NASA LUC
ŠTEVILKA 10 — DECEMBER 1955
OB PRAZNIKU SV. BARBARE želimo našim rudarjem, ki po najrazličnej- , ših rudnikih zapadne Evrope te dni praznujejo svojo zaščitnico, vse najboljše!
Uredništvo in uprava.
DROBIŽ IZ JANEŽIČEVE TORBE
Ali veš, da...
... žaba ne pije vode, ampak jo vsrkava le skozi kožo?
... citrona ni sad, ampak jagoda?
... je v Čilu doma neka vrsta kokoši, ki leže zelena jajca?
...je novorojeni kenguruj dolg samo 2,5 cm?
.. ..poznajo v Avstraliji tudi zelene obla-
ke?
.pomeni „Soldatentententoonsteeling”, holandska trakuljasta beseda, po naše „razstavo vojaških šotorov”?
...če hočeš število 10526;! 157894736842 pomnožiti z 2, prenesi zadnjo številko na začetek in dobiš 210526315789473684?
... človek živi povprečno danes 46 let? Rimljani so v 3. in 4. stoletju po Kristusu dosegali povprečno samo 22 let.
...je povprečna velikost Italijank 1.52 metra, Francozinj 1.54 in Nemk 1.59 m. Španke merijo povprečno samo 1.51 m, naj-
1« v a v izide vsak mesec razen julija in sep-•MAŠ temijraj t j desetkrat na leto. — Dopise za številko, ki izide konec meseca, pošljite v»aj do prvega v mesecu poverjeniku v bližini ali naravnost uredništvu v Celovec.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA imata naslov: „Naša luč”, Viktringer Ring 26, Ce-lovec-Klagenlurt, Austria.
Ce naročiš list tako, da ti ga pošiljajo naravnost iz Celovca, stane letno: 28 šilingov, 48 bfrs, 400 tfrs, 4 hol. guld., 4.50 DM, 700 lir, 12 angl. šil,, 1 dolar in pol. — Za ceno oglasov piši na upravo lista.
Naročnino in darove za list sprejemajo listovi poverjeniki po raznih deželah. Lahko pošlješ oboje fudi naravnost na upravo.
Odgovorni urednik: Dr. Janko Homböck. - Založba Družbe sv. Mohorja v Celovcu. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. - Printed in Austria.
manjše so Japonke, ki dosežejo povprečno le 1.46 m.
. . . 'je avtomobil na paro izumil Cugnot leta 1769, na bencin pa Daimler (1885) in Benz (1886)?
... ima 1 kg sira (n. pr. polemendolca) prav toliko redilnih snovi kakor 2 kg govedine in je cenejši od nje?
... ima v BerFnu vsak osmi prebivalec telefon?
... je ItaFjan Francesco Marini za stavo pojedel 2.400 m makaronov, ne da bi bil prenehal?
NA MIKLAVŽEV VEČER Mali Šime in Barbi sta sedela v kuhinji. S strahom sta pričakovala svetega Miklavža. Na stopnicah je zaropotalo. Boječe sta se stisnila v kot. Mama se jima je smejala. Počasi so se odprla vrata. Vstopil je sveti Miklavž. Z njim sta bila dva lepa angela. Zadaj je grd parkelj rožljal z verigo.
Sveti Miklavž je poklical otroka.
„Šime, bolj moraš ubogati mamico,” je dejal svetnik. Barbiki pa je dejal: „Še naprej tako lepo pomagaj domal”
Potem je moral Šime izmoliti očenaš, Barbi pa zdravamarijo. Lepo sta odmolila. Parkelj je nehal rožljati. Angela pa sta pridna otroka obdarovala s knjigami, zvezki in drugimi dobrotami.
Ves večer in še drugi dan sta zobala piškote, orehe, jabolka in rožice.
SLAVA BOGU - MIR LJUDEM!
T''v »našnji svet je bolan, težko bolan.
J Glede- tega se strinjamo vsi.
Ob njegovi bolniški postelji se gnete vse polno zdravnikov, ki predpisujejo
različna cesto nasprotujoča si zdravila.
*
Komu bo uspelo ozdraviti bolnika, za katerega trepetamo vsi?
Komu bomo izrekli svoje zaupanje?
Znanosti?
Kdo bi mogel dvomiti o neizmerni važnosti njenega poslanstva?! Znanost odpira nove možnosti človekovega obstanka; lajša in podaljšuje življenje. Krivični bi bili, če bi je ne smatrali za izredno dobrotnico človeštva.
Toda znanost je rodila tudi atomsko in vodikovo bombo ter druge naprave, ki kot Damo'klejev meč grozeče vise nad današnjim svetom.
Znanost po eni strani gradi in rešuje, a po drugi ruši in mori. Zato se bridko motijo tisti, ki mislijo, da more že znanost sama rešiti svet.
Bodo morda diplomati spravili našega bolnika pokonci?
Vsa čast jim! Toda njihove možnosti delovanja so popolnoma nezadostne. Ti podpisujejo mirovne pogodbe, a niso sposobni preprečiti novih vojn.
Morda politiki?
Mnogi med njimi se v resnici nesebično žrtvujejo za blagor naroda in vsega sveta, a se jim še daleč ne posreči odpraviti vse 'krivice, razprtije in bede.
Pa gospodarstveniki?
Ne dvomimo o njih zaslugah. Ali kljub svojim čudovitim načrtom ne uspejo dati kruha vsemu svetu.
*
Uspehi vseh teh iskrenih in koristnih naporov torej niso taki, kot so mnogi pričakovali in napovedovali.
Vprašanje rešitve sveta je še vedno pereče.
So sicer razlogi, ki upravičujejo nekaj upanja za bodočnost; ali še številnejši in tehtnejši so činitelji, ki v temnih barvah slikajo jutrišnji dan.
December 11)55
Vse nekam visi v zraku.
Tistim, ki so v svoji oholosti rešitev sveta pričakovali samo od ljudi, kakor v posmeh in obsodbo odmevajo psalmistove besede, ki jih beremo v vstopnem spevu polnočnice: „Zakaj hrume narodi in si ljudstva umišljajo prazne reči?”
Nemir, dvom, negotovost in strah se po-laščajo večjega dela sveta.
Kaj torej?
Kje iskati zdravila?
Kje je rešitev današnjega človeka in sveta?
Bistvene važnosti je, da smo glede tega usodnega vprašanja popolnoma na jasnem. *
Kako smo vendar neodpustljivo zaslepljeni!
Skoro dva tisoč let imamo že na dlani iskano zdravilo, pa tavamo v temi ter drvimo v časno in večno pogubo.
Prinesla nam ga je skrivnost prve božične noči.
To zdravilo je nebogljeno Dete v betlehemskih jaslicah, ki se imenuje Jezus Kristus, Odrešenik sveta.
Angel božji je pastirjem, ki so čuli pri čredah, to čudovito Dete takole predstavil: „Ne bojte se; zakaj, glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo: Rodil se vam je danes v mestu Davidovem Zveličar, ki je Kristus Gospod” (Lk 2, 10-12).
„In v hipu je bila pri angelu,” pristavlja evangelij polnočnice, „množica nebeške vojske, ki so Boga hvalili in govorili: Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so blage volje” (Lk 2, 13—14).
*
Kako naj umevamo zdravilo, ki nam ga je prinesla prva božična noč?
V	razumevanje naj nam služi pozdrav nebeške vojsike, ki je to božansko noč mogočno odmeval nad betlehemsko poljano.
Ta pozdrav govori o slavi božji, miru in ljudeh dobre volje.
V	tem pozdravu vidimo KLJUČ za rešitev vseh problemov, ki teže današnji svet, ter ga moremo tolmačiti takole: „Če se bodo ljudje z dobro voljo in velikodušnostjo trudili dati Bogu, kar je božjega, bodo imeli mir.”
Ali se vam ta razlaga ne zdi logična in pravilna? Saj enako trdi tudi prerok, rekoč: „Brezbožni ne bodo poznali miru!” (Iz 48, 22). In Marija v svojih prikazanjih v Fatimi in drugod sporoča isto: „Vojne in druge nesreče so posledice odpada človeštva od Boga”.
#
Kakšno vlogo pa naj pri tem igra Kristus, čigar rojstvo so angeli tako slovesno pozdravili?
On je božji POSREDNIK med nebom in zemljo.
On je LUČ SVETA.
On je prav zato prišel med nas, da nas točno in sigurno pouči, kako moramo častiti Boga in delati za svojo srečo na tem in onem svetu ter za srečo vsega človeštva. Učil nas je z besedo in dobrim zgledom. Učiti nas je začel že na trdem ležišču hladnih, siromašnih jaslic ...
On je storil še več: s svojim svetim življenjem in mučeniško smrtjo na križu nas je
spravil z Bogom ter je za vse čase postal vir brezmejnih milosti.
Kaj moramo torej storiti, da se bodo angelska pozdravna voščila v prvi sveti noči uresničila tudi v današnjem svetu?
Stvar je enostavnejša, kot si često mislimo!
V svojem zasebnem življenju, v družini, v svojem poklicnem delu, v javnem življenju, v trenutkih, posvečenih razvedrilu in počitku moramo spet vzpostaviti POSTENOST in LJUBEZEN po nauku Jezusa Kristusa, ki nam po svoji Cerkvi ne neha ponavljati: LJUBITE BOGA, SVOJEGA OČETA in VSE LJUDI, SVOJE BRATE;
LJUBITE SE MED SEBOJ . . .
*
Ko bomo na letošnji sveti večer, razkropljeni po vsej zapadni Evropi, z ganjenim srcem poslušali slovesne glasove božičnih zvonov in mile božične napeve, prosimo novorojeno Dete, da nam nakloni milost globokega razumevanja veličine in pomembnosti te svete noči.
Naj nam Novorojeni podeli še posebnega duha ljubezni, požrtvovalnosti in poguma, da bomo v svojem okolju z besedo in zgledom postali glasniki te čudovite skrivnosti!
