavati posamezne sadne vrste, da si jih zapomni po imenu, in da se sploh vzbuja v njem tem večje zanimanje za umno sadjarstvo. Izložba bode celi dan na pogled izpostavljena in je vstop vsakomur brezplačno dovoljen. Vabijo se torej vsi prijatelji umnega sadjarstva od blizu in daleč, da si to za vsakega sadjarja gotovo zanimivo in poučno zbirko ogledajo.
(Volilni shod) sklicuje za v nedeljo, dne 15. t. m. poslanec Žičkar v Šoštanj. Začetek ob 3. uri popoldne. Lokal: dvorana Rajšter.
(Poskuseni samomor.) Na pokopališču na Laškem je streljal bivši ondot. krčmar in brat gostilničarke Horiak z revolverjem trikrat proti sebi ter se je samo močno ranil.
(Loka pri Zidanemmostu — probujena občina) Nedavno je sklenil loški občinski odbor prošnjo za podržavljenje celjske policije ter sprejel sklep, da bo ta občina v zanaprej uradovala izključno slovenski. Par nemškutarskih odbornikov iz Zi^anmosta se je upiralo temu sklepu, končno pa so poparjeni odišli. Vsa čast zavednemu občinskemu odboru, posebno pa še narod nemu županu!
(Rojakom v Brežicah na znanje!) Da spoznajo oni, kateri imajo opraviti v pisarni c. kr. notarja dr. Hermanna Wiesthaler-ja v Brežicah, kake so te nemčurske pijavke med nami, se nam zdi potrebno, objaviti naslednje značilno dejstvo tega germanskega sina. Dne 22 oktobra 1898 je poslal dr. Hermann Wiesthaler po poštno-hranilnični položnici »Dijaške kuhinje v Celju", Bog ve iz kakšnega namena temu društvu 1 gld. beri: eden cel goldinar av. v. kot podporo. »Dijaška kuhinja v Celju" je ta goldinar tudi sprejela ter izkazala darovatelja v svojem letošnjem izkazu in v našem listu, Dne 2. oktobra pa piše ta dr. Hermann Wiesthaler dijaški kuhinji v Celju doslovno tako-le : „An den Verein Dilaška kuhinja v Celji! Ersuche mir gefalligst bekannt geben zu wollen, wann und auf welche Weise ich 1 fl. als Unterstiitzungsleistung ge-geben haben soli, da mein Name in dem Aus-weise in der „Domovina" vorkommt. Ich wiisste nicht, wann ich 1 fl gegeben batte und w a r es jedenfalls nie meineAbsichtden Vereinzuunterstutzen. Dr.Wiesthaler." („Društvo Dijaška kuhinja v Celju! Prosim, da se mi blagovoli naznaniti, kedaj in na kak način da bi jaz naj bil daroval 1 gld. kot podporo, ker se nahaja moje ime v izkazu v »Domovini". Jaz pač ne vem, kedaj naj bi bil dal 1 gld. ter gotovo ni bil nikdar moj namen to društvo podpirati. Dr. Wiesthaler") „Dijaška kuhinja" gotovo noče imeti borega gol dinarja od tega beraškega Nemca in mu ga je vrnila. Ta dopis kaže vso nadutost, katera naše pristne (!) Nemce navdaja, katerim pa naš slovenski denar vendar dobro tekne, ker živijo izključno le od naših slovenskih kmetov.
(Posojilnica v Vitanju) je kupila v sredi trga prostorno hišo z vrtom v zadružne namene za 3800 gld. Istočasno je vzela v najem proda-jalnico gospe Mar. Schmidt z zalogami vred. Otvori se konzumno društvo s kmetijsko zadrugo vred. To je sad zadnjega nemškega pobalinstva v Vitanju. Nemce in nemškutarske izkoriščevalce je strašno strah.
(V Konjicah) je kupil upokojeni profesor Fr. Janežič v trgu hišo za 10.000 gld. Število Slovencev v Konjicah lepo raste!
(Slovenjebistriški Slovenci — pozor!) V Bistrico dobimo kmalu novega gostilničarja Šu-lerja iz Slov. Gradca. Ta človek je grozen nemški nacijonalec. Pred kratkim je bil v nemški gostilni; med pogovorom omeni gostilničarka, da bi rada znala slovenski. Nemški nacijonalec se pa odreže: „Das Bindische ist nicht nothwendig (slovenski znati ni potrebno); man braucht es nicht." Radovedni smo, če bo ta človek slovenske groše ravno tako zametaval, kakor „bin-disch" ?! Čudimo se, da ga ni posvaril njegov svak, slovenski (?) notarski substitut Barlč, ki je bil pri tej priliki pričujoč. On bi ga lahko poučil, jeli v Bistrici »bindisch* potrebno ali ne.
Sicer smo pa veseli tega pojava. Gosp. Šuleraj bodemo primerno sprejeli in skrbeli, da mu „bindisch" ne bo žalil njegovih občutljivih ušes. Mogoče bo hotel za njega agitirati njegov sorodnik; a povemo mu že danes, da bomo v tem slučaju tudi njemu pokazali, da za ljudi, ki po vetru obračajo svoj plašč, med nami Slovenci ni več prostora. Naše geslo zanaprej je: Kdor ni z nami je, zoper nas!
(Shod na Ponikvi ob juž. žel) Razun mnogobrojnega domačega ljudstva je prišlo na shod tudi lepo število učiteljstva iz okolice. Shod je otvoril z navduševalnim govorom č. g. župnik Kreft. Govorila sta gg. dež, glavarja namestnik in deželni poslanec dr. Jos. Sernec in urednik Ante Beg. Prvi je v obširnem govoru opisoval naše narodno stališče ter o delovanju v dež. zboru; zadnji je imel svoj govor prikrojen predlaganim resolucijam, katere so se z navdušenjem sprejele, namreč: I. »Proč od Gradca!" Nemška deželna vlada nima srca niti za duševne niti za gospodarske potrebe slovenskega prebivalstva. Za to pa naj naši poslanci pri vsaki priliki delujejo na to, da se slovenski Štajar loči od nemške vlade v Gradcu ter se nam osnuje osrednja dež. vlada s sedežem v Celju po principu narodnih skupin. II,
Zaplenjeno!
III. Slovenski državni poslanci se poživljajo, da ostanejo v tesni bratski zvezi s svojimi slovanskimi tovariši, dokler ti ne kršijo vladi na ljubo slovanske solidarnosti. Složni in edini naj bodo napram vladi, dokler se ista ne postavi v nasprotje slovanskim zahtevam. Če se pa to zgodi, naj nastopijo ravno tako odločno v edinosti in slogi proti vladi. IV. Kmetijsko združenje je nujno potrebno ter se z veseljem pozdravlja sno vanje kmetijskih društev in zadrug na podlagi vzajemnosti brez vsakega političnega stran-karstva.
(Iz Šmarja.) Dne 28., 29. in 30. m. m. so se vršile volitve v okrajni zastop v Šmarju; ta je zadobil narodno lice, kakor še nikoli do sedaj. Iz skupine veleposestva so voljeni dr. Georg Josip, odvetnik, Hrovat Martin, veleposestnik v Orehku, Kozinc Janez, župnik v Slivnici, Kreft Alojzij, župnik na Ponikvi, Peycha Emanuel, oskrbnik v Loki, Podgoršek Anton, veleposestnik na Ponikvi, Stoklas Tomaž, posestnik v Dvoru in Zdolšek Jakob p. d. Šuc, veleposestnik v Okrogu. Iz ve-letrštva sta člana Graselli Robert od Sv. Urbana in Zuppanz Andrej iz Pristove. Iz skupine trgov so voljeni in sicer iz Šmarja: Ferlinc Franc, župan, Copf Tomaž, pos., Debelak Ivan, učitelj, Jagodič Kari jun., krčmar in mesar, Mrače Matej, c. kr. sodni pristav, dr. Rakež Josip, zdravnik, Skale Miha, čevlja in krčmar, Tančic Hugon, zasebnik in Vičar Alojzij, posest.; iz Lemberga: Šket Anton, krčmar in Zupančič Franc, krčmar in sedlar. Iz skupine kmečkih občin so voljeni: Ferme Matevž, župan v Zibiki, Irgl Franc, župnik na Sladki gori, Kočevar Martin, župan na Tinskem, Kos Jože, župan v Pristavi, Kregar Jože, župan pri Sv. Petru, Krohne Jože, kaplan v Šmarju, Mlakar, Jože, župan na Ponikvi, Smeh Jurij, pos. v Roginski gorci, Vrečko Matija, župan v Slivnici, Zdolšek Andrej, župnik pri Štefanu in Žnidar Jože, pos. pri Sv. Vidu.
(„Kmetijsko bralno društvo v Krčevini pri Ptuju") priredi dne 8. oktobra t. 1. v gostilni g. Gregoreca društveno veselico. Ker se zaradi neugodnega vremena dosedaj ni mogel vršiti občni zbor, se vrši sedaj taisti tudi ob enem. Prosimo tedaj prav obilne udeležbe, posebne, ker se bodo razpravljale koristne reči. Veselica se vrši ob vsakem vremenu.
(Učiteljska vest.) Gosp. Miroslav Šijanec, učitelj na Cvenu pri Ljutomeru je imenovan c. kr. učiteljem na državni deški šoli v Pulju. Naveličal se je že na Štajarskem čakati regulacije učiteljskih plač. Gdč. Marija Strnad pri Sv.
Jakobu v Slov. goricah pa je šla v pokoj ter 1 dobila postavno odpravnino.
(Nova bralna društva.) V Cirkovcah se je ustanovilo novo bralno društvo, na Gomilskem pa je bil pretečeni teden prvi občni zbor novega bralnega društva. Bralna indzobraževalna društva so naša politična in gospodarska rešitev, zato se vsakega novoustanovljenega društva nad vse veselimo.
(Utonila je) blizu Sv. Barbare na Dravskem polju 401etna Marija Pavalac. Med pre-vožnjo na čolnu jo je popadla božjast.
(Kapela.) Volitve v okrajni zastop. Kje je resnica? Lastnim očesom nisem verjel, ko sem bral v zadnji številki »Domovine", kako nek dobroznan gospod brani ivanjskega župana Lasbacher ja. — Čudil sem se, da more pisati spoštovan mož, da je Lasbacher »popolnoma na narodni podlagi". Za te besede pač mora imeti vsakdo, ki naše razmere pozna, le — pomilovalen posmeh. Oni Lasbacher, ki tako lepo nem ški uraduje, oni Lasbacher, kateremu že več let slovensko-narodna stranka pri občinskih volitvah močno nasprotuje, oni Lasbacher, katerega je pri zadnjih občinskih volitvah narodna stranka popolnoma vrgla, oni Lasbacher, ki je že neštetokrat pokazal svojo »bračkijanstvo", oni Lasbacher naj bi bil »popolnoma na narodni podlagi"? Hvala lepa za tako narodno podlago! Gospod pojasnitelj! Tudi druge dokaze lahko dobite, če hočete. Pa poglejte si samo malo »Tagespost" z dne 4. kimovca 1899! Tam stoji dobesedno: »Volitev je izpadla zopet popolnoma v smislu nemško-napredne stranke." Gotovo so torej vsi izvoljeni nemški naprednjaki ali po -domače nemškutarji. kar sem tudi v svojem dopisu trdil in še sedaj trdim; če pa g. Lasbacher ni nemški naprednjak, naj pošlje popravek najprej v »Tagespost" in potem še le v »Domovino". Sicer pa si naj dotičnik, ki je popravek poslal, zapomni, da sem vajen, samo dopise pošiljati, katerih resničnost morem vsakemu s pričami dokazati. Toliko resnici na ljubo!	.... r.
(Neprevidnost s puško.) Pretečeno nedeljo so šli iz Cmureka trije možje na lov, med njimi tudi župan Placer. Nek viničar si hoče ogledati županovo puško, toda župan po naključbi puško sproži in strel zadene viničarja v trebuh, da se pri priči mrtev zgrudi.
(Kat. slov. politično in gospodarsko društvo s sedežem v Jarenini) priredi v nedeljo, dne 8. oktobra t. 1. pri Sv. Jakobu v Slov. goricah ob 3. uri popoldne velik političen shod v prostorih g. M. Peklarja s sledečim sporedom: 1. »Ljubimo svoj materni jezik", govori predsednik. 2. »Politične terjatve Slovencev", razpravlja g. dr. R. Pipuš iz Maribora. 3. »O koristi in potrebi zadrug", poučuje g. Ivan Kač iz Žalca. Kmetje slovenski pri Sv. Jakobu in v okolici, ki vam je mar vsestranski napredek vašega stanu, udeležite se tega shoda v polnem številu!
