St. 147 Miluiiiift vittnMMnraftMtaMi« V Trstu, v Posamezna Številka 20 ceat. Letnik XLVlll fghsjs, IsvacnH poodeljek. It 30. L Ait#a Oerbec. — mmšš a nese: L 7» S Im .........ti u msfsftin 4 Ure * Jredniitvo: ulice sv Pf 1 t.'*"* Is4sJ* -vv Tisk tiskanu Edinost leta L 32 — In celo ista L ^udailtM in apnve M. U EDINOST Posamezne številke v Trstu In okoHci po 20 cent — Oglasi se is£«n«Jn « Brokosti ene kolone (72 mm.) — Ofissi trgovcev In obrtnikov sim po 40 cent osmrtnice sshvale, poslanice tat vabila po L oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Msll oglasi po 30 ceri. beseda, najmanj pa L 2. — Oglas^ naročnina in reklamacije en pošiljajo lakljuSno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sa Frančiška Aaiškege štev. 20, L nudstiunJi. — Telefon uredništva In uprave 11-87. OdnoSall med Kalilo In JugoslavUo Dejstvo je, da se je v Rimu zopet sestala! paritetna komisija, da bo nadaljevala raz-' Eave, ko so bile v Opatiji prekinjene radi tze v Jugoslaviji. Tako ugotavlja «Pic-colo- v članku pod naslovom «1 rapporti italo - jugoslavi» in pravi na podlagi te ugotovitve, da si ne more misliti, da bi obstajale v ozadju kake politične napetosti med obema državama. Kajti — dostav-Ija — če bi bilo drugače, bi se poganjanja odložila za nedoločen čas. Vznemirjen pa je vendar-le. In sicer po krivdi jugoslovenskega časopisja. To da s svojimi domišljavostmi kvari ugodno resničnost. Posebno zagrebški in ljubljanski listi da venomer slikajo vraga na steno, označujoč Italijo kot neizprosnega sovražnika ob vsakem političnem dogodku, ki se tiče njihove dežele. Tako da tudi sedaj — ob prevratu na Bolgarskem — obdolžujeja (talijo, da deluje na to. da bi se razmere med Italijo in Jugoslavijo poostrile. V resnici pa mora Italija le soglašati z naravno voljo drugih velesil, da bolgarska I kriza ne sme vžgat! velikega požara. Će bi j Italija — nadaljuje «Piccok?.* — res imela ! namere, ki ji jih pripisujejo zagrebški j m ljubljanski listi, bi še podžigala balkan- j ske države h kakemu vojaškemu pustolov-! stvu, ker bi se (Italijai) pri tem mogla j okoristiti z ozirom na jadranske vprašanje. Sicer pa da bi bila mogla Italija izrabiti za to že lepo priliko porurske krize, ki ne dovoljuje zaveznikom posebnega zanimanja za balkanske stvari, ter rešiti reško vprašanje v svojo korist. A kaj je storila Italija v resnici?! Začela je z belgrajsko vlado prijateljske razgovore, k» so imeli pripraviti konferenco v Opatiji. In ko se je ta konferenca morala prekiniti, je Italija nadaljevala prijateljska pogajanja z Belgradom, da se ustvari podlaga za j sedanja pogajanja v Rimu. Na to poživlja «Prccolo» jugoslovenski tisk, naj se že enkrat reši more italofobije, j ki mu teži želodec. Zagotavlja, da je na strani italijanske vlade iudi glede reškega vprašanja odločna volja, da se vse še sporne točke rešijo prijateljskim potom. [Saglaša, da nevarnost za Jugoslavijo ne prihaja od strani Italije, marveč od makedonskih komitašev in od meglenih turško - bolgarskih dogovorov, ki morejo Črez noč zrušiti nade Jugoslavije v Makedoniji, ji odvzeti vsak vpliv na Egejskem morju in ji pristriči vsako pot na Vzhod. Zato da bi si morala Jugoslavija šteti v[ srečo, če najde v Italiji element ravnovesja in sosedo, s katero more priti do normalnega sožitja in mirnega sodelovanja. To bi bile bistvene točke v izvajanju - Pkcola*. Priznavamo jim, da se v formi in tonu ugodno razlikujejo od pisave, ki je sicer v navadi v italijanskem tisku. Naj ( dodamo tu še par pripomb tudi z naše; strani. i Ne pridružujemo se obtožbam v zagrebških in ljubljanskih listih na račun Italije povodom prevrata na Bolgarskem. Z« zato ne, ker nimamo za to stvarne podlage. Priznavamo tudi, da rečeni listi prinašajo marsikaj, ki naj bi — v interesu medsebojnega raznaerja, pa tudi z ozirom na naš položaj — ostalo raje nezapisano. Istotako resnično pa je, da se veliiLo in morda še hujše greši na strani italijanskega nacionalističnega tiska. Če bi hotel «Piccolo» nekoliko pregledati, kar in kakor se je doslej pisalo o Jugoslaviji v rečenih listih, ne izvzemši — «Piccola», če bi potem hotel položiti roko na srce in izprašati svojo vest in vest italijanske nacionalistične javnosti, bi moral priznati: tudi mi smo grešili, tudi za nas je zadnji čas, da se izneblmo «lavo-fobije, ki nam teži želodec in nam jemlje vid, da ne moremo pravilno presojati resničnosti! Imamo za svojo trditev zares klasično pričo v možu, ki je izrazit predstavnik italijanskega nacionalističnega mišljenja napram jugcslovenskemu in slovanskemu svetu sploh: v generalu Bencfrvenga, ki dan na dan in z železno marljivostjo propoveduje italijanskemu narodu: Slovnu je najnevarnejši, ako ne edini tvoj savtfcž-nik!! Tudi glede tega moža moremo s polno pravico trditi, kar očita «PiccoloT» jugcslovenskemu tisku: da namreč