Tako bomo po svojih okoliščinah odlično prispevali, da se bo nad nami samimi, nad našim narodom in vsem človeštvom čimprej uresničil angelski pozdrav svete noči: „SLAVA BOGU - MIR LJUDEM!”
V-ko.
työ s liu a jie , o&i ljudje !
Poslušajte, vsi ljudje: sveti Joief v mesto gre. Sveti Joief in Marija gresta v mesto Betlehem.
Ko pa v mesto prideta, prenočišča iščeta.
„Oj, ti mesto betlehemsko, da nas nočeš prenočit’?”
Sveti Jožef govori:
„Za večerjo tne skrbi.”
Pa Marija ga tolaži:
„Saj večerje treba ni.”
Za ročico ga drži, na oslička posadi.
Potlej gresta ven iz mesta, ven iz mesta Betlehem.
Ko pa iz mesta prideta, bajtico zagledata.
Tam na gmajn’ci v revni štal’ci je rodila Jezusa.
Zdaj poglejmo vsi v nebo, kako zvezde sevajo.
Oj, te zvezde betlehemske: milosti nam trosijo.
Božična narodna pesem
Moj Božic v
Neko nenavadno razpoloženje je na sveti večer vladalo v rudniških prostorih. Vse je hilo tiho in mirno; rekli bi slovesno.
Že sem se hotel prepustiti čustvovanju sv. večera, ko je rudniška sirena z dolgočasnim tuljenjem delavcem tretje izmene dala znak za odhod. Kot mrzli poliv na razgreto telo je krik sirene vplival na mojo dušo. Nervozno sem še dvakrat, trikrat potegnil cigareto ter jo nato neugaslo zabrisal proč.
Malo nas je bilo ta večer. Hitreje kot navadno so nam bila določena delovna mesta.
Ta večer ni bilo čebljanja, govoričenja in neumestnih šal med nami.
Pogreznjeni vase smo se v dvigalu spustili 800 m globoko pod zemljo.
1/. glavne galerije so se posamezne svetilke hitro razgubile po stranskih rovih.
+
V našem rovu, kamor smo ta večer prišli samo trije, je mučno tišino motil le ventilator, ki je monotono brneč puhal sveži zrak.
Brez besed smo pričeli z delom. Najprej je bilo treba kamenje pospraviti v vagonč-ke. Nato sem ihtavo pograbil vrtalni stroj
ter ga naslonil na trdo skalo. Takoj so na vse strani švignile iskrice, ki so se lesketale kot zvezdice na božičnem nebu. Moj delovni tovariš Sicilijanec je medtem še vedno nalagal kamenje ter ga odvažal proti dvigalu. Redkobesedni Nizozemec pa je nezavarovane oboke podpiral z železnimi stojkami. Moj stroj je oglušujoče brnel ter mi potiskajoč sveder v kamen z vso silo metal beli prah v obraz, ki se mi je pomešan z znojem lepil po vsem telesu.
+
Skoraj sem že izvrtal prvo luknjo, ko je mali Sicilijanec, vrnivši se s praznim va-gončkom, stopil k meni ter mi zaklical: „Polnoč jel”
„Božič ..sem pomislil in spreletelo me je po vsem telesu. Ustavil sem stroj in ga pustil zajedenega v skali.
Usedel sem se na tla k tovarišu, ki je ganjen ^ponavljal besedo: „Natale... Natale... Prisedel je tudi Nizozemec, s čigar zakajenih ustnic je ušla ena sama beseda: „Kerstmis”...
1 iho smo sedeli drug poleg drugega ter . .. mislili na Božič ... Meni so misli pohitele tja v daljo, v domovino, v otroška leta, leta brezskrbnega veselja in neskaljene sreče...
Sveti večer... rojstvo Odrešenika ... družinski praznik, veselje za vse krščanske narode...
Ah, kako sem se tega večera doma veselil vsako leto!
Nepozabni spomini!
Vsa družina okrog jaslic in božičnega drevesca ... Skromni s posvetnimi dobrinami, a polni družinske ljubezni in sreče! Božje Detece nas je napolnilo s toploto in mirom.
S kakim zanosom smo hodili k polnočnici! Očarljiva snežna narava, veselo pritrkavanje zvonov, gromki zvoki orgel, mila pesem svete noči in duhovnikov nagovor ... Ah vse to ni več zemeljsko! To je predokus rajske radosti in sreče!
In vse to je veljalo Tebi, božje Detece... Bogec, ki si se ponižal in prišel na zemljo, da bi jo odrešil...
+
Ne vem, kako dolgo sem tako sedel in trpel v svojih mislih. To noč se nisem bal kontrole. Iz zamišljenosti me je prebudil Sicilijanec, ki je že spet rentačil okrog svojega vagončka. Spet sem bil sredi krute resničnosti. „Ali vendar je Božič tudi tu!” sem godrnjal sam pri sebi. Božič v daljni tujini, globoko pod zemljo...
A kakšen Božič ...?
Bil sem nesrečen.
Zastonj sem val zraka, ki ga je ventilator puhal proti meni, skušal primerjati sveto-nočnim tihim vetrovom ter v njem zaznati odmeve daljnih zvonov. Nervozno sem planil k delu. Kakor se je sveder mojega stroja zajedal v skalo, tako je trpka misel pritiskala v moje srce: „Daleč proč od domačih, v tujini, globoko pod zemljo, z znojem in prahom odet, v neprestani smrtni nevarnosti ... to je moj Božič ... o Bog!”
+
Pa je tolažba prišla tudi za mene.
Ko sem se po končanem delu umil in preoblekel, me je v zgodnjem božičnem jutru prijetno presenetil prvi sneg. Vsa narava je bila odeta v bel pajčolan.
„No, vsaj malo Božiča!” mi je odleglo.
Hitel sem domov, da se čimprej pripravim za slovensko službo božjo.
+
Bil sem že v cerkvi, ko se je zamajal veliki zvon sv. Barbare. Toplota v cerkvi in prečuta noč sta mi oči pritiskala skupaj. A ko je po prostorni cerkvi ubrano zadonela
nam vsem draga pesem: „Sveta noč, blažena noč. ..”, me je pognalo pokonci.
Kaj takega bi vedno poslušal. V hipu je bilo pozabljeno vse, kar je tako trpko kljuvalo na moje srce v pretekli noči. S solzami veselja in ganjenosti sem srkal vase božične melodije, ki so tako milo opevale božje Dete, ki je prišlo med nas, da nas reši s svojo pravičnostjo in ljubeznijo.
Tako sem tudi jaz daleč v tujini doživel milost božične skrivnosti.
L. Košorok
Bbžil+ii UcuU
Po slovenskih krajih je navada, da na sveti večer pogrne mati družinsko mizo z belim prtom (,ykrušnico”) in položi nanjo hleb belega kruha.
Temu kruhu pravijo različno po raznih krajih. V Halozah rečejo takim hlebom „pomižnjeki”. Okrog Gornjega grada jim pravijo „namižniki”. V Dobrni pri Celju jim rečejo „postovjek”, na Vinju pri Novi cerkvi „stalnik”, v Grahovem pri Cerknici in v Lazah pri Ribnici „župnik”, v Loški dolini „župnjak” ali „golobica”, drugod tudi „poprtnik” ali „poprtnjak”.
V Črnem vrhu nad Idrijo pogrne gospodinja te kruhe s prtom. Pred hlebe postavi križ, dve sveči in blagoslovljeno vodo. Na Belokranjskem položijo zraven še razne vrste žita.
S tem kruhom in drugimi darovi kaže naše verno ljudstvo, da se Bogu vsega daruje in se mu priporoča.
Dve misli ob jaslicah
Ruski pisatelj Dostojevski je zapisal: „Končno je vse odvisno od tega, ali si vzamemo Kristusa za najvišji ideal ali ne, torej od krščanske vere.”
Francoski mislec Pascal pravi: „Brez Kristusa nam je nerazumljivo naše življenje in smrt, brez njega sta nam Bog in človek nerazložljiva uganka.”
Masa (/ žii/tiehju!
„Zdaj nam boš povedal, kaj pomenijo tiste latinske 'besede pri maši!” se je oglasil Primož in pogledal bogoslovca Branka, ki je prišel domov na počitnice. „Tolikokrat sem jih že slišal, pa še sedaj zagotovo ne vem, kaj pomenijo te skrivnostne besede.”
Branko se je zasmejal: „Nič tako skrivnostnega ne pomenijo. Če jih po slovensko povemo, so zelo preproste. Prve besede, ki jih čujete, da jih duhovnik govori na glas, niso latinske, ampak grške. „Kyrie, elejson, Kriste, elejson!” To je ostanek nekdanjih litanij, ki so se molile pri službi božji. Po naše bi rekli: .Gospod, usmili se! Kristus usmili se!’ Saj se spodobi, da v začetku maše duhovnik v našem imenu prosi Boga usmiljenja, preden se začne glavno opravilo svete daritve.”
„To že vem,” reče Primož. „Ampak kaj pomeni tisti ,Dominus vobiskum’?”
„Dominus vobiskum, to je latinsko. Duhovnik se obrne k ljudstvu, ki je prišlo k oltarju božjemu, ga po krščansko pozdravi in pravi: „Gospod bodi z vami!” Tudi v navadnem življenju kakšnemu prijatelju zakličemo ob slovesu: „Bog s teboj!” Ljudje ali v njihovem imenu strežnik ali pevci odgovorijo duhovniku: „Et kuni špiritu tuo!” — „In s tvojim duhom!” Po domače bi odgovorili, ko nam vošči, naj bo Bog z nami: „In s teboj tudi!” Ker je voščilo slovesno, mora tudi odgovor biti v slovesni obliki, ne kar tako po domače.”
