Posamezna številka 12 vinarjev. Slev. 177. ? LiHDiifloi, v sodoio, 4. avonsia m. Leto XLY. 5 Velja po pošti: s u oelo leto naprej .. K 30-— ■a en mesec „ .. „ "/50 m Nemčijo oeloletno. „ 34'— n ostalo Inozemstvo. „ 40-- V Ljubljani na ('sin: Za oelo leto naprej.. E 28'— sa on meseo „ .. K 2-30 ¥ipravl prejemn mesch? „ B Sobotna izdaja: ~ Za oe:o leto.....E 7-— za Nemčijo oeloletno. „ 0-— aa ostalo Inozemstvo. „ 12 — __, Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; nelranklraun plsirr so ne asa sprejemno. — Orodništeega telefona tUev. 74 fKT.trjr.Tz rc:. Enostolpna petltvrsta (72 mm široka In 3 mm visoka ali n]e prostor) n enkrat .... to M v aa dva- ln večkrat . „ 15 „' pri večjih naročilih primeru popust po dogovora. Poslano: Enostolpna petltvrsta po BO t Izhaja vsak dan lzvzamšl nadalje ln praznike, ob 5. url pop. Bedna letna priloga vozni rod. UpravnIStvo jn v Kopitarjevi nllol št B. — Račun poštne hranilnico avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-liarc. s1-. 75C3. — l/pravniškega telefona št. 188. NarodBi svel. Ljubljana, 4. avgusta. V obnovljenem avstrijskem parlamentarnem življenju je nastopil kratek odmor. Upali smo, da bo ta kratek odmor za to uporabljen, da nam prinese parlamentarno odgovorno ministrstvo, kakor zahteva to sedanji tok časa in pa kompetentni forum za korenito premembo ustave v demokratičnem smislu. Toda mesto parlamentarnega ministrstva, kronskega sveta resničnih glasnikov volje narodov, nas tolažijo z uradniškim ministrstvom, defenitivum naj se zopet odloži do bogvekdaj, če le mogoče »ad kalendas graecas« — do nikoli, mesto dalekosežnega načrta premembe ustave naj dobimo le karikaturo v obliki narodne avtonomije v okvirju sedanjih deželnih mej, ki bo prinesla Čehom mesto združenega češko - slovaškega ozemlja nemško Češko in razdelitev okrožij v Wol-fovem smislu, nam Slovencem pa mesto združenega 'avstrijskega jugoslovanskega ozemlja »vojvodino Kočevsko« z grof Bar-bo-Eggerjem kot diktatorjji. Ali bo vse to v korist našemu mlademu avstrijskemu Rarlamentarnemu življenju, dvomimo zelo. fa ta način smo zopet za stopnjo bližje Sttirgkh-Clamovem režimu. Jugoslovani smo si čisto na jasnem, da po ti poti ne pridemo do rešitve notranje avstrijske krize, ampak ravno nasprotno v hujše zapletljaje. Vemo, da vladi, ki hoče naprej šariti z nevzdržnim sistemom, ne moremo zaupati in zato smatramo sedanji odmor v parlamentarnem ustroju za mir pred viharjem. Pripraviti se bo treba še na težke preizkušnje in na hude boje, katerim moramo biti kos. Prvi bojni pohod v parlamentu nam je prinesel združitev vseh zastopnikov avstrijskih Jugoslovanov v Jugoslovanskem klubu in pa jasno pot pred seboj, jasen cilj, katerega nismo preje imeli, na podlagi državnopravne deklaracije. Jugoslovanski klub se je izkazal vrednega zaupanja, ki smo ga stavili vanj. Nastopil je kot organizirana složna celota, varoval ni samo ugleda Jugoslovanov, ampak priboril nam je važno postojanko: Avstriji ni mogoče več trajno vladati preko in mimo nas. Vsaka vlada mora z Jugoslovani računati. In zato ni nič čudnega, da se danes vsa avstrijska politična javnost vprašuje: kam bodo Jugoslovani krenili, in da smo predmet stalnih dnevnih razprav vsega avstrijskega časopisja. Za nas je naša pot jasna kot beli dan, Nemce pa so zbegali praški dogodki in jih zapeljali popolnoma na napačno sled. Zato ni čudno, če so nas v »dobri veri« proglasili za vladno stranko in celo Čehe same popolnoma zbegali. Jugoslovani bomo morali zbrati na parlamentarnem bojišču vse sile in jih smo-treno zastaviti, ako se bomo hoteli približati našemu narodno-političnemu kapitalu. Zato potrebuje danes Jugoslovanski klub za drugi bojni pohod tesnejše zaslom-bc in opore v širših slovenskih masah. V nedeljo so zborovali v Ljubljani združeni nemški »Volksrati« alpskih dežel, da ukrenejo vse potrebno. Ni treba še dvakrat vpraševati, zakaj so si izbrali ravno Ljubljano. To pomeni, da hočejo na našem slovanskem jugu s podvojeno silo razpresti mreže germanizacije in nam vsiliti hujši boj. Slovensko ozemlje in ozračje je danes popolnoma nasičeno z preizkušenimi zidarji mostu do Adrije, nemškimi uradniki. In vsi ti uradniki od najvišjega do najnižjega so prišli k nam po volji in milosti nemškega do danes še vedno vsemogočnega »Volksrata«, ki diktira Nemcem politiko in si je osvojil stališče države v držr.vi. Volja »Volksratova« je danes »curnma lex« — najvišja postava ludi že za Istro in Dalmacijo, ki niso še dosedaj poskusile v taki polni meri sladkosti ger-manizacije. Ni čuda, da so že proglasili našo Adrijo s Trstom za trdnjavo nemštva. Oni vedo, kaj hočejo, in postopajo čisto natančno po načrtu. Vsako najmanjše uradniško mesto v najoddaljenejšem gorskem kotu ima danes »Volksrat« v svoji poser,ti. In kar je dobil enkrat v svojo železno pest, te namišljene nemške posesti ne spusti več zlahka. Temu klinu nemškega prodiranja proti jugu moramo upostaviti nujni protiutež, ako hočemo podpreti uspešno politiko naših zastopnikov v Jugoslovanskem klubu. Vemo, da je pri nas večina uradništva v nemških rokah, da so vsa boljša mesta od Nemcev zasedena. Te naše bolesti se dobro zavedamo. Toda, da bi imeli vsa ta naša mesta, ki bi morala biti zasedena od j Slovencev, v natančni evidenci, zato nimamo žal nobene legitimirane korporacije. Tozadevno je pri nas velika disorganiza-cija in disorijentacija. »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal,« Ako bomo stali s pre-križanimi rokami in se ne ozirali na vse podrobnosti — vsak najmanjši kamen tvori bistven del