ob vsakem političnem dbgodku, ki se tiče interesov Italije, podtika Jugoslaviji namene, nevarne za Italijo. Če se torej 9 te strani venomer tako kriči v gezd, ali je potem kako čudo, če prihajajo iz gozda odmevi, ki jih sedaj «Ptccolo» tako obsoja?! Tržaški list je uverjen, da ob obojestranski blagi volji more "priti do normalnega sožitja in mirnega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Tudi mi želimo to. Moramo, ker je tu vmes tudi naša koža. Ravno zato pa smatramo kot nujno potrebo, da oficijelna vnanja politika Italije točno in jasno opredeli svoje stališče. Na drugi strani^ moramo imeti goiovost, da oficijelna politik« Italije odklanja pelit&čne ideologije politi-kujoče g a generala in njegovega — žal 3— številnega spremstva! Prav in potrebno je, da državna politika stremi po dobrih odnošajih z vsemi državama. Tako tudi Italija z Madžar L Toda ena resničnost — ki naj bi po mnenju «Piocolo-vem* nadvla-dovala vse domišljavosti — je ta, tfe ne more priti do prijateljskih odnosajev z Jugoslavijo, ako bi oficijelna politika Italije hotela slediti naukom raznih Bencivengov, ki očitno koketujejo z blaznimi načrti «prebujajoč ili se Madžarov*, kar bi pomenilo napoved smrtnega sovraštva jugo-slovenski državi. Tržaški list vidi torej, da je treba na obeh straneh spraviti še marsikako oviro s poti do normalnega sožitja in mirnega sodelovanja. Italija Lingusglossa izven nevarnosti KAT ANI. A, 21. Mesto Linguaglossa je izven nevarnosti, ker jc tok lave tik pred mestom zavzel drugo smer. Kralj na kraju nesreče CATANIA, 20. Kralj je dospel v Fiume-freddo, kjer ga je sprejel minister Carnaz-ao; odpeljal se je v Linguaglc&so, da si ogleda prizadete kraje. Bil je zelo ganjen, ko ga je nesrečno ljudstvo z veseljem pozdravilo skero kakor rešitelja. Z bližnjega griča si je kralj ogledal uničujoče delo la/ve, nakar je odpotoval proti Rimu ob 18. uri. Senat za reformo trgovskih zbornic in vpeljavo trgovskega registra pol avstrijskem načinu; predlog za izpremenitev v zakon odloka glede ustanovitve pazinskega konvikta sprejet — Konec zasedanja RIM, 21. Senat je po kratki razpravi sprejel dnevni red, ki ga je predlagal sen. Supino glede vpeljave trgovskega registra. Senat poživlja vlado, naj uvede trgovski register; kajti le na ta način je mogoče prisiliti tvrdke, da se vpišejo. Sen. Rossi Teofilo poživlja, naj se pri reformi trgovskih zbornic, po kateri bo samo ena zbornica zastopala (splošne interese posameznih krajin, ne pozabi na manjše zbornice, ki bolj poznajo lokalne potrebe. — Nato senat odobri načrt za izpremeni-tev v zakon kr. odloka za ustanovitev pazinskega konvikta; v tem konviktu bo našlo zavetje 80 revnih in pridnih dijakov Julijske Krajine. Senat upa, da bo vlada poskrbela za ustanovitev sličnega zavoda tudi na Tridentinskem. Naučni minister Gentile obljubi, da bo zavod Ghisleri v Paviji preurejen v tem smislu. Predsednik zaključi sejo ter naznani, da bo senat sklican s pozivom na dom. Kriza v t urinskem občinskem svetu Pod pritiskom fašistov podajo ostavko liberalci in popolari TURIN, 21. Na pritisk tukajšnjega faši-stovskega odboia, ki je poslal županu comm. Cattanco pismo, v katerem poživlja ves občinski svet, da odstopi, so pripadniki liberalne in popclarske stranke sklenili, da podajo ostavko. Na županovo mesto pride baje komisar De Vecchi, ki ga predlagajo fašisti. Jngoslovenski poslanik v Rimu zanikuje tendencijozne vesti o Ninčičevi izjavi glede zadržanja Italije napram Jugotslavlji v bolgarskem vprašanju RIM, 20. Nekateri italijanski listi so širili .vesti, povzete z nekega zagrebškega lista, da se je zunanji minister Ninčić napram zastopnikom raznih strank neugodno izrazil o zadržanju Italije napram Jugoslaviji v bolgarskem vprašanju. Jugoslavenski poslanik je pooblaščen, da kategorično i'zjavi, da so te vesti izmišljene iz hudobnih namenov in da je Ninčič samo rekel, da je Italija tozadevna zavzela isto stališče kakor druge prijateljske države. Grški zunanji minister sa poti r Rim BARI, 21. Sinoči je grški zunanji minister Aleksandris odpotoval proti Rimu; kakor je znano, se bo minister sestal z Mussoli-nijem, da proučita najnujnejša vprašanja, ki zadevajo ednošaje med obema državama. ..... Jueoslavila Vprašanje priznanja nove bolgarske vlade s strani Jugoslavije . BELGRAD, 20. Ministrski svet je včeraj koncem seje kratko razpravljal o stališču vlade napram novi sofijski vladi. Zunanji minister je podal kratko pravno mnenje, ali naj vlada prizna vlado g- Cankova. Definitivni sklep? še niso bili storjeni. To v pršenje za belgrajtsko vladb še ni postalo aktueln!0.