„Pri maši duhovnik večkrat tudi poje: ,Per oninia sekula sekulbrum’. To je nava-' dno zaključek molitev in pomeni: Na vse večne čase, amen. Boga prosimo, da bi nam pomagal, da bi že zdaj tu na zemlji Boga slavili, še bolj pa potem, ko končamo to pot preskušnje, na večne čase, saj naša srca vsa hrepenijo, da bi bila srečna za zmerom, na vekomaj.”
„Kaj pa tisti ,Ite misa est’ pomeni?” poseže vmes Janez.
„Tu je treba malo več povedati. ,Ite!’ bi prestavili po slovensko .Pojdite!’ Duhovnik je končal sveto daritev in se obrne k vernikom in jim reče: Pojdite! Maša je končana; pravzaprav: Maša je tukaj končana,
zdaj pa se začenja maša v našem vsakdanjem življenju. Z molitvami, s svetimi dejanji' se je Kristus po niašnikovih rokah daroval svojemu Očetu. Sedaj se mora Kristus darovati še z vsakdanjim življenjem, v delavnicah, na polju, v pisarni, v kuhinji. Darovalec mora biti vsak od nas, po njegovih rokah, po njegovih mislih in željah in po njegovem srcu se mora darovati Kristus. V svojem življenju moramo posnemati Kristusa, moramo živeti Kristusa. Praznično obleko spravimo v omaro, oblečemo pa navadno. Maša je v cerkvi končana, sedaj se začenja maša v navadnem življenju.
Pojdite! Sedaj ste se okrepčali v hiši Očetovi, pri njegovi mizi v svetem obhajilu. Odidite v življenje in v božji moči živite, kot živijo zares prepričani in zelo verni kristjani. Kvas ste, ki mora vse prekvasiti! Seme ste božje, ki mora obroditi svoj sad, pognati v zemlji, kamor pade. Kristus se je daroval za vas, vi se morate darovati za druge ljudi: oče in mati za družino ... tovariši pri delu za tovariše ... za vse... za delavstvo ... za človeštvo ...
Ta pomen odhoda iz cerkve dobro razumejo naši ljudje, ko pravijo, kako napačno dela tisti, ki gre k maši, a ko se vrne od maše, govori slabo o drugih in jim dela krivice, če bi se tak človek zares zavedal, kaj pomeni „Ite, missa est!”, bi bolj pazil nase, ko pride domov.
Iz tega pa tudi spoznamo, kako je treba gledati na delavčevo delo, na vsakdanja opravila, ki jih imamo. Delo človeka mora biti podaljšek maše! Kakor je spoštovanja vredno sveto opravilo mašnika, tako je treba gledati s spoštovanjem na lastno delo. Ne sme nam pomeniti samo način, kako si prislužimo potrebni denar za življenje. Biti nam mora tudi priložnost, dai po njem postajamo popolnejši ljudje, da ob njem postanemo sodarovalci s Kristusom, odre-ševalci z Njim. Delati moramo tako, kakor bi delal Kristus.
*
Če tako pojmujemo vsakdanje delo, o kako bi morali drug drugemu še bolj pomagati! Pomagati bi morali bližnjemu, da bi iz svojega življenja in dela naredil čim lepšo podobo Kristusovo. Tako bi morali gledati na naše delo tudi naši preddelav-
ci in mojstri. Potem bi delavec ne bil več le stroj. Delavec bi bil zares človek, ki ima v svojem vsakdanjem delu nalogo nadaljevati mašo, soodreševati s Kristusom, z Njim sodarovati v dobro človeštva, v slavo božjo.
Če gledamo v tej luči svoje delo in nadaljevanje maše, potem nam je razumljivo, kako to, da so se preproste množice s tako silo v prvih stoletjih krščanstva oprijele Kristusovega nauka. Spoznale so, da je ta nauk, če se ga odločiš živeti zares dosledno, rešitev in osvoboditev stiskanih in zatiranih.”
*
Ite, nv.ssa est! Končano je tudi naše razmišljanje o službi božji. Skozi vse leto ste z zanimanjem prebirali te misli. Z veseljem ugotavljam, da se je marsikomu odprl ob tem branju doslej neznan pogled na čudovito opravilo, ki mu pravimo sveta maša. Razlaga je sedaj končana. Sedaj moramo te misli prenesti v življenje, po njih živeti ...	T.

Pri božji mizi okrepčani pojdimo v vsakdanje življenje obrodit svoj sad ..,
„V slogi je moč!”
„Vsakdo je sam svoje sreče kovači” pravi star pregovor.
Pred dobrimi sto leti se je resničnosti tega pregovora začelo zavedati tudi delavstvo, ki je, neorganizirano in osamljeno, bilo prepuščeno na milost in nemilost delodajalcu.
Delavstvo je uvidelo, da pritožbe posameznikov ne morejo roditi sadov, ker podjetnika ni nič oviralo „nezadovoljneža” postaviti na cesto in s tem še ostalim delavcem vliti strah v mozeg.
Iskali so zato način, kako borbi za pravice dati učinkovito obliko.
In so ga našli!
„česar ne zmorejo posamezniki, zmoremo VSI SKUPAJ 1” so rekli.
„Živio! V slogi je moč!”
To geslo se je v naglici razširilo po vseh industrijskih središčih zapadne Evrope in začele so se ustanavljati delavske strokovne zveze — sindikati kovinarjev, rudarjev, tekstilnih delavcev itd.
A brez težav ne gre!
Začetki delavskih sindikalnih organizacij so b'li težki. Podjetniki in javna oblast so ovirali njih postanek in razvoj.
Često smo že govorili o tem, kako so podjetniki, pod vplivom gospodarskega liberalizma, svoja podjetja smatrali za ustanovo, ki naj služi izključno proizvodnji — torej obogatitvi, človečanski m socialni vidiki so bili izključeni. Cilj industrijske /delavnosti je bil DENAR in vsa sredstva, ki so vodila k temu cilju, so bila dovoljena. Tudi delavčeva oseba se je morala podrediti temu cilju.
Vse to se je podjetnikom liberalne dobe zdelo samo po sebi razumljivo. Lahko si mislimo, kako so ti neprijazno gledali na ljudi, ki so hoteli obračunati s takim pojmovanjem o poslanstvu podjetja ter so v ta namen začeli prebujati in organizirati delavce, si lastiti pravica govoriti v njihovem imenu ter stavljati zahteve.
Podjetniki so hitro razumeli daljnosež-nost nastajajočih delavskih /druženj. Zbali so se za ugodnosti, ki jih jim je nudil go-
spodarski 'liberalizem, ter so se odločili organizirati obrambo svojih dozdevnih pravic. Na dnevni red so teda j prišle črne liste z imeni organizatorjev delavskih sindikatov in podjetniki so se obvezali, da ne bodo zaposlili oseb, ki so bile vpisane v te sezname.
Podjetnikom ob strani pa je v vseh državah dolgo časa stala javna oblast. Delavske organizacije so bile po zakonu prepovedane in proti njihovim manifestacijam je oblast nastopala z orožjem. Delavske borce, ki so se posvetili sindikalni delavnosti, so dolgo časa smatrali za obstoječemu redu nevarne revolucionarje. Na stotine idealnih delavcev je javna oblast na ta način obsodila na ječo ali denarno globo.
Ali vendar ... !
Zarota proti delavskim organizacijam ni uspela.
Sindikalna delavnost se je kljub vsemu razvijala in je začela roditi sadove. Tako so odnosi med delom in kapitalom dobili novo podlago. Dejstvo, da imajo opraviti z združenimi in organiziranimi delavskimi vrstami, je delodajalce prisililo k popuščanju. Stanje delavstva se je začelo postopoma boljšati, kar je dobilo svoj zunanji izraz v prvih početkih socialne zakonodaje.
Ali delavnost sindikalnih organizacij se ni ustavila pri teh prvih uspehih. Njen cilj ni bil samo blažitev zlih posledic kapitalizma, temveč preosnova kapitalizma samega.
Pravica delavstva: pogajati se s podjetnikom o pogojih dela in o plači, je bila prva stopnja na tej dolgi poti.
Podjetniki so kmalu začutili, da tok časa govori proti njim v prid delavskih množic, ter so se začeli pogajati z zastopniki sindikatov. Tako so se polagoma naučili računati s tem novim činiteljem socialnega življenja. To je utrlo pot socialnemu napredku, o katerem smo že ponovno rekli, da ga ne pospešuje borba med činitelji proizvodnje, temveč njihovo sodelovanje.
Vedno širše področje delovanja
Socialno in gospodarsko življenje je vedno bolj zapleteno. Potrebe delavstva, ki stalno naraščajo, često presegajo okvir pod-
jetja ter se uvrščajo med probleme narodnega in celo mednarodnega značaja.
Voditelji sindikatov, ki morajo od blizu slediti vsem upravičenim težnjam delavstva, tako postajajo izbrani strokovnjaki v socialnih in gospodarskih problemih sodobnosti.
Tako se vedno češče dogaja, da se odgovorni ministri posvetujejo z njimi ter pri reševanju tekočih sporov in problemov u-poštevajo njihovo mnenje.
Težko bi mogli precenjevati pomembnost te srečne okoliščine!
*
Da se je stanje delavstva' v zapadni Evropi v zadnjem stoletju tako občutno zboljšalo, se moramo v znatni meri zahvaliti delavnosti delavskih sindikatov. Toda še ni nastopil čas, da bi smeli zaspati na pridobljenih lavorikah. Cilj še ni dosežen! Od številčne in moralne moči organiziranih delavcev bistveno završi nadaljnji socialni razvoj ter bodočnost delavskega stanu in vsega' človeštva.
Zato pa še vedno velja geslo: ,,V SLOGI JE MOČ!”
V-ko.
NASVETI
Možje Slovenci! Stokrat ste videli smrt. Povejte vsem onim, ki vam bodo grozili s političnimi nadlstvi: Stokrat smo videli smrt.
