90. številka. Ljubljana, v sredo 21. aprila. XIX leto, 1886. Izhaja vsak dan ivrtor, izimšt nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstri jsko-ogerske dežele za vse leto 15 gld\, za pol leta 8 gld., M četrt leta 4 gld., ta jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za L j nb Ij ano brez pošiljanja na dona fca vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. z» metec, po 30 kr. za četrt leta. — Z>i t n je dežele toliko vec, kakor poštnina znaša. Za ozlnauila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo Jerieuafat tiska, po 5 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr. će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — BokopiSi so he vračajo. Uredništvo in upravniStVo je V Rudolfa Kirbiša hiši, „Glcdallšk* atolbiJ. Upravni št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklaroncije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Misera plebs. —p. »Misera plebs", ubog, nižje vrste narod smo! moramo pač vzdihmti, kedar čitamo in kedar na lastne oči gledamo v nagem javnem življenji do-godbe, ki so naravnost v sramoto lepim, seveda le tiskanim državnim zakonom. Prisiljeni po nemškem kričači v državnem zboru naveli in opisali smo zadnji čas posebno s slovenskega Štajerja neznosne od-nošaje v pravnem življenji. Neovrgljiva istina je, da so pravni poslovi in zategadelj uradovanje po sodiščih največjega pomena za človeško družbo ter kedar uradovanje ni redno, izgine vse zaupanje in mejsobni kredit. Da se pa to godi pred vsem, ako uradnik ne razume narodnega jezika, je gotovo, kajti deva se na zapisnik, česar stranka nikedar govorila ni, in sodi se na čisto krivih podlagah. Tudi s Kranjskega dali bi se navesti jednaki slučaji, a za danes naj zadostuje jeden slučaj, ko je vender prezanimiv, da bi se zamolčal. V sodnem okraji dolenjega Kranjskega nekje, kjer je mej nemškimi naselišči in poleg njih mnogo slovenskih vasij, obravnava in zaslišava nek mlad uradnik, kateremu slovenski jezik ni ravno priljubljen. Vsi govori slovenskih strank, vsa zaslišavanja svedokov, tudi v kazenskih stvareh, zapisa vala so se torej le — nemški! Sodni dvor, do kojega so taki spisi uradoma došli, razvldel je, da to ravnanje ni zakonito ter je dotičnomu uradniku velel, da se imajo pri slovenskih strankah zapisniki sestavljati slovensko, kajti stranki se imajo prečitati, da jih potrdi kot prave. Kako si li pomagati sedaj? Prav lahko; koncem zapisnika se dostavi: Geschlossen und gefertiget mit dem Bemercken, dass die Par-teien (odnosno der Zeuge) erklarten mit der deu-tsehen Protokollirung einverstanden zu sein" — !! — Tako se je dotični sam bahal in dostavil: to bode pač držalo, če ne na Kranjskem v — Gradci pa gotovo! Ni li to izvrstno ? V Gradci bode pač držalo! Ubogi slovenski kmet, kateremu sb stoletja usilje-vali le nemške spise, katerih se braniti ni smel, oni slovenski kmet, kateremu se je pri prejšnih od-nošajih utepala v glavo bojazen, ne pa spoštovanje uradov, isti slovenski kmet se vpraša, — ako se sploh vpraša —: ali nemate nič proti temu, da se piše nemški. Kaj hoče, kaj si upa pač uboga reva odgovoriti drugače kakor: pišite, kakor hočete! Saj se pač boji, da bi gospoda ne razsrdil, da bi pravda morda potem zanj dobro ne stekla, katera vera se žal mej narodom prav pogosto tuje. Tako je poslovanje jednega, po političnem prepričanji Slovencem nasprotnega uradnika; a kako uradujejo mnogi gospodje, ki so uzrastli iz prostega naroda in ki se imena Slovencev ne sramujejo? Žal! da je mej temi še dosta tacih, kalerim je stara navada železna srajca in kateri nemško uradovanje opravičujejo s prekrasnim izgovorom: saj kmet sam tako ne razume, naj mu pišem slovenski ali nemški! O, misera plebs, ubogi narod! Toliko tlačenja si v stoletjih pretrpel, okleval bi rad, izpfegovoril povsod s svojim jezikom in lastni tvoji zdravniki obsojajo te, da smeš slovenski le vola poganjati in morda še moliti! — Da, toki izgovori neso ne le jalovi, nego bi jejo resnici in zakona volji naravnost v obraz ter so poguba našemu narodnemu ponosu I Mi imamo vendar mnogo neodvisne narodne inteligencije, v imenu svete naše stvari pozivljemo jo, naj jednake slučaje, kakor smo ga gori naveli, kjerkoli se godb, naznanjajo političnim slovenskim društvom in slovenskim novina m, da se naše pravo stanje povsod razjasni in očisti. Le resnični in dokazani dogodki naj se sporočajo, kajti slabe informacije bi narodni stvari le škodovale. Dolžnost zavednih narodnjakov pa je, da pri vsakej jednaki priliki stopijo nezakonitemu poslovanju na pot ter da zahtevajo, kar nam zakon kaže. Ako bode vsak odločno, a dostojno tako d-loval, ako ne bode Slovenec samo pri kupi vina, temveč vsekdar in po-vaodi, potem bode zmankalo tacih slovenskih urad- nikov pa tudi tacih nazovo slovenskih — Schonerer bi rekel „auch slovenische" — odvetnikov, ki ne uradujejo slovensko: ker nemajo slovenskih — stenograf o v !! Potem, prepričani smo, Brnel se bode slovenski narod postaviti poleg vsacega svojih ponosnih sonar od o v, on bode ponosen narod, ne več — misera plebs 1 Politični razgled. Notranja dežele. V Ljublj ani 21. aprila. Mladočehi neso zadovoljni s Ćesltft politiko. To se je videlo v poslednji seji mladočeakega kluba v Pragi. Prof. Tilšer, katerega je klub volil predsednikom, pritoževal se je v daljšem govoru o neuspešnosti Češke politike. Klub je sklenil resolucijo proti Scharschmidoveinu predlogu na predlog bivšega poslanca dr. KuĆere. Več govornikov je obžalovalo, da desnica nema nobenega programa. Program bil bi že zaradi tega potreben, da bi Čebi vedeli, v