(?) O tem vprašanju je zunanji minister tudi vodil razgovore z zastopniki zavezniških vlad in pa s poslaniki držav male entente. Novi bolgarski poslovni odpravnik gotsp. Minčov je prevzel včeraj vodstvo poslani-ških poslov od sedanjegf odpravnika g. Ljud&kanova, ki je izjavil, da je posle izročil iz razloga, ker smatra, da je g. Miin-čovai priznala indirektno tudi Jugoslavija, kot zastopnika bolgarskega poslaništva s tem, da je sofijski poslanik kraljevine SHS njemu v tej funkciji vidiral potni list za Belgrad. G. Ljudskanov čaka. nadaljne instrukcije g. Daskalova. Obnovitev pogajanj z Vatikanom Sklenitev konkordata BELGRAD, 21. Te dni se obnove in zaključijo pogajanja med jugoslovensko vlado in Vatik anom glede sklenitve konkordata. V ministrstvu zunanjih zadev konstituirani ožji odbor, v katerem so biti tudi katoliški škofje in kateremu je predsedoval g. Ljuba Jovanović, je sedaj že popolnoma proučil celokupni za konkordat potrebni materijal ter ga izročil zunanjemu ministru. Da so bila zadevna pogajanja prekinjena, oz. da so zastala, je iskati vzroka v okolnosti, ker je bila belgrajska vlada zadnje mesece preobložena z važnimi notranjepolitičnimi zadevami, predvsem so se vršile volitve« ki so več ali manj ta pogajanja ovirata^ Definitivna za-ključitev pogajanj z Vatikanom je tudi notranjepolitična potreba, ker se 9 konkordatom končno uredi vprašanje stališča katoliške cerkve v Jugoslaviji. OSjt odbor ima te dni končne seje, na katerih se redigira tekst konkordata. Vesli o zaroki kralja Borisa netočne BELGRAD, 21. Z ozirom na. vesti o predstojeći zaroki bolgarskega kralja Borisa z rumunsko princezmjo Ileano, ki so zlasti v Srbiji povzročile veliko razburjenje, je danes zunanji minister Ninčič oficijelno izjavil: Ta vest ne odgovarja dejstvom ter predstavlja le ponesrečen poskus zavleči našo dinastijo v politične težkoče. Vesti o zaroki kralja Borisa so se včeraj pojavile z raznih strani Js tako gotovostjo, da se jim je splošno verjelo. Priobčili in komentirali so jih vsi listi, po ogromni večini jako neugodno Ocfiod so te vesti lansirane, se še ne ve. Smatra se, da od zelo avtoritativne strani, ker so jih prejeli tudi razni vodilni politični krogi. (choslovaika Dr. Vladam Gjorgjević o veliki slovanski državi ed Jadkfei&a d» Črnega morji PRAGA, 21. Bivši srbski ministrski predsednik dr. Vladan Gjocgjevič, ki je znan po svojih številnih zgodovinskih in leposlovnih delih, biva sedaj v Marianskih Lažnih. Eden izmed urednikov dnevnika « Prage r Presse* je imel priliko se razgo-varjati os dr. Gjoqgjevićem. Dr. Gjorgjević, ki je dosegel redko starost 80 let, se dobro spominja na dr. Riegerja in Patackega, s katerima se je seznanil na vseslovanskem kongresu v Moskvi leta 1867. Ko je pred izbruhom srbsko - turške vojne prišel v Prago, da pridobi nekaj čeških zdravnikov za srbsko armado, je poseAil tudi dr. Riegerja na njegovem letovišču Malec. Dr. Rieger se je njemu nasproti pritoževal, da mora Češka nositi pretežno večino bremen cislitvamske polovice habsburške monarhij. Nato m« je dr. Gjoargjević pripomnil: « Zakaj se potem češki narod ne odloči za revolucijo?» Molče ga je dir. Rieger vzel pod pazduho in ga peljal skozi vas. Skoraj iz vsake hiše so se slišali zvoki godbe in glasovirja. Ko sta prišla na konec vasi, je dr. Rieger vzkliknil: «Ali vest« sedaj, zakaj naš narod ne deia revolucije? Saj ste slišali: Narod, ki ima v vsaki hiši klavir, ne dela revolucije.» Dr. Gjorgjević je izrabil svoje mišljenje tudi o dogodkih na Bolgarskem. Rekel je med drugim: «Sedanja situacija v Bolgariji ni trajna. Spremenila se bo. sama, ako je ne bosta stabilizirali Jugoslavija in Romunija. V slučaju, da so za bolgarski prevrat dali inicijativo makedonski komitaši, bo Jugoslavija prisiljena, da poseže po vojaških odredbah v Južni Srbiji. Da bi zopet prišel na površji kralj Ferdinand, je absurdno, ker bi tega ne trpeli niti Anglija niti Francija, še manj pa Jugoslavija. Bolgarska je podobna mlademu dediču, ki je nepričakovano prišel do države, armade in denarja in ki sedaj dela vsemogoče neumnosti. Toda tudi leta< mladostne razposajenosti bodo prešla in bodo končno pozabljena v veliki slovanski enotni državi od Jadrana do Črnega morja.» Bolgarski minister Obov v Pragi PRAGA, 20. Bivši bolgarski minister Obov, ki je pobegnil radi sofijskega prevrata, je prispel v Prago. Na meji 00 ga zadržale čehoslovaške obmejne straže. Na ukaz notranjega ministra je bilo nato Obovu dovoljeno nadaljevanje vožnje do Prage. Obov se naseli v Pragi Madžarske spletke PRAGA, 21. V čehoslovaških političnih krogih vzbuja veliko pozornost dejstvo, da Madižareka v času, ko ostro izstopa proti Rumuniji in Jugoslaviji, išče poti, da se približa Čehoslorvaški. To pada tembolj v oči, ker se je z nevtralne strani ugotovilo, da se Madžarska oborožuje in s tem krši trianonsko mirovno« pogodbo. Bolgarska Po prevrata Bolgarske SOFIJA, 20. Tu se je konstituiral akcijski odbor, v katerem se nahajajo predstavniki vseh strank, ki predstavljajo današnji režim. Glavni namen tega odbora je izvršitev