Fantje Slovenci! Bili ste gladni in žejni in kdo ve, 'kje ste sejali svojo kri. Kaj zato! Bodite veseli. Pošteni ste ostali.
Mati me je učila slovensko moliti. Slovenijo ljubiti so- me učili veliki možje v Nem-c’h, Francozih, Čehih in Slovencih. Fantje Slovenci! Vas naj uči vsaj lepa slovenska popevka.
Žena Slovenka! Tvoja beseda, ki jo vcepiš otroku, ne bo umrla. Ti prva ga moraš naučiti ljubiti Slovenijo. Tebe ne bo- pozabil.
Dekle Slovenka! Svojih šest milijonov sester imaš ob Adriji, Savi in Dravi. Slovensko misli! Izobražuj si duha!
(Te nasvete je zapisal v listu „Mladost” leta 1918 dr. Ivan Pregelj, eden velikih slovenskih pisateljev.)
Hitlerjev in Mussolinijev zadnji Božič
Proti Božiču 1944. se je Benito Mussolini, iki je bil takrat zelo nevarno bolan, spravil s katoliško Cerkvijo in je i/. rok neke katoliške učiteljice prejel sv. obhajilo proti izrečni volji Himmlerja. To se je zgodilo nekje v Vzhodni Prusiji. O tem dogodku je pred kratkim poročal nemški list „Ka.toli-sche Bilderbogen”, ki izhaja v Bodenfeld-Sauerland. Za resničnost dogodka priča Alfonz Zenzen, duhovnik Družbe palotin-cev.
V avgustu leta 1944. je pri načelniku okrožja Förster v Vzhodni Prusiji vstopila v službo gospodična B. 'kot tajnica. Preden je nastopila to službo, se je posvetovala s p. Zenzen-om v mestu Danzig. Proti koncu mešeca istega leta so ji poverili nalogo, naj prevzame skrb za Benita Mussolinija, ki je bil nevarno bolan in prepeljan v Danzig. Gospodični B. je bilo naročeno, naj varuje bolnika pred zunanjim svetom.
Mussolinijevo bivanje v Danzigu je bilo najstrožje tajno. Niti enkrat ni mogel zdravnik vstopiti v sobo, ki je bila pripravljena v nekem betonskem zaklonišču. Samo s posebnim dovoljenjem je smel vstopiti neki zdravnik iz Monakovega. Kadar koli pa se je to zgodilo, je bil vsakikrat na nogah ves aparat nemške tajne policije (Gestapo) s Himmler jem vred.
Gospodična B., ki je po poklicu bila učiteljica, je Mussoliniju pripovedovala o pridigah, ki so bile v cerkvi sv. Nikolaja v Danzigu, ter mu je dajala za berilo nedeljske evangelije, ki jih je Mussolini prebiral ob svitu adventne sveče. (Lepa krščanska navada je, da se za advent naredi venec s štirimi svečami; vsak adventni teden se prižge ena sveča več.)
Tedaj pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Diktator je prosil za duhovnika, da bi ga spravil s Cerkvijo in z Bogom. Načelnik okrožja Förster je to željo sporočil Hitlerju. Hitler je dovolil, da Mussolinija obišče duhovnik, toda pod pogojem, da ostane zadeva popolnoma tajna, zlasti da o njej ničesar ne zve Himmler.
Tako je nekega večera v tednu med drugo in tretjo adventno nedeljo pater Zenzen čakal v avtomobilu okrožnega načelnika z
Najsvetejšim v plašču, da ga popeljejo k Mussoliniju v neko mračno lopo. Toda Himmler ga je prehitel. Nenadoma se je pojavil v betonskem zaklonišču Hagelsberg in je učiteljici zagrozil s takojšnjo smrtjo, če bi kdaj pustila kakega duhovnika pred Mussolinija.
Naslednjega večera so se dva SS-čaistnika, Mussolini, gospodična B. in zdravnik iz Monakovega v nekem oklopnem avtu odpeljali v vsej tajnosti iz Hagelsberga v smeri proti Vzhodni Prusiji.
Tam nekje so pripravili novo bivališče Mussoliniju in ga dobro zaščitili. Učiteljica je sklenila, da takoj prosi duhovnika v so sednr vasi, naj prinese Najsvetejše. Ponoči je odšla v župnišče in po telefoničnem razgovoru s patrom Zenzen-om v Damz/gu je duhovnik izročil gospodični B. posvečeno hostijo.
Nekaj ur nato je učiteljica z Mussolinijem molila kesanje in mu je dala sveto obhajilo, katerega je prejel prvikrat po mnogih letih.
Četrto adventno nedeljo je učiteljica prinesla v skrivališče dve drugi hostiji, ko se je vrnila z uradnega obiska v Danzigu. Ta-ko je tudi na Božič 1944 med 5. in 6. uro Mussolini prejel iz njenih rok sveto obhajilo. Nekoliko pozneje, proti osmi uri zvečer, se je v skrivališču pojavil Adolf Hitler. Gospodična B. pravi, da je Mussolini z njim pozneje sedel k božičnemu drevescu in je skupno z njo ter zdravnikom pel ,,Sveta noč, blažena noč”, „šef nemške države” pa ga je medtem držal za roko.
Nekoliko kasneje se je Hitler poslovil od gospodične B. ter ji je za slovo rekel beseele: „Pa je bil vendarle lep Božič!”
•
Mi.pa moramo na koncu tega poročila reči samo eno: „Usmiljen je Bog in čudovita so pota božje milosti!”
. /Hajdino zlata
-p'var let j)0 prvi svetovni vojni me je sneženi december našel na jugu domovine. Naše vojaško življenje je bilo vsled stalnih napadov bolgarsko-alban-skih kačakov še vedno v „vojnem” stanju. Zato tudi ni bilo v vojašnici nobenih priprav za proslavo „badnjaika”, kot je bila to navada v drugih mirnejših krajih.
V	mestu še nisem imel znancev. Ljudje so se zapirali vase. Tako me je zaneslo na sveti večer s tovariši v mestne kavarne. Nekateri1 so se lotili čevapčičev, jaz pa sem grizel orehe in čokolado in zalival s čajem. Drugi so mislili, da sem bolan. V resnici pa sem bil v mislih pri materi in sem se njej na ljubo postil, kakor so se tedaj postili doma. Doma so jedli krhlje, jaz sem si pa za postno jed moral izbrati pač to, kar sem dobil.
Ko smo stopili v drugo kavarno, smo zagledali v njej vojaško patrolo. Vodnik pa-trole je bil že dobro „nacukan” in nesposoben za službo. Nekateri so menili,.naj ga razorožimo in pošljemo v vojašnico. Drugi pa so se bali, da bo prišel tako pred vojno sodišče, in so predlagali, da gre kdo od nas na pregled pet kilometrov oddaljenih straž cb muuicijskih skladiščih.
V	prerekanje je posegel pijani narednik: „Tisti, ki to predlaga, naj gre na pregled straž, jaz ga pa počakam, s kuhanim vinom in hvaležnim srcem!” V občem krohotu sem iztrgal naredniku patrolni list iz rok, pomignil vojakom in odgalopiral iz mesta v temno sneženo noč.
Premraženi konji so z veselim prhanjem brzeli naprej. Meni je počasi začenjal lezli v kosti mraz. Za nočno službo sem bil prelahko oblečen. Začel sem si dajati poguma s petjem, pa ni šlo. Burja je neusmiljeno pihala in mi zasula usta s snegom. Trmasto sem končno zavil proti municijskemu skladišču. Približam se stražarju, a ne začujem običajnega „stoj”. Vso stražarnico je zame-tel sneg. Skočim s konja in začnem z rokami odmetavati sneg. V kotu je čepel vojak, še vroč. Krepko sem ga stresel, pa bi ga skoraj «tresel v lastno škodo. Vojak je vzkliknil „Stoj!”, me odbil od sebe in v hipu sunil z bajonetom proti meni. Bliskovito sem ga odrinil in mu potisnil revolver
na čelo, češ: ne streljaj, saj nisem kačak. Se danes ne vem, kaj naju je .tisto sveto noč obvarovalo, da se nisva pobila.
Pregled stražarjev je bil hitro opravljen. Topla kava mi je ogrela premrle ude in nazaj grede sem si izbral pot olj potoku mimo vasice Dabnice. Konj je poznal ozko pot in veselo galopiral. V temi je na ovinku naenkrat vstalo nekaj črnega pred mano, a prepozno. Zadel sem vanj in ga prekopicnil v potok. Leva noga me je zabolela. Zdelo se mi je, da sem jo zlomil. Zadržal sem konja in zaklical vojakom, naj pogledajo, kaj je padlo v potok. Našli so starca z osličkom. Le malo potolčena s,ta bila in hitro postavljena na pot. Starec sploh ni vedel, kako se je znašel v potoku.
V as je bila izumrla. Vse je spalo, tudi psi. Le v eni hiši ob rebri iznad poti je brlela luč. Ko smo prihajali bliže, smo zaslišali pesem „Sveta noč, blažena noč . . .” Ni mi dalo miru in iz vseh pljuč sem zapel obenem z glasom, ki je donel iz hiše. še burja je zatulila po melodiji, ki se je razlila proti skalnatemu hribovju in se odbila.
Vrata so se odprla. V soju svetlobe se je prikazala ženska: „Za božjo voljo., če ste Slovenec, prosim, stopite noter!”
„Srčno rad!” sem odgovoril in poln radovednosti stopil v hišico.
„Majda sem,” je rekla žena. „Tole je moj mož, Brana, tale drobiž pa so najini
NAŠA ZVEZDA
Zvezda mila je migljala in naš rod vodila je; lepše nam ta zvezda zala nego vse svetila je.
Toda, oh zn goro utone, skrije se za temni gaj; vprašam svetle milijone, vrne li se še kedaj.