zgradbe narodne celote — in čakali samo na čudeže od zgoraj, nas čaka lahko težka doba razočaranja. Kako pa naj odpravimo legije nemških uradnikov, tudi če se kurz spremeni, kar čez noč z njihovih mest? Na drugi strani je pa treba imeti v evidenci naše razumništvo, katerega smo itak že veliko žrtvovali Marsu, treba je dajati smotrena navodila za posamezne študijske svrhe, Toda ne samo to. Hočemo narodne avtonomije na široki podlagi, zato je pa treba, da imamo natančen pregled naših narodnih mejah, da dobimo narodni kataster. Treba bo, da preosnujemo in prenovimo naše narodno obrambno delo in vse, kar spada pod ta pojem, in nujno je, da se lotimo tudi domačih kulturnih vprašanj, ki so tako potrebna ureditve in smotrenosti kot vse drugo. Tako je n. pr. eno naših važnih poglavij — »Slovenska Matica«-- Na vsak način, naši zastopniki ne morejo delati čudežev, ako nimajo v narodu samem realne organizirane ooore. Jugoslovanski klub, naša politična reprezentanca, potrebuje nujne opore v organizaciji, ki bi natančno po določenem načrtu pripravljala pot, zbirala materijah Združenje vseh čeških poslancev v Češkem svazu ima svojo narodno podlago v skupnem češkem narodnem svetu. Istotako imajo nemška politična zastopstva zaslombo v »Volksratih«. Podobno je pri Poljakih in Ukrajincih. Ako noče naš skupen naroden nastop v parlamentu, naš Jugoslovanski klub samo viseti v zraku, moramo, še predno se vdrugič sestane zbornica k zasedanju, osnovati vsenarodno notranjo organizacijo, ustvariti naš »Narodni svet«. Na eni strani je potrebno, da naše vseslovenske katoliške organizacije poglobijo svoje katoliško narodno načelo, na drugi strani pa je tu potrebno, da ustvarimo skupen naroden nastop celokupnega naroda. Narodni pojem naj bo most med strankami, med političnimi in kulturnimi organizacijami. In ona stranka, ona kulturna organizacija bo dajala smer celokupnemu narodu, ki bo vsebovala v svojem idealizmu in smotrenosti in svoji prožnosti več notranje sile. In prepričani smo, da je to poslanstvo namenjeno naši vseslovenslu katoliško-de-mokratični organizaciji, ki vsebuje v sebi zdravo, življenja zmožno in življenja vredno jedro. Temelj organizacije našega »Narodnega sveta« naj tvori demokratičen princip proporca. Vse stranke in struje naj bodo sorazmerno tu zastopane. Tudi slovenski socialni demokrati, pri katerih se čuti zadnje čase, da so se vsaj nekoliko začeli otresati pokroviteljstva nemške socialne demokracije. Vzpodbudo pa mora dati vodstvo naj- močnejše slovenske stranke, ki je Vsesl<*< venska Ljudska Stranka. Narodni svet mora postati dejstvo! Ni časa več za besede, začnimo in začnimo takoj! Mm polilo. Stališče Jugoslovanov. Dunaj, 3. avgusta. Načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec se je raz-govarjal danes z voditelji Poljakov. Nato je bil sprejet od ministrskega predsednika dr. pl. Seidlerja. Jugoslovani so zelo rezervirani, leto razpoloženje vlada pri konservativnih Poljakih, na katere so Nemci z gotovostjo računali. Vodilni politični krogi sodijo o parlamentarize.ciji kabineta zelo pesimistično. Po razgovoru z ministrskim predsednikom je sklical dr. Korošec sejo pred-sedništva Jugoslovanskega kluba za v torek, dne 7. t. m., ki se vrši na Dunaju v klubovih prostorih. Parlamentarnega kabineta ne bo. Duns.!, 3. avgusta. Danes jc jasno, da i j; tvorba parlamentarnega programa na i podlagi narodne avtonomije v okvirju kro-i novin pokopana. Neposreden vzrok so Jugoslovani in nemški krščanski socialci, ki i so odklonili vstop v tako vlado. Sicer pa dr. pl. Seidlcr ni šc opustil vsakega upanja in nadaljuje z razgovori z voditelji posameznih strank. Časnikarski cdssk. Dunaj, 3. avgusta. Časnikarski odsek zbornice je sklican v četrtek, dne 16. t. m,, ob pol 11. uri dopoldne k seji. Poslanec Dobcrnig govori. Načelnik nemške nacionalne zveze celovški Dobcrnig je v sredo govoril v krogu nemško-nacionalnih zaupnikov. Povedal je, d aso bili nemški poslanci z amnestijo zelo razočarani. Toda treba jc, da ohranijo mirno kri ih se varujejo katastrofalne politike. Nemci so se obnesli v miru in med vojno kot državo ohranjujoči element. Toda nehali bodo podpirati državo, če bo tok naperjen proti Nemcem. Po dvakratni avdijenci pri cesarju jc prepričan, da nočejo vladati merodajni faktorji države proti Nemcem, ampak hočejo v nemškem smislu državo preurediti. Nemški nacionalci so pripravljeni sodelovati v bodočem parlamentarnem kabinetu. Predpogoj vsega uspešnega parlamentarnega dela Nemcev je, da si vse nemške stranke med seboj zaupajo in skupno nastopajo. Nezaupanje proti nemški na- Glasneno flremnili večeri v deželnem Gostovanje članov kraljevskega hrvatskega gledališča iz Zagreba. Drugi večer so včeraj gostovali člani hrvatskega gledališča iz Zagreba pri nas. Tudi Borštnikova umetnost nas jc obiskala. Cel večer je bil naravnost sijajen. Odločno najslabša reč je conte Voj-novičeva »Vizija«. To naj bi bil »skeč«! pa je •— »kič«. Mizarska dela je opravljala tesarska sekira; slika je, kjer so barve na centimetre debelo nanešene; »macha« mesto intuicije. Paradni prizor za dva virtuoza-igralca in za ono gledalce, ki se jim gre z živce, ne pa za psiho. Malo frivolnos malo besedne duhovitosti, pa prav veliko neverjetnosti je ta prizor točka za variete. Nad vsem delcem je ./.lita kot omaka perveznost čuvstev. I>u'ula se je pa igra, kot sploh vse, uprav sijajno. Jovanovi-čeva je umetnica, ki bi celo na Dunaju uspela. V prizorih alla apahinja je bila naravnost dovršena, njena izrazita mimika je pretresla kri in mozek, njeni pogledi so živeli