(Izpiti učne usposobljenosti) se začnejo letos v Mariboru dne 6. novembra. Primerno opremljene prošnje za pripustitev k istim je poslati predpisanim službenim potom najpozneje do 2. novembra t. 1. ravnateljstvu.
(Nezgoda.) Dne 28. septembra t. 1. je padel g. Jakob Marin, vadniški učitelj v Mariboru tako nesrečno z bicikeljna, da si je zlomil levo nogo.
(Maribor.) Slučajno nam je prišla v roke oglednica iz AVolfsberga na Srednjem Štajarskem, katero je poslal tamkajšni učitelj Emanuel Podobnik neki učiteljici z opazko: »Heil und Sieg der Vorkampferin des Deutschthums in Haidin." Ta nadepolni mladič je sin »znanega" nad-učitelja Podobnik na Hajdini, ter službuje med Nemci, ker slovenščine sploh ni zmožen. Mi poznamo to revše in zato tudi Nemcem ne zavidamo na tej »imenitni" pridobitvi. Žalostno pa je, da slovensko misleči starši in povrh še »odgojitelji slovenske mladine ne skrbe za to, da bi se njih otroci naučili slovenščine, ter se vzgo-jevali v narodnem, a ne v nam nasprotnem duhu. Uboga Slovenija, ki imaš take sinove!
(Na mariborskem učiteljišču) bo poučeval z novim letom krščanski nauk č. g. Ivan Vreže.
(Častniško šaržo je odložil) polk. zdravnik dr. Peter Miglič ter se naseli stalno kot zdrav- '
nik v Ribnici na Pohorju. Dovoljena pa mu je tudi častniška pokojnina.
(Od Sv. Antona na Pohorju) se nam poroča o lepi svečanosti, katero so priredili hvaležni župljani povodom lOletnega delovanja svojemu župniku č. g. Fran-u Slaviču. Poklonila sta se mu isti dan občinski in krajni šolski svet ter mu izročila krasno diplomo, s katero je izbran za mnogobrojne dobrote napram celi župniji častnim članom.
(Nemška »Gemeinbiirgschaft" — na delu.) Pretečeno nedeljo je zborovala v Kumbergu pri Gradcu katoliška stranka. Na shod so prišli tudi nemški nacijonalci, takozvani »bauernbtind-lerji" in socijalni demokratje. Vsa ta nemška gospoda si je bila kmalu v laseh; nastala je krvava bitka. Demokrat je mikastil nacijonalca, katoliški pristaš »bauernbiindlerja" ter narobe, Tekla je kri na vseh straneh. Takšna je rtfemška „Gemeinbiirgschaft» !
Druge slovenske novice.
(Imenovanje) Pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani so imenovani: oficijal pri plačilnem uradu E, Josin blagajnikom, asistenta J. Gogola in V. Dolenec oficijaloma in fin. praktikanta Fr. Bregant ter Milan Paternoster asistentoma.
(Imenovanje pri ljubljanskem magistratu.) Mestnim registratorjem je imenovan oficijal g. Fran Barlč, kanceliskim oficijalom kancelist g. Mirosl. Košir, kancelistom praktikant g. Janez Završan, a kancelijskim praktikantom pomožni I uradnik Ivan Kessler.
(Osebna vest.) V sedmi činovni razred so pomaknjeni naslednji gg. profesorji v Ljubljani: Makso Pleteršnik, Friderik Žakelj in Emil Zia-kowski.
(Simpatije ljubljanskega obč. sveta Slovencem v Celju) je kranjska deželna vlada sisti-rala. Kakor znano je ljubljanski župan g. Ivan Hribar poslal z ozirom na napade v Celju praš kemu županu brzojavko, kakršno smo svoječasno priobčili, a na predlog občinskega svetnika Pro-senca se je izrekla ogorčenost nad napadi Nemcev ter globoko obžalovanje celjski mestni oblasti. Obojno se je zdelo kranjski dež. vladi nevarno. Zakotne gornještajarske občine so smele nemškim Celjanom čestitati na »zmagah" ter jih navduševati k nadaljevanju bojev, nam pa ne smejo kranjski bratje niti svojega sočutja izreči. Ljubljanski mestni svet se je zaradi tega pritožil na ministerstvo.
(Izpiti učne usposobljenosti za ljudske in meščanske šole) se vršijo v Ljubljani dne 3. novembra. Prošnje je vložiti do 30. t. m.
(Shod zaupnih mož na Kranjskem) bo za celo deželo dne 25. t. m. v »Narodnem domu". Podpredsednik drž. zbora g. dr. Ferjančič bo po- 1 ročal o političnem položaju.
(»Pripravniški dom".) Za ta revnim in prid nim učiteljskim pripravnikom in pripravnicam namenjeni zavod, v katerem bi imenovani dobivali potrebno pribežališče, je nabranega do zdaj okoli 7000 gld. kapitala. V društvenem odboru so večjidel možje šolniki in drugi vplivni možje vseh stanov. Beda med dijaki v Ljubljani je velika, še občutljivejša pa nečloveška draginja.
(Na Viču pri Ljubljani) se je ustanovila nova orožniška postaja.
(Graščino Strmol) pri Cerkljah na Gorenjskem je kupil profesor J. Jenko.
(Novomeškim županom) je izvoljen dr. Schegula.
(Železni most) napravi občina Ribnica namesto sedanjega lesenega pri cerkvi.
(Velik požar.) je razsajal dne 29. m. m. v Strmci pri Postojni. Zgorelo je 17 hiš z gospo darskimi poslopji vred. Škode je 55 000 gld. zavarovalnina pa znaša samo 13.000 gld. Zgorela je tudi neka žena.
(Kmetijsko zadružno skladišče v Sinče-vasi) se je otvorilo dne 4. t. m.
(Okrajnim glavarjem za slov. Velikovec) je res imenovan, kakor se je slutilo, Nemec Franc Mayrhofer pl. Grunbiihel. Slovenščine ni zmožen.
(f Dr. Jos. Gobanz.) Dne 29. m. m. je umrl
v Celovcu upokojeni deželni šolski nadzornik dvorni svetnik dr. Jos. Gobanz, mož, čegar spo-
min bo živel v prokletstvu koroškega slovenskega naroda. Kot strasten nemški nacijonalec je organiziral koroško šolstvo na način, da naj bi Slovenci in njih jezik čim preje izginili iz Koroške. Mož je šel, Slovenci pa še živijo tudi v Korotanu.
(Razdelitev goriške in gradisčanske grofije.)
Goriški Slovenci so si postavili nov načrt: tir-jatev, da se loči goriška in gradiščanska grofija. Goriška dežela naj bi se razdelila v slovensko goriško in italijansko gradiščansko grofijo. S tako delitvijo bi moralo biti obema narodoma ustreženo. Toda Italijani že v naprej kričijo, da tega ne dopuste, baš kakor se protivi štajarska vlada glede ločitve Slovencev.
(Pristransko postopanje glede slovenskih šol na Goriškem.) V Devinu so si rodoljubi ustanovili otroški vrtec. Dež. šolski svet pa ga je ukazal zapreti, češ, da prostori ne odgovarjajo postavnim .zahtevam; istočasno pa se sili Slovence, naj pošiljajo svoje otroke v Katineli-jevo vojašnico, ki niti za vojake ni bila več primerna.
(Novo okrajno sodišče v Kobaridu) je
ustanovljeno z naredbo justičnega ministerstva z dne 28 m. m,
(Istrske razmere.) Tržaški škof je napovedal pretečeno nedeljo v Piranu birmovanje. Piranski župnik je to oznanil ter pridjal, da bo škof Šterk pri tej priliki tudi posvetil dva nova slovanska duhovnika. Lahoni so vzrojili tako, da sta se peljala dva kanonika takoj v Trst škofu odsvetovat, naj ne hodi v Piran. In birme res ni bilo. Govori se, da so to gonjo uprizorili italijanski duhovni iz mržnje do slovanskega škofa.
Druge avstrijske novice.
(Umrl je) na Dunaju dne 27. m. m. bivši minister dr. Edvard Rittner.
(Kako se bo delovalo z novim minister-stvom?) Novi ministerski predsednik je povabil vse voditelje nemških opoziciskih strank k sebi na posvetovanje. Za »Slovansko krščansko zvezo" nočejo menda več na Dunaju vedeti, kajti njenega načelnika ni povabil k posvetovanju ne grof Thun, ne krona, a tudi grof Clary se nas ni spomnil. Jugoslovani ne pridemo po »novem sistemu" na Dunaju več v poštev. Imenovane načelnike nemških strank je namreč povabil grof Clary, da se z njimi pogovori o — delovanju v novem zasedanju državnega zbora. Na predlog nemških voditeljev se je sklenilo, dosedanjo se-sijo drž. zbora zaključiti ter otvoriti novo s pre-stolnim govorom. Na ta način postanejo vse ministerske obtožbe, ki so bile zgolj nemške komedije, neveljavne. Pokopljejo pa se tudi vsi važni in koristni predlogi, ki so bili predloženi v zadnjem zasedanju. Državni zbor se skliče najbrže na dan 17. t. m. Poprej pa se še odpravijo jezikovne naredbe. Jezikovni zakon, ki se namerava predložiti, se bo raztezal samo na Češko; tedaj bo celo Moravska izpuščena. S tem postopanjem hoče vlada kakor nalašč izzvati srd Čehov, s katerimi smo prizadeti istočasno vsi Slovani. Bomo videli, ali ne uženemu kmalu vladi sedanje bojevitosti!
(Odlikovanje bivših ministrov.) Bivši ministri so prijeli pri odstopu običajne cesarjeve pismene pohvale ter odlikovanja, in sicer je dobil ministerski predsednik veliki križ sv. Štefana, a vsi ostali ministri pa rede železne krone I. vrste.
i Nove menice.) S 1. oktobrom so stopile v veljavo nove menice v kronski veljavi. Stare menice se ne smejo več rabiti.
(Na Češkem) je pričakovati isti dan, ko se razglasi razveljavljenje jezikjvnih naredeb, velikih demonstracij po vseh mestih in trgih. Češke občine hočejo ob enem ustaviti delovanje pre-nešenega delokroga.
(Zavodi za umobolne na Hrvaškem.) Glavni zavod za umobolne na Hrvaškem je v Stenjevcu pri Zagrebu. Ta pa je tako prenapolnjen, da ne more sprejemati več bolnikov. Zaradi tega se ustanove posebni oddelki za umobolne v dež. bolnišnicah v Oseku in v Pankracu.
(Na Ogrskem) obhajajo danes narodno žalovanje, 501etnico usmrčenja 13 revolucijskih ge-
neralov v Aradu. Vse je romalo danes na grobove teh narodnih mučenikov. Vlada sama se je udeležila tugovanja ter je položil ministerski predsednik v imenu parlamenta vence na grobove.
Ogled po širnem svetu.
(Nagla sodba v Belemgradu) je odpravljena. Vendar je ista pobrala poprej še edno žrtev. Višji duhovnik Barjaktarovic je bil namreč obsojen v 151etno ječo. Razsodni evropski listi naglašaja, da v Srbiji ne bo poprej miru, da se izpere ta Milanov madež s tem, da se vsi obsojenci pomilostijo. Dne 2. t. m. se je otvorila v Nišu skupština s kraljevim nagovorom, v katerem se je tudi dotaknil radikalne struje, češ, da se je obsojencem le prav zgodilo.
(Rusija) je odpoklicala svojega zastopnika Manzurov-a iz Belgrada, kateri je pred odhodom opozoril srbsko vlado, kako mučen utis je napravila kruta obsodba radikalcev. Isto očitanje izrečeta baje tudi francoski in italijanski zastopnik v imenu svojih vlad.
(V Zedinjenih državah) se že pripravljajo na volitve predsednika, ki se bo vršila še le čez edno leto. S sedanjim predsednikom Mac Kinley-jem niso zadovoljni, dasi je pribojeval Ameriki otoke Kuba, Portoriko in Filipine.
