• i
V Llnbljanl. v soboto dne Z. oktobra 1909.
Leto XXKVH.
sa Velja po pošti: =s
iia celo leto naprej .	K 2B-—
sa pol leta » .	» 13'—
za četrt » » .	» 6 50
za en meseo » .	» 2*20
sa Nemčijo oelolelno	» 29'—
sa ostalo Inozemstvo	» 35'—
es V upravništvo:
Za oelo leto naprej . K 22-40 ia pol leta » . > 11*20 ia četrt » » , » 5*60 sa en meseo » . » 1'90 Za pošiljanje na dom 20 v, na mesec. — Posamezne Stev. 10 v.
i Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm):
za enkrat......po 15 t
sa dvakrat.....» 13 »
sa trikrat.....» 10 »
sa več ko trikrat . . » 9 -
T reklamnih notloah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenju primeren popnst.
Izhaja:
vsik dan, Izvzemši nedelje ln pr/aznlke, ob 5. nrl popoldne.
OT Uredništvo |e v Kopitarjevih ulicah štev. fl/IIL Rokopisi se no vračajo; neiranklrana pisma M na bes sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. aa
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopltar/evih nllcah štev. 6. 1 s» Sprejema naročnino, lnserate in reklamacije. -- Upravniškega teleiona štev. 188. =
Današnja številka obsega 20 strani.
Goriški volivci!
»Primorski List« priobčuje:
Zopet Vas kliče krščanska in državljanska dolžnost v boj za Vaše najsvetejše pravice: za vero in dom.
Ali naj vržemo v tem odločilnem tre-jiotku orožje v koruzo in zbežimo pred liberalizmom? Ali res, da mu borno pustili, da blati našo vero nekaznovan za ,svojo hudobijo? Ali res naj trga ta sovražnik še nadalje nedolžna srca naših otrok? Ali res se bomo izneverili svetinjam svojih vernih prednikov?
Nikdar!
Vera je daiiala našim prednikom moč, da so premagali vse sovražnike. Bodi tudi nam sv. vera najsvetejše, katero moramo hrabro braniti pred umazanim liberalizmom.
Liberalizem — ta kruti sovražnik — pa preti streti tudi naš dom. On je uničil gospodarsko že veliko narodov s tem, da je na eni strani kopičil z brezmejno' konkurenco ogromno bogastvo, na drugi strani pa brezsrčno izkoriščal nižje sloje: obrtnike, kmeta in delavca. — Mi Slovenci smo v veliki večini le siromaki. A da smo taki, krive so veliko naše postave,' ki so jih sklepali ob rojstvu konstitucije bogati liberalci in naložili vse breme davkov na rame malega kmeta, posestnika, obrtnika jn delavca. — Pa še to, kar nam je ostalo. j;am skuša ugrabiti gospodarski liberalizem. spraviti nas na beraško palico in pognati s trebuhom za kruhom, kakor je to storil, žali Bog, že z mnogimi našimi ljudmi.
Liberalizem je torej ubijalec Slovencev.
Liberalizem je grobokop vere in domovine.
Zato, zavedni slovenski volivci, ne volite liberalcev, teh sovražnikov vere in domovine. — Volite može, ki jih iie postavila za kandidate S. L. S. Volite te može, 'ki so verni in zvesti Slovenci, zmožni, da vsestransko zastopajo koristi slovenskega goriškega ljudstva v deželnem zboru. — Te volimo, ker so vredni našega zaupanja. Zato
dnč 5,. oktobra
nevstrašeno v boj za naše kandidate, ki so:
MANFREDA ANTON, župan na Merskem;
FON JOSIP, sodni svetnik v Gorici.
Sajvečji sovražnik Slovanov.
Zadnji čas so se razmere med katoliškimi Nemci in Slovani v Avstriji poostrile tako, da se je bati najhujših posledic. Nemci so uvideli, da govore faktične razmere proti njim in zateči se hočejo k popolnoma brezmiselnemu sredstvu: k postavodaji, ki naj bi onemogočila slovansko kulturno gibanje.
V tem oziru so si podobni skoro vsi r— od Malika pa do Luegerja. Razumljivo je, da Nemcem napredek Slovanov ni všeč. Toda to, kar se sedaj vrši na Nižjem Avstrijskem, znači le začetek velike drame, ki se bo končala z zmago Slovanov v Avstriji. Težko bo Nemcem, prepustiti hegemonijo, toda to se bo zgodilo. Ze več kot sto let se morejo avstrijski Slovani ponašati z večjimi, duhovitejšimi znanstveniki, kot avstrijski Nemci. Ni čuda! Kar je boljših znanstvenikov, gredo v »rajh«, v Avstriji pa se sprejema iz »rajha« vse, če je dobro ali ne. Večinoma pa vladajo na nemških vseučiliščih židovski profesorji. Glavno avstrijsko vseučilišče na Dunaju je do kraja požidovljeno. Največjih škandalov, ki se dogajajo med »učenim svetom«, so krivi — židovski profesorji. Slovan ne sme na avstrijske univerze: tu so odprta vrata samo liberalnemu Nemcu iti Židom! Pretečeno leto se je dogodilo nekaj prav delikatnega na vseučilišču v Gradcu: nemški dijaki so pomazali desko židovskih dijakov. Takoj so morali izginiti (na povelje rektorja Hildebranda) vsi napisi z vseh dijaških desk. Kolikokrat so blatili nemški dijaki slovanske deske, a zgodilo se ni nič. Zidje imajo po vseh večjih mestih sinagoge, šole, javne_ napise itd. — tudi na Dunaju, v Gradcu; Čeh na Dunaju, revni slovenski delavec v Gradcu ne sme črhniti o slovenski šoli, o slovenski službi božji, kajti to bi bilo nevarno za celo Avstrijo.
Oj, kako je svet zaslepljen! Judje imajo v Avstriji v svojih rokah glavno moč: vse glavne in največje časopise, vso veliko trgovino z eksportno akademijo vred, univerze, vodijo liberalizem in socialno demokracijo, zastopajo državo na zunaj (večina avstrijskih konzulov je židovska), kar je za Avstrijo pač največji škandal, držijo v svojih krempljih — državno blagajno, požirajo ogromne milijone davkov za svoja »posojila«, gospodujejo na Ogrskem, v Galiciji, v Slavoniji, v Bosni in Hercegovini, tlačijo k tlom Slo-,vence (one franc. družbe, o katerih piše »Slovenec« v svojem članku: »Narodnogospodarska povzdiga Slovencev« — so
precej v sorodstvu z Židi). Zidje so uničili poljsko kraljestvo, potem ko so omehku-ižili poljsko šlahto. Zidje so 'krivi protislo-vanske politike avstrijskih Poljakov. Zidje so opljuvali čast ruskega naroda in ruskega carja, dočimi so sami glavni povzročitelji ritsko-japonske vojske in njenega slabega konca, raznih revolucij, defrav-dacij in drugih zločinov na Ruskem. Zidje zadržujejo razvoj Avstrije in Rusije na Balkanu, netijo sovraštvo proti Slovanom in med slovanskimi narodi samimi.
In sedaj se je dogodilo nekaj tragičnega: krščansko-socialna nemška stranka je padla Izraelu v pesti. Lahko se čifutstvo sedaj smeje: posrečilo se mu je zagnati kol razdora med nemške in slovanske katolike, posrečilo izrabiti nemško Lue-gerjevo stranko proti Slovanom.
Zakaj pa so vendar Slovani Avstriji tako nevarni? Ali je nevarna morda njih kulturna sila, njih delavna moč? Ali je sedanja dunajska gonja proti Slovanom zahvala za leto 1683., najpomembnejše leto v dunajski zgodovini? — Slovani nimajo 'tedaj do Dunaja nobene »zgodovinske« pravice? Kdaj je klicala Rusija — Avstrijo na pomoč? Le naprošena, ji je Rusija pomagala! Kakšne nevarnosti se je tedaj treba bati Avstriji od Slovanov, zlasti morda od Rusov?
Nemški katoliki so pokazali, da jim jc več do Židov, kot do katoliških Slovanov! ,Na Dunaju samem uživajo židje večje pravice kot Slovani, v vseh večjih mestih razvijajo židje v miru svoje pogubno delo. — Ali niso nemški katoliki popolnoma izgubili smisel za glavno svojo nalogo? Izgubili so pogled na resno nevarnega nasprotnika, ki je začel s podvojeno močjo svoje zlobno delo in obrnili so svoje orožje proti krščanskemu ljudstvu! Stopili so v vrste naših najhujših sovražnikov — zidov !	—č.
Hapredek S. L. S. na Goriškem.
O tem piše »Primorski list«: »Velika večina ljudstva v deželi, kakor kažejo številke, je v našem taboru. Ta zavedna armada volivcev je obsodila liberalizem. Liberalci nazadujejo, kar more razveseliti vsakega poštenega človeka. Številke govore, da nazadujejo. Hvala Bogu, da je ljudstvo začelo odpirati oči. Še en tak nastop, pa so liberalci po tleh. V vseh treh političnih okrajih 'so naši 'glasdvi poskočili, nasprotniki so pa nazadovali. Tužni in zanemarjeni Kras je glasno govoril ter rekel: Do tu in ne dalje! Proč ljudski slepi lei, pro'č trtjoni in taki-le »prijatelji« kra-
Mati ni preklinjala sina, samo plakala je in molila.
Sin se je potikal po svetu, propadal bolj in bolj in posluževal se je sredstev k svojemu razkošju kakor je mogel: z goljufijo, tatvino in z roparskimi napadi in umori, ki jih jc jako previdno izvrševal.
Čez nekoliko let so mu le prišli na sled. Roka pravice ga je zgrabila in obsojen je bil na smrt. Sedel je v ječi še tako mlad in že so mu ležale pred nogami vse nade kakor strte in tudi življenje njegovo mu je imelo biti skoro končano. Cele dni jn noči je bil zamišljen, hrane sc ni omrsil razen v največji lakoti in spal ni razen kadar mu je telo od slabosti omedlelo.
Sorodniki so se ga sramovali in nihče K a ni obiskal, a samo ena, ki bi se bila •rada potrudila k njemu, je ležala sključena ►od bolezni in žalosti.
Prišel je k njemu jetniški duhovnik in mu je vljudno prigovarjal, naj se spravi z Bogom; obsojencc mu še odgovoril ni, samo vrata mu jc pokazal prav jezno.