ujedinjenja radikalne,. demokratske, nacionalne, liberalne, nacionalno - progresivne in socijalsstične stranke v eno enotno »narodno stranko*. Za župana v Sotiji je posta vi jeiv-.eden od glavnih voditeljev «makedonstvujuščih» general Lazarov, za njegovega namestnika pa Jurij Zankov, predsednik ilmdenske organizacije makedonstvujuščih. Sinoči ss je vrnil v Sofijo oddelek vojaštva, ki je izvršil umorstvo nad Stambolij-skim. Na kolodvoru je vojake pozdravil general Lažarov kot narodne junake. Sledila je slovesna povorka po mestu z glasbo. V povorki so voesili tudi Stamboiijskijev avtomobil. Morilce so naročeni ljudje obsipali s cvetjem. Poljska Katastrofalni padec poljske marite VARŠAVA, 20. Paralelno z nemško marko beleži tudi poljska marka* katastrofalni padec. Vlada je sklenila uvesti novo organizacijo deviznega in valutnega prometa. Trgovina z devizami in valutami je vsem bankam prepovedana. Radi svoje finančne politike bo moral demesijonirati finančni minister. Dolar notira na včeraj-šnjh borzah 135.000 poljskih mark. Francija Vladna kriza na Francoskem — Radikalni socijalisti odstopijo • PARIZ, 21. Spričo stališča, ki ga je zavzela vlada proti desnici, je izvršilni odbor radikalne socialistične stranke odobril predlog, ki poživlja tri radikalne ministre, naij ne sodelujejo več z vlado. Potemtakem bodo ministri Sarrant, Strauss in Laf fon t odstopili Angllla Mednarodna zborovanja za povzdigo zrakoplovstva LONDON, 21. Od 25. do konca tega meseca bodo zborovali zastopniki osnih vlad, ki so odobrile pariški dogovor iz leta 1919 o ureditvi zračnega prometa, o razvroju zrakoplovstva. Zborovanje se bo vršilo v dveh zasedanjih. Pri prvem bo zborovala samo mednarodna komisija za zračno plovbo. Drugo zab. Italijanskim romarjem pa je sveta dolž>!g_ gfeflđi Klfl 31 meznih določbah načrta. Proti so glasovali: j nosi, da dokažejo pred vsem svetom, da njihov j BA IVMSR^Ifa «»Si«a«H po pol ari, unitarski in maksimalistični socija-i čin pijetete pred grobem slovanskih junakov-j Nesreča pri brskanju v stari železniai. V Ks!i, reformni socijalist Bonomi, Nittifanec mučenikov ni le zgci| čin formalnosti, marveč, skla<^Cu 9tm žeiezBjnCf ^ nahaja na tr-Falcioni, republikanec Chiesa in komunist da razumejo tudi simbolično pomembnost tega ^ Soorcoia $t. 3, s« je včeraj popoldne pripe-Graziadei. Giolitti je sicer glasoval za dnevni i skromnega ali tako vzvišenega groba. - - — - - _ - - red — to misije m n^Oid uauv pimi tiuuiuiw -, j kar pa še ne pomeni, da ga brezpogojno odo- j vasi Turčinoviči hišno preiskavo pri mlade- brava. Tudi ne jamči glasovanje v komisiji, da j niču Ivanu Vicclu. Na preiskavi niso našli nič !sc fe nahajalo mnogo kovinskih predmetov, bo večina zbornice za načrt. Kajti sestava ko- drugega, razen nekoliko starih časopisov in j ki so bili pobrani v bKžmi nekdanje misije ne odgovarja razmerju moči v zbornici.' ' ' " Će stranke in skupine, ,ki so v komisiji gla šoki ogrožajo obstanek države, pa so zato takoj krikom; imel te odvedli Vicela s seboj na orožniiko postajo.' Tu so začeli nanj kričati', da tira veliko propagando prodi Italiji, da humska ljudi proti Italijanom itd. itd. Na to so ga začeli mlatiti po tila težka nesreča. V skladišču je namreč usluž-pa že zato, ker je predsednik te ko-' Iz dežele neverjetnosti. Minule nedelje so ben 53-letni Josip Moderz, težak, stanujoč v aiora spraviti načrt pred zbornico —, J orožniki iz Sv. Petra viumi (v Istri) izveli v, Rojaku— Scala Santa it. 330. Mož je brskal v velikem kupu starih kovin, med katerimi vale proti predloženi reformi, ostanejo zveste zavzetemu si&lišču, pride do zanimivega bojnega glasovanja in do pomembnega dogodka v zgodovini notranje politike Italiie. Gin o Piva in slovenščina na goriških sedni- par glasovnic z lrpo*vo vejico. Orožniki so men- j fronte. Naenkrat je zadonel v skladišču močan da mislili, da so to protidržavni dokumenti, pok an Moderc je omahnil vznak z bolestnim 1-1 —------—-------krtkom; imel §e obe roki krvavi in tudi na obrazu je fcnel vel&So prasko. Ubogi mož je pri premetavanju kovin zadel najbrž ob kak ner&zpočen naboj, ki j* vsled udarca eksplo-( dira). RanjeneiBtt težaku so priskočili na po-hrbtu, obrazu m nogah. Potem so ga slekli in moč drugi delavci; obvezali so mu za silo jah. Gdno Piva je, če smo prav informirani, pro-1 .... , - . ■ — - - — * ■ - ^ ^ fesor v Gorici. V svcuh prostih urah se bavi £a ®u<;ili z volovsko žilo, ga poIiR z vodo in,roki ter ga nato- spremili na reSilno postajo, tudi s čas nikar en jem, Ž n]im smo se že bavili i zagrešili njem stvari, o katerih se ne moreiTasa je zdravnik ugotovil da črna Moderc od-v naših kolonah ter konstatirali čudno spret- i fiovonU v pošteni dražbi. Končno so mu za-1 trga«, orvj člen palca in dva člena kazalca nost tega časnikarja. Kar je videl na lastne i ako bi se komu pntozil