(Vojna med Angleško in Transvaalom.) je že takorekoč napočila, dasi se izgovori še le jutri v angleški zbornici odločilna beseda. S Transvaalom se je zavezala tudi svobodna državica Oranje. Afrikanske čete se že pomikajo zbrane proti meji, pa tudi angleška posadka je že prekoračila mejo Oranje • državice. Avstrijska vlada je naprosila prusko, naj vpliva na to, da se tudi avstrijski podaniki ne bodo silili v vojno, kakor je to Pruska gled6 svojih podanikov že izposlovala.
Dopisi.
Slovenjebistriški okraj. Volitve za okr. zastop se bližajo. Kdo bo zmagal? Slovenci ali nemškutarji? Nasprotniki, na čelu župan Stiger, delajo z vsemi silami, a naši, boječ se zamere pri nemški gardi, si ne upajo na dan.
Do sedaj so bili sicer na krmilu Slovenci, toda le po imenu; v resnici so gospodarili Nemci; za načelnika je sicer voljen Slovenec, a faktičen načelnik je župan Stiger. Kar je on hotel, to mu je »naš" načelnik radovoljno storil.
Nočemo vseh zaslug odreči sedanjemu okrajnemu zastopu; grajati pa moramo, kar je graje vredno.
V narodnem oziru se je sedanji »slov." okrajni zastop oziroma njegov načelnik mnogokrat pregrešil. Dajmo mu pred njegovo smrtjo vsaj malo izprašati njegovo vest!
Na nekaterih okrajnih cestah še imamo vedno nemške napise — slovenske tablice pa ležijo v okrajni pisarni. Zakaj pač, gospod načelnik? Morda od svojega prijatelja Stigerja niste dobili dovoljenja jih razobesiti?!
Napisi na pisarnah okrajnega zastopa so le — nemški.
Okrajna hranilnica rabi samo nemške tiskovine.
Koliko zla pa je zakrivil okrajni šolski svet v narodnem oziru, o tem nočemo govoriti, saj se je ta tvarina mnogokrat obravnavala v časnikih.
In kako se obravnava pri plenarnih sejah okrajnega zastopa? Referentov ni nobenih; večinoma udje ne vedo za kaj se gre — pardon gospod Stiger ve za vse. Vaj takega je edino še v Turčiji mogoče.
Za takim slovenskim okrajnim zastopom ne bomo točili solz. Bolje je za nas, da propademo, kakor da bi dobili za načelnika moža — Slovenca, kateri svoje informacije prejema od največjega nasprotnika slovenske narodnosti in najbolj zagrizenega Nemca. Ta mlačnost nam je več škodila, kakor naši nasprotniki: ta mlačnost nam je zatrla vso narodno življenje.
Inteligenca v Slov. Bistrici obstoji iz Slovencev — Nemci si morejo svoje izobražence prešteti na prstih ene roke, in še ostanejo trije prazni — in vendar če prideš v Slov. Bistrico, ne najdeš slovenske družbe. Slovenska inteligenca se klanja Nemcem, v njihovi družbi si
išče razvedrila. Kdo je temu kriv? Narodna mlačnost in popustljivost. Tako ne more in ne sme iti dalje — sicer smo izgubljeni. Kdor ni z nami, je zoper nas; kdor paktira z Nemci, je naš sovražnik in odpadnik in skrbeli bomo, da tudi narod zve za narodne izdajice.
Na delo in v boj zoper sovražnika vsi, ki še čutite v sebi pretakati se slovensko kri, v boj zoper sovražnika na celi črti in v vsakem oziru. Potem je zmaga naša; saj ne stojijo razmere za nas neugodno in nam ni treba obupati; le delati nam je treba. Če pa tudi propademo, propali bomo častno, rešili smo narodno čast in položili temelj slovenski organizaciji v Slov. Bistrici, in z mirnim srcem lahko gledamo v bodočnost-
Pri Sv. Barbari v Halozah obhajala se je dne 8. septembra pomenljiva slavnost. Veliki duh pokojnega Rajča, ki je svojedobno že jel prošinjati Haložane, a je po njegovi smrti zopet zadremal, probuja se sedaj vnovič. Praznovali smo ustanovljenje novega bralnega društva »Naprej", katerega naloga bo, pospeševati med društvenimi udi vseobčo omiko in izobrazbo ter buditi in krepiti narodno zavest. Živo se je čutila potreba bral. društva že dolgo, a premagati so se morale velike ovire, predno se je zasnovalo. Izobrazba in napredek sta dandanašnji neobhodno potrebna. Vse teži za njima, dobro si v svesti istine, da kdor ne napreduje, ta nazaduje; a nazadnjaštvo prinese polagoma obstanku smrt — pogin.
Pomembna slavnost se je vršila v gostilni vrlega narodnjaka g. Korenjaka. Velika slovenska trobojnica napovedovala je že zjutraj izredno slavlje. Kmalu popoldne so jeli prihajati odlični gostje iz sosednjih župnij. Posebno mnogobrojno so bili zastopani Šmarjetinčani, a tudi iz Ptuja nas je počastilo mnogo uglednih gospodov. Kakor nalašč zvezala se je ta slavnost s tamburaškim koncertom. Bratje Hrvatje iz bližnje Višnice udarjali so nam pod vodstvom učitelja g. Šimiča tako divno in dovršeno ob milozvočne tambu-rice, da smo jih zavzeti kar občudovali. — Ob 4. uri se je začel spored. Po običajnem pozdravu, katerega je govoril prisotnim gostom domačin gosp. Korenjak, nastopil je slavnostni govornik g. dr. Brumen iz Ptuja ter obrazložil zbranemu občinstvu potrebo, nalogo in namen novoustanovljenega bralnega društva »Naprej". — Bodi mu za trud izražena tukaj srčna hvala! Obža lujemo, da smo videli med poslušalci tako malo domačinov. — Za slavnostnim govornikom nastopil je domači g. kaplan, povdarjajoč, da hoče biti ud in sotrudnik društva le dotlej, dokler bo isto delovalo v katoliškem duhu. Da bo, za to seveda jamčimo. Živela sloga, ker brez nje ne more društvo prospevati! — Po završetku teh govorov imeli smo priliko slišati ubrano petje šmarjetinskega moškega zbora, ki vrlo napreduje; pa tudi domači mešani zbor, sestoječ iz petero pevcev, med kojimi se posebno odlikuje dra-žestna ponujalka šopkov, gospodična učiteljica Freuensfeld, zapel nam je nekaj obče omiljenih pesmic, tako n. pr.: »Škrjanček", »Studenčku", »Po zimi iz šole", »Nazaj v planinski raj" i. dr. — Potem se je otvorila prosta zabava. Slišalo se je še mnogo vzpodbudnih govorov in hrvaški naši sosedje svirali so nam krasne narodne komade še pozno v noč.
Zgledujmo se na njih vztrajnosti, pridnosti in vzorni disciplini! Pozno je že bilo, ko so nas ostavljali dragi gostje, želeč, da se povodom enake prilike kmalu zopet snidemo v vinorodnih Halozah.
Pri koncu sem s svojim poročilom! Le nekaj še mi je pri srcu. Dragi Barbarčani! Ustanovilo se vam je sedaj bralno društvo. Vse priprave pa so se vsled kratkega časa vršile tako hitro, da še morda vsi niste dovolj jasno vedeli, za kaj se gre pravzaprav. Iz tega se raz laga slaba udeležba.
Storil se je stem, da se je društvo ustanovilo, velik korak v narodnem napredku. Le vrlo dalje! Imeli bodete sedaj priliko izobraževati se v prostem času, možje in vaš mlajši zarod. To zahteva že vaša šestrazredna šola. Res se v njej nauče vaši sinovi, oziroma hčerke do 14. leta marsikaj, a to pa jim je treba v poznejših letih tudi nadaljevati, sicer zlahka pozabijo, kar so si s svojim in vašim trudom pri- '
dobili ter se posurovijo. Žalostnih zgledov nam ne manjka. Pred takimi opasnostimi pa bo vas ščitilo novo bralno društvo »Naprej". Ni pa dovolj, da je društvo le ustanovljeno, ampak sedaj mora imeti tudi dovolj udov; zato pa se sedaj prav pridno vpisujte kot udje ali podporniki, saj udnina ne znaša veliko, a hasek bode imel vsakateri velikanski. S tem se še prvotno število udov potroji, počveteri, zagotovite društvu obstoj; kajti ves omikani slovenski svet v soseščini obrne sedaj svojo pozornost na vas! Vam pa, cenjeni odborniki, osobito pa gosp. predsedniku Korenjaku kličem: dramite, navdušujte, pridobivajte in delujte vneto in složno v neumorni vztrajnosti za »svoj dolgo dremavi haložki rod".
Iz Jarenine. (Politični shod). Vsakdo bo rad priznal, da se dandanes z vsestransko agitacijo lahko vse doseže. Najmočnejša pa je agitacija tedaj, ako se vrši po društvih, ki pridno zborujejo. Slovenci ob meji smo v hudih stiskah. Vedna rast sovražnih močij nas sili, da i mi delamo, da se organizujemo, da se z vsemi močmi ustavljamo sovražnemu toku, ki se vdira vedno bolj in nasilneje v naše lepe obmejne slovenske kraje. V obrambo meje naše se je pred letom dnij ustanovilo v Jarenini »Kat. slov. polit in gospodarsko društvo". To društvo je zadnjo nedeljo priredilo že svoj šesti shod in sicer v Jarenini. Shod je bil obilo obiskan.
Društvenemu poročilu, iz katerega povzamemo, da je imelo društvo v osmih župnijah svojega delokroga 143 udov, 123 gld. dohodkov in 99 gld. 45 kr. stroškov, je sledila volitev novega odbora, v katerega so bi voljeni gg.: Fran Thaler, Fr. Cimpere, Fr. Gomilšek, Ign. Zupanič, Jož. Polančič, Jož. Jager, Leop. Zupanič, Al. Drozg, Iv. Kapler in Jernej Frangež.
Po končanem občnem zboru je g. podpredsednik društva, Fr. Thaler pojasnil današnje stiske kmečkega stanu v lepo sestavljenem govoru. Dež. poslanec dr. Fran Rosina je z veliko zgovornostjo opisoval žalostni politični položaj. Nemci so ga zakrivili, tisti, ki nas poznajo pri dači, o ne pri delitvi pravic, ki nas nesramno žalijo v deželni zbornici v Gradcu, ki bi nam radi odtegnili vse pripomočke izobrazbe in napredka.
Na svoje noge se moramo postaviti, ločiti se od Gradca; edini moramo biti in zvezati se moramo z drugimi slovanskimi brati v Avstriji, pa se nam ni bati bližnje prihodnosti. Slovani so, ki edini varujejo Avstrijo in nje cesarski prestol; zato pa morajo prejeti plačilo. Delajmo vztrajno, upajmo trdno, pa nam gotovo pridejo časi miru, sreče in slave.
Burno odobravanje je sledilo izbornemu govoru, Taki govorniki kakor je dr. Rosina, naj bi dostikrat prišli med ljudstvo, ki tako koprni po zdravem pouku in po navduševalnih govorih.
Kot tretji je izpregovoril g. Stanovnik iz Horjula na Kranjskem, ki si je kot prost kmet hipoma pridobil srca vs,eh kmetov s svojo odločno, navdušeno besedo o koristi in potrebi zadrug; ko je sklenil, odobravanje skoraj ni hotelo prenehati. Govor ne ostane brez posledic. Dne 1. oktobra se osnuje tudi pri nas prepotrebna kmetijska zadruga.
Sprejete so bile naslednje resolucije: 1. Proč od Gradca! 2. Celjska policija se naj podržavi. 3. Verska šestletna šola se naj vpelje. 4. Shod protestuje proti nemškemu učitelju Hčrvateku, ki bi rad učiteljstvo naše spravil v nasprotstvo z našim katoliškim ljudstvom. 5. Sladkorni davek se naj odpravi. 6. Povsod se naj osnujejo zadruge. 7. Ne le nekateri, nego vsi naši poslanci naj pridno sklicujejo shode.
Shod se je obnesel izborno in ne bo ostal brez sadu. Živa beseda veliko zmore. Želeti je le, da to vrlo delavno društvo tudi v bodoče razvije tako vsestransko delavnost, kakor v prvem svojem letu, pa bo gotovo veliko pripomoglo k splošni utrditvi postojank ob meji.
Narodno - gospodarske novice.