Duhovnik je prišel drugič, tretjič, poslal k njemu še druge duhovnike, da bi poskusili s svojo zgovornostjo omfthčati nesrečneža.
Zastonj! Ostal je kakor skala!
To je zvedel stari kapucinski brat. ki ie pobiral že več let milodare po mestu. Bilo mu je žal nesrečnika in izprosil si je
Škega kmeta! — Posebno občine na spodnjem Krasu so se Odlikovale, tako n. pr. .gnezdo znanih trtjonov, kraška prestolica Komen, nadalje Veliki Dol, Plisikovica, Temnica, Devin, posebno pa Zgonik, Kob-jeiglava, Kopriva, in še nekatere druge občine. Dal Bog, da bi vzhajajoče solnce, solnce prave svobode in resničnega napredka zasijalo v zadnjo krašiko va<sico, da -bi razsvetlilo vse one može, ki so bili takorekoč zaverovani, da rešitelji kraškega ljudstva so le znani trtjoni, največji škodljivci pa naši možje! Sicer nam dohajajo poročila s Krasa o nečuvenem terorizmu, ki so ga vprizarjali nasprotniki. Z 'žuga-njem preganjanja in napadanjem so rjoveli, okoli kot zbesneli, kar pa vse nič ni izdalo. Goriška okolica se je izredno: dobro držala; agrarni liberalci so dali največ na našo okolico, katera pa je pokazala, da je ostala naša trdnjava in da so se naše vrste še pomnožile. Omenjamo le naš Solkan, domovinsko občino liberalnega kandidata Frankota. V Solkanu 'smo napredovali 'za ■50 glasov. Ubogi Franko je prišel trikrat na volišče agitirat, a kmetje so se mu .smejali. Nadalje vidimo Vrtojbo, rojstno .občino agrarno-liberalnega preroka Mr-imolje, kjer smo dobili skoraj toliko glasov, (kot Mrmoljevci. Vrtojbčani gotovo dobro poznajo Mrmoljo, in vedo kaj zasluži in kaj zna. Zato mu obračajo hrbet. V Poidgori smo tudi za mno'go napredovali vzlic nekemu vskoku, ki nam je, kakor številke /govore, le koristil. Nadalje vidimo agrarno gnezdo Št. Ferjan, 'kako so tam pometli iz županovimi in kodrinovi'mi pristaši. Ljudstvo je glasno govorilo in obsodilo neumno županovo politiko. Kaj pa naj rečemo o briški prestolici, Koliskem? Svi-tati se je začelo. 'Nasprotniki so hudo nazadovali, mi pa napredovali. Naša Medana stoji pa kot trden grad za našo stranko. Tudi Biljana je glasno .govorila. Dornberg ,jn Rihenberg sta nazadovala. Temu so krive krajevne razmere, katere bo treba odpraviti splošni dobri stvari na korist. .V Dornbergu, kakor razvidno iz današnjega dopisa od tam, so liberalne barabe napadle nekega našega volivca, 771etnega starčka, ker jc volil z nami! Črniče so na-ipredovale, enako Ajba, Anhovo itd. Čast volivcem! Kaj pa naši hribi! Kakor vedno do sedaj, so hribi naša nepremagljiva •trdnjava, ;ki stoji in pade z nami! Po nekaterih občinah je prišlo malo volivcev na volišče. Tako n. pr. bi dalee Volče lahko najmanj še sto volivcev naši stranki, kar bi preprečilo ožje volitve. Upamo, da se ito prihodnji torek popravi. Tudi 'druge občiiie bi lahko dale več. Naši 'ljudje so ostali doma v svesti si, da zmagamo brez njih. To se ne sme prihodnji torek ponoviti. Vsi na volišče! Pozornost vzbuja Za-
pristop k njemu, češ, da ga bo skušal iz« preobrniti.
Vstopil je v ječo, pozdravil po krščanski šegi in postavil se jc pred obsojenca z rožnim vencem v roki. Uprl je vanj oči in resno zmajeval z glavo.
Obsojenec sc je nejevoljno obregnil: »Kaj iščete tu?«
»Prišel sem gledat grešnika ki se noče spraviti z Bogom pred svojo smrtjo!« je važno pripomnil frater.
»Kaj vam to mar?« se jc zadri nanl nesrečnež, »poberite se mi izpred oči.«
»Takoj, pojdem, takoj, samo povej mu ali sc res ne misliš izpovedati?«
»Nc! Dajte mi že mir s to budalostjo!
»Pa bodi. Z Bogom! Zdaj pa pojdem k tvoji bolni materi in sporočim ji to. Tega se bo rcvica jako razveselila! To bo nje poslednja radost!«
Po teli besedah si je obsojencc zakril oči z obema rokama, prsi so se mu burno dvignile, solze so sc mu tnile med prsti, zgrudil se jc na kolena in zaklical: »Častiti gospod, izpovejte me!«
»Jaz nisem duhovnik,« je frater radostno pripomnil a pošljem vam takoj duhovnika. Hvaljen bodi Gospod!
V tem trenutku je slavil obsojenec svoje vstajenje. Aleluja! Blagoslovljene bodite solze!
LISTEK.
Solze.
Spisal Vaclav Kosmak. Preložil Jožei Gruden.
V pogorju Horeb se je vspenjala ska-a in daleč naokoli se je razprostirala suha, žalostna, revna puščava. A prišel je mož >ožji, Mojzes, in na povelje Gospodovo je udaril s palico po skali. In ulil se je iž nje curek žive vode in studenec je tekel, žu-)orel ter šumljal po pusti puščavi, pa glej, ob njem. je kmalu trava zelenela, cvetlice so cvetele in čez nekaj let so šustele pri skali rsenčne palme miru in pokoja.
Čestokrat nam leže na srce težka bo-est kakor velika skala, in zdi se nam, da )o vsa naša prihodnost žalostna, revna, strašna puščava brez radosti, brez utehe, brez miru.
Mnogi, ki ni vajen obračati oči kvišku, obupava v takih trenutkih in domišlja >i, da ponicne nekoč ta puščava v hladnih Nalovili globoke reke, ali da si na kak drug način pretrga — svojega življenja nit in •uti se nesrečnik še v bolj tožili puščavi, ti nima mej in je našim telesnim očem zastrta z neprezornim zastorom.
A blagor vsakemu, ki se v takih tre-
nutkih globoke žalosti ozira navzgor, od koder prihaja uteha vsem žalostnim: tega se dotakne ljubezen božja kakor s čarobno palico in iz težke skale, ležeče mu na pr-(Sih, se udere oživljajoči vir, Iijo blagodejne solze. In žalostna puščava, ki se je razprostirala v njegovem srcu, zazeleni polagoma v novih nadejali; cvetje veseija, ki ga ni več pričakoval, zopet procvita, a I palma pokoja in miru se kloni nad njim. ,Zatorey blagoslovljene bodite solze, iu nihče, niti mož se vas ne sramuje. Jaz vsaj sem vas blagoslavljal že dostikrat in zadnjič nedavno tega . . .
V	dokaz, kako velika dobrota božja so solze, poslušajte tole:
V	nekem mestu je bil v ječi obsojenec na smrt. V svojih mladih letih je bil v veselje in ponos vsej rodovini, vsakdo se je čudil njegovi bistroumnosti in nadarjenosti. A ravno ti nenavadni talenti so mu bili
iv	pogubo, kakor je večkrat posebna lepota dekletom in ženam.
Roditelja sta ga dala v šole. Učenje mu je bila igrača, zategadelj jc začel postopati, a kadar je dorastel, sc jc izgubil
v	mamljivem toku pregreh. Znak nepokvarjene mladosti mu je kmalu izginil z lic in preden je dovršil gimnazijo, je bil izklju-
: Cen iz vseli učilišč. Ta vest je očeta tako ;potrla, da je sina proklel in kmalu od ža-' losti umri.

ga, ki je soglasno volila proti nam. Kake razmere vladajo na Zagi, je razvidno iz današnjega dopisa iz Srpenice, katerega prinašamo na drugem mestu. Ljudstvo je (popolnoma zaslepljeno od par naprednih ! •izprijencev, ki imajo na kilograme masla jia 'glavi.
Bilanc je ta-le: Naše pozicije v dežeii so dobre, naše vrste se množe, in ako stori vsakdo svojo dolžnost, mora biti prihodnji torek naša zmaga sijajna! Vsi na delo za kandidate Slovenske Ljudske Stranke!
Tudi mi od svoje strani poživljamo vse pristaše krščanskih načel na Goriškem, naj gredo pri ožjih volitvah kakor en mož v boj. ker če bi bili vsi volivci S. L. S.storili zadnjič svojo dolžnost, do ožjih volitev sploh ne bi bilo prišlo! Pozabijo ■naj se vse malenkosti, kajti gre se za načela: Tu krščanstvo — tam prOtikrSčan-stvo! Pasti mora vse razdružujoče in slož-ino treba vreči v prah sovražnike Boga in
ljudstva!	i
_i
- ■
Kaj je Ogrski treba? 1
Bivši ogrski minister za notranje za- , \deve. znani K r i s t o f f y, je 29. septem- i .bra v »N. Fr. Pr.« objavil velezanimiv ' članek, v katerem jasno im Odločno obsoja dosedanjo klikarsko politiko in vidi edino rešitev ogrskega vprašanja v demokrati-izaciji uprave in ustave. Kristoffy izvaja sledeče:	.
Pristaši sedanjega ogrskega režima 1 označujejo teženje po posplošenju in zena-čenju volivne pravice za dvorsko po-ilrtiko. To je pa popolnoma napačno, kajti i volivno reformo zahteva ljudstvo, v Ikolikor se sploh zaveda potrebe napraviti, sedanjim razmeram konec.
V čem je obstojala sedanja politika Ogrske? V državnopravnih pritožbah, v takozvanih gravaminih. Opozicija je .vedno postavila na svoj program gravamina, pritožbe, da krona ne izpolnjuje neod'vi's-»nostne zahteve mažarskega naroda, ki pa ,90 v resnici zahteve starega magnaštva. iObstrukcija je podrla Banffyja, Szella, iKhuena. Tiszo, Fejervaryja in zdaj We-ikerla.