m če se bojeve roke in poleg tega še druge številne pre- oči, kar ie slišal v kavarni in na ulici, v resni nadalje bavil z jugoslOvensko propagando! j Cej težke poškodbe na desni roki in nenevarno [Radi našega siromašnega ljudstva in v mteresu praske po obrazu. Po prvi pomoči so ranejn- in razposajeni družbi, kar je čital v listih in v- - - . , ----- « 4 - knjigah, kar se iz učil v šoli in do česar se je j "gleda državne uprave prosano poklicana ob- ca spremili v mestno bolniSnico 4qer so ga učil v šoli in do česar se je dokopal z lastnim j ^stva, naj uvedejo strogo objektivno prei- spremUr v kit razmišljanjem, kar spoznava za prav in kar bi rad skril, vse to zveze v pester, več ali manj delifeč šopek, ga poveže s srebrno žico blesteče italijanščine ter posije svogemu uredništvu. V ♦Resto del Carlino» in v tržaški «Eri Nuo-vi. se na ta način bavi sedaj z vprašanjem slovenščine na goriških sodsijah. Značilno za tega člankarja je, da pri tem znanstvenem in političnem vprašanju govori poleg drugega, jeml-enio kar površno, tudi c župniku pri Sy. Luciji in njegovi strašni propagandi, o francoskih albanskih in grških narečjih v Italiji, o pesmi Hasan-Aginica in njenemu prevajalcu Fortisu, *o Srbih, o belgra^kem časopisu Vre-me», o slovenskem ozemlju, o staroslovenščini, o Prešernu in Gregorčiču, Triglavu in Nanosu, seveda tudi o Avstriji in Avstrirakantih itd. Težko je s takim peresom polemizirati, ker bi skavo. Vojni oškodovanci, pozor! Pretekli pcm-del jek je bik* na prefekturi v Trstu zborovanje, katerega so se udeležili razen predstavnikov vlade ttsdi' predsedniki in ravnatelji finančnih zavodov za vzpostavitev na račun vojne škode. Namen zborovanja je bil najti rešitev težkega problema (Gooperativa Edilizia Regione Giulia) že inkasirala znatne svote. Zdi se, da se bo zdaj vendar enkrat rešilo to vprašanje že s tem, da so bile vojnim oškodovancem pripoznane vse pravice glede plačil C ERG in istotako priznane vse pogodbe s to družbo, ki ni izvršila svoje naloge v letu , .1922. Pričakuje se, d« se bo družbam domu moral človek sleci« na poti njegovih sla-|vo4il pre^ujeni, da bodo mogle tako* pri-bosti lz dolgih dveh kolon c.ankarjcvega pn- čcti ki na) ^ ^^ do pr3iodtije poveetovan^k pa se da povzeti to-le naziran|e , . . , , ,' __, rt,, i 1. ..-i« n gospoda Pive: Zaman re!da se Slovenci brani- icsem da ne bodo mora4e ne«ete teme jo in da protestirajo. V državnih uradih je mo-!«>Pet bivati celoraio v barakah. Zaradi goč samo en uradni iezik, namreč italijanski, j važnosti ten odredb se smatra za posrebno, in «če kak hribovec ne pozna drugega jezika da se vojni oškodovanci udeleže sestanka, kakor jezik svojih koz*, tedaj je tolmač na i ki se bo vršil v nedeljo, dne 24. t. m. ob « ne začetih poprav, za katefeje CERG ^^del ^.de kirurgični oddelek. — Okreval bo v 3 tednih. Dnevna podjetja zUkovcev. Iz skladišča tvrdke Elia Branchi, ki se nahaja v Rižanu, je bila pred nekaj tedni ukradena večja množica železniških prečni c, vrednih približno 2000 lir. Ker je tvrđka sumila, da so bile ukradene prečnice prepeljane v na§e mesto, je naznanila zadevo tukajšnji kvesturi. Po dolgem in poizvedovanftt se fe policifskim razpolago. Grešilo pa bi se <■ proti vsem zako-| 16, uri (4. pop.) v prostorih MaruŠiČ v nem itališkega zdravega razuma (italico buon- j Op a t jem selu, na katerem ce bodo rausmo-senso},, če bi se hotelo zatirati razne dijalekte trivale želje posameznikov in se potem in narečja. Zato na, Slovenci mirno pcepevajo. priobtilc predstavkom vladne. Ker ^ svo;e pesmt in deklamirajo svo?e pesnike, . , ^ ^ naj prižigajo svo>a mirna ognjišča. «ltalija ne duši ne pesmi ne ognjev, kjer s« dvigajo v miru . — Drugi del te opazke je na vsak način I sestanek v interesu vseh vojnih oškodovancev, naj ne manjka nHtče! «D Lavoratore» je začel z včerajšnjim dnem Na včeraj- je bila izražena želja, naj bi «Edinost* priobčila še enkrat potrebna navodila za napoved tega davka. V nedeljski Številki bomo ustregli tej želji ozirajoč se pred vsem na razloge zdravo zrno in ga radi zapišemo gospodu Pivi j zopet izhajati, v dobro. Kar pa ae tiče njegove zelo jedno- Davek • zemljiškem stavne rešitve jezikovnega vprašanja — polom; šnjem zelo dobro obiskianem sestanku kmeto-tolmača, je gospod Piva v hudi zmoti. Naj muivalcev iz tržaške okolice in bHžn?qga Krasa le povemo, da je mnogo in mnogo Italijanov,"" tJ6---2£"1" "" —*-- ki sc ravno tako dobri Italijani kakor g. Piva, zraven pa tudi dobri juristi, in ti so ravno nasprotnega mnenja, ker je nasprotno mnenje, m otme namreč, katero odklanja tolmača v občevanju stranke s sodnikom, trdna znanstvena pridobitev vsega kulturnega sveta. Prosimo le eno, gospoda Pivo: Naj gre nekolikokrat na goriško sodnijo in naj prisostvuje par takim razpravam s tolmačem, in naj eventuelno vpra-Ža za mnenje kakega