kakih razmerah da So z drugimi frakcijami desnice. Dr. Julij Gregr je poudarjal, da bi bili morali Čehi pred sedmimi leti ž določenim programom ustopiti v državni zbor. Tedaj so se Že o tem pogajali, a brez vspeha, ker je Clam Martinec vsak poskus preprečil. Dr. Gregr se boji, da bode v državnem zboru vsprejet Scharschmidov predlog, Če tudi nekoliko spremenjen. . Tedaj pa mora ves češki narod pokazati odločno opozicijo, za kar mora pred vsem skrbeti mladoćeska stranka. Viiaiije države. ftrl»Mk.I minister vnanjih zadev, polkovnik Franasovie, ki je bil poprej poslanik v Rimu, odpotoval je čez Dunaj v Rim, da izroči kralju svojo odzvalnico. Na Dunaji se je nekaj časa ustavil in dopisnik „Narodnih Listovu porabil je to priliko, da se ž njim pogovori o raznih političnih vprašanjih. Franasovie ga je prijazno vsprejel. Razložil mu je, da Ristić samo zaradi tega ni prišel na krmilo, ker je hotel znižati vojni budget. Za vojnega ministra odmenjeni polkovnik MiŠković se je izjavil, da noben častnik ne more prevzeti vojnega ministerstva, ako se mu ne dovoli 14 milijonov na LISTEK. 0 koleri. (Berilo v zabavnem večeru;) Spisal dr. Gregorič. Najakutneje vprašanje, bolj nego socijalizem in oboroženi mir, je brez dvombe zdravstveno, oziroma epidemijsko vprašanje posameznih držav. Vsa Evropa se je tresla in se še trese pred šibo božjo iz Azije prišedšo, katera je zopet pričela vznemirjati moderne, z vsemi zdravstvenimi sredstvi oborožene države, — pred kolero. Zdi se mi torej umestno, tudi v tej izborni družbi izpregovoriti nekaj besed o tej bolezni, saj segajo razmere, katere pospešujejo ali zabranjujejo to bolezen, tako globoko v naše vsakdanje življenje, da je, skoro bi rekel, pogoj omike vednost epide-mijskih boleznij, oziroma higijene, katera slednja je še vedno pastorka moderne odgoje. Pod imenom kolera je navada združevati simptome bolezni, ki se označuje s kopijoznim bljuvanjem, drisko in naglo onemoglostjo moći j. Toda razločevati treba tri stopinje: 1. Cholera asiatica, seu orientalis epidemica, 2. Cholera nostras, seu europea indigena, 3. Cholera infantum. Namen mi je danes govoriti o prvi, kot najnevarnejši, druzih hočem le mimogrede omenjati. Kolera asiatica je bila do leta 1830 v Evropi neznana. Prava domovina jej je vzhodnja Indija, kjer je stara kakor človeški rod, ter najrazšlrneja ob ustji Ganga in Brali maputre. Brezdvomno je, da je tudi tu dobila ta bolezen epidemijak značaj ter nastopala bolj ali manj intenzivno, akoravno neso viri do srede 18. stoletja popolnem zanesljivi. Ko se je leta 1816. v poprej navedenih krajih raztresena prikazala kolera, nastala je 1817 epidemija, katera se je pričela naglo širiti. Sledeč reke, naravne ceste prometa, razširila se je po celem poluotoku, ter si je priborila vso vzhodnjo Indijo. Proti prejšnjim skušnjam prekoračila je 1818. leta indijske meje, širiti se jela v začetku na otokih indijsko-kitajskega arhipla, od tod prodrla v Kitaj, novsod zapustivši osamočene in uničene naselbine, tako da je 1821. leta že dospela do perzijskega zaliva. Odslej ni več ponehala, pod pepelom tlela je vedno iskra, ki se je 1823 leta zopet unela, po-gubonosno za Evropo. V tem letu prikazala se je kolera prvič v Evropi >n sicer v Astrahanu, na ustji Volge. Energičnemu trudu posrečilo se je, uničiti cpiderr'jo in mislilo se je, da je Evropa že oproščena šibe božje. Toda nevarnost je bilo mogoče le začasno odvrniti. Po epidemiji v Bengalih leta 1826. prikazala se je kolera zopet v Evropi leta 1820. v Orenburga, leta 1830. pa v Astrahanu, ter si prisvojila od sedaj pravi značaj svetovne kuge. Nenavadno hitro se je jela širiti po Volgi navzgor, tako, da je že v dveh mesecih v septembru 1830, dospela v Moskvo. Mogoče, da bi se še od- vrniti dala, toda rusko-poljska vojna je preugodnb pospeševala razširjate v, kakor je obče znano, da vojne jako ugodno uplivajo na bolezni ter da izgube po koleri neso v nikakeršni razmeri z izgubami pred sovražnikom. Ruske čete zanesle so leta 1831. kolero na Poljsko in nekoliko tednov pozneje meseca maja 1831. leta prikazala se prvič v Gdan-skem na Nemškem. Kljubu vsem /uprekam, ki so se skušale staviti daljšemu razprostiranju, ni bilo mogoče zabraniti, da je dospela v avgustu 1831 v v Berolin in na Dunaj, ter ogromno mnogo žrtev pobrala, istodobno, ko je ta sovražnik tudi v Carigradu stopil na evropsko zeirtljo ter od juga sem pričel zaznamovati svojo zmagonosno pot z ogromnimi Žrtvami. Od tega časa naprej ni skoro nikdar ugasnila ta bolezen. Leta 1831. prikazala se je na Angleškem, 1832 na Francoskem, 1833 na Spanj-skem, 1834 na Švedskem, 1836 na Laškem; z Angleškega zanesla se je kolera leta 1832 v Ameriko, kjer so bile rov mere za ražširjatev gotovo ugodne. Komaj je minulo grozovito popotovanje te bolezni po Evropi za jedno desetletje, nastala je zopet nevarnost in sicer W Perzije. Od leta 1848 do 1863. trajala je epidemija, ki je le za dve leti prenehala, ter zopet od leta 1865 do 1875 svet vznemirjala. Skoro gotovo je, da se je pričela z letom 1883 nova doba razširjenja kolere, katero se francoske ladlje iz Egipta na južno Francosko zanesle, \h katere ni bilo mogoče do se:laj zar -eti: Kolera je izredno nalezljiva bolezen, katera leto, kajti drugače ne more izvršiti vojakine organizacije, za kar bode še treba šest let. Baš pomanjkljiva organizacija vojske bila je glavni uzrok srbskih porazov v zadnji vojski, ker ni bilo moč dovolj vojakov ob pravem času spraviti na bojišče. Ko bi tudi bil Kistić prišel na krmilo, bi se z Avstro-Ogersko odunšaji ne bili nič spremenili. Ristić je