v ognju in njena mo-dulacija glasu jc posebno na mestih, kjer bruhne na dan dramatična sila, delovala kot doživetje. Njen partner Badalič je silno simpatičen in je brez stereotipnih hib in napak mladostnega ljubimca. Ne deklamira, ne vzdihuje, se ne vije in ne joka. Vseskozi je naraven in gorka kri ni umetno zavreta, ampak gorka po naravi. To jc Baclalič-ljubimec. Kadar pa pride v karakterno slikanje, teclaj se mu pa pozna, da to ni njegova stroka, tedaj ne doživlja, ampak samo igra. Njegova režija jc bila brezhibna, elegantna in premišljena. Najtežje smo pričakovali Borštnika. Ob nastopu ga je pozdravil bučen, | dolgotrajen aplavz; ob koncu se je za-i časno poslovil od njega krasen lovorov i venec z napisom: »Borštniku — hvalež-| na domovina« — kar pa je bilo med za-i četkoin in koncem, to jc bilo treba slišati in videli. Copeejcv »Štrajk kovačev« je sicer starejša reč, ima literarne aspiracije, je pravzaprav teatralno ma-skiran monolog, ki stoji v literarni tradiciji Stritarjevega »Nosana« in je skoro dolgočasen, ako ga človek čila. Če pa vidi Borštnika v njem, so mu zdi vse prekratek, tako zna ta umetnik pritegniti publiko k sebi; ne pritegne je samo. on jo vzdigne. Nikjer monotomen, nikjer pretiran, vsako pičico naturalist, vsak zlog obenem po umetnosti pople-menjen. Skrbno varčuje Borštnik z efekti, a jih zna ob peripetiji porabiti, da bruhajo z eruptivno močjo novega vulkana na dan. V maski sijajen je stal pred nam ikot tip svoje vrste. Kot jutranja zarja pa je razlito nad njim čuv-slvo, ki ga je znal v toliki meri izžeti iz svoje figure. Drhteč njegov jok, pri-krito in zadušeno ihtenje in eruptivna sila razžaljenega ponosa pa so vplivali na nas, kakor najslikovitejši hudourni oblaki. Vse iste vrline veljajo tudi o Borštnikovi deklamaciji »Poljane smrti«, katere vsebina jc aktualna in prepojena z bolestjo svetovne vojske. Francoska aktovka »Brivec iz Beri-acca« je znana repertmvna igra dunajskega »Volksteatra«. Sijajna igra, res vseskoz napeta, povsem verojetna, s krasno karakterizacijo, s plemenito, nevsakdanjo vsebino, sploh delce, ki naj ga Zagrebčani sigurno pri nas ponove, kadar bodo prišli zopet z enodejanjka-mi gostovat. Publiki je izredno ugajala in jo bila naravnost frapirana. Zato bo tudi repriza polna. Jc strogo literarna reč in združuje obenem z notranjo vrednostjo tudi brezhibno in efektno zunanjo formo: literarno - tehničen umotvorček. Malo frivolnosti je na njej, pa je zakrita v nravno-resnem tonu celote. Kokctna Naneta (Jovanovi-čeva) je malce iz šole Carmen, malcc demimondka, malce razposajena nuiv-ka, malce pa visokodrarnatska figura: kdor zna te štiri kontraste v igri tako umetno pogoditi in jih izliti v eno sa- mo celoto, da sc prehoda ene v drugo sploh nc da spoznati, tisti je umetnik. Jovanovičcva je to storila. Bila je kreacija, ki ji najbolj strog kritik ne bi imel oporekati tudi ene same hibe. Bachi lice v Don Juan, grof de Leon, je bon-vivant, katerega je tako naravno igral, da nam je trepetalo srce. Ni lahka ta vloga, ima tisoč čeri in nevarnosti, je stereotipna in nevarna, kot so sploh za-pcljivci vedno enaki. A on je naredil iz nje svoj, lasten tip in ga zmagovito pri-vedel do končne zmage. Griinhutov brivec pa je kabinetna figura. Počel ni lju-bosumnež naraste v dramatičnega ju-naka, prehodi vso skalo ljubezni in zna biti človek, ki kaznuje grehe v. dejanjem in ne s krvjo. Kakor vsi trije, tako jc tudi z izredno fineso izcizeliral vse prehode svoje figure in jo z nepo-pisno umerjenostjo stal kot Hodinova kreacija pred nami. Iz tal jc zrastel in tal se je držal, ko je silil v zrak. In ta tla so jeklena skala. Nepozabno mi ostane, kako fino ubrane so bilo niance glasov vseh treh igralcev med britjem. To je bila režija, ki zasluži sama svojo poglavje. Skratka: sijajna igra, sijajno igrana! Mod pavzami je gledališki salonski orkester igral prav čedne komade iiv nam krajšal odmore. Razprodano gledišče jc klicalo Zagrebčanom: Na zo-petno, kmulošno svidenje! ,Vdolf Robida- cionalni zvezi ni umestno. Glede zunanje politike je podal Dobernig pomirjujoče pojasnilo. Grof Czernin je mož, ki je vreden nemškega zaupanja. Odločen pristaš je zveze z Nemčijo in ne bo tega svojega stališča niti za ped spremenil. Cesar Karel in naša zunanja vlada delata za mir, toda samo za tak mir, ki se sklada z našo častjo in nam omogoča razvoj. V Crsovici! TUDI Brvffi s*. Zagreb, 2. avgusta. Poslanec Zatluka izjavlja, da bo glasoval proti indemniteti. — Posl. Pa-vunič (frankovec) se bavi z gospodarskimi vprašanji, posebno z vprašanji Jadranskega morja, kjer sploh ni hrvatskih parobrodnih društev, dočim ustanavljajo Madžari navtike. Glasoval bo proti indemniteti. — Konec seje ob pol treh. — Prihodnja seja v petek. Zagreb, 3. avgusta. Začetek seje ob pol 11. Navzoča jo cela vlada. Naznanjene so štiri interpelacije. Dnevni red: Nadaljevanje razprave o indemniteti. — Posl. Radič se pritožuje, ker je odbil predsednik Mag-dič za danes njegove interpelacije. Mag-dič mu odgovarja. — Kot govornik Starčevičeve stranke prava govori dr. šAnte Pavelič. Spominja pakt koalicije in Madžarov 1. 