Zveza kmetijskih, obrtnih, trgovskih in gospodarskih zadrug za Spodnještajarsko,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, se je ustanovila pretečeni teden, v četrtek, dne 20. t. m. pri ustanovnem občnem zboru, kateri je bil v
to svrho sklican v narodni tig*Žalec. Zastopanih je bilo na shodu kakih 20 zadrug in nad 30 rodoljubov posvetnega in duhovskega stanu. Predsednik shoda je bil domači č. gosp. župnik M. Koren, podpredsednik č. g. dr. Martin Matek iz Maribora, zapisnikar g. Franjo Jošt iz Celja.
Sklicatelj g. Ivan Kač je v pozdravnem govoru kazal na potrebo snovanja takih zadrug, rekši, da le v združenju je iskati odpomoči sedanji socijalni bedi. Kmet je steber države in tega je treba rešiti. To pa je mogoče le v za-druženju v zadrugah. Še bolj pa je povdarjaJ, da je potrebno, da se vse zadruge med seboj tesno zvežejo, da ostanejo vedno v nekakem stiku ter da imajo nad seboj tudi svojo nadzo-rovalno oblast, katera jim daje strokovnega pouka, in v potrebi pravne pomoči in sveta ter da skrbi na zunaj v vsakem oziru za njihov dober ugled in vspešno delovanje. V ta namen je potreba, da se združijo vse zadruge v posebno „Zvezou.
Na to so se sprejela pravila, katera je izdelal v ta namen sklicatelj, in katera je pregledal in popolni! strokovnjak, nadzornik »Zveze" slovenskih posojilnic g. Franjo Jošt. V pravilih so se še nekatere male točke popravile, druge zopet opustile ali deloma prenaredile. V razpravo, katera je bila jako zanimiva in pouč-ljiva, so posegali različni govorniki. Iz vseh razgovorov je bilo razvidno, da je zanimanje za zadružno življenje na Spod. Štajarskem v cvetju in da je zares potreba, da se je »Zveza" osnovala na taki podlagi.
Iz pravil posnamemo naslednje poglavitne točke: Sedež »Zveze" je v Mariboru. Namen »Zveze" je združenje in organizacija kmetovalcev v povzdigo gospodarskega in kmetijskega blago stanja, kar se doseže s skupnim kupovanjem vseh potrebščin kmetijstva, obrti, trgovine in gospodarstva; s skupno prodajo vseh pridelkov in proizvodov teh strok; s skupnim vzajemnim zavarovanjem domačih živalij zoper nezgode in bolezni, z zavarovanjem zoper točo, z zavarovanjem poslopij in imetja zoper požare in vodne elemente; z napravo kmetijskih, gospodarskih in gospodinjskih, obrtnih in trgovskih šol in poukom po potovalnih učiteljih kmetijstva, gospodarstva in gospodinjstva in strokovnih učiteljih obrtnih in trgovinskih šol; z napravo skupnih vzgojeva-lišč za dobro in koristno plemensko domačo živino; z dosego znižanih voznih tarifov za vse kmetijske, obrtne, trgovske ter gospodarske in gospodinjske tovore ter z zastopništvom v kulturnih svetih in agrarnih zborih.
»Zveza" bode imela svojega uradnika in revizorja, kateri bode drugim zadrugam vedno na razpolaganje. ,Zveza" hoče skrbeti pa tudi za potrebni kredit po raznih denarnih zavodih, s katerimi stopi v dotiko. Ud »Zveze" postane lahko vsaka zadruga, ki je osnovana na podlagi zadružnega zakona od 9. aprila 1873 drž. zak. št. 70, pa tudi vsak posamezni ud kake take zadruge, ki se oglasi pri načelstvu „Zveze". Vsak vstopivši ud mora vplačati enkrat za vselej 10 kron vstopnine, katera gre v rezervo in v teku enega leta vsaj eden zadružni delež v znesku 30 kron. Udje zadruge so lahko redni, ustanovniki in podporni. Rezervni zaklad se zbira iz vstopnine, iz prispevkov od čistega dobička, daril in podpor v to vplačanih ter služi le v poravnanje slučajnih izgub v smislu § 2 postave od 27. decembra 1880.
»Zvezo" vodi načelstvo obstoječe iz načelnika in šest udov. Sedanji udje načelstva so: Načelnik g. Franjo Thaler, veleposestnik v Št. Ilju v Slov. goricah, ostali udje pa gg.: Jožef Cerjak, komi vikar v Mariboru, dr. Fran Jurtela, odvetnik v Ptuju, Ivan Kač, občinski tajnik v Žalcu, Anton Korošec, učni prefekt v deškem semenišču v Mariboru, Tomo Pušenjak, nadučitelj na Cvenu in dr. Radoslav Pipuš, odvetnik v Mariboru. Opravilni ud ima sestaviti načelstvo.
Nadzorstvo obstoji iz pet oseb, katere imajo skupno ali pozamezno pravico delovanje načelstva in uradnikov vsak čas nadzorovati ter se prepričati o pravilnem poslovanju. V prvo nadzorstvo so bili izvoljeni: Kot prvomestnik g. Fran Roblek, veleposestnik v Žalcu, kot udje pa gg.: Franjo Jošt, nadzornik »Zveze" sloven skih posojilnic v Celju, Fran Pišek, veleposestnik
v Orehovivasi pri Mariboru, Josip Somrek, ka-pelan v Marnbergu in Josip Zemljič, posestnik v Radencih.
Največjo oblast in odločilno besedo v vseh zadevah pa ima glavna skupščina, katera se mora sklicati vsako leto vsaj do konca marca. Glavna skupščina voli načelstvo in nadzorstvo, potrdi letni račun ter razdeli čisti dobiček.
Za objavljanja »Zveznih" oglasov sta se določila časopisa »Domovina" in »Slovenski Gospodar".
V splošnih določbah »Zvezinih" pravil je določeno, da razteza ista svoj delokrog na vse zadruge, osnovane na podlagi zadružnega zakona od 9. aprila 1873, izvzemši kreditnih zadrug, ker imajo slednje svojo »Zvezo" slovenskih posojilnic v Celju. Zlasti bode raztezala ta »Zveza" svoj delokrog na kmetijske, gospodarske, obrtne in trgovske in druge blagor ljudstva pospešujoče zadruge.
Bog daj zapri četemu delu mnogo vspeha, načelstvu in nadzorstvu ohrani pa prepotrebno edinost. Obeh čaka mnogo napornega dela, ker orjemo Slovenci na tem polju še ledino, katero delo bodeta pa z združenimi močmi in z božjo pomočjo sebi v zadoščenje, ljudstvu pa v korist lahko tudi rešila, ako bodeta ostala edina, kakor naj ostanejo edini pa tudi vsi štajarski rodoljubi i v bodoče.
„ Z veza" naj se razraste v mogočno drevo, pod katerega blagodejno senco naj najdejo za ščitja in pomoči vse že obstoječe zadruge in vse one, katere se bodo še osnovale, od koder naj razširjajo svoj blagoslov na vse sloje milega nam naroda slovenskega brez razločka stanu in naj združijo slovenski narod na Spodnještajar-skem tudi v političnem oziru v mogočen nepremostljiv jez, čez katerega si ne bode upal in nikdar zamogel staviti nobeden, tudi najlju-tejši nasprotnik svojega mostu, da bi .[zvezal obali Adrijanskega morja z goščavami krutega požrešnega soseda na severu to in ono stran črno-žoltih stebrov.
V to pomozi Bog!
Književnost.
(Nove tamburaške partiture) so izšle v založbi A. Gutschiy-a, Sisek: V zbirki koračnic in plesov »Veseli tamburaši". Broj 52. I. Ivano-viči: »Suspmal (Seufzer). Valček v štirih figurah (16 strani) = 1 gld. 20 kr. — Br. 53. Th. Koschat: »Na Vrbskem jezeru". Valček v petih figurah (20 strani) = 1 gld. 50 kr. — Op. 25., zvezek II. Album koračnic in plesov (16 str.) za brač-solo = 60 kr., zvezek I. in II. (32 str.) == 1 gld. — Album sedem najlepših izbranih hrv. in slov. popevk za citre, zvezek I. (8 str.) = 50 kr. Ceniki tambur in popis partitur (preko 120 del) za stari in novi sestav gratis in franko.
Abiturij entom slovenskim!
Prestopili ste prag v življenje, stopivši na vseučilišče.
Mnogo od Vas jih bode odšlo na Dunaj, ali v zlato slovansko Prago, in morda le malo bode onih, ki so se odločili za Gradec, da se tu posvetijo svojim študijam.
Slovenskemu vseučiliščniki v Gradcu življenje ni lahko, biti mu je dvojen boj: boj za obstanek in boj za svojo narodnost!
Marsikdo bi pač omagal, da bi ne našel zavetišča in krepke opore v akademičnem društvu „Triglav"-u, na čegar praporu je ponosno geslo „Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos"!
Namen društva je, da vzdržuje v svojem okrilju vse slovenske visokošolce, da se med seboj spoznavajo in da se v društvenem krogu v resnem delu pripravljajo za bodoče življenje in delovanje v domovini.
V to bogata knjižnica, založena z vsemi deli slovenske ter važnejšimi in imenitnejšimi ostale slovanske književnosti; v to raznovrstni časniki in časopisi o raznih, večinoma slovanskih jezikih, ki so na razpolago v čitalnici.
Kdor se zanima za književnost, lahko vstopi v „znanstveno-slovstveni klub"; kdor si hoče krepiti živce in uriti roko, vstopi v „Borilni klub", ki s krvjo in mečem brani, ako je treba, čast in ugled društva; pevcem ustreza pevski, oziroma godbeni, tamburašem tam-buraški klub.
Vsakdo pač najde v društvu nekaj, kar ga posebno zanima, posebno veseli.
Akademično društvo „Triglav" stoji krepko že izza dobe ustanovitve na napredni, svobodomiselni podlagi in baš ker je zares svobodomiselno, dobe v njem zavetišče vsi slovenski akademiki, ako le respektirajo napredni značaj društva!
Tovariši abiturijentje, ki pridete v Gradec, stopite vsi v akad. društvo „Triglav", zakaj ono Vam nudi vse, česar je potreba slovenskemu akademiku in baš v njegovem okrilju se bodete naučili prav uživati od Vas preje toli zaželjeno akademično svobodo!
Vsa potrebna pojasnila daje odbor v Gradcu, Heinrichstrasse 8. II., kjer se nahajajo tudi društveni prostori.
Akad-teh. društvo »Triglav" v Gradcu.
Gradec, dne 1. vinotoka 1899.
iur. Rasto Pustodemšek
t. č. predsednik.
Koledar.
Petek (6.) Bruno, spozn.; Fida. dev. muč. — Sobota (7.) Justina, devica; Marko, papež. — Nedelja (8.) 20. pobinkoštna. Brigita, vdova. — Pondeljek (9) Dioni-zij, škof, muč.; Abraham. — Torek (10.) Frančišek Borg., spoznovalec. — Sreda (11.) Nikazij, škof; Firmin, škof. Četrtek (12.) Maksimiljan, škof, m.; Serafin, spoz. — Prvi krajec 12. ob 7. uri 15. minut zjutraj.
Loterijske številke.
Dunaj 30. septembra 1899: 5 73, 57. 22 58 Gradec „	„	2, 44. 31, 47, 53.
Slabi časi vendar sladkor- zastonj/'
Kdor pri meni 5 kg Portoriko-kave a 1'95 gld. s poštnino vred po vsaki pošti naroči, dobi 5 kg sladkorja — zastonj! — Le pri
(299) 5—2
Ivanu Sajovie-u
v Gradcu, Murplatz št. 1 pri „črnem psu".

Najboljše strune
za gosli, kitare, tamburice ali citre so dobiti v trgovini
Drag. Hribar ja v Celju
Rotovška ulica št. 2.
,Svo)l k: STT-ojim!"
C. i kr. priv. tvornica, —brizgalnic, cevij in	0*-
kmetijskega orodja	0 '

K


-v
&'	II
Podružnica Zagreb
n n d i
al. gasil, društvom brizgalnice vsake vrate s patentom proti zmrzlini cevij in opreme. Posestnikom kmetijske stroje ter peronos-pora-Skropilnice, alednje po 11 gld. komad franko vsaka pošta. Plačila tudi na obroke. Prekupcem zdaten rabat.
Podružnica Zagreb

Trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem
Drag. H^ibar-ja
v Celji
priporoča vsakovrstne
v različnih barvah po zelo nizki ceni.