premoder državnik, da ne bi bil znal ceniti prijateljstva z Avstrijo. Odnošaji z Rusijo bi se pa bili znatno /boljšali Nasprotja mej Srbijo in Rusijo nemajo pa toiiko političnega kakor cerkven značaj. Zadnjih pet let so se pa odnošaji bili nekoliko zboljšali, sedanja vlada si pa hoče prizadevati, da se še bolj zboljšajo. Mej Bolgarijo in Srbijo se sedaj še ne more obnoviti prijateljstvo. Ako Bolgarija ne bode iskala srbskega prijateljstva, Srbija bolgarskega tudi ne bode. Trgovski interesi obeh držav imajo zaradi tega škodo, srbski večjo nego bolgarsk\ Poročila o srbsko-grškej alijauci so izmišljena. Grška, kakor misli Franasović, samo ne more začeti vojne, kajti v 14 dneh bi jo Turki zmleli. Grški politiki so predaleč zašli, in sedaj premišljujejo, kako bi se mogli na časten način umakniti. Sedanja negotovost ne more dolgo trpeti, kajti Turčija je že poprosila za mandat, da sme zahtevati v imenu velevlastij, da Grška v 14 dneh demobilizuje, sicer jej mora napovedati vojno. Imenovanje kneza Aleksandra vzhodnorumelijskim generalnim guvernerjem na pet let utegne biti nevarno za mir. Kaj več o tem Franasović iz diplo-matiških ozirov ni hotel povedati. Vse je zavisno od osobnih odnošajev mej carjem in knezom. Program nove srbske vlade je, pred vsem gojiti notranjo politiko, kajti baš v tem oziru se je poslednja leta mnogo zanemarilo in zamudilo. Srbija se mora okrepčati in ozdraviti. Notranja uprava mora po- ' sebtio pospeševati domaČe proizvodstvo. Srbska vnanja politika bode zaradi tega imela kaj ozke meje. 1'red vsem se bode Srbija prizadevala ohraniti prijateljstvo z vsemi vlastmi, in se ne bode na jedno bolj opirala kakor na druge. Mej vojno in po vojni se je preverila, kak pomeu ima skupno postopanje evropskih držav. Ker se Srbija želi okrepčati, mora gledati, da se ohrani prijateljstvo vseh vlastij. Pii volitvah v skupščino bode vlada dobila veliko večino. Če tudi so radikalci in liberalci sklenili kompromis, vendar ne bode voljenih več kakor petdeset opozicijskih poslancev od 132, kolikor jih broji skupščina. (Kakor je znano imenuje 45 poslancev kralj sam.) Zasedanje skupščine bode kratko in mirno in se vlada nadeja, da jo zaradi vojne ni kdo ne bode napadal, ker so vsi ministri razen Garašanina novi. Ko reši skupščina budget, se bode zborovanje odložilo do jeseni, kadar se jej bode predložilo več financijalnih in gospodarskih predlog. Ministarstvo izjemnih naredeb ne bode obnovilo, ko jim poteče čas, temveč dati hoče zopet svobodo časopisom. Nova vlada hoče biti vlada miru in prijateljstva na zunaj, vlada reda in svobode doma. — Na Dunaji je Franasović obiskal vnanje ministerstvo, potem pa odpotoval dalje v Rim. — Sodelavec nekega madjarskega lista je pa imel pogovor s srbskim finančnim ministrom Mijatovićem, ki se je izjavil, da so srbske finance jako slabe. Skušal bode doseči ravnotežje s tem, da bode stroške zmanjšal za 6 milijonov. Potrebščine za vojsko se ne morejo zr;*ati. Novo ministerstvo GaraŠaninovo se je sestavilo s tem pogojem, da se vojni budget ne pomanjša. Pri državnem dolgu se tudi ne more nič piišted'ti, ker bi upniki v to ne privolili. Treba bode šest milijonov prište diti pri druzih točkah budjjeta. Davki se ne bodo povišali, ampak le sistemi/ovali. Kakor pišejo „Narodni Listya, izjavil se je nek aktiven jUgUftlotSMSk državnik o razmerah v BolgNliji tako le: »Položaj, v katerem je bolgarski knez vsled sklepa Carigrajske konference, je jako kritičen, ker ni ni kakega jamstva, da bode čez pet let imenovan generalnim guvernerjem. Posebno je knez popolnem v negotovem, kako misli Rusija v bodo(e\postopati. Njegova glavna naloga mora biti, pridobiti si naklonjenost Rusije. Kakor se kaže, tudi to hoče. Razmere mej carjem in knezom se bodo pa najbrž zboljšale. Sorodniki knezovi si prizadevajo doseči spravo mej Peterburgom. in Sofijo, car bode pa tudi s časom nehal srditi se na svojega bratranca. Ko bi se pa knezu le ne posrečilo pridobiti si naklonjenosti signatarnih vlastij, bode pa predno mine 5 let, proglasil realno unijo obeh Bolgarij in ponavljal bo bode dogodek z 18. septembra 1885. Kakor se sploh na Balkanu misli, se je knez o tem že sporazumel s sultanom in je zagotovljen, da bode Turčija priznala realno unijo. Vlasti bodo pa tudi priznale zjedinenje, ker bodo videle, da je skupna uprava Bolgarije in Vzhodne Rumelije že fait accompli, samo nekoliko upirale in obotavljale se bodo poprej." Razen ruskega veleposlanika v Carigradu in poslanika v Atenah poklican je v Livadijo tudi vojaški poverjenik pri ruskem poslaništvu v Atenah, Iz tega se da sklepati, da se bodo tam ukrepale razne stvari o l»ul kunskih zadevah. Govori se, da bode tajni so vet pod predsedstvom carjevim. Od tega, kaj bode sklenil ta sovet, zavisen je daljni razvoj stvari na Balkanu, morda celo evropski mir. Angleški minister vnanjih zadev poslal je ve-levlastim okrožnico, v katerej predlaga, da se OrNlceJ določi gotov obrok, do katerega mora de-mobilizovati. Ako bi se Grki ne hoteli udati zahtevam velevlastij, naj pa-slednje odpokličejo svoje zastopnike v Atenah. Ko bi pa še to grških državnikov ne spametovalo, naj bi pa angleško brodovje blokovalo grška obrežja. V Atenah pa še vedno vlada velika vojevitost. Delyannis hoče nadaljevati dosedanjo politiko. Ako bi pa Delvanis vsled pritiska velevlastij bil prisiljen dati demisijo, bode pa kralj prišel v veliko zadrego. Vodja opozicije Tri-kupis nekda ne bode hotel prevzeti vlade, ravno tako se bodo branili tudi drugi veljavnejši možje v takih razmerah prevzeti sestavo novega mi-nisterstva. Ko bi irske