sodnika, čigar znanstveno, juridično prepričanje ni zatemnjeno od političnega Šovinizma (torej ne gospoda Brelicha), in naj potem &e enkrat piše o tem vprašanju. Videli bomo! — Nočemo biti dolgočasni in nega materiala nahaja spravljen v nekem dvorišču v ulici Cuniculi. Pri nadaijnih poizvedovanjih fe bilo dognano, da je bil material prepeljan z automobilom šoferja Teodorja DeV-monta. Ta je bil zaslišan ter je izjavil, da je prepeljal material iz Rižana v Trst za račun nekega Karela Bramich, starega 29 let, stanujoč ega v ulici MoKno a vento št. 29. Šofer je dobi! za prevoz materiala 300 lir; rekel ;'e, da ni znal, da so prečnice ukradene. Naposled so policijski agenti aretirali tudi Brainicha. Ta je priznal, da je prodal del ukradenih prečni c neki tukajšnji tvrdki za znesek 1050 lir. Prečnice so bile seveda zaplenjene, Brainich odveden v zapor v ulici Coroneo. Moral se za^ovaj^ati pred sodiščem. — Pred včerajšnjim sta bila aretirana 37-letni Ivan P., stanujoč v ljudskem prenočišču v ulici Pondares in 24-k t ni Ivan C., stanujoč v ulici del Pešce St. 1; me&a sta bik namreč naznanjena na kverturi, da sta se na neupra-4 vičen način pok»Uia zneska 773 lir v Škodo Časopisa L*«Kalfca*. Oba sta bila odvedena v zapor v ulici Corooe®1. Nesreča z motenim kolesom. Mehanik Henrik Righmi, star 32 let, stanujoč v ulici Udine Št. 2, je vozil včeraj popoldne z motornim koksom po ubcf Commarcnale. HoteČ se izogniti nekemu vozu, ki je prihajal od nasprotne strani, je Righini krenil z motornim kolesom na kraj ceste, toda pri tem ;e zadel s sprednjim kolesom ob tramvajski drog. Motorno kolo se praktičnosti, tako da bo vsakemu omogočeno j |e prevrnilo n mehanik je zletel na tla ter se izvršiti napoved na pravilen način. Opozarja- j pobil p« glavi in po ustih'; pregrizel si je tudi mo vsled tega prizadete že danes na nedeljsko jezik. Navzočni $udje so ponesrečenca spre-številko. ! mili na rešilno postajo, kjer fe- dobil prvo po- Voditelj doveaskik mestnik to zasebnih šo! ^to je bil ranjenec spremljen v mestno v Trata in okolici vabljeni na važen se®ta- bolnišnico. Okreval bo v 2 tedtoih. nek, ki se bo vršil danes v petek, 22. junija dom. Blagoslov ljenje bi moral izvršiti kardinal La Fontaine, patrijarh beneški, toda ker je zadržan, bo blagoslovil cerkev goriški knezo-nadškof. Po našem mnenju, in «Voce:> nam bo tudi pritrdila, je to zelo slabo znamenje, ker je kniezo&adškof Slovenec. Zdraviliški dom ,je ogromno, razkošno poslopje, ki bo prineslo Gorici nemalo koristi. Zgradili so ga usmiljeni bratje iz Milana. On. Sardl v Gorici. V nedeljo popoldne je obiskal Gorico S. £. on. Sardi, ki je zjutraj zastopal kralja in ministrskega predsednika na svečanosti prenosa trup-sl padlih dobrovolj-cev. Ustavil se je na viceprefekturi in v prostorih goriškega fašja. Zvečer se >e odpeljal v automobilu proti Vidmu, Uspeh goriškega umetnika. Kralj fe kupil sliko goriškega slikarja Del Neri-^ja, ki že nekaj let sem stalno prebiva v Rimu. Slika, ki predstavlja kmetico iz Scanna, je bila razstavljena na razstavi ljubiteljev umetnosti ter >o je kritika zelo laskavo sprejela. Porotno zasedanje. Poletno zasedanje goriške porote, ki je imelo pričeti dne 11. |unija, pa je bilo odgodeno na nedoločen čas, se prične dne 5. julija. Spored razprav ostane isti, kakor smo ga že svoiečasno javili. IlaHjanstvo Gorice v nevarnosti. Ker je tudi nanr pri srcu. italiijanstvoGorice, opozarjamo goriško «Voce dell'Isonzo» na novi Čin nasilja, ki se je izvršil te dni nad goriškim mestom. Je to panslavrstična nevarnost nove vrste, ker takrat ne prihaja iz severo-vzhoda, ampak iz jugozapada. Prosimo, da javi to nemudoma pristojnemu političnemu oblastvu. Pred dnevi se je namreč «Voce» upravičeno jez&a nad nezaslišanim škandalom, da še vedno visigo po gorifikih ulicah zraven italijanskih tudi slovenski plakati. Pa glej spako! Cez par dni po njenam tozadevnem članku so se znova pojavili na stenah goriških ulic zraven italijanskih tudi slovenski oglasi. Tudi nam fe zastalo dihanje vsled svete žeze nad takim izdajstvom. Pomislite, ljudje božji, podjetje Gremese & Tonini naznanja v italijanskem in slovenskem jeziku goriškim poljedelcem, da jim bo od 29. jiviiia dalje na razpolago mlatilni stroj v ulici Camposanto. Proti primernemu plačilu bo mlatil stroj v italijanskem in istotako tudi y slovenskem jeziku. Sodeč po prisinosti italijanskih kn?en je podjetje iz starih pofcra^m ter mu ni treba še-Ie] dokazovati italiranstva, gre mir predvsem za «kšeftx>, goriški trgovci pa bodo čuvali svoje italijanstvo v praznih trgovinah. Radovedni smo, če se bo dalo tudi živeti od samega itali-janstva, Dornberg, »Slovenska Čitalnica» proslavi svojo šestdesetletnrco 15. julija z večjo prire-ditvi-o. Natančnejši spored objavimo pravočasno. — Odbor. Standrež. Bralno in pevsko društvo v Štan-drežu,'sporoča, da