Pridi, zvezda naša, pridi, jasne v nas upri oči, naj moj dom te zopet vidi, zlata zvezda srečnih dni.
Simon Gregorčič
otroci.” Ko pa je zagledala mojo uniformo, se je prestrašeno začela opravičevati, češ naj oprostim, ker me je kar tako nagovorila.
„Pustite!” sem dejal. „Kar po domače, kot pri nas v Sloveniji, v naši domovini...”
V 'kotu soibice je stal brinjev grm, okrašen s papirnatimi okraski, jabolki, orehi in kostanji. Na vrhu je svetila edina sveča, blagoslovljena sveča pri hiši za vsak prmer. Res preprosto, ubožno, a tako prikupno lepo, da se mi je takoj priljubilo in zdelo se mi je, kot da sem pri starih znancih. Tri kuštrave glavice so me izza maminega krila zvedavo pogledovale. Oči so jun švigale od mene do grmička, kjer so bili fezuščkovi darovi: trije pari ličnih opank in pisanih nogavic, delo njih staršev.
„O, kako lepe opanke vidim,” sem dejal in v vsako naskrivaj spustil po srebrnik, v najmanjše pa še edino preostalo mi čokolado. Mati je razdelila otrokom darila. Zapeli smo še par pesmic, ki so se j’h otroci naučili od matere, ki je bila dobra pevka. Mali Milan si ni mogel kaj, da ne bi opank takoj poskusil. Sedel je ha sredo sobe m obul nogavice in si nataknil opanke. Malo se je zasukal, da bi se pokazal, kako je lep, a se je nenadoma skremžil m obrnil proti mami.
„Kaj ti je, ljubček?” je rekla1.
, Žuli me!” je zastokal mali.
„Ni mogoče,” pravi oče. — „Sezuj se!” Pogledala sta z očetom v opanek in našla de-sbt'co 'n košček čokolade. Presenečenja ni b'lo konca ne kraja ...
Odprla so se vrata. „To je pa naš dedek!” ;e rekla žena. ,.V mesto je šel po sladkor in kavo za praznik.”
Ozrl sem se. Pri vratih je stal starček, k! sem ga malo prej prevrn'1 v potok s svojimi vojaki. ..
„Ste gotovo radovedni, kajne, kako sem zašla sem?” je še dejala žena. „Rojena sem v Prekmurju. Sirota brez očeta in matere sem služila' v Mariboru pri daljni sorodnici, gostilničarki. Tam sem spoznala Brano, ki je služil tam vojake. Po' prestanem roku sem odšla z njim. Rada sem ga imela in ga imam še danes. V Makedonijo me je
pai spravila želja za zlatom. Brala sem, kako ljudje v Ameriki hitro obogate. Tja nisva m'oglai. Ko se je pa govorilo, da je naša Amerika Makedonija, sva jo mahnila sem. Izkopala sva si svoje bogastvo — srečno družinsko življenje — našla zlato: srčno dobrega dedka. Z možem sva se že spričkala zaradi gospodinjstva, z dedkom pa še nikdar. Za očeta in mater mi je na svetu!”
Vstal sem in zastokal. Vse me je pogledalo. Videli so, da šepam. „Nič, nič, to je kazen božja, ker sem vašega ljubega dedka poslal z osličkom vred drsat se v potok ...” sem se nasmejal. „Jutri bo že dobro! Hvala vam za tako lep, domač sprejem in za če-, prav skromni, a v srce segajoči božični večer. Nikoli ga ne bom pozabil.. .”
Odjezdili smo proti vojašnici. Naša srca so bila polna domačnosti in prelepega božičnega razpoloženja, daleč od domače zemlje. Majdine besede mi niso šle iz spomina: „Želela sem bogastvo in sem ga dobila v srečnem družinskem življenju. Našla sem tudi zlato: srčno dobrega dedka, ki mi je za očeta in mater ...”
Ap
Spomini iz davnih časov
„Naša luč” nujmo priporoča slovenskim staršem, ki žive v tujini, naj skrbe, tla njih otroci ne pozabijo svojega materinega jezika.
Jako lepo! Le čudim se, da so taka priporočila sploh potrebna. Ne gre mi v glavo, kako je mogoče, da se med slovenskimi starši najdejo tako malo slovenski. Naj navedem zgled, ki sem mu bil priča proti koncu prejšnjega stoletja.
G. Krušič je bil sloveč profesor veronau-ka na celjski višji gimnaziji. Pri njem so stanovali sin in dve hčerki njegovega brata, ki je bil uradnik na Dunaju. Ti otroci so bili rojeni v cesarskem mestu ter so tam dovršili ljudsko šolo, potem pa so prišli v Celje, kjer so učenje nadaljevali. Sin je bil moj sošolec na slovenski gimnaziji.
Mimogrede omenim, da je bil v tistih davnih dobah „šport” slovenskih študentov v Celju — pretepanje z mlado nemškutarsko
\Jt5tii dzgadUi
Deveto poglavje
.kor mi je pravil moj prijatelj N., prav tako :n z njegovimi besedami vam povem tudi jaz:
Med drugimi funkcijami sem opravljal svoj čas tudi službo pomožnega šoferja v zdravilišču T. Nekega dne mi reče u-pravnjk:
„Ali bi hoteli peljati tega prašiča v L. Ravnatelj tamkajšnje bolnišnice mi ga bo zamenjal.”
Zvezali smo pujska, ga vrgli v zaboj, zaboj v avto, pa ha jdi na pot. Fant, kaj pa če ni to kaka potegavščina, mi je šinilo v glavo nekoliko pred prihodom. Sklenil sem biti skra jno previden.
Privozil sem pred bolnišnico in vstopil v pisarno, kjer so me že poznali. Pros:l sem jih, naj pokličejo ravnatelja. Kmalu je stal pred menoj.
divjačino. Tu in tam krepka zaušnica temu in onemu je bilo, po naših mislih, zelo zaslužno, skoroda bogoljubno „delo za narod”. Na „bitko” je moral biti pripravljen vsak, koder je šel. Krušič je zalegel za štiri. Hrust, da malo takih, toda miren. Napadli so ga samo v trumah. Z vseh strani je letelo po njem, a se ni ganil, dokler se mu ni zdelo zadosti; tedaj je samo zamahnil in vse je odletelo: eni po tleh, druge pa je odnesla odbežna sila.
Toda povedati hočem nekaj drugega. Leta pozneje sem govoril z očetom teh treh. Med drugim sem mu izrazil svoje začudenje, da so njegovi otroci, ki so vso prvo mladost preživeli v nemškem mestu, govorili slovenski prav tako gladko kakor mi drugi. In veste, kaj mi je povedal? Poslušajte:
„Mi doma n:smo nikoli govorili drugače kakor slovensko. Nemščine so se mali naučili šele v šoli.” — Tako je bilo v davnih časih.	Star Konjičan
„Zdaj sem ga pa pripeljal,” sem povedal čisto na kratko. Ako je res telefonsko obveščen, kot je trdil upravnik, bo že vedel, koga sem pripeljal, ako ne, bo pa „hec”, tako sem pravilno sklepal.
„Vaš upravnik bi me bil lahko o tem prej obvestil,” je resno odgovoril ravnatelj ter se obrnil k sestri, rekoč: „Pripravite posteljo; upam, da je katera prazna.” — Men' je pa stav''! vprašanje: „Ali je bolnik že dolgo bolan? Kakšno bolezen ima? fe nevarno?”
Bil sem neveden, samo to sem odgovoril, da mora b ti nevarno, ker je zvezam.
„Pokličite bolničarja, da ga bo odnesel gor,” se je ravnatelj zopet obrn i k sestri.
„Ne vem, če bo dovolj eden,” sem pr’-pomnil. „Povedal sem vam, da je zvezan, pa grize tudi. V zaboj smo ga morali dati.”
Sestra se je prekrižala, ravnatelj je pa naročil kar štiri močne bolničarje. Kmalu so bil: tu, opremljeni z nosilnico, vrvmi in prisilnim jopičem za norce.
„Pojdimo zdaj!” je povedal ravnatelj in stopil naprej, za njim jaz, nato sestra, kateri so sledili bolničarji. Nikdo se ni upal približati avtu, še bolničarji so drug drugega por v ali, naj vendar kdo odpre vrata avtomobila,.
Mene je tako lomil smeh, da sem moral /a trenutek nefkam izginiti. Ko sem prišel k avtu, so bili bolniški strežniki že odprli avto in eden je zaklical: „To je prašič, gospod ravnatelj, pravi prašič.”
Ta še vedno ni razumel; mislil je, da se je bolnik tako ponesnažil. Bolničarji so morali ponoviti — ker ravnatelj jim je ukazal, naj nesejo bolnika v kopalnico in gai tam osnažijo — morali so torej ponoviti, da to ni bolnik, da ni človek, ampak svinja, prava štirinožna svinja.
Ravnatelj je prišel bliže ter vzrojil nad menoj: „Norčujte se iz drugih, če hočete, z menoj se ne boste. Vaš „špas” vas bo drago stal.”
Pojasnil sem mu, da je vse to upravnikovo maslo in naj se nad njim znese, ne pa nad menoj.
Res mu je šel takoj telefonirat.
Ko sem se vrnil na T., me je pa zopet upravnik grdo gledal. „Kaj vam je za vraga vendar prišlo na um?” mi je rekel.
„Kdor drugim jamo koplje sam vanjo pade,” sem odgovoril. „Vi ste hoteli mene potegniti in ste jo sami iztaknili. Jaz bi moral biti hud, pa ne vi.”
Tisti dan sva se nekoliko rezervirano gledala, drugi dan in še večkrat potem sva se pa oba in še drugi z nama vred pošteno smejali.	J. J.