1906, ki pa je bil moten s tem, ker so vrgli Madžari železniško pragmatiko, kar jo prineslo Raucliov režim. Koalicija je paktirala s Toma-šičem in Škrlecom, ljudstvo pa ni imelo od tega nobene koristi. Starčevičeva stranka prava pobija nagodbo, posebno pa novo vlado, ker priznava nagodbo. Dualizem se je pričel podirati. Podirajo ga Slovani. Nagodbeno suženjstvo je privedlo hrvatski sabor do tega, da si ne upajo nastopiti nekatere stranke proti dualizmu. Ljudstvo je lačno; vsega primanjkuje in tudi v Zagrebu bo letošnjo zimo zmanjkalo vsega. Vsemu temu je vzrok nagodbeno suženjstvo. Iz Hrvatske pošiljajo pridelke na Ogrsko brez rekompezacije. Zato ni drugega zdravila kot odpraviti nagodbo. Koalicija hoče uvesti splošno in enako volilno pravico, ali kaj to pomaga, ko pa nima sabor nobenih pravic in moči. r— Poslanec Novak interpelira vlado glede rekvizicije zvonov. Hrvatski »h o n v e d i«. Posl. Peršič (Starčevičeva stranka prava) interpelira glede naredbe, izdane v mesecu maju, na katere temelju se v nemškem jeziku ne sme rabiti beseda »Landwehr«, ampak madžarska »honved«. Hrvatski domobranski polki se morajo torej imenovati nemško »Ko-nigliche ungarisehe Honved«. Zahteva, da se naj imenujejo hrvatski domobranski polki nemško: »Konigl. kroat. domobran. Reg.« Konec seje ob eni uri popoldne. — Prihodnja seja v soboto. RIHol eifei Ezermnove lirevi meje. Pariz, 2. avgusta. (K. u.) Zbornica ■je razpravljala o interpelaciji poslancev Renauclel in Pogliese-Conti glede na splošno politiko vlade. Renauclel je govoril o izjavah nemškega državnega kanclerja in grofa Czernina, katerima naj bi se postavile nasproti bolj aktivna obramba, ne pa politika dementijev. Temelja ni v teritorialnih vprašanjih, marveč v juri-stični organizaciji narodov. Grof Czer-pin je prišel do te formule. Ministrski predsednik Ribot je v svojem odgovoru prešel na mirovno (vprašanje in dejal: Mi si želimo miru, pa odkritosrčnega, častnega miru. Če bi se odpovedali Alzaciji-Loreni in če bi sami morali popraviti naše porušene province, bi s tem privolili v to, da razvaline Francije ostanejo Se naprej Radi bi nas zasužnjili. Vojsko moramo dobiti. Socialisti bi bili samo pooblaščenci nemškega cesarja. V sedaj nastalem hrupu ie dejal Compere-Morel: »Mi nočemo razpravljati z možmi kot je Scheidemann in ne bomo nikdar podali roke takim možem.« • Ministrski predsednik Ribot nadaljuje: Vi soglašate z nami v želji, da se ustanovi družba narodov. Jaz pravim, da jc ta nenadna gorečnost naših sovražnikov za družbo narodov le hi-navščina. Glede na pogodbe, o katerih je govoril državni kancler dr. Michaelis," je Ribot dejal: Ponavljam, da nočemo ni-kakih nasilnih anekslj. Povrnitev Al-zacije Lorene ni anekslja. Storil bom, kar želi zbornica. Umaknil sc bom, ali pa bom zastavil vse svoje sile za dobrobit naše Francije. Hmjite e? mama nasBliS & &, i..---1, ... ,,. jji imu/.ii cj}- cem. Vojake, ki so ga obkolili, je nagovoril: Nemci so nam ponudili mir. a no- m Ho Mm vojska ? »Matin« poroča: Brigadni general j Seeiy je govoril na otoku Wight: »Ve-| liko ljudi m'.".:;, da bo vojska trajala še dolgo časa. T."> mnenje je pretirano. Nasprotno: mi^im, da sovražnosti ne bodo t--aia!e tako dolgo, kakor se splošno pričakuje. »Berner Tagblatt« javlja: Občina Pelsberg je nameravala zgraditi vojakom lope, da bi izpraznili šole. Švicarska vlada je pa odklonila podporo za zgradbo lop, češ, da se bo vojska kmalu končala. Na zasebnem učilišču Legat v Mariboru se prično dne 2. oktobra 1.1. novi tečaji za stenografijo, strojepisje, pravopisje, poslovna pisma, računstvo in lepopisje. Doba 6 mesec«''. Prospekti zastonj. Govoriti je mogoče vsak dan od 11.—12. ure. Maribor, Viktringhofgasse 17, I. nadstr. 1916 Tri številnih težkočah ženskega spola, poeebuo tedaj, ko sodelujejo razkroj evalr.i pojavi v jedilnem kanalu, dosežemo z rabo naravne „Franz-Josef"-grenčice izdatno odvajanje, urejeno prebavo in povišano slast do jedi, kar je često v zvezi z vidnim zboljšanjem splošnega počutka. (brez hrane) išče mirna gospodična, ki je čez dan v službi. Ponudbe na: „Slovenecu Stašnost-1866. Zobec črnovojnik umrl 1. 8. IS 17 po težki in mučni bolezni v bolnici v Steinhofu na Dunaju v starosti 41 let. Marija Zobec roj. Dejak soproga Franc Dejak tast, Ana Dejak tašča, Ivan Zobec posestnik brat, Nežka Petek roj. Zobec, Ana Dejak roj Zobec sestre, — Jožef Petek posestnik, Jos. Dejak paznik tob. tov., Alojzij Dejak vojni kurat, svaki. Dobro ohranjena salonska qarnitura rej se zaradi pomanjkanja prostora takoj pr®da. Kje, pove uprava „Slovenca" pod št. 1913. Izj 3V3. Ker vsa stvar P°P°lnoma iz~ * mišljena, da bi bil jaz enega vojaka tako poškodoval, da je isti umrl, bodem proti vsaki osebi, ki bi še kaj o tem govorila, brez ozira sodniškim potom postupal. 1903 Rni on Rehberger, posestnik v Novi vasi pri Preddvoru, p. Tupaliče, Gorenjsko. Vsako množino dobro zrelih in suhih 1 o c 11r\ T > I O X X X V XJ M kupi Frane Bartol v Medvodah 190G m i Puli e Stanislav Pesjak o. kr. črnovojnik Kristina pesjak troj. Ha? bžl posestnika in trgovca poročena Kflopo, B. »vgusta 1917. I^ropa mm Stanovanj®! se išče za takoj ali pozceie. Ponudbe se prosi na upravo lista pod šifro »Uradnik« 1905 Zanesljivo dekle, vajeno gospodinjstva in kuhanja želi mesSa kot kuharica v kakem župnišfu, če mogoče brez kmetije n:i cV želi. Cenj. ponudbe na upravništvo Slovencu pod „Varčnostu 1889 Ugodna ptdlika! Posestvo, ugodno za vpokojence, begunce, privatnike in ljunitelje ljubljanskega polja na idiličnem kraju, oddaljeno 10 minut od južnega ko!odvora obstoječi iz nove hiše z 11. stanovanji, lepo urejenih sviniskih hlevov, sadnega vrta, velikega vrta za zetenjad, rodovitnih okoli hiše ležečih njiv, napeljanega vodovoda in dveh cistern za škropljenje zeienadi itd., se zaradi bolelinosti pod ugod-■ i mi pogoji takoj proda. Poizve se v trgovini sv. Martina cesta št. 8. 1904 KUPUJEM 99 V V v ceni okolo 3000 K ali malo čez v primernem kraju. — Ponudbe pod: Dr. Valjavec, Dunaj IV. Johann Strauss-gasse 39. 