Priporočajo se tudi tablice za
tombolo.

Ulorie Rane h
steklar v Celju, Jiotovška ulieašt. 4.
Priporoča si. občinstvu steklene črke v raznovrstnih barvah, kakor: črne, bele, emajlirane, zlate in srebrne, jako pripravne za napise pri tvrdkah in reklamah; prav lepe in cene. — Gostilnam posebne izjemne cene pri vrčih, steklenicah, kupicah, krožnikih, skledah itd. iz porcelana ali kamenine. Prevzame vsakovrstna
steklarska dela, kakor: šipe pri hišnih in cerkvenih oknih, strehah itd. po neverjetno nizkih cenah. Razpo-"f	I šilja steklo, porce-
lllili	lan, ogledala, po-
dobe, svetilnice itd. kakor tudi olnate barve za takojšno 1 rabo, ki se brzo
posuše.
Na razpolago ima tudi najlepši blesteči povlak, brunolin in vse vrste lakov. Prosim, da se prepričate z naklonjenim mi obiskom
(306) 6-1	M. Rauch.

Postranski zaslužek,
trajen in rastoč, ponuja se spoštovanim, , deloljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. — Ponudbe pod „1798" Gradec, poste restante.	(155)
Svoji k svojim!
Pozor!
Svoji k svojim I
Car o s p o d j e
\k
% &
Otvoritev obrti.
Dozvolim si udano neznaniti, da sem pričel s 1. oktobrom v Novi ulici v Celju krojaško obrt za moške, ki odgovarja najmodernejšim zahtevam, ter imam tudi zalogo gotovih Oblek pod tvrdko Anton Zupančič. Moja večletna praksa pri najboljših tvrdkah, kakor tudi dejstvo, da sem že tukaj pred leti 10 let izvajal krojaško obrt, me usposoblja, da vodim enako obrt z zagotovilom najnižjih cen in najtočnejše postrežbe. Zaradi tega prosim, da se me v tem oziru blagohotno počasti.
Celje oktobra meseca.
Z velespoštovanjem
(302) 3-1	Anton Zupančič.
a M "o .a rt -►-i
o
•ji
n >
o M rt
■ji >
A S
M
Svoji k svojim 1
Anton Kolenc
trgovec v Celju v „Narodnem domu" in „pri kroni"
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnega
špecerijskega blaga
po jako nizkih cenah, kakor tudi -v-ino, na debelo in drobno.
Naznanjam, da kupujem tudi letos, kakor vsako leto vsakovrstne cvetke, rastline in koreninice lepo v senci posušene, da lepo zeleno barvo obdrže, po najvišjih cenah. Kakor: bezgovo gobo, kamilice, tisočrože, malisno štupo, lipovo cvetje, sploh vse rastline, cvetke in koreninice; tudi kupim vsake vrste deželnih pridelkov, kakor: oves, pšenico, rž, ječmen, ajdo, proso, konoplje, laneno seme. Ob času vsako sadje, vse deželne pridelke po najvišjih cenah. Vzamem tudi še fižol vsake vrste in vsako množino, kakor tudi jajca in kuretino. Kupim tudi suhe gobe, orehe, češplje, hruške, itd., vse po najvišjih cenah. — Častitim gg. duhovnikom naznanjem, da imam vsakovrstne pristno čebelno-voščene sveče v zalogi.
m^"* Kupujem zgodnji kakor tudi pozni hmelj.
,,Kmetijska zadruga v Žalcu ' naznanja vsem onim kmetovalcem, kateri še niso njeni udje, da se dobi umetni gnoj, kompost in toma-ževa žlindra, kakor živinska sol, pri Antonu Kolencu, trgovcu v „Narod. domu" v Celju, kamor se obrnejo naj neudi zadruge.
..Kmetijska zadruga za Spodnještajersko"
vknjiž. zadruga z omejenim poroštvom v Žalcu.
kateri žele po najnovejšem angleškem in francoskem kroju napravljene i površnike; cestne, salonske in gala-obleke, frake, ! športne suknje, haveloke, ali tudi druge vsakovrstne f obleke za gospode in dečke, izvolijo naj se obrniti na tvrdko
Josip Hočevar
zaloga in izdelovalnica oblek za gospode in dečke *	Graška cesta štev. 23
kjer bodo postreženi v vsakem oziru najbolje in po najnižjih cenah ^ Naročila se izvršujejo točno in solidno!
I
K #
P 1
SififitSSifffSffSffffffitSffff
25 zelo lepih praset
velike jorkšinske pasme 5 do 9 tednov starih, je po ceni na prodaj pri
(303) i	Fr. Robleku v Žalcu.
Trgovina
Dragotina Hribarja v Celji
sprejema v naročevanje različne pečate iz kavčuka in mesinga, nadalje vignete za pisma in steklenice, po najnižjih cenah.
<*»> 3-i Naznanilo.
Vljudno naznanjam, da sem se povrnil od vojaške službe iz Prage in da se bom sedaj poleg splošnega zdravilstva pečal tudi s celo zobozdravniško tehniko.
Ljubno, dne 3. oktobra 1899.
Dr. Anton Vilimek
okrožni zdravnik na Ljubnem

Pekarski učenec
se išče za pekarijo v Fohnsdorfu na Gor. Štajarskem. Povprašati je v Spod. Hudinji štev. 40 ali pismeno pri Franc Klemenčiču, pekarski mojster v Fohnsdorfu
R. Pretner-Trst
via Geppa št. 5.
Spedicijska in
£§ komisijska poslovnica.
Sprejme vsakovrstna zastopstva.
Priporoča se slavnemu slovanskemu trgovskemu svetu in drugemu občinstvu za vsake vrste pošiljatve bodisi o dovažanju v Trst ali izvažanju iz Trsta. Pre-skrblja vse potrebne manipulacije na carinskih uradih, sprejemlje blago v pohrano.
Oprt na veliko izvežbanost, pridobljeno v lOlet-nem delovanju v tej stroki, zagotavlja lahko najtočnejo postrežbo.	(293) 3—3
R. Pretner.
Korespondenca se vodi v slovenskem, hrvatskem, češkem, nemškem in italijanskem jeziku.
S
i %
% £ £
3
jA
Dragotin Doljan v Zagrebu.
Popolno renoviran hotel. — Krasne prostorne sobe. — Največji komfort. — Voz omnibus pri vsakem vlaku. — Cene primerno nizke. — Pristna hrvatska in inozemska vina. — Prava, okusna
hrvatska kuhinja.
Rojakom .Slovencem priporočam se za mnogobrojni obisk. Vsakdo, ki je obiskal moj hotel, bil je zadovoljen.
(284) 10-4
Z velespoštovanjem
Dragotin Doljan, hotelir.


kV



Oelzova kava
bolj priljubljena %T'
ie vsak.........
dan
zdravo, slastno in tečno, užitno in hranilno.
mt tttiiii I
Poročilo
H) i jaške kuL tLixx j e "v Oelji"
za dvanajsto društveno leto 1897/98.
»Dijaška kuhinja v Celji" šteje koncem XII. društvenega šolskega leta šestnajst pokroviteljev in sicer: g. Mih Vošnjak, inž., posest, itd. v Gorici, g. Jurij Detiček, c. kr. notar v Celji, č. g. Davorin Škerbec, župnik v Planini, g. Ivan Šepic, veleposestnik v Konjicah, g. dr. J. Sernec, odvetnik, dež. glavarja namestnik itd. v Celji, g. "Janez Zupane, posestnik v Gaberjih pri Celji, g. Peter Majdič, lastnik paromlina v Hudinji, č. g. Jurij Bezenšek, župnik v Čadramu. preč. g. Franc Ogradi, inf. opat v Celji, g. Mihael Kuder, veleposestnik v Voglajni, g. Marija Bratanič, po-sestnica v Celji, slavne posojilnice: Celje, Žalec, Šoštanj, Mozirje in si. okrajni zastop v Gornjem gradu.
V dvanajstem društvenem šolskem letu 1897/98 so darovali naslednji udje podporniki in dobrotniki in sicer: g Mih. Kuder, veleposest. v Voglajni 200 gld. kot ustanovo; g. prof. A Kosi v Celji, od gg. abiturijentov iz leta 1872 o priliki 251etnice nabrano svoto 7 gl. 40 kr.; g. F. Gologranc, stavb, mojster v Celji 8 gl.; g. Mart. Ropaš, izdel. glasovir. v Celji 5 gl ; g. dr Josip Sernec, odv., dež glav. namestnik itd. v Celji 10 gl ; g. Lovro Baš, c kr. notar v Celji 5 gl.; g. Mih. Vošnjak, inženir itd. v Gorici 10 gl.; g. Drag. Hribar, lastnik tiskarne v Celji 10 gl.; č. g. Ivan Kozinc, župnik v Slivnici 2 gl.; č. g Jos. Kolenc, kaplan v Slivnici 2 gl ; g. prof. Fon v Celji 9 gl.; gospa Ana Suhač 8 gl.; g Bitenc Ivan, Savskimost (Bosna) 2 gl.; g. Rojnik Fr. Braslovče 50 kr.; si. posojilnica v Slov. Bistrici 10 gl.; g. I. Debelak, c. i kr. major v Szegedinu 5 gl.; g. Ivan Zidar, perovodja v Trebinji 1 gl. 50 kr.; g. A pl. Sušič, c. i kr. polkov, v pok. v Celji 30 gl.; g. dr. Jos. Vrečko, odv. v Celji 5 gl.; g. I. Rebek, ključar v Celji 1 gl.; g. dr. I. Rudolf, odv. v Konjicah 5 gl.; g. A Svetina, c. kr. notar v PliberKU 5 gl.; g. prof A. Peterlin v Kloster-neuburgu 3 gl. 50 kr.; g. S. Kukec, pivovar v Žalcu 5 gl.; g. J. Zabukušek, krojač v Celji 1 gl.; g. V. Kolšek, c, kr. notar v Ložu 2 gl.; g. Jak. Janežič v Grižah 5 gl.; g. I. Widgay v Mariboru 1 gl. 50 kr.; g. Ferd. Ivanuš v Polčanah 2 gl.; č. g. Fr. Smrečnik. župnik v Št. I!ju pri Gradiču 3 gl; g. F. Kallan v Trbovljah 2 gl.; g. V. Glo-bočnik, c. kr. notar v Kranju 2 gl.; gdč. Erna Razlag, učiteljica v Ljutomeru 1 gl.; g. J. Dru-žovič, nadučit. pri Sv. Jurju ob Pes. 1 gl.; g. M. Zor 1 gl.; g. dr. J. Hrašovec, odv. v Celji 5 gl.; č. g. I. Krančič, mest. kap. v Celji 2 gl.; m. p. g. dr. M\b. Napotnik, knezoškof v Mariboru 10 gl.; č. g. dr. Lipold, župnik pri sv. Petru pod Sv. gor. 5 gl ; č. g. A. Kolar. kap pri Sv. Petru pod Sv. gor. 1 gl.; g. F. Dolinar v Celji 2 gl.; g. J. Mar-kovič v Radgoni 2 gl.; g. dr. B. Stuh^c, zdrav, v Ptuji 1 gl.; g. M. Kocbek, c. kr. notar v Maren-bergu 3 gl.; g. A. Orožen, c. kr. dav. kont. v Rogatcu 1 gl. 50 kr.: č. g. K. Preskar, kap. v Šo štanju 2 gl.; č. g. F. Lom, kap. v Šoštanju 5 gl.; g. J. Gračner, trg. pom. v Vuzenici 1 gl.; č. g. A. Zdolšek, žup. pri Sv. Štef. 5 gl.; č. g. J. Kolarič,