se bo veselica, katera je bila napovedana za dan 17. -t. m. a se vsled slabega vremena ni mogla vršiti, vršila v nedeljo dne 24. i. m. — Odbor, Tudi iz cerkve bi hoteli izgnati slovenski fezik! Ko so nam naši1 mogočni gospodarji dokazali, da ni postava enaka za vse, nam hočejo sedaj še dokazati, da ttndi pred Bogom nismo vsi enaki in ko nam vtepejo tudi ta dokaz v glavo, nam bodo morda še poskušali dokazati, da tudi pred smrtjo ni slovenski dr-, žavlran v ItaKji enak z italijanskim. Ubogi pastorek si postal, slovenski jezik, kojemu hudobna mačeha streže po življenju! «Voce dell'Isonzo^, prej tiha in ponižna, je začela sedaj na vse grlo pričati. Zadnjič sc je zadrta na slo^/enske gospodarske organizacije, na koezonadškofa, na «Mont», v torek izgan;a zopet, na isti način slovenski jezili iz, hrama božjega. Italijansko uho žalijo nedeljske popoldanske pridige v slovenščini. Sv. Gorica, velika iitaljanska svetnica je oskrunjena, treba je napraviti konec temu bogokletju, ven s slovenščino! Isti dogodki, ki so se odigrali v Trstu pri Sv, Antonu, naj se ponovijo sedaj v Gorici; začel se je boj proti slovenskemu jeziku tudi v cerkvi. Mali oglasi" OSMICO v Skednju št. 150, odpre danea Saa-cin Anton, Drejač. 373 DVOKOLESA, šivalni stroji, posamezni dejf in orodje po zmernih cenah. Sprejemajo tudi popravila. Delo točno Lado Petrič, m*-hanik, Trnovo pri II. Bistrici. 85» POSTELJE 60, chiffoniers 220, nočne omari-• Ce 50, vzmeti, žimnice iz morske trave ih polvolne, popolna soba 850.-* Fonderra 3 859 HIŠA - gostilna s koncesijo v Mariboru, od* dal-jena 5 minut od glavnega kolodvora, * stanovanjem, vrtom, kegljiščem, hlevi in inventarjem, se proda za 425.000 Din. LahJ*.o pa kupec vse odda dosedanjemu najemniku za letnih 45.000 Din. Naslov pri upravništvu 864 VODITELJ ali voditeljica, s kavcijo, s? išče za skladišče vina. Naslov pri upravništvu. 863 IZREDNA PRILIKA. Najfinejši klobuki od L' 30.— naprej samo v Maison Ehic, Giorgina' Morgutti, Imbriani 2. 870 POZOR! Krone, kora'«, zlato, platin in zobovje pc najvišjih cenah plačuje edini grosiot Befleli "" leli Vita, via Madonnina 10, I. 32 KRONE IN GOLDINARJE plačujem vedso dve stotinki dražje, nego drugi kupci. Via Pondares Št. 6, I. 44 SREBRO, zlato inl)ri!jante plača več kot dru# Pertot, via S. France*co 15. II. 45 Okrajna bolniška blagajna v P©£iGfnš razpisuje tem potom v smislu blag. pravil § 27, točka 5, Slu i bo bla-gajnBšk&ga zdravnika za postojnski in senozeški okraj. Prosilci morajo biti: 1) upravičeni izvrševati zdravniško prakso, 2) italijanski državljani, 3) fizično zmožni in 4) zmožni obeh deželnih jezikov. Plača znaša L 1.300 in za mrtvo sezono (t. i. zimsk! čas) L 1000. — Potni troški s, plačajo posebej. Ponudniki naj vloz.e svoje prošnje najka sneje do 28. junija t. I. načelniltvu okr bol. blagajne v Postojni. Nastop službe s 1- julijem 1923. (335) Načelništvo. loli BeriSfz Trst — Via Torre bianca 21, III. Začetek novih tečajev in privatnega pouka v angleškem, francoskem, nemškem, italijanskem, Španskem, portugalskem in srbohrvatekem jeziku tekom tekočega tedna. Pouk dajejo diplomirani profesorji dotične narodnosti. Pojasnila in vpisovanja: vsak dan jo 9 do 21. Via Torre bianca 21, Trst (54) Odhodi In w\Ml v»y Vesti 1 Goriškega Prcdsed&atr« nrilriMnUi zsl gori- £ki okraj ▼ Mirnu sprejema priglaae za pc^it- ob 16. uri v šoli pri Sv. Ivanu. Ivan Daireis, šolski vodja. Nove kolkom mmmk* Uradni list «Gaz- ________ _________ ^ zdtta ufficiale» prinaša te. odlok z dne 14., ponavljati vse mnogoštevilne in tehtne razlo- junija 1923 it. 1255, e katerim je vpeljano več j£Sk<> oskAo tržafluib lačnih sirot do 26. t. m. ge, ki govorijo — proti tolmačem na sodni ji. novih kolk ovnih znamk: Na mesto dosedanje Bkg« srca, pospešite is oiirtfte soHe snrotam! Oni, ki so meroda^ni, jih poznajo bolje nego znamke cd 25 stot.f h kateri je bilo treba pla-| Otvoritev MMUfteja doma ▼ Gorici. Primi. — Le eno opazko še g. Pivi: G. Piva ]e do-, čati še 20 odstotkov dotklade za invalide, bo fcodnjo soboto zjutraj se bo vršile slovesno bro poučen o našem jerfku. Zna in prizna v vpeljana znamka za 30 stotinkf katera bo ena- blagoslovljen^ cerkve novega adraviliškeja svojem članku, da je ravno slovenščina v ne- ka dosedanji od 25 stert., le da bo imela ozna6- doma na korzu v bližini fožne postaje, v nede- PODLISTEK VILKIH COLLINS: Gospa v belem no XII. Iz gotovih krajevnih razlogov z ozirom na mrliškega oglednika in mestnih oblastev, se je Izvršil mrliški ogled že popoldne naslednjega Idne. Med pričami, ki so bile pozvane zaradi preiskave, sem bil tudi jaz navzočen. Zjutraj sem bil zaposlen s poročilom, ki sem ga pisal Marijani, od katere sem prejel ravnokar pismo. Posebno sem jo opozoril, naj ne pusti Lavri brati časopisov m sem jo prosil, nay jo z vso previdnostjo pripravi na novo