1912 IŠČE SE ZANESLJIV hlapec ki je popolnoma vešč poljskih del in navajen konj. Več se poizve pri: Jernej Jeienič-u, Ljubljana, Stara pot 1. 1911 Proda se več kuhinjske oprave in nekaj drugih predmetov pri hišniku v Sodnij-ski ulici št. 1. 4. nadstr. 1918 Prodam večjo množino brmjevega o Cena po dogovoru. Janez Jenko, Vel. Mengeš, 95. 1920 Ueenee iz boljše hiše in dobro šolsko izobrazbo sprejme se takoj pri Ant. Adamič, Kranj trgovina z galanterijskim in modnim blagom. 1919 za CO H* O* dobro izvežbana v manufakturni in specerijski stroki želi primernega mesta v kaki večji trgovini. Nastop takoj. Naslov pove uprava „Slovenca" pod štev. 1915. : : : : : 7 Kateri kmet, ki ima doma denar, bi . hotel varno posoditi -gg zasebniku. Ponudbe pod C. 1871/1907 i) na Upravništvo „Slovenca" :::::: f da se brez pranja, brez škroba ljenja ter brez likanja lahko očisti vsak ovratnik in manšete. Dobiva se v vsaki trgovini. Glavna zaloga pri tvrdki Milan Hočevar v Ljubljani, Sv. Petra cesta 30. Istotam dobivate krtače za ribanje. Pošteno dekle in zanesljivo želi mesta pri kakem g. duhovniku penzijonistu v Ljubljani, alivžupnišče na deželi z manjšo kmetijo. Izobražena je v vsem gospodnijstvu in šivanju. — Nastop lahko takoj. — Prijazne ponudbe se prosi poslati na upravo „Slovenca" pod znamko „gospodi-nja" 1909. z vrtom v ljubljanski okolici se proda. Cena 24.000 kron. Naslov pove uprava ,,Slovenca" pod štev. 1908. Zakonska brez otrok bi sprejela v službo in dobro oskrbo . ............... tudi s"roto nad 14 let, ki ima veselje za gospodinjska in vrtna deta Naslov: J. Ersepke Barko vije pri Trtu 777. Telefon št. 154. O. V) ca Z Prodaja oljnatih barv, lakov, firneža, čopičev, barv za umetne in sobne slikarje, barv za zidovje, sploh vseh v najino stroko spadajočih predmetov v priznani najboljši kakovosti, pri točni in vestni postrežbi. Ljiibijana, Miklošičeva cesta št. 6. Ali moremo vzdržali? V »Češkonemški korespondenci« je objavljena razprava, ki jo je napisal komerčni svetnik Julij Meinl, znani ve-letrgovec in industrijalec, o slabih avstrijskih gospodarskih razmerah, nastalih vsled uredbe nekakih državnih monopolov z neznansko dragimi centralami. Meinl dokazuje, da je ta gospodarski sistem napravil popoln ban-kerot tako pi*i nas kakor v Nemčiji, od koder si izposojamo vso modrost. Ni samo zanimivo, s kako ostrostjo kriti-kuje naše gospodarske razmere in označuje težke posledice, ki jih je pričakovati, zanimivo je tudi to, kako trezno presoja gospodarski položaj našega kmeta, kar se v industrijskih krogih pač redko dogaja. Meinl piše: Na vprašanje: »Ali moremo vzdržati?«, stavljeno ob početku vojske, se je moralo brezpogojno odgovoriti z »da«. Vzdržanje ni bilo samo zasigura-no, ampak čim dalje bi trajala vojska, tem boljše bi bile morale prav za prav biti razmere glede naše prehrane, kakor hitro je bila premagana prva stiska prehodne dobe. Naš konsum se j,e morda znižal na 40 odstotkov mirovnega konsuma. V miru smo mogli približno 90 odstotkov naših življenjskih potrebščin pokriti doma. Naša mirovna produkcija v kmetijstvu ni bila intenzivna; povsod se nam je predbacivala zaostalost; ako bi se bila torej produkcija zvišala, potem bi bili s tem, kar se pridela doma, ne le izhajali, ampak bi morali danes imeti še znaten preostanek. Kako torej pride, da namesto pre-ostajanja vlada pičlost, da se povsod opaža pomanjkanje? Najboljši odgovor na to dasta dva članka, ki sta pred kratkim izšla v inozemskih listih; eden v listu »Times« pod naslovom »German Blunders«, drugi v »Corriere della Sera«, katerega poslednjega je spisal znani ekonom in Turinski prof. Luigi Cinaudi. Vsebina obeh razprav je približno ta-le: Današnje pomanjkanje živil na Nemškem se je šele prav ustvarilo vsled vladinih odredb. Prva pomota, katero so storili Nemci, je bila ta, da so menili, vojska bo trajala kratko dobo. Vojsko, ki bi bila po takratnem zmotnem mnenju Nemcev morala biti končana v pol leta, so hoteli s cenenimi sredstvi napraviti popularno; bili so dovolj naivni, da so verovali, da se more naravna posledica vsake vojske, draginja, meni nič tebi nič odpraviti z naredbami. Ta cenena sredstva pa so se slabo obnesla, kakor vsa cenena sredstva; danes, po skoraj triletnem trajanju vojske, se more Nemčija ponašati, da ima nizke cene, toda kar manjka in kar je važnejše kakor nizke cene, to so živila. Kar je bilo v navedenih člankih rečeno o Nemčiji, velja še v večji meri za Avstrijo. V Avstriji smo posnemali nemški, ali bolje rečeno pruski sistem in smo ga notabene posnemali slabo. Njegove dobre strani pri nas niso tako učinkovale, n. pr. omejitev porabe in pravilna, enakomerna razdelitev; pač pa smo se bili požurili prevzeti vse napake tega sistema in smo jih vestno izvedli. Jasno je: če grozi pomanjkanje, je treba gledati, kolikor to mogoče, da se zviša produkcija. Kaj pa se je pri nas naredilo, da bi se produkcija zvišala? Mislilo bi se, da bi bilo naravno, če bi se vsem onim, ki delajo kaj posebnega, nudile premije, posebne možnosti za zaslužek, da bi država (kakor so napravili na Angleškem, zlasti pri kmetijstvu in plovstvu) tam, kjer je treba nositi riziko, zavarovala udeležnike proti riziku in jih popolnoma varovala škode. Ravno nasprotno od vsega tega se je delalo pri nas v Avstriji. V prvi vrsti je moral in mora še danes vsakdo sam nositi riziko za svojo produkcijo ali trgovsko delo. — Dobro torej — mislilo bi se, cla mu bo potem najmanj dovoljeno, zahtevati primerne cene, ki krijejo morebitno izgubo. Toda nikakor ne. Cene najvažnejših