In uspeh te politike? Ogrski državni /papirji paidajo, ne more se racionalno gospodariti, vsako leto se nad 100.000 ljudi (izseli in ravno toliko jih pobere je'tika.
Politika državnopravnih vprašanj in »nacionalnega odpora« je ustvarila reško resolucijo, naščuvala Srbe na odpor proti monarhiji in je potem taiste Srbe in Hrvate izročila Rauchovemu absolutizmu. .Budget izkazuje 100 milijonov kron izdatkov samo za to, da se uradništvo ohrani '.režimu zvesto.
Edino Zdravilo je ljudski parlament. .Ugovor, da avstrijska ljudska zbornica ni izpolnila .nanjo stavljenih nad, je jalov. Kar (črez 'noč se avstrijske razmere ne dajo iz-/premeniti; ljudski parlament ima voljo in imoč delati in bo brez dvoma kos svoji nalogi. Narodnostne razmere se bodo v Avstriji uredile in da je sedanji ljudski /parlament najmogočnejša opora za vele-moč monarhije, to je že pokazal.
To mora tudi na Ogrskem nastopiti. Pravijo, da. ker ie Wekerle padel, so padli 1867-arji in so nastopili 1848-arji. Neumnost! 1867-arjev sploh ni bilo — ne We-kerle, ne Andrassy nista 1867-arja! We-kerle - Andrassyjeva struja je prav tako struja zastarelih državnopravnih zahtev, kakor Kossuthova.
Hočemo novo politiko. Ne politiko koncesij, kriz in državnopravnih fantomov, ampak politiko XX. stoletja, napredka, demokraštva.
Če se to ne zgodi, bo katastrofa za Ogfsko in za monarhijo.
na im.
Nemci na Hrvaškem in Slavoniji.
»Agramer Tagblatt« priobčuje dopis nekega osješkega Ncmca, v katerem isti odločno zavrača sumnjo, da vladajo med Nemci v Hrvaški in Slavoniji pangerma-nistične težnje. Ako kak natrkan študent o počitnicah tuli »Dic Wacht am Rhein« in razširja šovinizem, ki se ga je navlekel r,a nemških univerzah — ni treba tega resno vzeti: Nemško prebivalstvo ve ceniti narodno svobodo, ki jo uživa med Hrvati in jim ie zanjo hvaležno. Ramo ob rami s Hrvati se bodo Nemci borili za blagor hrvaške domovine in ob bodočih volitvah izpodbili vsako drugačno nado Ma-žarov in bana Raucha. — To so zelo lepe besede, ki jih je pa očividno narekoval le strah pred pozornostjo, ki jo je zadnji čas jelo vzbujati nemško prodiranje med južnimi Slovani. Enako govore Nemci povsod. kjerš e niso gotovi svoje moči, da »uspavajo pozornost domačinov, ko pa čutijo trdna tla pod nogami, pa pi kaže-jo ta-A'oj svojo nasilno germansko nuturo. Zato -pa bratje Hrvati: Pozor!
Mažari in Nemci v Slavoniji.
Zgoraj smo priobčili nemški vir o napredovanju Nemcev med Hrvati, sedaj pa naj sledi tukaj madžarski glas o razlastitvi Slavonije po Nemcih in Madžarih. »Buda-.pesti Hirlap« piše: »Dažarska javnost niti ne sluti, kolike važnosti in vrednosti so za našo boljšo bodočnost naše madžarske kolonije na Hrvaškem in zlasti v Slavoniji. Izza aneksije Bosne narasla je tudi za nas vrednost Slavonije. To nas tembolj veseli, ker pomenjajo Madžari v Slavoniji za nas nova tla za izpeljavo madžarske imperialne politike. Pred turškim navalom prebivalo je na Hrvaškem in v Slavoniji veliko število madžarskih domačinov, ki so izginili v turških vojnah. V 40, letih preteklega stoletja našel je naš Fe-nyes (madžarski pisatelj) 4 madžarske vasi v Slavoniji. L. 1880. je bilo v Slavoniji že 42.000 Madžarov in 83.000 Nemcev. L. 1900. je bilo že 106.000 Madžarov in 148.000 Nemcev. Po izvestju društva »Ju-lian« prebiva sedaj v Slavoniji 200.000 Madžarov in 250.000 Nemcev! Od 262 slavonskih občin sta samo še dve, kjer ni Madžarov ali Švabov. V 161 občinah živi poprečno nad 100, v 160 nad 500 in v 40 nad 1000 Madžarov v vsaki posamezni ■občini. Hrvatov je v Slavoniji po najnovejšem štetju samo 340.000 ter so torej nasproti Madžarom in Nemicem v manjšini. Vrhutega hrvaški element še vedno bolj propada. L. 1880. znašal je hrvaški ži-velj 44, a 1. 1900. le še 39-7 odstotkov. Še kak decenij in ta element bo padel na povsem neznatno manjšino. Ali se more v očigled taki razliki še dalje trpeti in prepustiti Hrvatom plemenska supremacija, a Mažare in Nemce degradirati na državljane druge vrste? Gori navedeni statistični podatki so za nas glasen opomin, da bodi glavna naloga madžarske narodne politike ta, da iz madžarskega elementa v Slavoniji skupno z ogrski državi zvestim nemškim, elementom ustvari močan politiški faktor preko Drave.« Te madžarske besede so jasne dovolj!
Idrijske novice.
i Radi čitalnice se naši liberalci in Kristanovi socialisti nikakor ne morejo pomiriti. Na zadnjem socialdemokraškem shodu je radi tega zlasti Ante Kristan javkal ter izjavil, da bo treba pred vsem- prestaviti nekega duhovnika iz Idrije, potem bo pa šlo. Natančneje ne moremo poročati, ker so našemu poročevalcu zapiske iztrgali iz rok ter izročili slavnemu predsedstvu shoda, ki jih je konfisciralo. Ton-
ček ima čisto prav, da se peha za čitalnico, ker je ravno on oče te neumnosti. Ni se mu pa porodila ta misel, ko je živel v družbi rudarjev, ampak, ko je zašel med idrijsko frakarijo, katere vreden član je postal prav hitro. Z osebami, katerim velja rudar ali navadni hišni posestnik za nerazsodno bitje, je zadnje čase svojega stalnega bivanja v Idriji najraje občeval. Tudi sedaj, kadar pride kot gost, poišče redno to družbo ter skupno ž njo premišljuje, kako bi prišel s svojimi brati-fra-karji na občinske stroške do frakarskega doma, v katerem bi odkazali delavcu k večjemu kako stransko luknjo, da bi se polagoma zastrupljal z branjem umazanih listov, v kolikor jih ni že Kristan pokvaril s svojimi shodi. Prav — a plačajte sami!
i Naše občinske gospodarje zelo skrbi kam bi šli sedaj z denarjem, ko je realka podržavljena. Obljubili smo da: jim damo nekaj nasvetov, kar moramo izpolniti. , V ta namen nam je samo ponoviti, kar smo pisali ob svojem času, ko srno dokazovali, da mora priti do podržavljenja realke, sicer opeša Idrija kljub visokim občinskim nakladam. Liberalci in Kristanovi socialisti imajo samo eno skrb: Kako spraviti pod streho čitalnico^ To naj Je store, ampak denar za to naj štejeta notar in Kristan, ne pa občina. Nujno potrebujemo dobre kanalizacije ki bo res koristila vsem občincem brez razlike strank. Pošteno izvedena kanalizacija bo občinsko blagajno hudo prijela in ne bo prav nič ostalo za čitalnico, naj si tudi ostanejo doklade v dosedanji višini. Poti in ceste so v zelo slabem stanju, ta ureditev bo občino tudi dokaj udarila. Delavske hiše so liberalci še pod Dragotinom obljubili, da so dobili denar, ko so bili v stiski, pozneje pa prodali celo že kupljeni svet za hiše. Pred vsem pa naj se izvršuje že od gerenta stavljeni nasvet, da se naj plačujejo občinski dolgovi. Nad 400.000 K dolga ni malenkost. Liberalci vedno računajo z erarjem in njega dobičkom, ki je pa kaj nestalen. Ako bi obstalo, kakor je vrače-vanje dolgov sedaj pogojeno, bo plačala občina samih obresti, dokler ne bo ves dosedanji dolg poravnan, 275.000 K. Čemu to, če ima občina denar. Plača naj dolg, z na ta način prihranjenimi obrestmi se bo dalo marsikaj izvršiti v splošno korist. Tako na priliko mnogokrat zabavljajo dopisniki raznih liberalnih in socialistovskih listov nad pomanjkljivostjo prostorov v rudniški ljudski šoli. Vse res, a zabavljanje samo ne pomaga nič. Če občini denar .preostaja, in gospodje odborniki hočejo na vsak način zidati, naj postavijo mesto čitalnice vzorno šolsko poslopje. To bo res prišlo vsem strankam prav. Ako je res, kar se govori, je občinski odbornik učitelj Pleskovič pri kaj pogostnih sejali šolskega odseka že večkrat stavlial predloge v tem smislu, a kako poslušna ušesa je našel, ni še znano. Na delo torej! Najprej dolgove vrnite, potem pa izvršujte dela, ki bodo v splošno korist, čitalnico pa pustite! Tako sodi velika večina tistih, ki skladajo občinske doklade, ne ena sama oseba, kakor dokazujejo Kristan, Gangl, Tavzes, Novak in ostali.
i Denar bo preostaja! občini, se je
hvalil mož, ki ni daleč od občinskega gospodarstva. Hvala Bogu, smo vzdihnili, ko smo to čuli, sedaj bo vsaj kdaj kaj v blagajni. Doslej je bila redno taka suša, da so že 10 dni pred prvim vsakega meseca napravili izposojilo, da so mogli izplačati prvega svoje uslužbence. Sedaj bo občina prihranila lep znesek, ki ga je doslej plačevala na obrestih v prehodnih izposojilih.
i Občinska hiša, v kateri so uradi, je še popolnoma novo poslopje, a že potrebno popravila. Te dni so menjavali neke stro-pove, kar bo gotovo občino nekaj stalo. Pravijo, da več odbornikov ni umelo, če-
mu bi bilo treba predelavati komaj šele narejeno stavbo. Ker pa denar po podr-žavljenju realke preostaja, se mora kani zabiti.