vest. Preiskava je sicer z gotovostjo dognala i&to-vetnost ponesrečenca, toda postanek ognja, je ostal nepojasnjen. Moje mnenje, ki sem ga pa obdržal zase iz tefrtnih razlogov, je bito sledeče: Vest, da so me izpustili na poroštvo, je bila za gospoda Persivala nepričakovana in bržkone se «e potem odločil za zadnja sredstva. Napad, ki je bil izvršen proti meni na deiebi cesti je bilo prvo, drugo pa odstranitev oči-vidnega dokaza o zločinu z uničenjem onega lista v cerkveni knjigi, ki je vs>£boval ponarejeno izpričevalo. To je bilo najbolj gotovo sredstvo. Če ne bi mogel jaz predložiti izpiska iz cerkvene knjige, s katerim bi primerjali legalizirani prepis v Knomrlesburg, nisem imel ni,kakega dokaza proti njemu in mu torej ne bi mogel groziti z odkrit jem. Njemu je bilo torej dovolj",. d!a se neopazno vkrade v sakristijo, da iztrže iz cerkvene knjige oni list ter dfa zapusti nato sakristijo ravno tako neopazno, kakor je prišel vanf'o. Iz povedanega je jasno, zakaj jz čakal noči in čemu si ie v mežnarjevi odsotnosti poskrbel ključe. Bil je primoran napraviti luč, da najde dotično cerkveno knjigo, a previdnost (e zahtevala, da se je od znotraj zaprl za slučaj, da bi se nahajal kje v bližini. rte morem mis liti. da bi bil nameraval zažgati nalašč sakristijo ter tako predočili svetu nesrečo, pri kateri bi slučajno tudi cerkvene knjige zgorele. 2e sama možnost, da bi utegnila hrtra pomoč pogasiti ogenj in rešiti knjige, je zadostovala, da bi ga odvrnila od te misli, če jo 5'c sploh imel. Ce pomislim na množino lahko gorljivih predmetov, ki so se nahajali v sakristiji, kakor slama, papir, lesene skrinje, suh les in stare Čnrive omare, tedaj je zelo verjetna moja domneva, da se fe ogenj vnel po nesreči. Mrliški ogled so preložili na naslednji dan; zakaj nič ta&ega ašso mogfr odkriti, s čimer bi bile pojasnjene skrivnostne okolščine tega slučaja in se torej zaščitniki postave niso mogli zadovoljita a potekom preiskave. Sklenili so, da pokličejo ie drugih prič in po-zovejo tud« pravnega zastopnika umrlega iz Londona. Poz v aH so tudi zdravnika ter mu naročili, naj napravi poročilo o duševnem stanju služabnika, ker je bil ta očividho nesposoben, da bi mogel sedaj podati kakšno važno pojasnilo. Moje osebno mnenje je bilo, da je imel on nalogo, naj-se prepriča o odsotnosti mežnarja (ne da bi sicer vedel kaj več o stvari) ter naj počaka na stezi (odkoder sakristija ni bila vidna) za slučaj, če bi jaz ušel napadu na deželni cesti m se lu srečni s Pershralcm, kateremu bi pomagal proti meni. Vendar pa moram pristaviti, da »e niso izjave služabnika nikoli strinjale s tem atojim Mnenjem. Zdravnikovo poročilo se je glasilo, da je ie ono malo pameti, ki jo sluga poseduje, hudo pretresena vsled tega dogodka; v naslednji preiskavi m bilo mogoče dobHa nit pometnega od njega« io kolikor mi ie znano, Set dandanes nI ozdravel. (Dalje) Borzna oes-atila, T«£a& Trst, 21. junija CosulieTi ••«■•«••, Bfllmtlt Oeroltaifeh • .............. Llbcrs Triesdas.............. Llsyd *•••««•..»..•....» 1 u sina Vsrtlnollcfl • » 4 . Oceani« ••••»»«••••«»*.•• Piemada Tiipcovlcb Ampelca Cement Dtlmatis ..•••..•«••». Csmsnt Spalato.............. Vatala na tržaSkev trgtL 0.25 JUŽNI KOLODVOR. Trst, Tržič, Červinjan, Portogr jaro - Benetke Odhodi: 0.15 o; 5.— eks.; 5.35 brz.; 9.40 o< 10.10 brz.; 14.— eks.; 15.40 o.; 18.— o/ 19.05 eks. Dohodi: 0.40 eks.; 5.40 o.; 8.15 o," 10.05 eks.; 14.— brz.; 15.40 eks.; 19.23 v,* 23.25 eks. Trst, Gorica, Kormin, Videm (Udine). Odhodi: 6.05 o,; 8.— o.; 9.40 o,; 13.10 o. 313 i 16.40 brz.; 18.— o. Dohodi: 8.15 o.; 10.45 o.; 12.40 brz.; 16.5C o.; 18.50 o.; 22.45 o. Trst, Nabrežisa, Divača, Št. Peter, Postopa Odhodi: 0.40 eks.; 5.15 brz.; 7.00 brz. 8.30 o.; 11.00 brz.; 16.10 o.; 19.45 brz. Dohodi: 3.30 eks.; 7.15 o.; 9.25 brz. 12.20 o.; 18.30 brz.; 20.30 o.; 21.20 brz,t 1923. £20 1171 f 411 i i4e& i 650 j 128 j 132 j 662 270 23.50 o 5C0 «40 224 agrsfce krene • • « • . . avstrijske fcrpns - . . . teikeslovsška kitne . . dinarji « • le j i varke dolarji francoski franki . , . . ivkartkl fesokl . . ... angldU fanti papirnati • • • • • « 0.30 0.0310 0.0325 66.—.— 66.50 24.90.— 25.20 10.75,— 11.25 0.01'0 0.02 • 21.95 • 186.75.1*137.25 • 393.—.—396.— • 101.25.— 101,50 KOLODVOR PRI SV. ANDREJU (državni) * Trst, Koper, Baje, Poreč. Odhodi: 5.40. 8.50*, 12.35. 18.30*. Dohodi: 8,30', 12.30, 17.55*, 21.25. Trst, Gorica, Podbrdo. 5.35 brz.; 6.10 o.; 16.30 brz/ Odhodi: 17.25 o. Dohod!: 23.45 brz. 7.45 o.; 12.25 brz.; 21.15 Trsi, Herpelje, Buzet, Pula. Odhodi: 5.25 o.; 12. 55* brz.; 18.25 o. Dohodi: 7.35, 10.05 o.; 15.50* brz.; 21.32 o * Ne vozi ob nedel)»h. tvom! V zalog! tiskarne „Edinost" se dobijo že izgotovljene tiskovine v italijanskem - slovenskem jeziku tičoče se davka premičnega bogastva na poljedelske dohodke. Posilimo se proti povzeUu