v deželi pridelanih živil se vzdržujejo na taki višini, da tega ni mogoče drugače imenovati kakor smešno. Dočim se je za rumun-sko žito prejšnje leto plačevalo okoli 100 K za metrski stot, dočim se je v Newyorku v zadnjem času notirala pšenica, preračunjeno v našem denarju, med 90 clo 130 K za meterski stot, dočim plačujejo na Angleškem za stot pšenice okoli 90 kron, iztiskajo tu pri nas kmetu žito za povprečno ceno 30 K, torej za tretjino današnjo cene na svetovnem trgu. Angleško ljudstvo ne godrnja nad visokimi žitnimi cenami, ne sliši sc tamkaj ali le malo o štrpjkih, nasprotno navdaja velike maso prav strahotna bojna volja in ne mislijo popuščati. Dasi gre denar za pšenico iz dežele, ne zavidajo producentu dobič- ! ka; veseli so, da se dobe potrebna živila. — Pri nas kmetu ne privoščijo, da bi dobil to, kar v resnici zasluži za svoje elelo. Vsak človek, ki ima nekoliko pregleda o razmerah, mora vedeti, da jo danes 30 IC veliko premalo za 100 kg žita. V mirnih časih je dobil kmet zanj 20 clo 23 K. Za ta denar si je mogel na deželi kupiti par čevljev ali obleko in podobno; danes ne dobi za 30 K niti tretjine onih potrebščin, katere si je mogel v mirnih časih nabaviti za svoje žito. — Star pregovor pravi: »Če ima kmet denar, ga ima ves svet«. Ako bi se danes dalo kmetu za njegovo žito, za njegovo zelenjavo, za krompir itd., kar mu pripada z ozirom na zmanjšano valuto, povišane cene drugih predmetov, večje delovne plače, težave v pi-oduk-ciji, bi ta denar za splošnost vendar ne bil zgubljen. Kmet ga zopet izda. On in vsi oni, ki zaslužijo po njem, bi se mogli vendar primerno obdavčiti. Zvišani dohodek davkov pa bi služil v to, da bi se moglo pomagati nastavljencem s stalno plačo in manj premožnim ali jih podpirati. Pri tem bodi pripomnjeno, da na Angleškem za več pridelkov, ki se pridelujejo v deželi, osobito pa za živila, za kmetijske pridelke, niso vpeljali najvišjih cen, ampak — čujte in strmite — najnižje cene. Država garantira producentu, da bo za čas vojske, če bo tudi tržna cena dotičnega predmeta padla, dobil najmanjšo ceno; garancija pa se ne raztega samo na dobo vojske, ampak še dalje za eno leto po vojski. Toda ne samo to, angleška vlada daje vsem kmetovalcem, ki za to prosijo, vse orodje in kmetijske stroje brezplačno na razpolago proti čisto nizki pristojbini za obrabo. Te angleške odredbe osvetljujejo boljše kakor dolge razprave napačnost našega sistema. — Košnja je danes že prezrela in na več krajih še ne izvršena, čeprav se pridelek manjša od dne do dne. Manjka delovnih močij S silo, kakor si domišljujejo mnogi občudovalci rezkega pruskega sistema, pa teh moči ni spraviti venkaj na deželo, kjer morajo delati v potu svojega obraza od treh zjutraj do poznega večera; vzpodbujati bi .se jih moralo z visokimi plačami; mnogo ljudi, ki danes v mestu stradajo, bi ob visokem zaslužku in dobri hrani vsprejelo delo na deželi, čeprav bi se jim zdelo začetkom nenavadno trdo. Kako pa more danes lcmet dajati visoke plače, če dobi za svoje pridelke samo tretjino, ali kakor v mnogih slučajih četrtino cene svetovnega trga? Ono produkcijo, ki se ni zatrla ali zmanjšala vsled najvišjih cen, pa otežuje ali morda celo ugonablja naša sodna praksa. Danes ne zadostuje, da kdo producira ali trguje po nizkih cenah, in sicer tako, da se vicli že na prvi pogled, da njegova delavnost izključuje zvišanje cen. Sodnije so povsod že pozabile, zakaj je prav za prav spočetka bila izdana naredba o pretiravanju cen, ki je vendar imela hvalevreden namen, — dasi pomenja eno najhujših napak, ki so bile sploh kdaj narejene; s to naredbo se je hotelo preprečiti oderuške izrastke in ljudstvu omogočiti oskrbo po zmernih cenah; sodnije so, pravim, polagoma ta prvotni namen popolnoma pozabile; ljudje, ki so splošno znano delali dostojno in poceni, ki so s svojim delom izkazovali prebivalstvu važne usluge, si morajo po cele tedne in mesce dopuščati sodne preiskave in nadlegovanja, ker je kdo, večinoma iz nevednosti, dostikrat pa iz zavisti in iz veselja do ovajanja, napravil proti njim ovadbo. Brezvestno, hujskajoče časopisje, katero vzbuja najnižje instinkte mase — zavist in sovraštvo — še slabša zlo. Pod hinavsko pretvezo, da zastopa koristi ljudstva, v resnici pa s pravim namenom, nuditi čitateljem senzacijo in škandale, hujska množice proti pride-lavajočim in trgujočim stanovom, na kratko proti vsem onim, od katerih zavisi oskrba splošnosti in katerih veselje do dela bi se moralo z vsemi sredstvi no samo obdržati, ampak povečati. Patriot mora s skrbjo gledati v bodočnost; kajti vicli se, da postajajo razmere glede oskrbe dan za dnem slabše. — Kdor pride na deželo, ve, kako danes kmet misli; ozlovoljen je, manjka mu delovnih moči; zahteve do doma ostalih so se podvojile, da, potrojile. Pri tem pa ni nobenega upanja, cla bi se delo poplačalo, pač pa ima pričakovati, da bo izpostavljen nadlegovanju in preganjaju. Povsod se sliši kmete govoriti, da bodo pridelovali samo najpotrebnejše za lastno preživljenje in krmljenje :;ivins, pri današnjih cenah da se ne izplača več se potruditi. Sedaj so bile deloma izdane najvišje cene za zelenjavo in sndjc, doloma se nam še oboinjo in dasi jo odgovorni urad teoretično iEvrcino organiziran, posledice navzlic temu ravno zaradi teh najvišjih cen ne bodo izostale; nabava sadja in zelenjave bo vedno težja. Sklep, ki ga napravi »Timesov« Članek, je približno ta-le: »Najvažnejše, da, edino opravilo zakonodaje o živilih naj bi obstojalo v tem, da se konsum omeji; pri zbiranju in razdeljevanju živil naj bi se v največji meri uporabljale moči, ki so na razpolago, in bi se kolikor mogoče opuščalo birokratično vmešavanje. Oblasti naj bi kolikor mogoče malo vplivale na tvorbo cen. Prava točka, kjer more v tem oziru obla-stvo nastopiti, jc zmanjšanje dobička mecl veletrgovcem, oziroma proclucen-tom in detajlistom. Najvišjih cen se je ogibat', ker omejujejo produkcijo. Pravilno zdravilo zoper prevelike dobičke producentov je obdačonje in edino zdravilo zoper pomanjkanje, v kolikor so ga povzročilo visoke cene, je podpiranje potrebnih.