i Bogati so rudarji, kakor trde social-demokrati. Doslej so podtikali nam, da pravimo, kako so delavci z vsem založeni, tako, da ne potrebujejo nobene podpore, Sedaj pa je dokazano Črno na belem, da so socialni demokratje tisti možje, ki ne privoščijo delavcu nobene podpore. Po-damo vzgled. Pred več meseci je poginila rudarju-posestniku v Idriji krava. Prosil je pri bratovski skladnici, kjer imajo so. cialdemokrati večino, podpore radi te ne-zgode. V to je bil opravičen, ker se po do-ločilu § 15. točka V. dajejo članom bra. tovske skladnice »doneski za poginulo kravo v znesku 21 kron revnim in potrebnim članom, katerih edina krava je pogi nila brez zadolženja dotičnega posestnika in se je konjaču morala oddati.« Vsakdo bi pričakoval, da bodo prošnjo delavca podpirali tovariši-delavci. A socialdemokrati so drugačnega mnenja. Vseh osem socialdemokratov je glasovalo proti podpori to varišu-delavcu. Rekli so, da nima pravice do podpore, ker ni potreben. Navajamo dobesedno: »Nachdem J. K. als gut situirter Hausherr \veder arm noch hilfs. bediirftig ist, wie durch verlassliche Er hebung der acht Bruderladevorstands mitglieder festgestellt \vurde, so entfallt von vorne heLein jede Anspruchsberech tigung des K.« Pripomnimo, da je ta »do bro situirani gospodar« imel v 14 letili osem otrok, od katerih mu jih je umrlo pet, dolga ima bratovska skladnica na nje govo ime vknjiženega 1000 K, od katerega je odplačal okolu 700 K, zasebnih dolgou ima nad 500 K, ker je moral popraviti hišo da se mu ni razsula. Kljub tem dolgovom ni potreben podpore, kakor menijo social demokrati! Ob drugih prilikah pa kar me čejo okoli sebe s siromašnimi delavci. A zakaj so zoper neznatno podporo 21 K, k jo je doslej skozi desetletja vsak posest nik dobil, ki ga je zadela nezgoda? Po sestnika in rudarja K- so socialdemokrati! šteli svoj čas med svoje, a se je ločil oc njih. Ker noče biti mednaroden proletara pod Ante Kristanovim bičem, je pa kiju! dolgovom bogatin!
i Ljubezen socialdemokratov do de
lavstva odseva tudi iz naslednjega zgleda 1 »Rdeči Prapor« je pisal v dopisu iz Idrije »Nedavno je nesel znani dimamitonose Šinkovec med praznimi zaboji od dinami ta, baje tudi patrono' domov ter vrgel vsu skupaj v peč; kmalu nato je nastala eks plozija, peč je razneslo ter napravilo ši iiekaj škode v hiši. Namesto da bi se ne sposobnež, ki je močan in zdrav za vsakt delo odstranil od te službe, kar bi se go i tovo z drugim storilo, mu pa hoče še baj i erar na erarične stroške hišo in peč po j praviti.« Kako ljubeznivo zagovarja de Javski list »R. P.« delavca, ker je zves pristaš S. L.IS.! Fej! Šinkovec je želel to žiti, ker ni nikdar prinesel patrone sebo ali jo celo v peč vrgel. A odvetnik mu odsvetoval, ker se je delavski prijatelj, k je dopis skrpucal, skril za besedo »baje« Zato pa pribijemo lumparijo na tem. mestu Dopisnik »Rdečega Praporja« ima samit to željo, da bi vse krščanskomisleče de lavce pognali iz službe ter tudi dinamit izi ročili rdečim. Potem bi se pa res utegnilo tako goditi kakor podtika Šinkovcu. Mori da pa dopisnik celo dobro ve, kdo je po vzročil eksplozijo, ker se pritajeno jezi, d< povzročitelj ni dosegel odpusta Šinkovc; ali vsaj kazni, ki jo je pričakoval delavski prijatelj.
j Nove velike orgije poslavlja sedaj or. gljarski mojster Milavec iz Ljubljane. Ve ščak g. Kimovec jih je v Ljubljani natanj ,čno preskusil.
»Katoliška Bukvama" v Llub-llanl.
* Dva nova zvezka Spillmannovih povesti. Vzorno podjetna »Katoliška Bukvama« nam je podala ravnokar zopet dva nova zvezka priljubljenih SpilPmanno-vih povesti, in sicer je izšla kot 18. zvezek zanimiva povest z naslovom »Preganjanje indijanskih misijonarjev«, kot 19. zvezek pa povest »Mlada mornarja in njih zanimive dogodbe«; vsak zvezek velja broširan 60 h, trdo vezan 80 h. Vedno se še premalo povdarja. kolike važnosti jc dobra mladinska književnost. Slabe knjige zastrupijo toliko nežnih src, ki bi bila dostopna za vse dobro in blago, če bi imela takoj v mladosti zanesljivo, nravno vzgojo. V sprejemljivi mladi duši se vgnjezdi lahko pekel ali pa razcvete raj, in poleg osebne vzgoje odločujejo tukaj največ knjige, ki jih dajemo Citat mladini. Če se ogreje mlada duša s toplimi žarki krščanskih idealov — kar skušajo doseči »Spill-mannove povesti« — tedaj ne oledeni tako lahko za resnico in čednost. A še v drugem oziru je važna ta zbirka. Lepi, jedrnati Spillmannov jezik, njegov izvrstno odmerjeni slog, ki ga je tudi slovenski prevod po večini zadel, toplo pesniško ču-
stvo, vse to mora v mladini vzbuditi močan čut za lepoto, resnično umetnost. Zato le vrzite nred mladino to zdravo seme Spillmannovih povesti, žetev ne izostane! — Dobijo se tudi še poprej izdani zvezki Spillmannovih povesti. Spillmannove povesti je založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
* Zbirka ljudskih iger: Izšla sta v zalogi Katoliške Bukvarne dva nova. zvezka te znane in splošno razširjene zbirke, ki nam nudi najbolj porabne ljudske igre in sicer 10. zvezek štiri igre za moške in eno igro za ženske vloge: 1. Fernando, strah Asturije, ali izpreobrnenje roparja. Igrokaz v treh dejanjih. 2. Rdeči nosovi. Burka v enem dejanju. 3. Zdaj gre sem, zdaj pa tja. Burka v enem dejanju. 4. Poštna skrivnost ali začarano pismo. Burka v enem dejanju. 5. Strahovi. Burka v enem dejanju. — 11. zvezek obsega dve igri za moške in eno za ženske vloge: 1. Večna mladost in večna lepota. Igrokaz v treh dejanjih. 2. Repoštev, duh v krkonoških gorah, ali vsegi je enkrat konec. Čarobna burka v petih dejanjih. 3. Prepirljiva soseda, ali boljša je kratka sprava kot dolga pravda. Burka v enem dejanju. V »Katoliški Bukvami« v Ljubljani so na razpolago tudi poprej izdani zvezki in velja vsak zvezek NO v., s poštnino vred 90 vin.
Boltatu Pepe.
Gespud redehter!
Ta sala-mihlsk Cepe-lin in negau balon sta pa j res Nemce čist zmešala. Zdej misija, de sa res čez use druge na-rude in de jh
uja kar iz lufta dol kumenderal in v vornga deval. Pa mende na u nč kruha iz te moke.
Te nemške preuzetnast sa se pa, kokr se samu ud sebe zastop, nauzel tud naš leberalci, kar ni prou nč Čudnga, ke sa zmeram iz Nemcem in nemškutarjem skp zvezan in tud puskušaja na use sorte viže u Ift pridet. Ke sa pa naš leberalci velik, jveelik prenaunm, de b znajdi luftbalom al pa kašna taka mašina za pu luft letat in je tud zastoju ud dohtar Žerjava ali pa ud Ribnkarja kej tacga za prčakvat, sa pa , druge sredstva puskusl, de b iz nim prši i ' .u luft, in cn tak sredstu jc svobodamisi-
nast, ta druh pa narodna radikalnast. Se. .vede sa pa tu slabe mašine za u lft pridet, ,zatu se pa tud, če se bi iz nim zaleteja ,lft, bi glubok se pol u blat zarijeja in -hmal uja tičal tku glubok u blat, de se n ;u prou nč druzga več vn vidi, kokr ew par Ribnkarjuveh kucin.