žup. na Paki 5 gl.; g. Elija Predovič v Ljubljani 5 gl.; g. F. Schribar v Celji 1 gl.; g. F. Eller, nadučit. na Zilji pri Belj. 2 gl.; č. g. R. Janežič, kap. v Celji 1 gl.; g. J. Rahne, c. kr. notar v II. Bistrici 2 gl.; g L. Smole v Sevnici 1 gl.; g. J. Detiček v Polčanah 1 gl.; g. Ivan Elsbacher v Kozjem 2 gl.; g. dr. Weingerl v Gradcu 10 gl.; g. V. Južna v St. Jurju ob Tab. 1 gl. 50 kr.; č. g. J. Prešern, žup. v Koprivnici 2 gl.; č. g. Ant. Vamberger, kurat Messendorf 3 gl.; si. županstvo Bočna 10 gl.; gospa K. Podgoršek 50 kr.; č. g. K. Gajšek, kan. v Dobrni 5 gl.; g. P. Levičnik v Celji 3 gl.; g. J. Herzel na Laškem 2 gl. 10 kr.; č. g. M. Gaberc, žup. v Kapelah 5 gl.; g. J. Šu-steršič v Teharjih 50 kr.; g. I. Sterle, živ. zdr. 1 gl.; g. J. Šebat, Libenau pri Gradcu 60 kr.; g. F. Wartbiichler v Trstu 50 kr.; g. A. Preskar, obč. taj. v Teharjih 1 gl.; si. čitalnica v Sežanah
1	g! ; č. g. J. Flock, dekan v Jarenini 3 gl.; g. O. Kristan, zdravnik v Ribnici 2 gl.; g. L. Seitz, c, kr. orož. stot. v pok, v Dobrni 1 gl.; č. g. M. Strašek, žup. v Št. Janžu na Peči 2 gl.; g. G. Bizjak v Judenburgu 2 gl.; g. M. Wutti, na Lo-čilu 2 gl.; č. g. M. Lah, kap. pri Sv. Emi 2 gl.; g. J. Kline, nadučitelj v Artičah 50 kr.; č. g. F. Repolusk, provizor pri Sv Vidu nad Valdekom 50 kr.; č. g. A Fischer, žup. v Dolu 2 gl.; g. J. Vrečko, c. kr. poštni ofic. na Dunaju 1 gl.; g. L. Krulej v Sevnici 1 gl.; g. J. Jerman v Rajhen-burgu 3 gl.; g. I. Vošnjak, dež. pos. in usnjar v Šoštanju 2 gl.; g. J. Jager v Brežicah 1 gl.; č. g. J. Menhart, kap. v Ormožu 2 gl.; č. g. A. Ribar, žup. v Št. Vidu na Planini 5 gl.; g. S Vaupotič, c. kr. kontrolor na Dunaju 2 gl. ; g. F. Hrašovec, c. kr. sod. v. p. v Gradcu 2 gl.; č. g. I. Lubej, žup. v Sv. Mihelu 1 gl.; g L. Schellander v Celji 3 gl.; g. M Raudl, c. i kr. stotnik v Josefovu
2	gl.; č. g Š. Pivec, žup. v Škalah 1 gl.; g. Ig. Jan, rudar v Hrastniku 50 kr.; č. g. M. oket, žup. pri Sv. Rupertu had Laškem 2 gl. 50 kr.; vis. g. grof Nugent v Pragi 10 gl.; g. L. Keber v Celji 1 gl.; g. dr K. Janežič, odv. v Voloskem 1 gl.; č. g. Josip Knaus, kurat, Topolovac 1 gl.; g. A. Herle v Solčavi 1 gl.; č. g. A Ravšl, prov. v Pamečah pri Slovenjemgradcu 1 gl.; g. N. Za nier, veletržec v Št. Pavlu 10 gl.; g. J. Škerlec v Trstu 2 gl,; g dr. Franc Schušcha, c. kr. višji okr. zdravnik, Weitz 5 gl.; č. g. Anton Frohlich, nadžupnik pri S/. Križu pri Slatini od zbranih duhovnikov nabrano svoto 26 gl.; g. Bele 80 kr.; č. g. V. Venedig, žup. v Ormožu 2 gl ; g. dr. D. Treo, odv. v Postojini 3 gl.; g. Fr. Stante v Št. Jurju ob j ž. 1 gl.; g. M. Mehla v Št. Jurju l gl.; g. Neža Stante 50 kr.; g. F. Praunseis, v Št'. Jurju 1 gl.; Neimenovan 50 kr.; g. M. Berlisg Žetale
1	gl.; g. J Mejanček v Polčanah 50 kr.; g. Ivan Šepic. veleposestnik, župan itd. v Konjicah 5 gl.; č. g. J. Krušič, žup. pri Sv. Andreju 5 gl.; gg. Varlec & Umek v Brežicah 2 gl.; g. J. Sadnik, učitelj v Št. Pavlu 2 gl.; g. Fr. Senčar, trgovec
2	gl.; g. dr. H. Klasinc, odv. v Gradcu 5 gl.; g. M. Ljubša c. kr. jetničar v Gradcu 1 gl.; g. Fr.
Jerše v Laškem trgu 2 gl.; č. g. Jak. Zupančič, župnik pri Sv. Ožbaltu 50 kr,; gospa J. Prus v Konjich 5 gl.; g. dr. A. Brenčič, odv. v Celji 3 gld.; g. M. Kozinc, pos. v Prešniloki 1 gl.; č. g. M. Schmid, žup. v Solčavi 5 gl.; g. S. Kotzbek, c. kr. davkar na Vranskem 2 gl.; g. S. Strenkl, učitelj v Središču 2 gl.; č. g. F. Klepač, žup. v Razboru 2 gl.; g. M. Vrabl v Središču 50 kr.; g. W. Wanous v Radgoni 3 gl.; č. g. Pavel Horvat, žup. pri Sv, Joštu 5 gl.; g. A. Turnšek, Nazarje 5 gl.; g. dr. B. Ipavic v Gradcu 1 gl.; g. F. Roš v Trbovljah 5 gl.; g. Fran Rajšter, hotelir v Šoštanju 5 gl.; preč. g. Fran Ogradi inf. opat v Celji 10 gl.; č. g. J. Potovšek, kap. v Celji 3 gl.; č. g. dr. L. Gregorec, kanonik in dekan'v Novi cerkvi 5 gl.; g. M. Gregorinčič, krojač v Celji 1 gl.; si. okrajna hranilnica v Šlovenjemgradcu 20 gl.; g. J. Bovha, v veseli družbi nabrane 3 gl.; g. M. Pleteršnik, c. kr. prof. v Ljubljani 5 gl.; č. g. J. Zidanšek, prof. bogosl. v Mariboru 3 gl.; g. Wanous, trg. v Radgoni 3 gl.; č. g. J. Kardinar,
c. kr. gimn. prof. v Celji 2 gld.; 6. g. M. Frece, žup. v Belih vodah 5 gl.; č. g. A. Podhostnik, žup. v Dramljah 5 gl.; č. g. J. Voh, nadžup. in dekan v Konjicah 3 gld.; č. g. M. Eferl, kap v Št. Rupertu 1 gl.; č. g R, Marzidovšek, c. i kr. vojni duhovnik v Mostaru 5 gl.; g. L. Schelander v Celji 20 gl.; g. J. Jerman, c kr. okr. kom. v p. v Rajhenburgu 2 gl.; si. posojil, v Kamniku 5 gl.; č. g. I. Gajšek, žup. v Št. Vidu 3 gl.; N. N. 5 gl.; si. posojilnica v Brežicah 10 gl.; č. g Fr. Slavinec na Ponikvi o priliki odhodnice č. g. kap. Končana nabrano svoto 7 gl.; g G. Mihelič, stud. iur. v Šoštanju, povodom odhodnice č. g. kap. Preskarja nabrano svoto 3 gl 50 kr.; si. pos v Framu 15 gl.; si. pos. na Dolu 10 gl.; č. g. Jos. Kardinar 1 gl.; si. posojilnica v Žalcu 20 gl.; g. A. Božič, posest, in župan v Radoslavcih 1 gl.; g. dr. Schmirmaul v Rajhenburgu 5 gl.; si. pos. v Brežicah 15 gl.; g. Keršetova ustanova 100 gl.; si. obč. Sv. Martin na Paki 5 gl.; g. V. Lipež, ravnatelj na Vranskem 2 gl.; g. B. Dobida, v Trstu 2 gl.; g. J. Jerman v Rajhenburgu 2 gl.; č. g. R. Vaclavik, kap. v Vojniku 2 gl.; g. dr. P. Turner v Sevnici 10 gl.; g. dr. T. Horvat v Ptuji 5 gl.; g. F. Peklar, žup. v Dolu 2 gl.; g. dr. J. Hočevar, odv. kand. na Dunaju 3 gl.; g. M. Korošec v Ljubljani 2 gl.; č. g. J. Rozman, mestni kap. v Celovcu 1 gl.; g. Iv. Pintar v Ljubljani
1	gl.; g. T. Wajda, c. kr. okr. tajnik v Celji 1 gl.; g. A. Elsbacher v Laškem trgu 5 gl.; g. A. o ti glic v Radmirju 50 kr.; g. F. Štiglic v Bočni 1 gl.; si. županstvo trg Vransko 5 gl.; g. Fr. Gomzi, mestjan v Ormožu 1 gl.; si. glinjska čitalnica
2	gl.: g. Ivanka Žižek v Celji 2 gl.; g. Martin Ogorevc, veletrg. v Konjicah 10 gl.; g. H. Vodu šek, geom. v Ptuji 1 gl. 50 kr.; g. T. Dernjač, ravnat, v p. v Sevnici 1 gl.; g. dr. U. Lemež v Slov. Bistrici 5 gl.; č. g. J. Vurkelc, kap. v Gornjemgradu 2 gl.; č. g. A. Šibal, žup. na Te harjih 2 gl.; g. F. Cajnkar, c. kr. dež. sod. svet. v Sevnici 2 gl.; č. g. J. Šelih, kap. v Novicerkvi 5 gl.; si. hran. in pos. na Ljubnem 5 gl.; č.j?. J. Drdlik, provizor v Grebinji 1 gl.; g. Ant. Čauš, c. kr. cestar v Aflencu 50 kr.; g. S. Wutt, c. kr. dav. kontrolor v Aflencu 1 gl.; g- J. Murza iz Kraplja 1 gl.; g. J. Belec, pošt. ofic. na Dunaji 1 gl.; g. F. Hrašovec, c. kr. okr. sodnik v p. v Gradci 2 gl.; si. okr. odbor v Šoštanju 25 gl.; g. A. Kupljen, c. kr. notar v Črnomlju 3 gl.; Slavni okrajni odbor v Šmarji 30 gl.; g. Franc Peklar, župan na Dolu 2 gl.; g Terezina Sirca v Grižah 1 gl.; č. g Ivan Doberšek kap. pri sv. Martinu na Paki 3 gl.; č. g. Simon Gaberc žup. v Fram 2 gl.; Vranski čitalničarji mesto vošila za novo leto po č. g. V. Geršaku 7 gl.
30 kr.; č. g. Vid Janžekovič, kap. v Čadramlju 1 gl. 50 kr.; Slav. okraj, posojilnica v Ljutomeru 10 gl.; slav. posojilnica v Mozirji 50 gl.; g. Julij Žigan na Polzeli 5 gl.; slav. župan, trg Mozirje 10 gl.; č. g. Fr. Sal. Gomilšek, proviz. v Jarenini 1 gl.; slav. župan. Ponikva ob j. ž. 10 gl.; g. M. Ljubša, Gradec 1 gl ; slav. posojilnica v Mako-lah 25 gl.; slav. okr. hranilnica v Slov. Bistric; 10 gl.; g. Štefan Rojnik, Gradec 5 gl ; č. g. M.. Šket, žup., Sv. Rupert nad Laškem 2 gl. 50 kr ; slav. župan. Žusem 10 gl.; slav. okr. zastop Vranski 20 gl.; slav. posojilnica v Vitanji 25 gl.; slav. posojilnica v Slov. Bistrici 20 gl.; g. Mat. Bobnar, župan, Lahovišče (Gorenjsko) 30 kr.; g. Al Skarba, Dunaj 2 gl.; nabiralci v Idriji 5 gl.; g. Fr. Matek posest, v Spod. Rečici 50 kr.; slav. posojilnica v Konjicah 25 g!.; slav. obč. urad Šoštanj 5 gld.; Slovani v Idriji 1 gl. 50 kr.; č. g. J. Smole, žup. pri Sv. Miklavžu nad Laškem 10 gl.; slav. posojilnica v Gornji Radgoni 10 gl.; g. J. Vavkenova napitnina 1 gl. 50 kr.; hranil, in posojilnica na Ljubnem 5 gl.; g. J Pukl, Dunaj 5 gl.; slav. okraj, odbor Ormož 10 gi ; slav. okraj, odbor Kozje 10 gl.; slav. obč. okol. Šoštanj 5 gl.; županstvo trg Vransko 5 gl.; g. dr. Josip Kolšek, odvetnik, Laško 1 g!.; č. g. M. Vaupotič, kap. v Dramljab 3 gl.; g. Ana 1) inn k v Trbov Ijah 3 gl.; g. J. Železnik v Trbovljah 1 gl.; slav. posojilnica Vransko 20 gl,; č. g. K. Gajšek, ka nonik na Dobrni 5 gl.; g. dr. A. Žižek, okr im hiral, zdravnik v Vojniku 3 gl.; županstvo Lahovišče 20 kr.; g. Iv. Krajnc v Št. Ilju 3 gl.; č. g. P. Erjavc, žup. v Trbovljah 5 gl.; si. okraj, odbor Gornjigrad 50 gl.; g. S. Wutt, c. kr. davs. kontr. v Aflencu 1 gl.; g A. Čuš v Aflencu 50 kr; g Fr. Lončar, tajnik posojilnice v Calji 5 gl.; si. posojilnica v Celji 3u0 gl.; g dr. Iv. Dečko, odv., dež. posl. itd. v Celji 10 gi.; g. A. Kržič:, profesor v Varaždinu 5 gJ.; slavni okra m odboir v Celji 100 gld.