« Cinaudi pravi še posebej: »Najbolj usodna vseh nemških napak je bila, da so preskrbo z živili, ki so bila sama na sebi zadostna, pokvarili z motečimi ukrepi države in cla so tako še le prav ustvarili pomanjkanje, ki ga danes obžalujejo. Ako bi bili takoj preprečili nepotrebni konsum in racionirali človeško porabo, pri tem pa pustili na miru cene, potem bi bile nekoliko zvišane cene skoraj gotovo zadostovale, da bi se bila produkcija pomnožila primerno povečanim potrebam; blago bi se ne bilo razmetavalo, povprečne cene bi bilo danes v celoti nižje in prebivalstvo bi bilo na boljšem kakor jo dejansko.« Vsakdo, ki je s paznimi očmi od po-četka vojske zasledoval zakonodajo o živilih v naši državi, pač ne more priti clo drugega zaključka, kakor cla je za nas edina rešitev, naj se pametno odpravi današnje zasilno gospodarstvo in naj se s prostimi cenami zopet polagoma osvobodi trg. Cene bodo začetkom eksplozivno poskočile, toda vsa živila, katera eksistirajo, pa so izginila, bodo prišla na dan in produkcija novih živil se bo poživila. Tam, kjer je nadzorstvo potrebno ali sploh mogoče, naj se ne izvršuje po državnih organih, ampak po strokovnih organizacijah, ki že obstoje ali se imajo šele osnovati. Te strokovne organizacije naj bi nadzirali državni činovniki in jim stali s svetom ob strani. Vsi občeškodljivi izrodki bi se preprečili na ta način, da bi se člani, ki bi se ne uklonili odredbam teh strokovnih organizacij, izključili in bi se jim vzela pravica, sklepati kakršnekoli kupčije. Draženje potoni verižne trgovine bi potem sploli ne bilo mogoče, ker je verižna trgovina ob taki organizaciji popolnoma izključena. Kdaj se bomo slednjič tudi pri nas naučili bistro gledati, kdaj bomo vendar opustili one metode, vsled katerih se dogaja, da je oskrba dandanes slabša kakor prejšnje leto in da bo prihodnje leto še slabša kakor letos? Bojim se, da se bomo spametovali šeel takrat, ko bo prepozno. mM !5l. mr.fi niče mašniškega posvečenja in nekaj bratov je bilo pri njegovi zlati maši. Bolj pri-proste zlate maše menda tudi njegova skromnost ne bi bila mogla zahtevati. In p. Stanislav je bil zadovoljen, da je bilo tako. Mi vsi ki ga poznamo osebno in drugi, ki nam je znan !e po imenu in delu, želimo iz dna srca prečastitemu očetu, učenjaku, zglednemu redovniku še mnogo zdravih let. Bog daj, da bi kmalu mogel zopet saditi in gojiti drage mu cvetlice na lepem vrtu goriške »Kapele«. Njegovi mnogobrojni učenci, sobratje v samostanu, se radujejo današnjega dne in s spoštovanjem izražajo svoje želje in hvaležnost dobremu učitelju. Nekdo izmed njih je rekel: Če bi kdo od. nas ne spoštoval dobrega p. Stanislava, ne bi bil vreden biti frančiškan. Zlato mašo je obhajal včeraj p. Stanislav Š k r a d e c , dobro znani slavist frančiškanskega reda, v domači samostanski kapelici. Zlatomašnik je ribniški rojak, rojen dne 7. januarja 1S44. leta; v frančiškanski red je vstopil po dovršeni gimnaziji in maturi dne 26. avgusta 1863. leta, kjer je napravil 30. avgusta 1866. leta slovesne obljube in je bil leto nato, 3. avgusta, v ma-šnika posvečen. Z jezikoslovjem se je pečal že ko gimnazijec in bogoslovec, tako da je dve leti na to že izdal v izvestju novomeške gimnazije učeno in temeljito razpravo »o glasu in naglasu«, ki jo je Lani Leonova družba na novo izdala kot prvi zvezek njegovih zbranih spisov. Takrat je bil p. Stanislav že nameščen kot suplent na tej gimnaziji, ki je bila v tistem času še frančiškanska. Ko so frančiškanom to gimnazijo vzeli, se je preselil p. Stanislav v Gorico, kjer je o$tal ves čas, razen onih let, ko je v Gradcu bil na vseučilišču in je napravil skušnje za gimnazijskega profesorja z izvrstnim vspehom. V Gorici je poučeval na domačem zavodu samostanske klerike do zadnjih let. Lahko rečemo, da so z redkimi izjemami vsi patri slovenske frančiškanske provincije njegovi učenci. Leta 1880. je začel izdajati tretjeredni list »Cvetje«, ki je sicer nosilo v začetku ime drugega urednika, pa jc vender po večini sad njegovega truda in dela, par let po ustanovitvi po. nosi Cvetje tudi njegovo ime do predlani, ko ga je vojska iz Gorice pregnala in mu uničila obilno zbirko dragocenih knjig in zapiskov in so trudne oči zahtevale malo več počitka in prizanašanja, Zadnjo zimo se mu je noga nekaj prehladila; sedaj se obrača že na boljo, vendar si še ne upa masevati v cerkvi. Zato so mu domači bratje za danes domačo kapelico v samostanu s cvetjem olepšali, dva klerika sta mu stregla pri sv, maši na dan peldesetlet- lKy Ministrstvo za notranje zadeve je izdalo dne 23. julija t. 1, naslednjo naredbo glede begunskih podpor: Državna begunska podpora se uredi a veljavo od 21. julija 1.1. na novo tako-le: I. V okrajih, kjer se je podpora delila že dosedaj: A. Podpora znaša za begunce, ki niso v naturalni preskrbi in so brez sredstev: 1. Za sarnostoječe, trajno clelanezmo-žne osebe po 4 krone na dan; 2. za trajno delanezmožne zakonske dvojice, ako so samostoječi in nimajo opore pri kakem družinskem članu, ki živi skupaj ž njimi, po 