IZ DOMOVINE
Nove znamke, ki so jih za Jugoslavijo izdelali v Švici, predstavljajo zdravilne in industrijske rastline: hmelj (5 din), tobak (K).— din), mak (15.— din), lipa (17.— din), kamiPca (25.— din), žajbelj (30— din), šipek (50.— din), encijan (70.— din), zajčji mak (100.— d:n). — V Ilirski Bistrici je 40 sadjarjev iz brkinskega predela razstavilo svoje sadje. — Podobna raistava je bila v Tolnrnu. Največ je bilo na razstavi jabolk. — Na Jesenicah na Gorenjskem so odprli tehnično srednjo šolo. — V opekarni Radomlje je vodstvo prikrilo državi skoraj milijon dinarjev in ga porabilo za prepla-čevanje delavcev, za nakup pijač in jedi na raznih priredb vab.
Ljubljanski krojač Josip Jelovšek je pokazali, da zna narediti moško obleko le iz
dveh metrov blaga. Seveda mora biti tista oseba pravilno raščena, 170 cm visoka in blago mora biti široko najmanj 152 cm. — V Dolenjskih Toplicah je v jeseni vzcvetela jablana v sadovnjaku gospodarja Šobarja, v bližnjem gozdu pa gozdne jagode. — Na kolodvoru v Zalogu pri Ljubljani je sredi oktobra, tovorni vlak zavozil v premikalno skupino 19 vagonov. Vlakovodja je izgubil življenje, strojevodja pa je bil laže poškodovan. —
V Filovcih pri Murski Soboti že dal j časa vrtajo v zemljo, da bi prišli do plina ali nafte. Iz globine 2430 metrov je sedaj bruhnila na dan ogromna količina zemeljskega pFna, pozneje pa tudi nafta. Tako se obetajo novi časi za to malo vasico. — V Bologni (Italija) je bil odlikovan z zlato kolajno Josip Kranjčič na tekmovanju najboljših evropskih čevljarjev. Tako je postal slovenski čevljar najboljši evropski čevljar. — 100 let je dočakal Jožef Susič iz Kle-nja pri Šempetru v Beneški Sloveniji.
Visoka šola (Akademija) za likovno umetnost v Ljubljani je praznovala 10 let obstoja. — V Topolščici bodo odprli nov trakt zdravilišča z 80 posteljami. — V novomeškem okraju primanjkuje 5 živinozdrav-n!kov, pišejo časop:si. — Za Vse svete je začelo snežiti tudi v Ljubljani. Na Jesenicah je bilo 2 stopinji pod ničlo mraza,. — Splošna boln:ca v Mariboru je slavila 100-let-nico'. — Hotel „Union” v Ljubljani praznuje letos 50 let obstoja. Bil je to svoj čas prvi moderni gostinski obrat pri nas in je še danes med prvimi.
VERSKE VESTI
Na praznik Kristusa Kralja je praznoval nadškof kardinal dr. Alojzij Step'nac 25 let, odkar je bil posvečen za duhovnika. Sedanji rež'm mu še vedno onemogoča škofovsko delovanje in ga drži konfiniranega v rojstni vasi Krasič blizu Karlovca. Nadškof bi lahko odšel v tujino in še plačan bi bil za to, če bi mu šlo za dobro njegove osebe. Toda on potrpežljivo, prenaša s svojim narodom usodo da'našnjega režima. Zato uživa tudi v srcih ljudi take simpatije, kot jih doslej še noben jugoslovanski odličnik ni. — V Gorici so pokopali preminulega č. g. Stanka Staniča, odličnega duhovnika in nesebičnega kulturnega delavca.
*X* niz mf8t naših t'flfaköt) *
...........................................................
ANQLIJA
VSEM SESTRAM IN BRATOM PO SIRNEM SVETU ŽELIMO SLOVENKE IN SLOVENCI V VELIKI BRITANIJI BLAGOSLOVLJENE IN MILOSTI POLNE PRAZNIKE ROJSTVA GOSPODOVEGA IN SREČNO NOVO LETO 1956.
Krsti: V cerkvi sv. Jožefa v Bedfordu sta bila krščena v soboto 5. novembra Brigita Fras in Franc Rudolf Rožman. —
Poroka: Pred oltar rožnovenske cerkve v Leedu sta stopila 20. oktobra Lina Casoli in Janko Čadež. — Vsem iskrem) čestitamo!
Miklavževi večeri: Sv. Miklavž se bo o-glasil tudi .po domovih, posebej pa še skupno in sicer v Londonu v nedeljo, 4. decembra po blagoslovu ob 5. popoldan; v Rochdale, Lancs., pa v soboto, 10. decembra ob 5 popoldne v dvorani dekliške šole Beechwood na Manchester Road. Povsod seveda s spremstvom. Vsi toplo vabljeni!
Spoved za Božič: Kot vsako leto, bo tudi letos prilika za spoved pred prazniki in sicer: Aberdare, Wales, 3. dec. pred mašo, ki bo ob 10. uri. — V Bargoed istega dne popoldan ob 4. — Coventry na praznik 8. decembra zvečer; ob 8. je sv. maša. — Cannock v petek, 9. dec. zvečer. — Rochdale v* soboto, 10. dec. v cerkvi sv. Janeza Krstnika pri kolodvoru med 3. in 4. uro pop. ter zjutraj v nedeljo v konventni kapeli do maše ob 11. uri. — Bradford v nedeljo zvečer, 11. decembra z mašo. — Bedford v soboto, 17. decembra od 4.30 do 5.30. — V Londonu na sveti večer in povsod drugod po dogovoru. — Vsak, kdor bi želel biti za .praznike v Londonu ter bi želel prenočišče, naj se javi na „Naš dom”. — Na SVETI DAN bo v 'kapeli sv. maša ob 11. dopoldne S petjem božičnih pesmi. Popoldan ob 3. uri pete litanije z blagoslovom.
„Naš dom” je dobil telefon in sicer London Reliance 6655. — Ustanovljena je tudi pisarna za tisk. Vse na novo izšle 'knjige so tam na razpolago. Pisarna posreduje tudi pri nakupu angleških knjig.
t Henrijeta Lipnik. Prvi petek v novembru je v Londonu preminula gospa Henrijeta Lipnik, roj. Marinčič, v starosti 52
let. Trpela je dolgo na raku, a je s popolno vdanostjo prenašala težke bolečine. Tu zapušča le sestro, ki je zanjo skrbela v času dolge bolezni. Pokopana je bila 10. novembra na pokopališču Kensal Green v Londonu. — Naj počiva v miru! Žalujoči sestri naše iskreno sožalje!
BELC/IJA
L I E G E - L I M B U R G
Zvonovi Vseh svetnikov so v Waterscheju in Eisdenu privabili lepo število rojakov k slovenski službi božji. Popoldne smo se zbrali na pokopališču v Eisdenu, da obiščemo grobove našT dragih pokojnih, katere so zveste in ljubeče rolke lepo okrasile ter prižgale male svečice, ki so ljubko trepetale v hladnem jesenskem popoldnevu. Ob glavnem križu je moški zbor ubrano zapel nekaj žalostink, duhovnik je spregovoril v spomin mrtvih in pobudo živih, na*-to pa smo skupno molili za naše drage pokojne v tujini in domovini.
Večno zvestobo sta si obljubila v Eisdenu g. Rudi Bevc in gdč. Elizabeta Planina. Gdč. Zora Lampret se je v Eisdenu poročila z g. Jedlinskim Branislavom. Obema paroma iskreno čestitamo z željo, da ju Bog blagoslovi.
G. Banči Simone, ki se je težko poškodoval na motorju, se je že mogel ozdravljen vrniti na svoj dom.
Po dolgi in mučni bolezni je vdano v Gospodu zaspal rojak g. Čater Franc iz Meche-lenai. Žalujoči ženi ge. Jožefi, sinu in hčerkama izrekamo iskreno sožalje. Pokojnika pa se spominjajmo v molitvi! Rojaki iz Benečije v Micheroux žalujejo za Valentinom Dornjak, ki je prišel pod avto.
m
Hvaležni vam bomo, dragi rojaki, ako se boste ob koncu leta spomnili tudi našega lista, katerega edini vir so velikodušni prispevki čitateljev.
Opozarjamo na novo telefonsko številko izseljenskega duhovnika (52.36.55)1
ROJAKOM na področju Liege-Limburg in vsem
naročnikom Naše luči icli blagoslovljen Božič in srečno novo leto izseljenski duhovnik
Vinko Žakelj,
Rue de la paix 16, Liege. — Telefon 52-36-55.
CHARLEROI — MONS
Jesenski dnevi so potekli med nami brez kaikšnih ipomembnejših dogodkov. Oni, ki so obiskali domovino, so se vrnili. Sem in tja pride kdo tudi od tam pogledat sem, kako se živi tukaj.
Zadnjič nismo poročali o nesreči, ki je zadela Borjančevo družino v Lodelinsart. 21-letni sin Egidij je zadel s kolesom v avto in drugi dan umrl v bolnici. — Podobno je izgubil življenje še drug Slovenec iz Italije, Emilio Moderjan, ki je prišel pod tramvaj. Doma v Benečiji zapušča mlado vdovo in dva otroka, brez vsakršne podpore. — Tretji umrli je Viktor Bukovac, doma iz Topolovega {Slov. Benečija). Zapušča tudi dva majhna otroka. Bolehal je že dolgo časa na malariji, ki so se ji pridružile še druge bolezni. — Molimo zanje!
V Lodelinsart se je poročila gdč. Antonija Zrimšek z g. Donatom Malone. Želimo jima veliko sreče na skupni poti v življenju.
ZA BOŽIČ in novo leto želim vsem poznanim mnogo sreče. — Zdravko Reven, slov. duhovnik v Charleroi.
ZAHVALA
Društvu svete Barbare v Eisdenu se prisrčno zahvaljujeva za prelepo poročno darilo. — Obenem se zahvaljujeva tudi fantom Slomškovega krožka in pevovodju g. št. Roglju za podoknico in ostale pesmi, ki so jih občudovali vsi gostje.