Te punasrečene puskušne ta mlade srboritnežu pa gespud dohtar Taučar: Strašn jezejo, zatu jm je pa tud u 'sojni (»Sluvenskmu Narude« kar u ksiht puvedi de sa prenaumen za take rči in de nej da, raj gmah, ke nč na zastopja; če pa na u dal gmalia, jh u pa enkat pušten za ušesi iprjeu in stresu. In prou ma gespud dohta .Taučar, de jh zavle teli prsmodari, k j te ldje pučneja, mal u roka uzame. Ku jm u svobodamiselnast nucala, ke ni z nekamer? Č b b1a za ke>j, b dohtar Zrjo gvišii zraven u Iblan ustou tekat, ke si .mel svobodamislci soj tejater u ta »Na irodnmu dome«, pa ni, ampak je tku na jredu, kokr je soje čase zapev Štritar: »Hripavi žrjavi visoko kriče na južno hite!«
in pupihu ja je na L.;jšk med 'kumarje, c sa ga še bi upikal, kokr ga je upiku gespu1 .dohtar Taučar u ta »Sluveriskmo Narude i u jc en znamne. de je tisa svobod;1
I Nove orgle za Idrijo. Nič več nam
ni treba hoditi med tujce iskat mojstrov-uinetnikov, sem vnovič vzkliknil, ko sem si tele dni precej natančno ogledal nove orgle z dvema manualoma, ki jih je or-glarski mojster g. I. M i 1 a v e c v Ljubljani postavil v svoji delavnici za mestno župno cerkev v Idriji. Orgle imajo 19 samostojnih in 4 kombinirane registre, katerih dva popolnoma, deloma pa tudi tretji in četrti zaležeta za samostojne. Vzorna dispozicija slove: I. manual: 1. Principal 8'; 2. Flavta 16' (komb.); 3. Burdon 8'; 4. Flavta 8'; 5. Gamsov rog 8'; 6. Viola baritona 8'; 7. Oktava 4"; 8. Flute harmo-nique 4'; 9. Superoktava 2' (komb.); 10. Mikstura 2'lf, II. manual: 11. Viol. princi-pal 8'; 12. Cevna flavta 8"; 13. Salicional 8'; 14. Eolina 8'; 15. Harmonika 8'; 16. Viola 4'; 17. Flauto amabile 4'; pedal: 18. Principalbas 16"; 19. Subbas 16'; 20. Pia-nobas 16' (komb.); 21. Oktavni bas 8' (komb.); 22. Fagot 16'; 23. Cello 8'. Zveze: manualna zveza II.-I.; superokt. zv. II.-I.; subokt. zv. II.I.; superoktavna zveza v I.; superoktavna zveza v II. manualu; pedalna zveza s I. in II. manualom. Zbi-,ravniki za cele orgle; p. ml. f. Tutti in sprožnik. Ena poljubna kombinacija; avtomatična pedalna mena; crescendo in de-crescendo vseh registrov za cele orgle! Če se taki lepi dispoziciji pridruži še fina jntonacija, kakršno je mojster vdihnil idrijskim orglam potem je umetnina dovršena. Posamezni registri imajo čudovito zna-čivno barvo. Ne veš kateremu registru bi dal prednost, ker je vsak v svoji vrsti popoln, umerjen glede intonacije tem in ta kim orglam. Kot posebno izborne naj vendar omenim: krepko režočo violo baritono S', ki poje skoro kot trobenta; zlasti če jo skleneš z burdonom 8'; pa tudi s flavto 8' lepo učinkuje kot krepak klarinet. Kljub ozki menzuri tudi v polnih orglah precej izda in tako tvori nekako protitežje proti pedalnemu jezičniku fagotu 16'. Flavte so vse lepe, mehke, zlasti voljna je flavta 8', harm. flavta 4' pa žvižga kakor kos. Lep prehod med flavtami in režočimi izpreme-ni tvori harmonika 8'. Ta je posebno spretno intonirana: če prej igraš z režočimi iz-premeni se ti zdi harmoniha kot silno mehka in voljna flavtica; če pa prej igraš s flavtami, ti pa uho dopoveduje, kot da je harmonija nalahno, kakor večerna sapica prijaznorežoč register. Gamsov rog 8' bo posebno dobro podpiral petje, tiha pa vendar ostro kot fina violina rezoča eolina 8' tvori s harmoniko eterično valujočo vox .coelestis. Sploh je intonaeija tako voljna, tako zaokrožena, tako karakteristična in popolna, da se morejo idrijskim orglam primerjati na Kranjskem samo še orgle pri uršulinkah v Ljubljani in v škofovih zavodih v Št. Vidu. Stoji tudi tole, česar nisem prvi izrekel, ampak mož, ki ima tenka ušesa in fin posluh ki je tudi veliko tu in inozemskih orgel slišal po svetu — stoji to, čemur v polnem obsegu pritrjujem glede orgel, ki sem jih sam slišal — stoji: da nihče izmed tujcev, ki so nam znani, nima boljše intonacije, kakor jo ima mojster idrijskih orgel. Ne vem, če je prav, da sem to javno pribil, povem na vsa usta zato, ker me vedno grize, da sc tujec košati v jnaši deželi, domačini — ne mislim tu ravnokar imenovanega mojstra, pa je tudi že bridke ure imel — domačini pa brez dela z žalostjo premišljujejo o narodni »zavesti«. Seveda mi utegne kdo reči: tujec je
cenejši! —- Z jezikom! Kajpada; toda v resnici ne! Res je pač to. da se je po krivici vrinil v nas predsodek, da je domačin dražji. Zlasti to zelo vpliva, če se zdi. da strotovni referati to misel potrjujejo dasi tega naravnost ne nameravajo. Tudi sam sem malodane zapadel taki misli. Toda predno sem se uda!, sem šel in natančno preračunal nekaj orgel tujih in domaČih mojstrov; zlasti tiste tuje orgle sem upošteval, ki je od njih šel glas, da so izredno nizke cene. Našel sem, da je ob sicer popolnoma enakih razmerah (deloma za tujca še bolj ugodnih) domačin Še vseeno cenejši za znatno število kronic. Seveda se ne sme s »čutom« in čustvom, oziroma s predsodki računati, ampak s čisto hladno kivjo in pa s strokovnjaškega stališča. Pa nazaj k idrijskim orglam! Cena jim je jako nizka, zlasti če upoštevamo lepo, precej bogato rezljano omaro, ki bo tudi še močno pozlačena. Sestav je pnevmatika s stožci, ki funkcionira z vso preciznostjo. Dozdaj — menim — še ni pnevmatičnih orgel na Kranjskem, ki bi tako točno odgovarjale. Sploh lahko rečem, da so orgle brez napake. Lepote je toliko nakopičene v njih, da bo organist celo leto in več lahko študiral razne kombinacije, predno bo spoznal in pokazal vso lepoto, ki je v orglah skrita. Naj končam, čestitam župniji, zlasti še organistu, ki dobi tako izboren instrument za poveličevanje službe božje! Mojstru naj bo pa ta zaslužena pohvala bodrilo, da na tej poti ostane, vsestransko napreduje in tako širi s svojo spretnostjo slavo slovenskega duha.
Fr. Kimovec.
Jeseniške novice.
j Strela. Preteklo nedeljo, 26. septembra, je udarila ob 11. uri zvečer strela v tovarniški dimnik na Savi. Iz dimnika ie skočila na kovinsko ploščo v zemlji, odtod pa jo je potegnila nase električna izpeljava. Žico je pretrgala, štiri delavce vrgla ob tla, ki pa so se kmalu zavedli .Druge nezgode ni provzročila.
j Nesreča. V soboto, dne 25. septembra, je na Savi padel 80 kg težak zavoj li-.noleja na glavo triletnemu Ignaciju Štem-balu in mu zdrobil lobanjo. Deček je ob-Ježal na mestu mrtev.
j To smo Slovenci! Preteklo nedeljo je napravilo več okoliških podružnic Ciril-Metodove družbe veselico na Javorniku. ■Neki gospod, ki sicer jako ponosno nosi svojo glavo, je prodajal <na tej vejetlei Številke za srečolov. Pri tem je venomer žgolel prav »slovenski«: »Zwanzig Pro-izent! Kaufeli Sie!« Udeležba je bila silno slaba. Če se bo po družbinih podružnicah ; lako slovenčilo, bo drugi pot udeležba gotovo še slabša!
j ZHkovci ali kaj? Pred par dnevi so neki zlikovci zvečer napeli pri Višnarju od vrta do kostanjev čez cesto debelo vrv v višini 35 cm. Neki mož, ki je šel ob 11. uri ponoči mimo, je prav pošteno padel čez ta telegraf. Vprašamo1, kaj bi se lahko pripetilo, če bi po noči privozil po cesti kak ibiciklist? In to se godi na državni cesti! Pa menda ne bodo varnostni organi stvari popolnoma prezrli ali pozabili?
j Socialnodemokraški generali so si v ! laseh. En general je prej vodil organizacijsko knjigo, sedaj jo vodi drugi. Sedaj se ! pa prav ljubeznjivo kregata, ker jima baje j ne gredo računi skupaj. Tudi organizacija
sama jim menda ne gre prav skupaj. Ne moremo pomagati! Mi prav radi verjamemo, da pri socijih ne gre vse »skupaj«, kar bi imelo iti.
j Kakšno glorijo so gnali sociji ob ustanovitvi svojega konsuma.! Mislili smo, da bo v njem res vse zastonj, ker so trobili, da bo sladkor po 24 kr. Sedaj pa ima vse isto ceno, kakor v delavskem konsu-mu; samo petrolej je še nekaj cenejši, zato ker delavsko konsumno društvo prodaja petrolej prve kakovosti, o socialno-demokraškem petroleju pa pravijo, da je •tak. s kakršnim kurijo avtomobile. Od luči se baje tako kadi, da bodo sociji na dimu lahko klobase prekajali. Le nikari trobiti n a veliko trompeto, če že mala preglasno poje!
j O socialnodemokraškem konsumu bi
sploh mi ničesar ne pisali, ko bi nas rdeči bratje ne izzivali. Kot delavci nimamo prav ničesar zoper to, da se ustanovi kom-gum. Naj si delavec pomaga, kolikor si more! Ampak ta rdeča nepoštenost! Vsi sociji vedo, koliko dobrega je storilo že .delavstvu naše prvo delavsko konsumno društvo. Sami so od njega prejemali dobrote. Sedaj pa ta rumena zavist! Ustanovili so svoj k on sum, ne da bi se delavstvu /pomagalo, ampak kot konkurenčno društvo našemu društvu, da bi oškodovali društvo svojih sodelavcev. Naše društvo je prestalo hude čase, zato pa se je utr-idilo in si pridobilo vsestranskega 'zaupa-inia ;če bo društvo socijev kdaj imelo tako trdne noge, zelo dvomimo. Naj torej bratje po tovarni nikar tako na dolgo ne stegajo svojega jezika, da si ga ne opečejo, .saj vedo, da so blizu žarečega železa. Če sami ne vedo, jim pa mi povemo, da opeklina skeli!
» j Neki hipnotlzer se je nastanil na Jesenicah v hotelu »Kolodvor«. Nekaj že itak napol hipnotiziranih ljudi mu je šlo na lim, •da je nad njimi poskušal svojo »umetnost«. Ker pa baje nima dovoljenja za svoje predstave, se mu bo ta »kšeft« na Jesenicah slabo obnesel.
j Veliki svobodomislec Humer, ki je •tako skrbno popraševal. kaj je gospod župnik pridigoval zoper svobodomiselstvo, sedaj že obupuje. Pravi, da s svobodomi-selstvom na Jesenicah ne bo nič, ker je to tako učena reč, da jo razumejo samo vi-sokošolci, še celo on sam da je ne razume. Bog se usmili uboge kapacitete! Pa smo mislili, da se bo ob svobodomiselnem shodu, ki ga je priredil v svojih prostorih, ■tako posvetilo v njegovi glavi, kot bi pri-£gal največjo električno svetilko. Sedaj pa to vzdihovanje! Kar milo se mam stori pri SKSl?
j Javno telovadbo priredi jeseniški -odsek Orel jutri, v nedeljo, ob pol 4. uri popoldne na dvorišču »Konsumnega društva«. Izvajale se bodo proste vaje in orodna telovadba na drogu, bradlji in kozi.
j Poslovilni večer priredi isti Orel v slovo načelniku, poidnačelniku in drugim, ki odhajajo k vojakom, jutri zvečer ob 8. uri v »Delavskem domu«. Pri obeh prireditvah svira društveni orkester. Vstop je obakrat prost.
j Pošiljateljem brezimnih pisem, ki neokretno zagovarjajo liberalne Sokole, umazano pa blatijo naše vrle Orle. odgovarjam z besedami, kakor je nekdo enakim »prijateljem« svojčas odgovoril: »Kaj me briga, če osel riga.« — Franc Kogej, kaplan.
jnislnast prou za prou ud muli; ta druh znamne je pa tud tu, de gespud dohtar Taučar sojeh sinu ni pustu bli'z ne med svobodamislce ne med radekalce, ampak jm je lepu pu učetusk nasvetvu, de nej .ustaneja lepu duma, 'ke ie usa svoboda-mislnast in radekalnast en larifari in nu-benmo še nekol ni nč nucaia in tud nekol •na bo.