predloge bile zavržene in bi sedanja angleška vlada dala svojo ostavko, je lord Hartington se že odločno izjavil, da ne stopi v ministerstvo, ko bi dobil lord Salisburv nalog ga sestaviti. Ravno tako bi tudi Goschen, Trevelvan in sir Henry James ne hoteli ustopiti v Salisburvjevo ministerstvo. Zategadelj je verojetno, da bi Šališ-bury ne mogel sestaviti take vlade, katera bi se mogla vzdržati, in liberalci bi morali ostati na krmilu. — Angleška vlada je izvedela, da bo bukrU ustanek na Irskem, ako bodo v parlamentu zavržene irske predloge. Dopisi. : Iz Ptuja 20. aprila. (Nemška izobraženost — ali kajli?) Da se reši slovenski Šta-jer pred tem, da bi se poslovenil, delajo naši hi-perliberalci, na Prusko škileči „Urgermani" s konč- nicami — itsch" na vse kriplje. V to svrho imajo svoje „Turnvereine", Feuerwebrvereine", »Bauern-vereine-, „Vereiue fiir Lehrer und Schulfreunde" itd. V najnovejšem času osnovalo se je društvo nemških visokošolcev, ki zboruje — ne, ki popiva — o počitnicah po raznih mestih „Slovenskega Šta-ierja", s pomenljivim imenom „Ferialverbindung Germani a". Svoje popivanje za velikonočne praznike so imeli v tem letu v soboto, 17. aprila v Mariboru. Tamošnje okr. glavarstvo jim je nekoliko skrčilo njihov vspored, kajti izbrisalo jim je nekaj prehudih, veleizdajskih pesnij. Da so se pa tudi brez teh izbrisanih pesnij dobro, v prusko-na-cijonalnem duhu zabavali, porok Vam naj je to, da se je naš „—itscha tega popivanja udeležil, ki je tudi to dru—štvo (ne druhal) povabil, naj se popelje v nedeljo v Ptuj, kjer bodo vsekako dobro vsprejeti. Če pride tako društvo v mesto Ptuj — no to je še nekaj. Vsprejem mora biti velikanski. Gre jim torej nasproti naš mestni župan z mestnimi odborniki ter jih pričakuje na »Bregu", da jih spodobno pozdravi. Naš župan sicer ni govornik, hudobni ljudje sicer pravijo, da še jednega stavka do konca dogovoriti ne more — a spregovoril je gotovo kako besedo na pr. „Hoch Germania", „Hoch deutsche Jugend", aH kaj jednacega, kajti vzdignili so ga in posadili na svoj voz, da se popelje ž njimi v mesto. (Nekovi meščan-Nomec je spregovoril, ko je pustni voz zagledal I „Nein, man muss sich wirk-lich schamen ein Pettauer zu sein, zu so was solite sich doch der BUrgermeister nicht hergeben.") Popivanje Mariborsko se je zdaj nadaljevalo s tem razločkom, da so tukaj šli v klet nekega Urgermana vino pit, mej tem ko so v Mariboru pivo pili. Ta klet je zraven slovenske šole. Ko so se ga do dobrega navlekli, stopili so pred slovensko šolo, zapeli nekaj nemških pesnij ter kričali „hoch deutsche Schule — pereat windische Schule!" Naj vam povem, da je v tej družbi bil tudi mladi „Blanke", ki jako mnogo šolskih knjig, papirja in drugih šolskih priprav tudi šolarjem slovenske šole proda, ter naj še zraven dostavim, da ima gosp. Kordeš v Ptuji svojo poddružnico, kjer tudi šolske priprave in učila prodaja. Zvečer je bilo potem velikansko popivanje — Nemci imenujejo tako popivanje „commers" — v tukajšnji kazini. Da so se dobro imeli, je gotovo, kajti imeli neso nobenega vsporeda, glavarstvo jim ni moglo ničesar izbrisati in pili, peli in govorili so, kar so hoteli. Tega popivanja se je udeležil tudi naš mestni župan in več mestnih odbornikov. Ob jedni po po-lunoči sklenili bo svoje popivanje in šlo je celo druStvo, obstoječe razven „Deutsche Burschen" iz tukajšnjih trgovskih pomočnikov, nekoliko pisačev, nekaj privatnih uradnikov itd. v „Gansemarsch" po mestu ter šlo pred hišo mestnega župana. Tukaj so kričali „Hoch BUrgermeister; hoch die Pettauer Deutschen" itd. Nasproti pa stanuje slovenski trgovec, obče spoštovani predsednik tukajšnjega „ hrani 1- nikdar sama iz sebe ne nastane. Da se p5 bilo mogoče sporazumeti, kako da se naleze ta bolezen, temu je to bilo krivo, da so zamenjaval imeni: „Miasuia" in „contagium.u Prvo ime pomenja strup, ki se po zraku lahko v kratkem času v daljnje kraje zanese, drugi pa strup, ki se v pravem pomenu besede zanaša od človeka na človeka; Dotika s človekom, za kolero bolnim, še ni pogoj za okuženje, kakor nas tudi skušnja uči, da ni okužovalna tvarina suspendovana v zraku, kateri iz-dišejo bolniki, da se po takem bolezen po zraku ne prenaša. Zaradi tega ne zbole zdravniki in strežniki tako pogostoma, akoravno so v vedai dotiki, dočim pa perice, katere perejo dotično umazano perilo, skoro v vseh slučajih zbole. To se pravi, da je strup kolere le v ekskrementih in v i/bij u van i tekočini. Ta strup se potem zanese na zdravega človeka ter tam zopet kolero prouzroči. Nalezljivost je pa tem hujši, čim dalje ekskrementi stoje, čem-dalje se daje tem mikroorganizmom ugodna prilika množiti i razvijati se. Koch je bil prvi, ki je dokazal, da je kolera le nasledek najmanjših organizmov, takozvanih komabacilov. Ti se nahajajo samo v črevih in v črevesnih žlezah, slučajno tudi v izbljuvam tekočini. Ne nahajajo se pa v krvi, v solzah, v slini, v izdihanem zraku in v druzih organih, ter dokazujo s tem, da je kolera le lokalna infekcija Čreves. Posrečilo se je Kochu tudi, napraviti kolero pri živalih, katerim je te koleraba-cile neposredno v čreva injiciral, ko se dosedaj r*-kdar ni pripetil slučaj, da bi bila kaka žival zbo- lela za kolero. Zanimivo je, da jeden in isti strup, prenesen v človeka pri raznih individuih različne simptone prouzročuje. Dočim nekateri niti ne čuti bolezni, ali pa k večjemu zboli za hudo drisko, kažejo se pri druzih hudo bljuvanje, in k**či, in pil nekaterih strašni kompleks simptom asphvk-tične kolere. Driska vsled ostrupljenja z koleraba-cili včasih dotičnoga bolnika nikakor