Vsi darovi tekom XII šolskega leta 1897/98
so znašali........1053 gl 20 kr.
razdelilo se je pa tekom tega šol-| skega leta 9328 kosil deloma po 18, 19 in 20 kr. in se za te ;z
dalo......gl. 1718 10
za razne tiskovine in poštnino s« je
izdalo..........89 27
vkup.......... 1807 gl. 37 kr.
tako se kaže za to leto zopet primankljaja.......154 gld. 17 kr.
Da nam bode v tem letu vs.ij deloma mogoče vstreči prošnjam ubogih dijakov, tako se zopet obračamo do blag h prijateljev učeče se mladine z uljudno prošnjo, da nas tudi v pri hodnje blagovolijo podpirati. Milodari naj se bla govolijo pošiljati pod naslovom „D,jašk i kuh nja v Celji". Da se prihranijo darovateljem poštni stroški, pridenemo našemu poročilu položni listek poštne hranilnice.
Vsem dosedajnim darovateljem pa izrekamo tem potom v imenu ubogih dijakov svojo naj toplejo zahvalo. Bog plati!
Letošnji občni zbor se bode vršil v sredo dne 21. septembra t 1. ob 2. uri popoldan v sejni dvorani „N*rodnega doma" v Celji s sle dečim dnevnim redom:
1.	Poročilo predsednika.
2.	Poročilo blagajnika.
3 Volitev novega odbora.
4. Razni nasveti.
V Celji, meseca septembra 1898.
Dr. Jos. Sernec	Fran Lončar
nam. predsednika.	blagajnik in tajnik.
društva »Dijaška kuhinja v Celju
za trinajsto društveno leto 1898/99.
a
„Dijaška kuhinja v Celju" šteje kon cem XIII, društvenega šolskega leta šestnajst po kroviteljev, in sicer: 6. Mih. Vošnjak, inž, posest, itd. v Gorici, g. Jurij Detiček, c. kr. notar v Celju, č. g. Davorin Škerbec, župnik na Planini, g. Ivan Šepic, veleposestnik v Konjicah, g. dr. J, Sernec, odvetnik, dež. glavarja namestnik itd. v Celju, g. Janez Zupane, posestnik v Gaberjih pri Celju, g. Peter Majdič, lastnik paromlina v Hudinji, č. g. Jurij Bezenšek, župnik v Čadramu, preč. g. Granc Ogradi, inf. opat v Celju, g Mihael Kuder, veleposestnik v Vcglajni, g. Marija Bratanič po sestnica v Celju, slavne posojilnice: Celje, Žalec, Šoštanj, Mozirje in si. okr. zastop v Gornjem gradu.
V trinajstem društvenem šolskem letu 1898/99 so darovali naslednji udje, podporniki in dobrotniki in sicer: g. dr. Jurij Hrašovec, plača hrano za dva dijaka 16 gld. 75 kr ; g. Lovro Baš, c. kr. notar v Celju, 5 gld ; č. g. Jak Cinglak, kapjan v Žalcu, 2 gld.; g. I Petek, nač. žel. post. v Žalcu, 1 gld.; g Peter Levičnik, c. kr. svet dež nadsodnije v pok v Celju, 3 gld.; g. dr. Al. Brenčič, odvet. v Celju, 25 gld.; g. Martin Ropaš, izdel glasovirjev v Celju, 5 gld.; g Drag. Hribar, lastnik tiskarne v Celju. 15 gld.; č. g J Potovšek, kaplan v Celju, 3 gld.; Neimenovan 10 gld.; g. Schuster Franc Braubauerschaft (Haferkamp Kolonie Str. št. 13 Nemčija) 2 marki '= 1 gld. 18 kr.; g. dr. Jos. Sernec, odvetnik dež. glavarja namestnik itd. v Celju, 20 gld.; g. Mih. Jezovšek, c. kr. notar na Vranskem 5 gld.; g. prof. Fon v Celju, 1 gld.; Neimenovan 5 gld.; slavno bralno društvo v Žičah, 2 gld.; gosp. Ana Suhač. soprg. c. kr. gimn. prof. v Celju, 7 gld ; slavni kegljaški klub v Žalcu po g Gostinčarju 17 gld.; g Anton Turnšek, veletržec v Nazarjah, 5 gld ; g Anton Goričar, c. kr. poštar v Mozirju, 2 gld ; g Egidij Fux, c. kr. poštar na Ljubnem, 1 gld.; g. Franc Slavinec. Ponikva, 1 gld.; gdč. Ernestina Razlag, učiteljica v Ljutomeru, 1 gld.; g. Martin Vrečko v Št Jurju ob juž. žel., 50 kr.; č g. Jožef Kolarič, žup. na Paki, 5 gld.; g. Lud. Smole, Sevnica 1 gld; g. Ivan Sterle, kovač in živinozdravnik v Krškem,
1	gld.; g. Luka Keber, Celje 1 gld ; g. A. Sturm, gostiln. Ivanjica, 1 gld.; g. Fran Eller, nadučitelj na Zdi pri Beljaku, 2 gld.; č. g. Melhijor Zorko, kaplan v Rečici, 3 gld. 50 kr.; g. Fran Hrašovec, c. kr. okr. sodnik v p. v Gradcu. 3 gld.; č. g M'h. Strašek, župnik Št. Janž na Peči, 2 gld.; č. g. Fr. Smrečnik, župnik v Št. Ilju pri Velenju, 3 gld ; g. Andrej Preskar, obč. urad. v Teharjih, 1 gld.; g. Peter Majdič Jarše (Mengeš) 10 gld.. č. g. Fran Lom, kaplan Šoštanj, 2 gld.; g. Joža Šušterič v Teharjih 1 gld.; g. dr. Josip Tominšek, c. kr. prof. Kranj. 1 gld, 50 kr.; g. Andrej Elsbacher, ^vele tržeč Laško. 5 gld ; g, Simon Kuketz v Žalcu, 5 gld.; g. Fortunat Jordan v Trbovljah, 50 kr.; mil. in prevzv. g dr Mihael Napotnik, knezoškof Maribor, 10 gld ; č. g. Jakob Zupančič, župnik Sv. Ožbalt, 1 gld.; g. dr. Jos. Kolšek, odvetnik na Laškem, 1 gld ; č. g. Fric Repolusk, župnik pri Sv. Vidu nad Valdekom, 50 kr.; g. Mihalj Randl, c i. kr. stotnik v 92 pešpolku, 2 gld.; g Jos. S, Brežice 1 gld.; č. g. Anton Ravšl, kaplan pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., 1 gld.; g. Franc Cukala Gomilsko, 1 gld ; g. Matija Dolničar, Trbovlje
2	gld.; g. dr, Dragotin Treo, Postojna 3 gld,; č. g. Martin Gaberc, župnik v Kapelah, 5 gld.; g. dr. Franjo Rosina, odvetnik Ljutomer, 3 gld.;
I č. g. Vilibald Venedig, mest. župnik Ormož, 2 gld.; gg. Konjšek in Novak Trojane, 1 gld.; g Anton pi. Sušic, c. i. kr. polkovnik v p. v Celju, 45 gld.; g. Ig. Vidgay, Maribor 1 gld. 50 kr.; g. Fr. Petek, Ljubno 2 gld.; č. g. Anton Kolar, kaplan pri Sv. Petru pod Sv. gorami, 2 gld.; č. g. Karol Presker, kaplan Majšperk, 2 gld.; gosp. Terezina Širca, Griže 1 gld.; g. Franc Šribar, klobučar v Celju 1 gld.; g. Jožef Zabukošek v Celju 1 gld.; g. Jakob Pečnik, Kalobje 2 gld.; slavni okrajni odbor Ormož 10 gld.; g. Jakob Janežič Griže 5 gld.; č. g. Ivan Krančič, mestni kaplan v Celju, 2 gld.; g. Janez Detiček, Poljčane 1 gld.; č. g. J. Krušic, župnik Št. Andraž pri Velenji, 5 gld.; g. Simon Strenkl, učitelj Središče, 2 gld.; g. Mat. Wutti, kmet v Ločilu, 1 gld.; g. Franc Peklar, župan Dol, 2 gld.; g. Josip Moli, trgovec Trbovlje, 2 gld.; g. Val. Južna v Št. Jurju ob Tab., 2 gld.; g dr. Tomaž Horvat, odvetnik Ptuj, 5 gld; g. Al. Domicelj Zagorje. 1 gld.; g. Elija Predovič Ljub ljana, 5 gld.; g. Franc Rožman Brežice, 50 kr. in od naslednjih nabrane vsote i. sic. g. Jožef Perjanč, 50 kr., g. Jož Žnideršič, 50 kr., g. Mart. Seketinc, 50 kr., g. Janez Bratanič, 20 kr., g. Ro-zalin A., 20 kr., g. Jan. Gašparin, 20 kr., g. Jan. Gerdoč, 20 kr., g Valenčak 30 kr. skupaj 3 gld. 10 kr. G. Franc Kalan Trbovlje, 2 gld.; g Mart, Ivnik v Sevnici, 2 gld.; slav. okr. hranilnica v Slov. Bistrici, 10 gld.; č. g. Mart. Šket, župnik v Št. Rupertu nad Laškem, 3 gld.; č. g. Miloš Šmid, župnik Solčava, 2 gld ; g. Ljudevit Seitz, c. kr. orož. stotnik v pok. Vizora 1 gld.; g. Jos. Družeč, nadučitelj, 1 gld.; v veseli družbi po Mat. Šmid iz Podgorja od sledečih nabrana vsota: g. Ivan Rogina 1 gld., g. Lov Vrčkovnik 1 gld., g. Jurij Korošec 1 gld, g. Jurij Rogina 1 gld., g, Matija Šmid 1 gld. skupaj 5 gld. G. dr. Josip Kolšek, odvetnik Laško, 1 gld,; g. R Krušič, orož. vodja Poljčane, 50 kr ; č. gosp. Ivan Lubej, župnik v Št. Mihelu na Koroškem 1 gld.; slavna čitalnica Sežana 1 gld ; g. Fran Wartbuchler, paz. vodo voda j. ž. Trst, 50 kr.; gosp. Milka Kolšek, Lož 1 gld.; g. Jakob Belec, c. kr. oficijal Dunaj, 1 gld.; g Franc Matjašič Gradec 1 gld.; g. J. Jager Bre žice 1 gld.; č. g. Anton Hajšek, dekan v Sloven. Bistrici 5 gld ; gosp. Vera Kolšek Lož 1 gld. g. Lovro Serajnik, nadučitelj Prihova, 50 kr. č. g. Peter Erjavec, župnik v Trbovljah, 5 gld. g. Anton Žajdala, svečnik na Staradi, 1 gld. g W. Waunos Radgona 3 gld.; g. dr. Josip Spešič Središče 5 gld.; g. Martin Kozinc, posestnik Prašnaloka pri Sevnici, 1 gld. 50 kr.; g. Franc Matek, posestnik in mlinar v Spd. Rečici, 50 kr.; neimenovan iz Braunbauerschaft iz Nemčije 1 gld. 59 kr.; g. Mihael Vošnjak, inž. Gorica, 20 gld.; g. Fran Lončarja napitn. 50 kr.; g. Rob. Stenovitz v Trbovljah 2 gld.; č. g. Rad. Marzidovšek, c. i. kr. vojni duhovnik 5 gld.; preč. g. Franc Ogradi, inf. opat v Celju, 15 gld.; neimenovan v Savinski dolini 50 kr.; prč. g. Anton Hajšek, kanonik v Slov. Bistrici, 10 gld.; g. Ferd. Gologranc, stavb, mojster v Celju, 13 gld.; volilo pokojne gospe Marijete Kovše 100 gld.; prč. g. Karol Gajšek, kanonik Dobrna, 6 gld.; č. g. prof. Kardinar v Celju, 3 gld.; č. g. Rud. Janežič, mestni kaplan v Celju, 6 gld.; veselo omizje pri §11 (g. Ravnikar na Laškem) 1 gld. 2 kr.; prč. g. Dragotin Huth, c. i. kr. vojni župnik Ljubljana, 1 gld.; g. profesor Stiftar v Kalugi, 1 gld.; g. Janko Vavkenova na-