In tud pr te reč je mou gespud dohtar Taučar prou, de je soje sinove duma pr-.držu, sej b blu pa tud zajne navarn, de b -se jh Jekučuva pridga u mural tku ma pr-jela, 'kokr se je drugeh puslušaucu, de sa bli zvečer na vrte »Narodnga duma« kar Aid kraja usi ud same muralnast u ta drug-mo štuik. Gradišnika je pa tku ta pridga preuzela in mu je šou tist krematori za Idi pohat tku pu glau, de b se pusta ta nar iraj za mušter preči sežgat, zatu je pa, ke Se je prfuru iz »Narodnga doma«, kar na-jraunast zafuru u ena telegrafnštanga, de b s tku puinagu na um svet, kar mu pa ni prec ratal; ke se je tou pa še ta druh bart not zaletet, sa ga pa hitr druh puslušauci jnnegau prjatji prjel in mu začel prgu-•varjat, de nej fura raj lepu dam pu cest, kokr pa, de b puskušu iz telegrafnštangam sojmo svobodamislnmu žeulejn konc strit; ke zdej b blu tku še prezgudi, ke ni krematori še fertik in b ga mogl nazadne še Bolčumu Pcpet čez dat. de b ga pukopu u zemla, kokr pukupavaja 'druge navadne Idi, ko nisa svobodamislci.
Tku se je gudil Gradišnke pu tistm I svobodamislnem 'tejatre im usega je bia uržah Jekučuva pridga. Eno drugo družbo , svobodamislcu je pa ta pridga tku deleč zmešala, de sa se zvečer udpeial namest preke Cei, naraumast u Rakek.	i
Tku sa se mel pr tem špase svobodamislci, al bulš rečen: ataisti. Jest se le čudm, de ni pršlu nč ataistu h tem špase, ke slišja h »Sluvensk Ludsk Strank «, ke pol b blu še le luštn, če b blu mal več Idi •zravn, in ataistu je pr »Sluvensk Ludsk Strank« ena lepa šuma. Ze če b samu tist pršli, ke jh »Sluvenslk Nartrd« puzna, b že jiapounil ta »Narodn dom«, kaj pa še le, če b pršli zravn tud tist, ke jh jest puznam, kokr je pr en glih gespud Ložar — pa nej m nekar na zamer, de ga tle naprej pr-nesem; za kua b se pa skrival Ide, ke jh usi puznama! Gespud Ložar ma more tajit, de je ataist, če b na biu ataist, b biu pa že zaduvolen, če leberalci pr nem ubleke naročaja, če jh pol tud plačaja, je tku use glih. In gespud Kregar ni nč bulš. Če b gespud Kregar na biu ataist, b pa na pu-,gervu u trgousk zborne u'd leberalneh pu-slancu, de morja tud h sejam hodet in de ni zadost, če se pesteja sam volt. Šte-feclnu ataizin je pa tku pousod znan že pu tem, ke usakmu, ker še ni dos't ataist, ata-izm kar iz palca u glava ubije. Tu sa ta prua ataisti, ne pa tak, kokr je Lah, ke se /ie ud uršulinarske košte tku lepu zredu. Jekuc tud ni ta prau ataist, če b biu ta prau ataist, b na lubu čez use te božje kapice. Tud GrošI se men zdi, de mi prou ta prau ataist, on preveč rad »Sluvenca« bere«, pusebn kedr ga kej pegla. Ta nar ,mn ataist je pa Bolču Pepe, ke se iz usm šterem bran krematorjuma iu je iz duša in telesam unet zatu, de se morja mrliči pestit pukopavat in na usaka viža ud nega, ke ta reč ta nar bi zastop.
•Gespa dohtar Taučarjeva In gespud dohtar Taučar pa tud nista na nubena viža ataista. kar se iz tega vid, de gespa mars-
jkerkat špendera kašn groš za cerkvene •namene, pusebn za Trnouska cerku je do-breh rok; ta mlade ataiste pisatele in nmetnke pa kar vn zlifra, kedr ja prideja ,kej fehtat. Gespud dohtar Taučar pa tud na more videt ataistu, zatu pa tud ni dau preh gmalia, de je gespud dohtar Rubidata ,pregnou iz norišnee, ke je mou že ceu krematori ktu lepu skp pustaulen in zrih-•tan, de b Iohka začeu iz usakmo d'nevam Jdi pečt. In gespud žepan Hribar? Rad b ga mel ataisti med saba, rad; pa on se na da tku hitr ud kašnga zapelat in ataisti <se znaja zajnga pud nusam ubrisat. On H stane dobr kristjan in u skusu še ta druge iblanske faruže purihtat, kokr je šent-ijakupskega, in tu preh kokr u mugoče, h maš hod pa še clu na Rususk, ke na more ,duma sojeh pubožnast tku upraulat, de b ga ataisti na pugruntal. — Za Rormanuga Fikita pa dons na morm še nč rečt. Ta u ,soja farba pukazu še le pol, ke na u mou več iz kustajnem za upraut. Zdaj ma pa ■še poulina glava sameh ta divjeh kustajnu. .On zna še Heklna pusekat, kar se pisajna am tiče, če se u vrgu na ataistuska plat. .»Sluvensk Narud« jeterna za'deu, ke ga je ,za sojga sotrudnka prdubu, in jest mu gra-•tuleram. Če je znou ud ta diviga kustajna /PU »Naruda« pupisat, kulk u še le ud ta prauga kustajna napisu, ke je dobr za pečt. .Zdej je saj ceu »Narud« divi, ud 'kar je RormanFiki sotrudnk, preh je biu divi sam -urednišk del. zdej je pa tud tist del »Naruda« divi, ke uredništvu na preuzame .zajn nubene udguvornast.
Bollalu Pepe iz Kudeluga.
! Llublianskl občinski svet.
20-letnica »Mestne hranilnice«. — Odškodnina za vporabo sveta ob klavnici. — Sprejem v občinsko zvezo. — Ugovor Antona Dečmana. — Poročila finančnega odseka. — Stavbni odsek. — Predllna ulica.
Zupan se spominja 20-letnice »Mestfne .hranilnice«. Zdaj ima vlog 'za 37 milijonov. lastnega premoženja pa ima 1 milijon kron.
Vporaba sveta tvrdki Čečovičlka & sin .obmestni klavnice se dovoli le, ako tvrdk„ pritrdi vsem po občinskem svetu stavljenim zahtevam. Tvrdka je popolnoma sa-molastno naslonila leselie lope ob klav-,nično ograjo. Tudi ni voljna, da prepusti občini priviačnico, ki bo stala 106.000 kron.
V	občinsko zvezo se sprejme 135 oseb s 361 ženami in s 399 otroci, med njimi dr. Eger, dr. Fodransperg, Ihl Hugo, Kunej Alojzij, Leeb Adolf, Levstik Fran, dr. Danilo Majaron, Trček Jakob, Traven Ivan, ,Weinlich Adolf, Zadnik Ludovik. Sprejem se zagotovi Viktorju Komu. Zavrnjenih je 25 prošnjš, med rfjimi Fran Loretto in Ravnik Marija. — Na predlog dr. Šviglja se /zavrne ugovor Antona Dečmana proti nalogu mestnega magistrata glede na odstop dela njegovega sveta v cestne namerne.
Za pohištvo mestne zastavljavnice se .dovoli proti poročilu kredit 5000, za napravo varnostnega omrežja pa 1230 kron. r— Glede na prošnjo zadruge gostilničarjev .se dovoli 500 krom za kuharski tečalj. — Prošnji »'Narodne delavske organizacije« ,za vpisnine prosto povpraševanje pri mest ni posredovalnici za službe se ugodi delojemalcem za polvično ceno.
V	nadzorovalni odsek za zgradbo državne obrtne šole se izvoli stavbni nad-isvetmfk Anton Klinar. — Ob stiku Vodovodne im Dunajske ceste se premeni regu-Jačni načrt. — Glede na dopis mestnega magistrata o napravi cestnega kanala v podaljšani Ciril-Metodovi ulici se sklene, da se kanal zgradi. Stal bo 1300 kron.
Z ozirom na prošnjo prebivalcev Kolodvorske ulice glede na razširjenje in regulacijo Predilne ulice predlaga obč. svetnik Likozar, naj se prošnlja odkloni. Obč. svetnik Franchetti priporoča, naj se o proš. nji ne sklepa v današnji 'seji, marveč naj se vrše pogajanja. Sprejet je bil predlog Likozar je v.
Šolski odsek. — Pritožba.
2up»n se pooblasti, da poda glede n« službeno reciprociteto ravnatelja in uči-.tePjev mestnega dekliškega liceja in državnih srednjih šol pO šolski oblasti zahtevano izjavo.
Pritožba Jakoba Milavca proti oklloku mestnega magistrata glede na vzidavo vodomera se odkloni.
O najetju trimilijonskega mestnega posojila proti izdaji delnih zadolžnic.