ne vznemirja, čuti se popolnem zdravega, toda ekskrementi lahko prouzročijo vse stopinje kolere od najnižje do najvišje, kar nam kaže, kako previdno moramo ravnati, da se ta bolezen ne zanese. Iz tega je jasno, da je kolera odločno le bolezen človeškega prometa, kar že stari indijski zdravniki poudarjajo. Še pred nekaterimi leti so že natanko preračunih, kako hitro se širi epidemija v jednem dnevu. Da imajo take preiskave le teoretično vrednost, sprevidi lahko vsakkdo; saj je v prvi vrsti razširjenje zavisno od živahnosti in na-glosti prometa. Iz tega se tudi razlaga hitrejše razširjenje epidemij v teku zadnjih desetletij. Napačno bi pa bilo, ko bi razširjanje kolere iskali le v osobnom prometu, računiti nam je še z drugimi momenti, katere bi smeli imenovati pomožne moči kolere, i to so sanitarne razmere, kakovost zemlje in pitna voda. Najugodnejša za razširjatev so brez dvombe velika mesta, toda vsi kraji in vsi prebivalci ne zbole jednako. Ko premožnejši v svojih lepih zračnih stanovanjih manj trpe, pomrjo reveži v svojih tesnih, zaduhlih sobah v ogromnem številu. V mnogih velikih mestih so že ceste in hiše znane, kjer se redno udomači epidemija. — Pa tudi tu lahko dokažemo finejše razlike. Skrben opazovalec ne bode zgrešilj, da nahajamo bolezen posebno v najnižje ležečih delih mesta. Goti vo je to zavisno od tega, da se nesnaga vsega, višje ležečega mesta, v nižjem delu, kakor v reser-voaru nabira, ter da tu nižji organizmi nahajajo ugodna tla za svoj razvitek. Zaradi tega za vsak kraj izredne važnosti razmera nadanje vode; (Grundvvasserverhaltnisse.) Svetovno znani učenjak, Pettenkoffer, je dokazal, da je početek, naraščanje in prenehanje kolere v jednaki meri, kakor je stanje nadanje vode. Naraščanje vode je neugodno za razširjatev kolore, ako pa voda upade, sosebno Če je bila poprej visoka, je to za kolero ugodno, ker se organizmi lahko razvijajo. Razumljivo je, da upliva nadanja voda sosebno na tla, katera puščajo, katera so porozna. Zaradi tega so pesek, apno, ilovica in naplov-ljeni pesek koleri ugodni, dočim so neugodni primitivni intransitni kamni, i se bolezen redkokrat nahaja v visokih skalnatih krajih. Seveda so tudi tu, kakor povsod izjeme. 2. Glavni faktor je pitna voda. Razvidno je, da voda, okužena od nesnage sosednih stranišč, gotovo izredno pospešuje kolero, in kako vestno bi morali dotični zdravstveni organi na to gledati, da se vodnjaki v ugodnih krajih napravijo, slabi, že obstoječi, pa uničijo, in to prej, predno se prikaže kolera, kajti potem je že vedno prepozno. Da je reka, kakor pri nas Ljubljanica, v katero se vsa nega in posojilnega društva" g. Jurca. Šli so pred njegovo hišo ter kričali „pereat Windischi". To se je godilo pred očmi mestnih stražnikov, kajti ravno zraven je mestna hiša, kjer imajo ti svoje stanovanje. Pa kako bi se to ne godilo, ker govori se po mestu — jamčiti ne morem za to — da je. bil zraven tudi mestni tajnik. In taki ljudje hočejo svojo samoupravo imeti. Danes o tem občno glasovanje, ali naj se sklep mestnega odbora, da dobi mesto svojo samoupravo, deželnemu odboru predloži, ali ne. Toda o tem prihodnj ič. I* Trsta 20. aprila. [Izv. dop.] Veliki teden, teden žalosti in kesanja! Narava lepo zeleni in z belim cvetjem so obdani vinogradi in vrtovi. Ptički veselo prepevajo, raduje se krasne narave. Dolgo nas je mučil mraz, vender se je pričela narava vzbujati in danes se sicer ne po solučnatem Trstu, pa vsaj v gorkem sprehajamo, pa saj bode vse prešlo, vse se spremenilo. Tudi Tebi, mili moj rod, naj bi že veliki teden, oni žalostni teden prešel in ti zasijala mila spomlad, kakor se je tu razvila. Koliko stoletij Ti že sužnjosti verige glodajo Tvoje kosti, koliko stoletij Ti oholi ptujec sesa tvojo kri in Ti s tem koplje grob, grob smrtni! Neznosni so za nas časi nastopili Ne moremo naprej kljubu vsemu vztrajnemu delovanju. Moči nam pešajo in strah nas obhaja, ko se spominjamo bodočnosti, na katero toliko upa, toliko nad zidamo, nam li bode ta blažena bodočnost zlajšala naše pretežko breme? Bog zna, kako bode še moral naš narod trpeti, predno doseže vsaj na pol svoj namen 1 Res je, da vsak dan pribiti iz cele Slovenije mnogo naših rojakov, da si tu zagotovo svoj život. Pridobe si nekateri marši kak krajcar in ž njim tržijo, j ter žele pomnožiti naš narod in spodkopati tujca i Ali kaj vse pomaga, ker pa imamo mej temi do- j šlimi tudi toliko brezvestnih, malodušnih ljudi j, ki v j kratkem pozabijo izvor svojega rojstva in svojih ' bratov. Obrnejo nam hrbet in svojo deco raznaro- j dijo, da postane sovražua svojemu rodu, da zani ■ čuje očeta in mater in se z nekako slastjo zaganja v nas ter pri tem neprenehoma hrepeni po blaženi ! deželi italijanski. Dolžiti teh starišev ne moremo : na prvi mah izdajalstva, ker oni bi bili morda svojo •; deco ohranili nam, ali manjkalo jim je sredstev, t Pregovor pri nas je pa, da kdor jedenkrat Tržaški j zrak dihne, se okuži z italijanskim jezikom. Dokazi v to so nam brezštevilni renegati tukaj. Dolžiti nam je v prvej vrsti nepravično delovanje magistratevo in ž njim priročno mu našo vlado. Vse pod milim Bogom, kar se tu stori, izve vlada, ker njeni ovaduhi na vsakem kraji vse ovohajo; pa saj ne bi bi bilo treba ovaduhov, ker celi svet ve, da je na magistratu vse gnilo, hujše ko v turškem carstvu. Magistratu je pa kljubu vsemu temu dano na prosto roko delati in na korist italijanske druhali skrbeti, da napreduje duh „irre-dentarski." Vse one deloma znane goljufije, ki danes ves Trst vzbujajo, neso, ne morejo pri vladi nekoliko omajati stola milosti. Prepričani