pitnica 2 gld.; g. Matija Benčanova napitnic 2 gld.; č. g. Matija Eferl, kaplan pri Sv. Ruperti nad Laškem, 1 gld.; č. g. Alojzij Šijanec, župnik Negova 2 gld.; g. Simon Wutt, c. kr. dav. kontrolor v Aflencu, 1 gld.; g. Anton Čuš, c kr. na I cestar v Aflencu, 50 kr.; g. dr. Lud. Filipič, oc v Celju, 15 gld.; 6. g Jernej Voh_ nadžupnik i dekan Konjice, 2 gld,; č. g. Anton Šibal, župnik n Teharjih, 2 gld.; Fajs Jože in Karol Cvikl if Žalca po g. dr. Ludov. Filipiču v Celju, dar za medsebno spravo, 5 gld.; si. posojilnica Kamnik 10 gld.; si. posojilnica Gornja Radgona 10 gld.; č. g. Valentin Mikuš, župnik v Št. Jurju ob j. ž 10 gld.; si. posojilnica Žalec 20 gld.; si. posojilnica Šmarje 20 gld.; g. Wenz. Wanous, trgovec Radgona, 3 gld.; slav. posojilnica Brežice 10 gld.; slavna posojilnica v Slovenski Bistrici 20 gld.; č. g. Mart. Stoklas, dekan v Braslovčah, 2 gld ; č. g. Ant. Veternik, kaplan v Braslovčah, 3 gld.; g. dr. Gust. Ipavic, cesarski svet. itd. v Št. Jurju ob j. ž., 5 gld.; si. posojilnica v Konjicah 25 gld.; slav. kn, šk. farni urad Št. Rupert nad Laškem 2 gld. 50 kr.; slavna posojilnica na Vranskem 20 gld.; g. Mihalj Jezovšek, c. kr. notar na Vranskem, darilo dediča pokojne Heltne Pirnat v Cepljah 10 gld.; slav. posojilnica Marija Snežna 5 gld.; slav. posojilnica v Celju 300 gld.; slav. posojilnica v Framu 15 gld.; neimenovan 5 gld.; prč. g. Karol Gajšek, kanonik v Dobrni, 5 gld.: g. Franc Ješe, c. kr. kancelist v Celju, 5 gld.; č. g. Matija Frece, župnik v Belih vodah 6 gld.; g. Franc Varlec, Brežice 1 gld ; g. Josip Mursa, Krapje pri Ljutomeru 2 gld.; g. dr. Josip Vrečko, odvetnik v Celju, 5 gld.; g. Gašpar Bizjak, Juden burg 2 gld.; 6. g. Anton Fischer, župnik Dol 2 gld.; g. Ant. Puklavec, Gradec 1 gld.; prč. g. J. Zidanšek, bogosl. profesor v Mariboru 3 gld.; č. gosp. Anton Šibal, župnik v Teharjih, 2 gld.; gosp. Štefan Rojnik v Gradcu 5 gld.; g. Jakob Mir, stavbinski tehnik Radenci, 1 gld. 50 k ; g. dr. Wiesthaler, Brežice 1 gld.; g Mijo Starki, župan itd. Sevnica, 2 gld.; g. Janko Šebat, c. i. kr. narednik Libenau (Gradec), 60 kr.; g A Orožen, c. kr. dav. kontr. Rogatec, 1 gld.; g. Fr. Gajšek, Poljčane 1 gld.; g. Jak. Zadravec, Središče 50 kr.; g. Blaže Rane, Pontabelj 3 gld. 10 kr.; g. dr. Weingerl, Dunaj 10 gld.; gospa I Žižek praktič. zdravnika soproga Celje, 2 gld.; g. Emst Slane, nadučit. pri Sv. Bolfenku, 1 gld.; g. Mart. Ogorevc, trgovec Konjice 10 gld.; g. Norb. Zanier, Št. Paul 5 gld.; g. Viktor Lipež, ravnatelj v pok Vransko, 2 gld.; č. g. Franc Prešern, župnik v Koprivnici,
2	gld.; g. dr. Janko Hočevar, odvet. kooc Dunaj,
3	gld.; g. Ferdo Roš, Hrastnik 3 gld.; g. Tomo Wajda, c. kr. okrajni tajnik Celje 2 gld.; g. Juro Merzel, Laški trg 3 gld. 70 kr.; č. g Jos. Drdiika, župnik pri Grebinju 1 gld.; g. Mihael Korošec, Ljubljana 2 gld.; g. Fran Dolinar, Celje 2 gld.; gosp. Bogomil Vošnjak, šestošolec Goriške gimna zije 1 gld.; g. Jožef Sikošek, Dobrna 1 gld.; č. g. Andrej Zdolšek, župnik Sv. Štefan. 5 gld ; č. g. Leopold Vozlič, kaplan Radgona, 5 gld.; g. Anton Kupljen, Črnomelj 3 gld.; g. dr. Josip Tominšek, prof. Kranj, 1 gld.; g Jos. Medica v Lincu na Donavi, 1 gld.; g. Božič, župan Rado slavci, 1 gld.; g. Alojz Karba, poštni pristav Dunaj, 3 gld.; g. Tom. Dernjač, Sevnica 1 gld.; g. Jožef Rakun, Grušovlje 2 gld ; slavna občina Zusem 5 gld.; dr, Urban Lemež, odvetnik Slov. Bistrica, 5 gld.; č. g. Al. Kokelj, kapi. v Št Jurju ob Taboru, 2 gld.; slav. ormoška posojil. 15 gld ; g. dr. Konrad Janežič, Volosko 2 gld ; g. Maks Pleteršnik, prof. Ljubljana, 5 gld.; g Josip Kline, nadučitelj Artiče, 1 gld.; č. g. I. Šelih, župnik Sv. Kunigunda, 5 gld.; č. g. Jernej Vurkelc, kapi Gornjigrad, 2 gld.; č. g. Vid Janžekovič, kaplan Čadramlje. 1 gld. 50 kr.; g. dr. Schmirmaul, Rajhenburg 5 gld.; g. Jakob Janežič, Griže 5 gld ; slavna posojilnica Mozirje 25 gld ; g. Jak Božič, Gornjigrad 4 gld.; si. posojilnica Makole 20 gld ; Iv Pernovšek, c. kr dav. oficijal Maribor, 1 gld.; visokorodni g. Ivan grof Nugent, Hoče 10 gld ; |
t g. Gajšek, žup. bt. Vid, 3 gld.; č. g. A. Lednik, ;up. Loče, 5 gld.; g. dr. J. Kolšek, Laško 1 gld,; g Anton Schwab, zdravnik na Vranskem 1 gld.; slavni okrajni zastop Vranski 20 gld.; slavna obrtna zodruga v Šoštanji 5 gld.; si. posojilnica V tanje 25 gld.; slavna posojilnica Dol 10 gld.; č g. Mat. Frece, župn Belevode, 5 gld.; g. Janez J arkovič, Gor. Radgona 2 gld.; g. F. Praunseis, Š i. Jurij 1 gld.; g. dr. Fr. Schuscha, c. kr. višji oxr. zdravnik v Weizu, 5 gld.; č. g. Podhodstnik, Aidrej. župnik v Dramljah, 5 gld.; g. Fr. Novak, Mostec 50 kr.; g dr. A. Žižek, v Vojniku 3 gld.; ...-avna posojilnica v Vojniku 6 gld.; g Matija Bobnar, posest, in župan v Lahovišču, 30 kr.;
Roz. Plavšak, v Trbovljah 1 gld.; g. Jos, Troha, učitelj v Zavrču 50 kr.; g. Rad. Knaflič, učitelj v Št. Lenartu 1 gld ^ gosp. Ana Dimnik v Trbovljah 3 gld.; g. Jak. Ž^leznik v Trbovljah 1 gld ; g. Franc Korun, v Št. Petru pri Rudolfovem 1 gld.; g. Ivan Kranjc, velepos. Št. Ilju p. Velenju, ? gld.; g. Fran Lončar, taj. pos. v Celju, 5 gld.; č. g Ant. Rančigaj, vikar v Celju 3 gld.; č. g. Iv. K ančič, mest. kap. v Celju, 2 gld.; g. J. Detiček, c. kr. notar v Celju, 5 gld.; g. dr. Jurij Virant, od v konep. v Celju, 1 gld ; g dr. Tertnik, c. kr. p. ofesor v Celju 1 gld.; gosp. Peter Levičnik, c. kr. svet. v pok. 2 gld.; č. g. Jos. Kardinar. prof. v Celju, 2 gld.; g. Anton Kolenc, trgovec v Celju, 1 gld.; g. Jos. Kosem, taj. okr. zastopa v Celju, 1 gld.; g. dr. Hinko Šuklje, prak. zdravnik v Celju, 1 gld.; g. prof. Kosi 1 gld ; g. dr. Alojzij Brenčič, odvetnik v Celju, 3 gld.; g. profesor Fon v Celju 1 gld.; g. I. Kralj, poštni uradnik v Celiu. 1 gld.; g. Debelak, c. i. kr. major v pok. v Celju 1 gld.; g. Ante Beg, urednik v Celju. 50 kr.; g. I, Kapus brivec v Celju, 1 gld.; č. g. Iv. Krušic c. kr. šol. svet. v Celju 1 gld.; g. Fr. Kmecl, krojač v Celju, 1 gld.; g. M. Kmecl v Celju 50 kr.; g. Ludovik Schellander c. kr. fin. svet. v pok. v Celju. 5 gld ; slav. okraj, zastop v Celju 100 gld.; g dr. Ivan Dečko, odvetnik in dežel. posl. v Celju, 5 gld.; g. T. Grah 50 kr.; č. g. J. Potovšek, učit. veron. v Celju 3 gld.; g Karol Gregorič, trgovec v Celju. 1 gld.; g dr. Ravnihar. odv. konc. v Celju 1 gld ; g. Pegan, pravnik v Celju 50 kr.; g Peter Majdič, last. paromlina v Celju, 10 gld.; slavna okrajna hranilnica v Slov. Gradcu 25 gld.
Vsi darovi XIII. šolskega leta 1898/99 so znašali	1602 gld. 21 kr.
razdelilo se je pa tekom tega šolskega leta 8538 kosil po 19 in 20 kr. in se za te izdalo gld. 1662-67
Za razne tiskovine in poštnino se je izdalo .... „ 5115
skupaj ' " . . . 1713 gld. 82 kr. in se kaže zopet primankljaja 111 gld 61 kr.
Da nam bode tudi v tem letu vsaj deloma mogoče ustreči prošnjam ubogih dijakov, obra čamo se zopet do blagih prijateljev učeče se mladine z vljudno prošnjo, da nas tudi letos blagovolijo podp;rati. Milodari naj se pošiljajo pod naslovom „Dijaška kuhinja v Celju". Da se prihranijo darovalcem poštni stroški, pridenemo temu poročilu položni listek poštne hranilnice.
Vsem dosedanjim darovalcem pa izrekamo tem potom v imenu ubogih dijakov svojo naj-toplejo zahvalo. Bog plati!
Letošnji občni zbor se bode vršil v ponede ljek dne 25. septembra 1899 ob 5 uri popoldan v sejni dvorani „Nar. doma" v Celju s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo predsednika.
2.	Poročilo blagajnika.
3.	Volitev novega odbora.
4.	Razni nasveti.
Celje, meseca septembra 1899.
Dr. J. Sernec 1. r.	Fran Lončar 1. r.
nam. predsednika.	blagajnik in tajnik.