4 krone na dan, skupno toraj 8 kron na dan. 3. za druge revne begunce po 2 kroni na dan. Kakor revne se smatra one begunce, kateri — seveda oziraje se tudi na določbe odstavka B — niso v stanu plačevati iz lastnih dohodkov prehrano zase in za člane družine, živeče skupaj ž njimi. B. Razmerje med begunsko podporo in drugimi rednimi dohodki; a) Za priznanje in odmerjenje begunske podpore r. e prihajajo v postev: pokojnine invalidov, pristojbine ranjencev, pristojbine za hrabrostno svetinje, doklade za vojskujoče člane, vzdrževalni prispevki za družine vpoklicancev. Take prejemke sc mora izplačevati beguncem, tudi če so v naturalni preskrbi države (taborišča). b) Od drugih redni!) dohodkov sc r. e odšteje od begunske podpore: pri samo-stoječih beguncih zneskov do 2 kron na dan, pri beguncih živečih skupaj z družinskimi člani pa zneskov do tolikokrat 2 kro* ni, kolikor šteje skupno živeča družina članov. c) Drugi redni dohodki, izvzemši one pod črko a), ki presegalo zneske pod črko b) se pri priznanju in odmerjanju begunske podpore odštejejo od podpore s polovico tega presegaječega zneska toliko beguncu kolikor družinskim članom, ki ž njim skupaj živijo (na primer: pri »drugem rednem dohodku« 3 krone na dan se odšteje 50 vinarjev, begunska podpora znaša t.o?ej i K 50 vinarjev; pri 5 K se ooSteje 1 K 50 vin., begunska podpora znaša 50 vin.j. Prejemanje takih dohodkov izključuje toraj prejemanje begunske podpore samo tedaj, ako ti dohodki dosežejo ali presežejo za dvakrat podpore, določene pod črko A (normalno toraj pri dohodku dnevnih 6 kron). U. V okrajih, kjer se podpora dosedaj ni delila n pr. na Primorskem: Tucli v teh krajih se plačuje počenši z 21. julijem i. 1. begunska podpora v zneskih določenih pod I. onim revnim osebam, katere so morale vsled oblastvenega ukaza ali pa vsled neposredne vojne nevarnosti zapustiti svoje bivališče ali pa se tja ne morsjo vrniti. Ne plačuje sc pa podpora v onih krajih in okrajih, k.oder po izjavi politične oblasti v dogovoru z vojaško begunci ne morejo prebivati. Potem tudi ne beguncem, katerih stalno bivališče je prosto dano za splošni povratek. Za priznanje podpore so pristojna politična okrajna oblastva (okrajna glavarstva) sedanjega bivališča beguncev. Politična oblastva se imajo brez obširnih poizvedovanj prepričati, ali so dani pogoji za podelitev podpore. Izplačevanje sc vrši vsakih 14 dni vnaprej na sedanjem bivališču begunca; ako bi sc pa begunec preselil v drug kraj, za kar mora noprej prositi politično oblastvo, ki je pristojno za novo bivališče, v tem zadnjem kraju, ako sc mu je obenem priznala pravica do daljne podpore. V krajih pod II. za sedaj ni mogoče upeljati begunske oskrbe kakor se vrši v okrajih pod I. (razdeljevanje obleke, obuvala i. t. d.). S to naredbo misli vlada, da je uveljavila najvažnejše točke zakonskega načrta, ki ga je sklenila poslanska zbornica. Ugodila je našim željam samo v toliko, da je podpore zvišala in jih priznala tudi begunccm po Kranjskem, Primorskem iid. Ni pa ugodila naši zahtevi po jasni izjavi, da se smejo begune i kakor svobodni državljani gibati po svoji volji po ccli državi, kakor ni dovolila evakuirancem podpore o L,ubijam. 1622 vseh veli kosi 8 osi vena, žganja aH rusna Ponudbe je poslati na Mihael O "ahen, Višnjagora. 1884 Blaž Jančar pleskarski mojster več let pri tvrdki brata Eberl, se priporočam slavnemu občinstvu kot invalid za stavbena ln pohištvena dela. 1890 Delavnica: Oražem, Breg St 6. Proda se hiša na Javorniku visoko pritličje in prvo nadstropje, solidno zidana, z velikim vrtom in travnikom, par minut od kolodvora, ob glavni cesti, in je vprašati pod naslovom: Posojilnica Ljubljana, Miklošičeva cesta 6. 1855 sivo laso in brafle za trajno temno pobarva. i steklenica b poštnino vred K 2*70. Ry«Sy©S JSSSl Dioda lica. Učinek je čudovit, i steklenica b poštnino vred K 2 45. Povzetje 85 vinar. več. Naslov za naročila 5 JAN i ROLICH. drožerija pri angela, Brno 843, Morava. Priporoča se tvrdka 100 litrov zdrave domačo pijače osvežujočo dobre m žejo gaseče si lahko vsak sam priredi z malimi stroški V zalogi so snovi za ananas, jabolčnik, grenadine, mallnoveo, poprova zneta, muškatelec, pomerančnik,dioečapor-la višnjevec. bkaziti se ue more. Tn domača pijača se labkopijo poleti bladna i ozimi tudi vroča namesto ruma ali žganja Snovi z natanč. navodilom stanejo 12- trnu. po povzetju JAM GROLICH drožerija pri angelu, BRNO 643 Morava. ee ne odstrani krema Grolioh z zraven »padajočim pralnim pinškom vse solnčaopoge, marogra, Eomene opekline, osrroe, obrazno rdečico itd. m ue ohrani kožo mladostno svežo m nežno. Cena K 6*65 s poštnino vred. Sporcije stanejo K 17' — , ti porcij K 32*60. Vse brez kakih za naročila JAN GROLICH, drožerija pri ancelu, Brno G43, Morava, Dljamanti za rezanje stekla za steklarje in domačo rabo. Dijamaiito za steklarje morem dobaviti sedaj le št. 4 po K 11*70. in št. 5% po K 16*-, ker je dovoz prekinjen in se moro surovo blago dobiti ie težko in po viackih cenah Povzetje 85 vinar. več. Za reelno in solidno blago jamči JAltf GROLICSt, di*o-žorlja pri angelu, BRNO 643 Korava. 600 Kron v ziai-a SELENBURGOVA ULICA ST. 1 IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NAJKULANTNEJE FINANCIRA VOJAŠKE DOBAVE IN APROVIZACIJSKE KUPČIJE. DAJE PREDUJME NA BLAGO. :: ESKOMPTIRA MENICE, FAKTURE IN TERJATVE. POSPEŠUJE TRGOVINO, INDUSTRIJO TER UVOZ IN IZVOZ VLOGE NA KNJIŽICE OBRESTUJE PO 4%. :: VLOGE NA TEKOČI RAČUN PO DOGOVORU. 1 isk »Katoliške Tiskarne«. Izdaia koneorcii »Slovenca«! Odrtnvnrni urednik Mihael MnSkorn.