smo pa, da se v kratkem izvedo še večje goljufije. In vse to je delo magistrata! Kaj bi rekla vlada, ko bi Slovenci, kaj tacega storili! Kamenjala bi nas in hitro bi postavila svojega komisarja, tu pa nič in zopet nič. Mirno krajem voda teče — in vse je tiho. Mi ubogi Slovani, ki smo presvetlemu cesarju na vse strani udani, mi pa še glasno izjaviti ne smemo svojih želja. Šole nam dajte slovenske! V vaših rokah gospoda pri namestniji leži rekurz 1429 starišev za slovenske šole. Vi se še ne .zmenite, ampak brezobzirno korakate mimo naše prošnje! Prišel bode čas, ko se bode tudi to delovanje na grozen način maščevalo. Vse mine in tudi mi upamo, da ne bodete vi magistratovci in vladini ki-movci več dolgo trgali iz naše velike družine posameznih udov, ampak, da tudi nam po velikem tednu, po tednu žalovanja zašije mileja sreča in da j ne bodemo vedno tlačeni, ampak sinu božjemu jednako ustali k večno — stalnemu dnevu, dnevu vse- ] slovanskemu. Domače stvari. — (Umrl) je včeraj popoludne ob 2. uri po dolgi bolezni gospod Lovro Maze k, župnik na Črnučah, v 50. letu svoje dobe. — (Iz Zagreba:) Kar se je dosedaj le slutilo, postalo je istina. Sovetnika hrvatskega vrhovnega sodišča Bayer in Horvatovič sta umirovljena in govori se po mestu, da ista osoda zadene tudi predsednika stola sedmorice dr. Radi v oje vica. „Narodne Novine" objavile so v soboto, da je Križevski veliki župan Fodroczy imenovan septemvirom. Govori se tudi, da bota velika župana Kršnjavi in Kaizner imenovana sep-temviroma, podžupan M u zle r pa sovetnikom pri sodišči v Zagrebu. V vseh krogih se razpravljajo in kritikujejo te premembe, ki najbolje osvetljujejo neznosne naše razmere. Vi onkraj Sotle ste na boljem, pri Vas so sodniki neodstavljivi, pri Vas Be kaj tacega sedaj vsaj še ni bati, akoravno imate tudi Vi par visokih uradnikov, ki so že davno prekoračili službeno dobo in katerih umirovljenje bi od Mure do Adrije s skrajnim zadovoljstvom pozdravljali. — (Nove zgradbe.) Delo za društveno poslopje katoliških rokodelskih pomagačev se je že pričelo in se bode v treh. tednih uložil temeljni kamen. — Gospod dr. M u n d a izročil je zgradbo druge svoje nove hiše na Rimski cesti tudi kranjski stavbeni diužbi. — (Novo mestno vojašnico,) ki bode obsegala 10 poslopij, začela je kranjska stavbena družba včeraj graditi. Poleg ceste bodo stanišča za častnike (Stabsgebaude), spredaj pa vrtič. Stavbena družba misli še letos troje poslopij spraviti pod streho, da se delo posamičnim obrtnikom olajša. Delo vodi stavbene družbe stavbeni m^j-der in arhitekt Viljem Treo, od strani mesta pa bode delo nadzoroval inžener Hanusch. Mestni zbor hode brez dvombe izvolil tudi za vojašnico nadzorovalui odsek kakor pri klavnici. — (Nevarnega tatu) ujela je predvčerajšnjim Ljubljanska policija. Ime mu je Fr. Hbller, star je 46 let, doma pa na Solnograškem. Kradel je po tukajšnjih hotelih, ukradene dragocenosti pa zastavljal. V noči od 18. do 19. t. m. hotel je okrasti hlapca v gostil niči „Pri novem svetu" na Marije Terezije cesti. Utihotapil se je bil v hlev, izzul Črevlje in začel preiskavati hlapčevo obleko. Ker pa vrat ni bil zaprl, vzbudila je mrzla sapa hlapca, kateri je kvišku skočil in tatu kmalu ujel ter poklical domače ljudi. Poklicali so potem policaje, ki so Hollerja prijeli in odveli. Pri Hollerji našli so 2 uri, zlato verižico, drugo zlato uro, zlat prstan in veliko zastavnih listov, dalje slovensko pismo z naslovom na nekokIvanko Kristanec, denarja pa samo 3 kr. Danes izročili so nevarnega tatu deželni sod-niji. — (Iz Litije) se nam piše v 19. dan t. m.: Danes izvlekli so iz Save komaj deset minut od Litije človeka, ki je bil že močno gnil. Kakor njegov domovinski list kaže, se utopljenec piše Josip Herbst, doma iz Kleč pri Kočevji, star 29 let in je kupčeval z južnim sadjem. Kje, kedaj in kako i je prišel v vodo, je neznano. — (Iz Ptuja.) Slovensko pevsko društvo razposlalo je dozdaj sledeče pesmi: 1. A. Foerster — „Ave Marija". 2. Dr. G. Ipavec — a) „Pod lipo", b) „Slovenska dežela". 3. Nedved — „Moj dom". 4. D. Jenko — „Naprej". „Kdo je mar V" se Še tiska in se bode v kratkem razposlal. Naloga } pevcev je sedaj, da se pridno vadijo. Ravno sedaj i o praznikih je mogoče, da jih pride več skupaj tudi takih, ki so čisto na samem, da tudi skupno pesni poskusijo. Če bi še kateri društvenik morebiti po naključbi pesmi ne dobil, ali če še kateri gg. poverjenikov več glasov potrebuje, naj to odboru naznani, da mu takoj zaželjene glasove do- I1 pošljemo. Ob jednem se gg. poverjeniki prosijo, naj pesmi, ki so se pri lanskem pevskem zboru pele, odboru vrnejo. Telegrami „Slovenskomu Narodu". Zacler 20. aprila. Cesaijevič Rudolf in Icesaričinja Štefanija odpotovala danes popoludne z Laki uma. Levov 20. aprila. Iz Strvja naznanjajo se še vedno grozne podrobnosti. Očividci pripovedujejo, da so ljudje po ulicah, kakor bakle goreli. Največ zgorelo je otrok. Dosedaj je iz mesta odšlo 3000 pogorelcev. Danes je palo veliko snega. Polunagi ljudje, ki bivajo z otroci pod milim nebom, zmrzujejo in stradajo. Ako ne bode skoro pomoči, bati se je bolezni j. Konstatovano je, da se je požar tako hitro nesnaga mesta po kanalih iz stranišč izliva, (in katera slednja je, mimogrede omenjeno, tudi neprecenljiv lek za bolezni na očeh) pot, po katerem se bolezen širi, bo sleherni pripoznal. 