R e v i n š e k Stanko in Zinka
FRANCIJA
Ttaciz
DECEMBER V PARIZU. - V nedeljo, 11. decembra (ob peti uri popoldne, 80 rue Vaugirard) BO DAROVAL, SVETO MASO ZA SLOVENCE PARIŠKI POMOŽNI ŠKOF Son Excellence msgr. RUPP. VELIKA ČAST JE, DA PRIDE MED NAS ZASTOPNIK PARIŠKEGA KARDINALA, ZATO JE NAŠA DOLŽNOST, DA SE ZBEREMO V CIM VEČJEM ŠTEVILU 1
Božič: Polnočnica bo na sveti večer ob enajstih v kapeli, 51 rue Vaugirard (na drugi strani ulice, ravno nasproti naši običajni kapeli). Prilika za sveto spoved od pol enajstih naprej. — Božične večernice bodo ob pol štirih popoldne v običajni kapeli (80 rue Vaugirard).
Novo leto: Sveta maša cfb petih popoldne v kapeli, kot po navadi.
Poroka. — 15. oktobra se je poročila Ana Matuš s Francozom Cadic. Naše čestitke!
CREUSE. — V nedeljo, 16. oktobra, smo se zbrali pri slovenski sveti maši v Toulx-Ste. Croix. Vkljub slabemu vremenu smo prišli v lepem številu.
Naročniki v 'bližnji in daljni okolici Pariza se naprošajo, naj se čimprej poslužijo priloženih položnic. List se vzdržuje edino z naročnino, katero mora poverjenik v redu plačevati!
Vod JUiUsetnbuctyotn
TUCQUEGNIEUX-M ARINE. - Naši ljudje so se vrnili iz obiska domovine. Kaj pripovedujejo? Stari Rimljani so rekli: „Kolikor glav, toliko misli.” V tem kraju je tako, v drugem drugače, vsak po svoje misli in vsak po svoje doživlja. V treh stvareh so si pa vsi edini: Slovenija je lepa dežela. Slovenski narod je priden in zdrav. Večkrat je že vihar vse razdejal, kot poje pesem, narod pa je in bo obstal. Tretje je pa to, da temu narodu nihče nikoli ni še vzel vere in Boga, pa naj je to poizkušal s silo ali pa z zvijačo.
V zadnjem času moramo zabeležiti dva obiska. Najprej nas je obiskal gospod iz Holandije. Snemal je po vsej Franciji na magnetofon naše lepo petje, godbo, govore in deklamacije, da to ponese prevz. g. škofu Rožmanu za njegov 25-letni jubilej v Ameriko.
Kot vedno nas je potem — o Vseh svetih — obiskal tudi msgr. Stanko Grims, nam dal priliko za spoved in nas z njemu lastno, krepko in privlačno besedo vzpodbujal, naj ostanemo verni ter molimo za rajnke. — Tu in tam živeče Slovence družijo pisma, časopisi, radijske ure itd., zvezo z umrlimi pa najdemo v molitvi. Obiskal in tolažil je tudi naše bolnike: gospo An-žlovarjevo, gg. Senegačnika in Zorka.
6b toMnšlu ynt\i
MtRLEBACH IN OKOLICA
V zadnjem času jc bilo več krstov. Prijavljena sta bila: V Creutzwaldu: Lilijan Strmljan, hčerka Ivana in Melanije Stnnljan, rojena 16. 10.; v Girau-mont pa je razveselil svoje starše Vučko Pascal, ki dela družbo že 9 bratom in sestram. Tem kakor neprijavljenim želimo veliko sreče v življenju!
Poroke: Na francoski narodni praznik 11. novembra sta se poročila v Creutzwaldu naš znani krojač Turšič Ferdinand z Antonijo Gubenšek, doma v vasi Lesično pri Celju. V Amneville se je poročila hčerka 7-članske družine Rudež z domačinom, v Knu tange pa Domov sin z domačinko. — Vsem novoporočencem želimo, da bi v miru in zadovoljstvu razveseljevali drug drugega!
Smrti: Iz Moutiers je prispela žalostna vest, da je večletni bolnik Ličan Anton, rojen v Križah pri Vipavi, za vedno zapustil svojo družinico in se preselil v lepše življenje. — V Freym'ngu sta odhiteli v srečnejšo večnost: ga. Škufa Marija, rojena v Trbovljah, umrla 4. 11., previdena s sv. zakramenti, in mati Kukovič Angela, stara 71 'let, umrla 5. 11., previdena s sv. zakramenti. — Vsem rajnim želimo večni mir in pokoj, sorodnikom pa izražamo globoko sožalje!
Prijateljem bolnikov spročamo, da so poleg drugih bolnikov pripeljali v petek 4. 1 L v bolnico na Hochwald zopet g. Ribiča, ki se je v zadnjem času čutil bolj slabo.
Red službe božje:
a) Za praznik Brezmadežne:
5.	12.: prilika za sv. spoved: ob 15. uri: Ste Marie aux Chenes. — Ob 16.30 uri: Moutiers.
6.	12. (torek): prilika za spoved od 7.30 do 8. ure, nato sv. maša v Piennes.
7.	12. (sreda): prilika za spoved od 7.30 do 8. ure, nato sv. maša v Giraumont. — Zvečer od 6. do 7. ure: spoved v Tucque-gnieux.
8.	12. (praznik Brezmadežne): v Tucque-gnieux. Spoved in sv. maša bosta sporočeni po listkih!
9.	12.: Tucquegnieux: sv. maša ob 6.30 uri.
I») Za božične praznike:
18.	12. (nedelja) zjutraj ob 10: Merle-bach. — Ob 7. uri zvečer sv. maša v Au-metzu (spoved v Aumetzu od 6. do 7. ure zvečer).
19.	12. spoved v Aumetzu od 7—7.30, nato istotam sv. maša. — V Audun-le-Tiche: spoved od 15. do 16. ure. — V Boulange: spoved od 16.30 do 17. ure.
20.	12. (torek): Algrange: spoved od 7. do 7.30, nato sv. maša.
21.	12. (sreda): Habsterdick: od 7. do 8. ure spoved, nato sv. maša.
22.	12. (četrtek): Creutzwald (Neuland): od 7. do 8. ure spoved, nato ob 8. uri sv. maša.
23.	12. (petek): Cite Jeanne d’Are: od 7. do 8. ure spoved, ob 8. uri sv. maša.
24.	12. (sobota): Merlebach: ob 6. uri sv. maša, nato spoved do 8. ure in od 15 do 15.30 v župni cerkvi.
25.	12. (Božič): Hospice Ste. Elisabeth: ob L uri ponoči sv. maša; od 12. do L ure ponoči spoved. — Ob 10. uri zjutraj sv. maša v isti kapeli in po tej še ena tiha sv. maša. — Spoved: od 6. do 8. ure v župni cerkvi, od 9. do 10. ure v kapeli.
26.	12. (sv. Štefan): spoved v Creutz-wald-Neuland: od 8. do 9. ure. — Maroco: od 7. do 8. ure. — Sv. maša ob 9. uri v kapeli Neuland, pri kateri poje merlebaški cerkveni zbor.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem
Grims Stanko, izselj. duhovnik.
MARSEILLE. — Tri Slovenke živijo tukaj v samostanu č. sester sionk. Sestra Neža je doma blizu Brezij, ki jih že 46 let ni videla; sestra Davorina je doma iz Mirne na Dolenjskem; s. Rudolfina, Gorenjka iz Dovjega pod Triglavom, pa je tu že 17 let.
A. M.
HOLANDIJA
HEERLERHEIDE
Na Vseh svetih dan smo imeli v kapeli pri sestrah sv. mašo za pok. p. Teotima in vse pokojne Slovence, ki so umrli na Ho-land.kem. Popoldne smo imeli v župni cerkvi sv. rožni venec, pridigo in litanije vseh svetnikov. Nato smo odšli v sprevodu na 'pokopališče, kjer smo zapeli nekaj žalostink
in zmo'lili molitve za rajne. Mnogi so ostali na pokopališču, da se pogovore z Bogom in svojimi dragimi. Ob 4 popoldne pa so pevci ZVONA pri Mariji Pomagaj v Heer-lenu na samostanskem pokopališču počastili p. Teotima s par žalostinkami. Tako smo v lepem jesenskem dnevu končali obisk naših rajnih in se zopet vrnili v svoje domove, od koder so mnogi na večer v duhu poromali še v domovino.
Dne II. decembra bo počastila Zveza društev sv. Barbare našo rudarsko patrono. Ta dan se bomo zbrali vsi Slovenci — posebno društva — ob 3. uri popoldne na Sittarderweg v Heerlenu. Pri oltarju sv. Barbare bodo litanije in molitve na čast naši patroni. Zatem se bomo zbrali v dvorani, kjer nas bo že čakal sv. Miklavž s svojimi darovi. Kljub temu pa bo obiskoval sv. Miklavž pridne, male in velike otroke tudi po kolonijah.
Na prvi adventni ponedeljek (28. XI.) je praznoval 50 let življenja g. Anton Ko-zole, krojaški mojster in zvezni blagajnik. Bog ga živi še mnogo let v ponos in vzgled našim izseljencem v tujini!
Končali smo „vinske trgatve”, ki pa letos na splošno niso preveč „obrodile”. Veselja in dela pa tudi letos ni manjkalo. —
Zopet je bila pri nas č. s. Justina. To pot so se zbrala vsa dekleta pri Železnikovih. Marsikaj lepega so slišale in videle. Požrtvovalni sestri bodo, morale ostati do smrti hvaležne; pa ne samo one, ampak vsi izseljenci na Holandskem.
Vsem rojakom v Limburgu in po svetu želi odbor DmStva sv. Barbare Heerlerheide — Brunssum vesele in zadovoljne božične praznike ter srečno novo leto 1956.