Poroča občinski svetnik Milohnoja, ki naglaša, da se finančni odsek sicer strinja načeloma z županom, a da .predlaga nekaj izprememb. Glede najetja posojila 500.000 kron za kanalizacijo priporeča, naj se predlog odobri. (Navzočih je 23 občinskih svetnikov.) Postavka o najetju posojila 800.000 kron za razširjanje obrežja se za-zdaj črta. Za mostove potrebno posojilo 490.000 kron se zviša na okroglo 200.000 kron. Za zgradbo obrtne šole se sklene na jeti posojilo 1,000.000 kron. Od dežele se pričakuje prispevek 250.000 kron. Župan jzja-vi, da pričakuje od deželnega 'zbora podpore z ozirom na dotične soglasne sklepe deželnega zbora in na dvakraten dopis deželnega odbora. Nadalje se sklene, da se najame posojilo 103.200 kron za prispevek k stroškom podvoza južne železnice na Martinovi cesti. — Za 'zidavo novega trakta ob poslopju dekliškega liceja se naijame posjilo 120.000 kroai. Za preuredbo ljubljanskega Grada se najame posojilo 270.000 kron. Odkloni se poletno gledališče. Sklene se, da se 'za zgradbo nove mestne hiše najame posojilo 800.000 kron.
Končno se sklene, da se 'skupno najame posojilo 3,000.000 kron z najvišjim .obrestovanjem .po 4V->'%. Odkloni se županovi predlogi glede na unifikacijo mestnih dolgov kakor tudi z ozirom na izdajo zadolžnic z deželno garancijo.
Ostale točke se odstavijo z dnevnega jeda. Javni seji sledi tajna seja.
Slovenci na Dnnaln.
Slov. katol. izobraž. društvo »Straža« na Dunaju se preseli dne 1. oktobra t. 1. v večji in lepši lokal g. Ivana Povondra •VI. \Vallgasse 27 (nasproti Raiinundovem gledališču).
Dejstvo, da število članov in zanimanje za društvene prireditve vedno narašča, navdaja odbor s posebnim veseljem. S podvojeno navdušenostjo bodemo tudi v bodoče skrbeli »Stražanom« za potrebeno razvedrilo in pošteno zabavo. Vsako nedeljo in praznik zvečer se bodo vršila predavanja v društvenem lokalu in izposoje-.vale Knjige.
Vljudno vabimo tudi letos gospe in 1 gospodične pevke, gospode pevce in vse, iki se zanimajo za tairiburanje, da se zopet snidejo ter s petjem in godbo priredijo članom večkrat prijetne večere. Srčno dobrodošli vsi, ki nanovo pristopijo!
» » M
Prihodnja slovenska služba božja se jvrši kakor navadno drugo nedeljo v mesecu, t. j. dnč 10. oktobra t. 1. ob pol 3. uri popoldne v cerkvi sv. Antona XV. Pu-thon-gasse 16. — Po službi božji je prijateljski .sestandk v društvenem lokalu.
Vestnlk družbe sv. Rafaela.
Potniki v Ameriko, pozor!
'Državnemu poslancu prof. dr. J. Ev. iKreku je došlo od družbinega zaupnika v Hamburgu obvestilo, da izdaja neka ljubljanska agentura prekmorske družbe priporočilne listke družbe sv. Rafaela in da se je proti nekim redovnicam, ki 'so kupile ,ondi važne listke, zastopnik, oziroma lastnik dotične agenture (S.) sploh izdajal in obnašal kot »zaupnik« Rafaelove družbe.
Opozarjamo torej vse rojake, ki na- | jneravajo potovati v inozemstvo, rek še v Ameriko, da sploh noben agent parobrod-,nih družb ni in ne more biti zaupnik družbe sv. Rafaela, ker so intencije družbe v diametralnem nasprotju z agentovimi.
Odbor 'slovenske podružnice družbe 3V. Rafaela smo priobčili v »Slovencu«, .»Domoljubu«, »Občinski Upravi«; prineslo ga je glasilo ameriške sesterske družbe ■»Ave Maria«.
Le na tam navedene odbornike naj se-obračajo potniki za pojasnila. Vendar pa .priporočamo, da se v svrho hitreje informacije obrne vsak na točasnega podružničnega tajnika: Fran Kristana, deželnega jiadoffcijala v Ljubljani, deželni dvorec, oziroma v njegovi odsotnosti na deželnega oficijala Jerneja Ermaiia, istotam.
Le tu more dobiti vsak, kdor se hoče izseliti, legitimne priporočilne liste in pa posebne kovinaste družbine znake v narodnih barvah, ki jih za sedaj tu 'sploh ne /nore imeti noben drug, kot imenovana zaupnika.	J., . ..
Potrebna pojasnila in navodila 'dobi tudi vsak le na navedeni adresi, 'zato pro-,simo vse p. n. župne urade, županstva, izobraževalna društva itd., da ljudi, ki se .nameravajo izseljevati, natančno poučujejo v predstoječem smislu.
Družba sv. Rafaela.
<■■»' ■■■■■■■ ■ —— I M I I I	■» I i ■ I	I
Vodljiv zrakoplov v Gradcu.
Poročali smo že, da je 'za graški jesenski semenj konstruiral Renner s svojima sinovoma Anatolom in Aleksandrom vodtjiv zrakoplov. Preteklo nedeljo so se dvignili prv/krat z zrakoplovom v zrak. Motor na zrakoplovu je izdelala graška Puchova tvornica. Poizkusile vožnje so &e prav izvrstno posrečile. Zrakoplovov ovoj je v sredini ločen v tri predelke, i'z-jned katerih se vsak posebej napolni s pii-jioin. Vožnje z zrakoplovom se vrše skoro vsak dan. Neštevilno tujcev je prihitelo ,v Gradec, zlasti iz Dunaja, da si ogledajo prvi avstrijski vodljivi zrakoplov. Pri vsaki napovedani vožnji se zbere na dirkališču nad 20.000 ljudi. Vojaki in policija vzdržujejo red. Vožnje se vrše jako mir-,no, in se da zrakoplov jako lahko voditi. ,Z zrakoplovom delajo vožnje nad Grad-,cem in dirkališčem. Zrakoplov je zbudil ,v vseh krajih pozornost. Graško občinstvo je zelo navdušeno za »Estarice«, kakor je zrakoplovu ime. Kadar plove zrakoplov v zraku, je vse polno ljudi na strehah, dimnikih in zvonikih. Ko je dež. predsednik grof Clary čestital po neki ddkončani ,vožnji Rennerju s't., je občinstvo predrlo ►vojaški kordon in začelo objemati in po-jjubovati Rennerje. Gradčani so pač ponosni na svoje rojake. Kot se čuje, gradi Aleksander Renner tudi letalni stroj, !ki bo dovršen še to jesen.
TREZEN SRBSKI GLAS.
V belgradski »Večerni Pošti« je V. Po-ipovjč priobčil članelk. v katerem Srbijo odvrača od njene dosedanje politike nasproti Avstro-Ogrski. Popovlč svari bel-igradske politike, naj si ne domišljajo preveč. Avstrija ni gnila, kakor pišejo bel--gradski listi, marveč silno močna s svojo izvrstno vojsko in dovršeno diplomacijo; Avstrija ima dalje modrega im spoštovanega vladarja, čegar dinastijo ceni vsa Evropa. VW\ interesi srbstva na Balkanu .zahtevajo, da se Srbija približa habsburški monarhiji in se tako ustvari tudi mož-jiost ureditve notranjih zadev v Srbiji, kjer strankarstvo zastruplja ljudstvo in .vojsko. Ta nenavaden glas je vzbudil .ve-,|iko pozornosti v Belgradu; želeti bi pač ,bjio. da prevlada v nesrečni Srbski trezno mišljenje resničnih rodoljubov.

Kaj se prihrani z nabavo brzo-samopisnice
STOEWER-Rekord
Čas, ker se zamore napraviti do 14 udarov na sekundo. — Osobje, ker odpade nadležno prepisovanje pisem, in se more potom stroja napraviti takoj do 20 prevdarnih kopij. — Denar: Da, ima se celo dobiček.
Dokaz: n. pr. a) Nabava stroja stane K 650—, odpisnina 10%: Obrestovanje povprečno K 328"— po 4°/0. — b) StroSki za stroj, kakor trakovi, olje i. t. d. zjednačijo velike izdatke za Črnilo, peresa, prihrani se na papirju, ker zavzema pisava s strojem manj prostora. — Izdatki: Amortizacija stroja za leto K 62'—. Obrestovanje naloženega denarja za stroj K 13'—. StroSki na leto K 75'—. Izdatki na teden K 1.50. — Dohodki: Prihranek na plačilu osobja, teden 6 X 2 50 - K 15'—. Dobiček na kopijah, tiskovinah, porto 7'50, iznaša K 22'50, torej --tedenski prihranek K 21-. - Znese na leto K 21'- >< 52— K 1092--. -
planila na obroke. Glavno zastopstvo CTOP	LJUBLJANA,
Prospekti zastonj.	za Kranjsko O I UJL< VV L/i\."IVcr\Ul U Selenburgovaulica7/1
tta" Lastna mehanična delavnica, "fe-fl
■ Zaloga vseh strojepisnih potrebščin. "Sa
Kovice z leda.
— Tatinska družba šolarjev. Iz blejskega kota poročajo: Da so sokoli najboljši in najmodrejši vzgojitelji naše mladine posebno v zadnjem času, to nam pričajo čedni dogodki, s katerimi proslavljajo sokoli po drugih krajih slovenske domovine svoje ime. Ves blejski kot se zgraža nad najnovejšim dogodkom na Bledu. Stvar je pa tale: petnajst mladih ljudi, skoro samih šolarjev iz vsakdanje in ponavljavne šole se je organiziralo v namen, da po hišah kradejo. Imeli so svojega poglavarja, ki se je od časa do časa menjaval. svojo blagajno, ilz katere so si delili svoje dohodke. Kdo naj gre krast, je .odločeval žreb. Organizacija ni bila napačna kakor se vidi. Za ukradeni denar so menda pridno pili po blejskih gostilnah. Slo je kar po litrih. Zalotili so slednjič enega teh mladih uzmovičev, 'ko je bil pri svojem »lepem« delu pri vrtnarju Rusu. In kakor se povsod trdi, so bili ti mladi organizirani tatovi so večinoma člani blejskega »Sokola«. Nekateri soudeleženci so iz uglednih rodbin. Govori se pa — in to Je, kar hočemo povdariti, da hoče politična oblast vso stvar potlačiti in io preiti kot nekako otročarijo. Mi pa resno svetujemo oblasti, da gre stvari do dna in dojene, kje so vzroki te izkvarjenosti, ki zna Bled v letih popolnoma uničiti. Blejcem in okoličanom ne more biti vseeno, ali je tuje imetje na Bledu varno ali ne. Kot ilustracija teh žalostnih dogodkov pa naj bo to, da so blejski otroci gospotdi pri pobiranju žog, 'kjer itak vel.ko zaslužijo, štrajkalU Kak vtis naredi to na 'tujce, to naj raz-mišljuje zdraviški komite. Vse stariše pa resno pozivljemo, da naj v svoj lasten blagor in blagor svoj.h otrok pomislijo, da liberalna vzgoja mora privesti do žalostnega konca, naj vzgojitelji sami to nameravajo ali ne. Nekaj drugih zanimivosti iz te afere in kako se bo stvar razvila naprej, bomo prilično poročali.