3. Glavni faktor je hrana; tu ne mislim samo vsakdanje hrane, nego tudi hrano, po kateri se neposredno zanese kolera, n. pr. ovočje, sočivje, ki so prišli v dotiko z komabacili. Da je glavna naloga dotičnoga oblastva skrbeti za dobro hrano in pijačo prebivalstvu, razvidi sleherni; toda to skrb bi se morala natančneje opravljati, kajti nikjer ne nahajamo slabejše brane, slabejše pijače, kakor v mestih, osrečenih z različnimi zdravstvenimi in nezdravstvenimi sveti. Le red-kokrat preiskuje komisija po krčmah vino ali pivo, po trgih na prodaj postavljeno hrano. Ko bi se dotična preiskavanja strožje vršila, se potem uradno razglašalo, da se pri tem ali onem krčmar j i prodajajo nezdrave pijače, nezdrave jedi, ne vem a« bi si krčmar ne premislil, ponarejati ali pa mešati pijačo. Toda to so „pia desideria". Kdaj bo do tega prišlo, kdaj se bodo zdravstveni organi v tem oziru potrudili, nihče ne ve. Da so pri razširjanji kolere merodajni letni časi in vremenske razmere, je slehernemu znano. — Kako dolgo traje epidemija na jednem kraji, je zavisno od različnih razmer. Po navadi se prikažejo posamični slučaji, in še le čez nekaj dnij ali tednov na-Btane epidemija, sosebno ako se bolezen v začetku zanemarja. Kakor sem že omenil, sledi kolera Jgotovim uli- cam in delom dotičnega kraja, sosebno se pojavlja, kjer je nesnaga največja, pitna voda najslabša. Kolera napada največkrat ljudij mej 15—40 letom, vender jih umrje v tej starosti relativno malo. Dojenčki in otroci zbole redkokrat, kadar pa zbole, ne ozdravijo več, isto tako starčki in vsled prejšnjih bcleznij že oslabeli ljudje. Sosebno nevarna je kolera ljudem, kateri zlorabijo pogostem laksancije. Imunitete zoper kolero ni. Da je psihični upliv merodajen, je slehernemu znano, sosebno prenapeti strah pred boleznijo. čudil se bo marsikdo, ako omenim, da upli-vajo dnevi tedna na intenziteto bolezni; ako pomislimo, da se v gotov dan veliko več ljudij shaja, tako v tržnih dnevih, da se gotove dni preveč jo in pije, je moja trditev dokazana. Tako se zboli v ponedeljek po prepiti nedelji ložje, nego druge dni, ko je želodec v redu. Kolera napade človeka po večkrat, tako da jedenkrat prestana bolezen nikakor še ne varuje pred novim napadom. In kubacijski čas, to je čas mej prvim okuženjem in prvim očividnim simptomom kolere, traje nekaj ur do 5 dnij, kakor je stopinja bolezni bolj ali manj intenzivna. Znaki kolere so tako karakteristični, da jih je težko prezreti. Večkrat jo napovedujejo bolečine v trebuhu, driska in bljuvanje; še le potem postaja bolezen intenzivna, to je bolnik propada, „stoli" postajajo pogosti, riževi vod' podobr', sosebno v mečih začne hud krč, srce omaga, glas je hripav in visok, žila se komaj čuti, polt rarzlo-mokra, obraz se popolnem iz-premeni. Zavesti bolnik ne izgubi skoro nikdar do zadnjega trenutka. Kot subjektivne težave Čuti samo krč v mišicah in neizrečeno žejo, slednjo vsled izgube vode po driski. To traja 2 uri do 2 dni. Ker se dosedaj še ni posrečilo najti specifično zdravilo proti koleri, je naša dolžnost vse storiti oziroma opustiti, kar bi zabranilo, oziroma pospeševalo to bolezen. Zaradi tega morajo dotični zdravstveni organi skrbeti, da se že v zdravih časih vse stori, kar je zdravju potreba, da se preskrbi pre-bivalstvo z dobro vodo, da se slabi vodnjaki zasujejo, nesnaga po straniščih desiuficira, da se strogo uporabna tržna policija glede živeža, da prebivalstvo za svoj dragi denar ne dobiva pokvarjene ali ponarejene hrane. Drakonične kazni bi se tu morale upeljati, bolje da samo jeden trpi, ki je kriv, nego pa mnogi, kateri so nedolžni ter bo si bolezen še kupili. Vsi zdravstveni ukazi, kateri stoje samo na papirji, ne le da nič ne pomagajo, temuč še škodujejo, kajti prebivalstvo si misli, zakon, ki se ne izvršuje, je samo za to, da napravlja sitnosti; vsled tega nastane malomarnost, ki se potem večkrat hudo maščuje. Ako bi oblastva na to gledala, da se uvede stroga desinfekcija stranišč, da se strogo nadzoruje hrana na trgu, pijača po krčmah, da se dotični ne le kaznuje, temveč kazen tudi uradno razglasi, zakaj da je bil kaznovan, ter se tako moralično uniči, preverjen sera, da bi se prebivalstvo ne le varnejše čutilo proti nevarnosti epidemije, marveč čutilo bi se boljši tudi v svojem vsakdanjem življenji. » širil, da mnogo ljudij ni niti utegnilo, rešiti svojo gotovino. Novi York 20. aprila. Iz Montreala (Kanada) poroča se o veliki povodnji. Sv. [Lo-renca reka prodrla je o^ pol u nor i v mesto. Veliko ljudij je poginilo. Škoda ceni se na 6 milijonov dolarjev. Brindisi 20. aprila. Od včeraj do danes 6 osob za kolero zbolelo, dva umrla. Tudi ▼ sosednjih vaseh nekoliko za kolero bolnih. Benetke 20. aprila. V zadnjih 24 urah za kolero troje ljadij zbolelo, dva umrla. V Chioggii in Cavarzeri po jeden bolnik. Meteorologično poročilo. 1 Caa opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 4 oŠ O v* 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 727-97 mm. 727 84a». 72817 aa. 80« C 10 8° C si. jz. al. vab. al. vzb. megla obl. obl. 210 ... dežja. Srednja temperatura 11*4°, za 1*9° nad normalom. ZD-uja-aJslsa, "borza dni 21. aprila 1.1. (Izvirno telegrafiono poročilo.) Srebrna renta . - l Zlata renta .... 5°/a marčna renta. . Akcije narodne banke 250 gld. 100 gld. Srebro....... . . * Napol. C. kr. cekini Henrike marke 4°/0 državne srečke iz 1. 18C1 Državne srečke Iz I. 1864 Ogrtka zlata renta 4<7„ • , papirna renta 5°/4 . . . . &*/„ Štajerske zemljišč, odvez, oblig. Donava reg. srečke 5% 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4'/,0;1,, zlati čast. listi . Prior, obtig. Elizabet ine zapad, železnice Mor. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rndolfove srečke . . 