EYGELSHOVEN
Tudi mi smo počastili svoje rajne. Že v mraku smo se zbrali na pokopališču, kjer ■slo pevci 3KRJANÜKA zapeli nekaj ža-lostink in nato smo zmolili molitve za naše rajne na pokopališču izven domovine in pa doma.
Tudi naše društvo želi vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto Gospodovo 1956.
L I N D E N H E U V E L
Bolan leži že od Vseh svetnikov g. Jože
Ložnik. Vsi „Lipljani” mu Želimo skorajšnje okrevanje. — Nesrečna tetka bolezen je obiskala tudi Mavričevo Lonco. Imela je nogo v mavcu (gipsu) kar več tednov. Sedaj pa se uči znova hoditi.
Tudi Rojnikovi so dobili obisk, a ne iz Koroške, ampak iz domovine. Obiskala jih je sorodnica Draga Ocvirk. Če ne bo „predraga”, jo bomo morda kar tu obdržali!
Tudi mi se pridružujemo ostalim rojakom z željo, da bi vsi Slovenci izven in v domovini praznovali v miru in zadovoljstvu božične praznike ter preživeli v sreči in zdravju novo leto 1956.
HOENSBROEK
Včasih obišče bolezen tudi Seličevo mamo, ki pa kljub svojim 80 letom pridno gospodinji sinu Francu. Enako boleha tudi Marko,nova mama, ki bo imela skoraj ves december praznike: na 8. rojstni dan in na 13. pa god. Vse najboljše!
Naj končamo tudi mi svdje novice z željo, da bi Jezušček blagoslovil in podelil mir vsem rojakom po svetu in doma. Veselo in blagoslovljeno novo leto 1956!
MAASTRICHT
Malo nas je, pa se ne damo v koš. Za praznik Kristusa Kralja smo imeli sv. mašo. Tudi za Božič nas bo obiskal Jezušček pri slovenski sv. maši. Vsem rojakom želimo vesele in blagoslovljene božične praznike ter srečno novo leto.
HORST - AMERIKA (DAV-Kamp)
Najnovejša slovensko-hrvaška kolonija na Holandskem se tudi oglaša. Smo begunci iz Avstrije in Italije in sicer 4 hrvaške in 4 slovenske družine. Do konca leta se nam bo pridružilo še nekaj rojakov. Upamo, da bomo z novim letom zapustili taborišče enkrat za vselej in prišli morda v Limburg, kjer bomo postali zopet pravi ljudje. Tudi mi voščimo vesele praznike in srečno novo leto. Na svidenje!
Blagoslovljene in vesele božične praznike in srečno novo leto Gospodovo 1956 želi vsem rojakom
ZVEZA DRUŠTEV SV. BARBARE (Z.a zvezo predsednik: Strrnan Leopold)
NEMČIJA
LANDHUT (Nondbayern). — V tukajšnjem okraju je še precej slovenskih družin. Nekaj je tudi samskih, obeh spolov. So tu-Jcaj po večini že od leta 1941, ko jih je kruta nacistična roka izselila od doma. Nimajo •prave zaposlitve, zato le Skromno živijo. Nezadostna podpora zadošča komaj za najnujnejše življenjske potrebščine. Najteže pa je za stare in onemogle. •	J. S.
CASTROP-RAUXEL III. - Veselo vest sporočamo, da je namreč naša rojakinja iz Castrop-Rauxel IV, Rüdstr. 38, Lucija Ši-
ZA VESEL KONEC LETA (Šale iz Janežičeve torbe)
On že ve. — Matija: „Pokojni Trpin je bil res najbolj potrpežljiv človek na svetu.” — Frenk: »Kaj si ga poznal?« — Matija: „Ne, to ne, toda že leto dni sem poročen z njegovo vdovo...”
Na plesu. — Gospodič: „Pri tej moderni glasbi človek že res ne ve, po 'kateri nogi naj ibi plesal.” — Gospodična: „Vsekakor bi prosila, da ne po moji.”
Milo za drago. — Brliznik: „Kaj, ta onega ■na vaši glavi naj bi bil klobuk ...?” — Fr-liznik: „Kaj, ta onega pod vašim klobukom naj bi bila glava?”
Križ s pijancem! — Pijanec zibaje se po ulici modruje svoji ženi, ki ga vleče domov: „Tako je življenje: medveda tare lakota, psa bolhe, moža skrbi...” — Tedaj ga prekine žena: „Ženo pa. pijanec!”
Vsem slovenskim rodbinam v Stiring-Wendel in v Parizu želim prav vesele božične praznike in uspeha polno novo leto 1956. Zahvaljujem se za obilen obisk in se še v bodoče priporočam. LIZA TURNŠEK, 7 me Schoeneck, STIRING — WENDEL, Mosellc.
Spominjajte se ob božičnih darovih tudi tega lista, ki Vani dela družbo skozi vse leto! Izhaja le s pomočjo dobrih src naših izseljencev.
lic dočakala 80. rojstni dan. Gospa Šilic, roj. Repas 6. 12. 1875. v Skomarjah pri Konjicah, je prišla v Nemčijo leta 1910. Naslednje leto se je v maju poročila v Ham-bornu. V zakonu se ji je rodila samo ena hčerka, pa jo je ljubi Bog poklical k sebi že v njeni mladosti.
Zvesti in vemi katoliški ženi, ki črpa moč za prenašanje vsakdanjih težav iz svete maše in obhajila, prisrčno čestitamo. Naročnica je tudi „Naše luči”, „Vere in doma” in Mohorjevih knjig. Tukajšnji Slovenci ji čestitamo in želimo, da bi dočakala 100 let.
F. B.
MISIJONARJA BARAGA NA OLTAR1
Delo za proglašenje škofa Baraga za svetnika je zadnje čase dobilo nov zagon. V Parizu so odkrili 5 njegovih pisem Pariški družbi za širjenje vere. Zbirajo tudi njegove knjige.
Če more kdo od rojakov dobiti kje v knjižnicah naših društev ali od doma knjige. Friderika Barage „Nebeške rože”, „Od po-češčenja in posnemanja Matere božje”, „Obiskanje Jezusa Kristusa v presv. Reš-njem Telesu” in zlasti „Pripomoček, sveti rožni venec Bogu in Mariji dopadljivo moliti”, naj bo tako dober, da jih odstopi Baragovi zvezi, ker so te knjige važne. Naj se obrne do slov. duhovnika!
GORIŠKE MOHORJEVKE	*
Poleg koledarja, ki je skupen za celovško in goriško Mohorjevo druž|x>, sta izšli za letošnji Božič v Gorici knjigi: Ivan Pregelj, OTROCI SONGA in G. Th. Rotman, GOSPOD KOZAMURNIK, smešna povest s slikami. — Naroči jih lahko na naslov: Goriška Mohorjeva, družba, Riva Piazzutta 18., Gorizia, 1 talke
* * *
BLAGOSLOVLJEN BOŽIC želi vsem prijateljem in sodelavcem ,NrASE LUCI”
Uredništvo iti uprava.
I’ERIODIQUE
NA$A LUC
-ZA B I S.T R E Q L A V
KRIŽANKA 1956
venski Istri; 7 kratica za Ljudski odbor; 8 dva enaka soglasnika; 10 kazalni zaimek; 11 kratica za „apostol”; 12 osebni zaimek; 13 ploskovna mera; 14 soglasnik; 15 ali (hrvat-«ko); 17 soglasnik; 18 buča; 20 soglasnik; 21 samoglasnik; 22 samoglasnik; 23 vprašal-nica; 24 vzklik; 25 izraz pri kartah; 26 kralj puščave; 28 pijača; 30 soglasnik; 31 zaimek; 32 ako (pesniška oblika); 33 isto 'kot 22; 34 del voza; 35 pojav pri soncu ali luni.
Navpično: 1 zemlja; 2 božični kruh; 3 samoglasnik; 4 vzklik; 5 zadnji dan v letu; 6 če sta dva; 8 kontakt (lepo slovensko); 9 zadnji svetnik v letu; 16 pravi osel (oslovski glas); 19 samoglasnik; 23 vprašalnica; 24 ata; 27 otok na Jadranskem morju; 29 soglasnik; 36 soglasnik.
PISMO.
Družina je dobila pismo sina iz Sibirije. Že 10 let niso imeli glasu od njega. Odprejo pismo in berejo:
E-
Jaz sem zdravi / sem s Čehinjo kako / živ imam gre / Delam dva vam / Na otroka pišite / Polju vsi mi / Oženjen smo kaj. — Tone 3.
Uganite, kaj jim je sin pisal!
(Rešitev prihodnjič)
UGANKA
Kdo je ta, ki vse popije, vse posrka, kar dobi, sam pa nikdar niti zunaj niti znotraj moker ni.
\
(aouos)
REŠITVE IZ NOVEMBRSKE ŠTEVILKE Križanka:
Vodoravno: 1 lek, 4 sel, 7 ovo, 8 oni, 9 kad 1Ü lak. — Navpično: 1 lok, 2 Eva, 3 kod, 4 sol, 5 ena, 6 lik.
Dopolnilnica:
Fanik, Negu.š, Peron, Peter, Neron, BeneS, Horty.
UcedniU (ydtywacta:

A’o,
TISKARSKI ŠKRAT je v zadnji številki ponagajal. Naslov na str. 5. sc pravilno glasi: „Nikoli ne veš...” — Na str. 15 sc glasi naslov: „T uje (in ne: tri) knjige o Sloveniji”.
M. ZUPANČIČ, Francija: Prejeli smo prispevke. Enega objavimo v februarski številki, ker je za tedaj primeren; drugi bo moral počakati do novembrske številke, ker letos ni mogel priti v list. Hvala Vam.
A. JANEŽIČ, Belgija: Smo prejeli vse poslano in objavimo ob priložnosti tudi ostalo.
MARTIN G., Heerlerheide (Holandija): Hvala za ilano poročilo. Pride prihodnjič na vrsto.

y