10 „ Akcije mnglo-avstr. banke 120 „ Trammway-druftt. velj. 170 gld. a. v. €4 gld. 70 84 fj 80 114 # 10 100 fff 55 878 ft — 287 n 60 126 25 10 m 9 ' 03«/, 5 94 61 9 80 128 w — 170 9 25 102 '9 60 94 ft 20 105 9 4L 116 to «_ 126 50 118 9 30 »8 9 40 180 — 18 n 75 115 9 206 9 — Zahvala. Za mnoge dokaze srčnega sočutja povodom smrti našega dražega sina, oziroma soproga, očeta in brata, gospoda LAVOSLAVA VOZLAČEKA, u«^itesljn, kakor tudi za mnogobrojno udeležitev pri pogrebu, izrekamo vsem, ki bo došli od blizu in daleč, spominu ranjkega v čast, nam pa v tolažbo, najtoplejšo zahvalo. (276) Žalujoči ostali. Burgundsko vino. To fino in dobro Burgundsko vino Ogerske (francoske trte, nasajene v obširnih vinogradih na Ogerskem priporočajo slavni zdravniki zaradi njega milohe in izvrstnih svojstev pri želod-čevih boleznih, pomanjkanji krvi, oslabljen ji, diarr-hoe in rekonvalescenci z izrednim vspehom. — Zdrav ilnica v Llndevdese (Slo-lija) uporablja to vino že več kakor 15 let in priporoča posebno kot okrepčujoče pri rekonvalescenci. Jedino zalogo zu Kranjsko ima (656—26) .LEKARNA TRNK0CZY" zraven rotovsa v Ljubljani. Velika steklenica velja 80 kr., 10 steklenic 7 Po pošti se pošlje najmanj 5 Bteklenic. Oštir na verne roke z les«, ki zna kuhtui, iiče se za neko radarsko go-■tllnleo na Zgornjem Atlrakeni s sledečimi pogoji: varščine 500 gld., znanje slovenščine in znanje mesarije. — I'i sina na: M. C*nnd hold v l.|uhneiii (Leoben), poBte restante. (267—4) Ur Semena -m* velikanske pese, detelje, raznih trav in sočivja l>t-onozdravnikih in praktičnih poljedeloih glede učinka kot izboren skušen ter Eriznan kot najbolj« zdravilen 'n krenilen, obrani onja do pozne starosti, celo pri največjem trpljenji vztrajnega in pogumnega, zabranjuje otrpnelost konjskih nđov ter stnžl v krepilo pred in v restitucijo (očvrstenje) po kakem tradapolnen dela. Dalje rabi koi podpiralno in ozdravi j 11 joče sredstvo pri pretegu žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, otrpnenji v boka, v križi i. t. d., otekanji nog, mehurjih na no« gah, izvinjenj«; tiščanji od sedla in oprave, pri sušici i. t. d., s kratka skoro pri vseh vnanjih boleznih hibah. 1 steklenica z rabilnim navodom vred stane 1 gld., 5 steklenic z rabilnim navodom vred samo 4 gld. Prodaj s in vsak dan razpošilja zdravila s poŠto na deželo: (655-U5) 9jkW zraven rotovža v Ljubljani. F. BILINA & KASCH v LJDBLJAE Samo 1 BO b Olace-rotovic za dame, W IMl 9L9J- lasten Izdelek. Velika laber (265—2) mmr kravat za gospode. -99 Mwt)li t miti fanoni po najnižjih cenah. LIPPMANN-OVI KARLSBADSKI ŠUMEČI PRAŠKI izdelujejo se s pomočjo iz Karfabadskih voda dob ljeaih studenčnih produktov, imajo tedaj v sebi vse učinkujoče snovi istih in imajo tedaj izvrstne zdravilne kakovosti. las* vbmjajoco. %m prsbavljonjo. Va«iemec*m bolehajoče v želodci Ppllv goto^ Neprekosljivo čistila uplivu bres Izjeme liitro In gotovo. Prijetno, ceno in pripravno nadomestilo za alkalično-solninske rudninske vode, grenčice itd. Zdravo I pkrept Tedaj boljši, nego vsa hitro uplivajoča sredstva, pile, pa-stile itd. ..«■> prsdBdra^lJenJsl Za po idravlj»njtl Zdravniško priporočano za domače in zimsko zdravljene pri boleznin želodca, črev, jeter, obiatij in mehurja. Petro rtnteno i hioj mm domače mm pri motenem in slabem prehavljenji, pomanjkanji slasti do tedij, shlapu želodca in črev vsled sedenja, zaslizenji, 'slabosti po jedi, sitnem vzdigovanji in napenjanji, zgagi, bolečinah v želodci, ščipanji ali krči, navalu krvi, glavobolu, omotici, trdovratnem glavobolu, strjen j i krvi, zla tej žili, nepravilnem izpraznenji, trdovratnem zapiranji in debelenji. Cena puici 20 kr., originalni škatlji = 12 pušic mm 2 gld. a. v. Centralnu zaloga: Lippmanii-ova lekarna 7 Carlsbad-iL Pazi naj ao, da ima vsaka posamična škatljica varstveno znamko in Lippmarin-ov imenski počrk. Dobiva se na Kranjskem v lekarnah v K ran) I, v Ljub-Q3S lekar, H. Birachitz, lekar), v IttS-dolfovem, v BavdovIJtel« v Črnomljl, kakor tudi v vseh lekarnah avstrijske države itd. (78—20) Tulci: 20. aprila. Pri Ml o na t Putzker t Dunaja. — Btidlo iz firna. — Pollak z Dunaja. — Besso iz Trsta. Pri OTaU*lt Blumenstock z Dunaja — tJnger iz Gradca. — Hirschmann z Dunaja. — Mulitz iz Gorice. Umrli so: V deŽelnej bolnici: 13. aprila: Janez Vizjak, gustač, 70 let, za rakom. 14. aprila: Reza Gradi-šar, delavka, 37 let, za j etiko. 15. aprila t Janez Peter-nel, delavec, 18 let, za edemom v možganih. — Janez Rapovfi, krojač, 43 let, za je-tiko. 16. aprila: Matija Nunar, gostač, 62 let, za katarom v črevesu. 17. aprila: Helena Olipič, branjevčeva vdova, 77 let, za starostjo. 18. aprila: Andrej Sušter-sič, delavec, 64 let, za vnetjem grla. — Anton Kaste lic, delavec, 35 let, za vnetjem Pluti 19. aprila: Mafija Loboda, posestnikovn hči, 2 leti, za vodenico v glavi. — Alojzija Novak, delavka, 47 let, za-je-tiko. — Anton Delost, kajžar, 45 let, za spridenjem krvi. v Žrebanje že t Soboto! SREČKE 1^ I Glavni dobitek v gobovin i f 10.000 iti5000 ^ls-20°!«||4788 tleiiitniih dobitkov. iSincsem-srečke dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey-kluba: Ifiurilmpcštu, Waltznei'(?ttN»ie «. (i42—33 Prejemlje vsa v njegov strok spadajoča dela ■v zaa.est-u. in na ćLožell. Znane reelno delo. Nizke cene. '^.delo valeč oljnatih barv, lakov, iirnežev in napisov. Pleskarska obrt za stavbe in pohištvo, LJUBLJANA, t«. b£2£2^"'-~». LJUBLJANA. ^^^•'^ll^Mr■JJIL1•Jiftll^7^ |Qf Samo kemično čiste r% oljnate barve, ^ ' lafe© p£ in firneže. Prodaja na drobno in debelo. Najnižje cene. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Žele z nikar. Lastnina iii tisk »Narodne Tiskarne". 3