— Ogenj, kakor poročajo z Bleda, je prestrašil preteklo noč ljudi na Mlinem. Začelo je goreti v mizarski delavnici pred dvema mesecema ponesrečenega Ober-iiuberja. Zažgala je njegova žena iz namena, da dobi zavarovalnino. Polila je v delavnici tri steklenice petroleja ter zažgala. Drugo jutro so jo odpeljali v Ljub-ijano. Ko bi takoj ne pogasili, bi ogenj lahko uničil velik del vasi, ker stoji delavnica ravno v sredi vasi. Rodbina je nemška.
sme pač vsak kupovalec, tako tudi kupovalec pra-tike. Izbira pa ni akor ni težka, kdor le površno pogleda v ravno izšli letnik naše ..Družinske Pratike" s podobo sv. Družine. Toliko in tako raznovrstnega beriva ne nudi nobena pratika in zatorej naj se povsodi odločno zahteva le prava naša pratika. Cena 24 vin., po pošti 10 vin. več. Dobiva se povsod, kjer je pa ni, naj se naroči naravnost iz Ljubljane. — Somišljeniki širite jo povsod.
2358

alkalična kislina
lOt »d raril ni vrelec že itoletja znana v vael uoleznib
1!
;ri protinu, želodčnem in mahurnem kataru. Irvrstm za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetična in oiveiujočt pijača.
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn, želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih virih Prospekti gastonj in franko.
V Ljubljani so dobiva v vseh lekarnah, ve$jib Špecerijskih prodajalnics.h in trgovinah z je3tvinaml i o vinom.
Zalege pri Mihael Kastner-ju, Peter Lassnlku in Andrej Šarabonu, Ljubljana.	• ■■'» f>2—49
O/erravallo
m^mmmmmmmmm
$
m
P
m
m *
m $
*
m
*
*
železnato JCitia-Vmo
HigijeniSna ruittTt na Dunaju 1906: Driavao odlikovanje ia 6aatni diplom k Blati kolajni.
Pomoča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvafescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Jzborni okus.
Večkrat odlikovano. Nad 6000 idravaliklh »pričeval.
J. SERRAVALLO, c ti \i toni Milj
TRSTBarkovlJe.
$ m

tovarna na stroje
Jan Štefka
Praha,m- ^
- Fričova ulice štev. 892. .
gradnja železn. cvetličnjakov, tudi kurjava dotičnih s toplo
2449	V0d0.	13—1
Stažna kurjava za stanovanja z 2, 4 do 6 sobami.
Novost: patentni razpraševalcl.
Pozor! Stoji
Mizarji, gostilničarji in drugi naj se obrnejo na podpisano tvrdko pri nakupu stekla, porcelana, svetilk, latern, stekla za okna (šipe), okvirov za podobe (rome). Ondi
se. dobi tudi raznovrstno špecerijsko blago, špirit garant. 95% K VS2-, za neveste vse potrebščine. Posodim proti mali odškodnini za ženitovanja in veselice porcelan, steklenice, nože, vilice itd. vse po najnižji ceni.
Se priporoča	2645 3-1
Ivanka Čolnar
trgovina z meSanim blagom, Kranj.
Hm
■ ■
■ ■
Mestni trg
razpošilja ure, zlatnino in srebrnlno na vse kraje sveta, obrnite se zanesljivo na domačo slov. tvrdko!
Veliki novi cenik zastonj.
Novost: Ploščnata, tenka, prava nikelnasta llnker-Bos-
k o p f na 6 kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 36 ur idoča K 4*50. Srebrne ure od 6 K naprej.
Večletno jamstvo. — flko blago ne ugaja, se vrne denar nazaj.
Sokolske verižice s slovensk. trakovi nikelnasta K l-20 srebrna K 5'—. 2171	21-
VHmerlko ln Kanado
zložna, cena in varna
vožnja s Cunard Line =
h 544 52	Bližnji odbod:
iz Trsta, domačega pristanišča: Ultonija, 12. oktobra, Pannonia, 26. oktobra, Carpathia, 9. :::	novembra 1909.	:::
Iz Llverpoola: Lusitania, največji in najlepši parnik, 16. okt., 6. nov., 27. nov., 18. dec. 1909. Mau-retania, 23. okt., 20. nov., 11. dec. 1909. Pojasnila in vozne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega.
1903 13-1
Vsak pes
se zelo naglo privadi
Ceno češko posteljno perje t
5 ko novo skiblj It 9'80, boljin t It —, belo kot puh mebko ikubUtno K 18 - K 24'-. ioižoobilo kol ;uh mehko sknbljeoo K 10'—. K 38-—. Poillji franko po po-v2iljii. Zimena dovoljena proti povrnitvi poilelne. Benedikt Stchiel, Lobei 169, pri Plinu. Cešb. 2549 6-1
Iščemo nevest
ki si žele nabaviti opremo; ravno tako kupite blago za domačo porabo najceneje v tkalnici
Bratov Krejcar, Dobruška 8642, Češko.
Prepričajte se in naročite si 6 kosov rjuh IH obeljenih brez šiva v velikosti 150/200 za
samo K 13'50. Vzorci barhenta in raznega laiienega in bombaževega blaga zastonj iu franko.
2439 (t)
in se dobro razvija.
Zahtevajte cenike, prospekte in brošura o preizkušenih krmilih za pse, perutnino, fazane, kunce, divjačino od tvrdke
Henrik Polsterer,
tovarna za Fattingerjeve pogače za pse in krmila za perutnino
Dunajsko Novomesto.
Zaloge v Ljubljani: Fr. Grošelj in Peter Lassnik.
V lastnem interesu zavračajte vselej odločno vsa ponarejanja.
Utanovljeno 1893. 300 najv.šjih odlikovanj.
Delo naših.
Ljubljana, 2. okt.
V sedanjem zasedanju deželnih zborov zavzemajo 'poslanci našega mišljenja nad vse Častno mesto. V 'koroškem deželnem zboru so vsled krivičnega volivnega reda Slovenci pritisnjeni na steno po velc-nemškem geslu, da jc moč nad pravico — kljub temu nastopa slovenska delegacija •dveh deželnih poslancev odločno in 'možato za pravice ubogega in zatiranega ljudstva, kar je tem večjega pomena, ker jmata opraviti odločna slovenska koroška deželna poslanca z ljudmi, ki glede na zagrizenost in sovraštvo nasproti Sloven-icem nimajo enakih na celem svetu. Ponosni smo tembolj na koroška slovenska deželna poslanca, ker sta moža krščanskega svetovnega naziranja, moža našega prepričanja. Kljub odločnemu nastopu naših mož v koroškem deželnem zboru pa jbodo tisti ljudje, tista stranka, ki se je leta jm leta vezala z Nemci, stranka, ki se za-.vze'ma za sedanjo protislovansko vlado, ivpiia, naši ljudje niso narodni.
,V Štajerskem deželnem 'zboru nastopajo naši poslanci »Kmečke zveze« s tako .odločnostjo za pravice Slovencev, da je .Nemcev naravnost strah. Od prejšnjih slovenskih zastopnikov, med katerimi so Jbili liberalci v narodnem oziru iprava cok-Jja, nismo bili vajeni odločnega nastopa za slovenske pravice. Nemci so v svojih listih sami pohvalili prejšnje liberalne po-<siance v štajerskem deželnem zboru, češ, (kako so zaradi njihove popustljivosti lahko izhajali ž njimi. Ponosni in veseli smo, >da Slovencem sovražni nemški lilsti kakor gadje sikajo na naše štajerske deželne .poslance, osobito na poslanca dr. Korošca. JLiberalci bodo seveda še vedno vpili, da mi nismo narodni, dasi njihov liberalni poslanec dr. Kukovec govori v štajerskem .deželnem zboru ostentativno samo nemško in se celo zaletava v naše poslance, češ, zato, ker se bore za pravice slovenščine, izzivajo Nemce! Kako maj se naziva tako postopanje?
Kranjski deželni zbor je imel dozdaj dve seji. V prvi se je naložilo poslancem ogromno delo po odsekih. Liberalni poslanec dr. Tavčar je seveda po naročilu svojih tovarišev in da ustreže mladim liberalcem, ki vpijejo, da so liberalni poslanci premimi, zahteval, da se morajo natisniti vsa poročila. Po starih, za kranjski deželni zbor še veljavnih, postavah, jnu je moral 'deželni glavar ugoditi. Kranjski davkoplačevalec bo moral zato vsako }eto plačati najmanj 50.000 kron več, kakor drugače, kar naj si kranjski davko-iplačevalci prav dobro zapomnijo in porabijo, kadar jim kak liberalec :hva'li stranko preperele liberalne slatne, največje škod-•Jjivke našega ljudstva, stranke, Iki je bila najsrečnejša in najmogočnejša takrat, ko so jo vodili kranjski nemški plemetii-itaši.
Imamo priliko, da lahko strogo nepristransko in natančno zasledujemo delo jiaših deželnih poslancev in je primerjamo z delom po drugih deželnih zborih. Kdor čodi, da so glavna stvar v zasedanju javne seje, se moti. Po deželnem odboru izdelane postavne načrte odkaže zbornica odsekom. Člani odsekov nato natančno pre-.tehtajo vsako besedico postavnega načr-.ta, predno zbornica končno razpravlja in Sklepa o zakonskem načrtu. Predložene (postavne načrte o lovski (postavi, o občinskem volivnetn redu, o deželni banki itd. SO odseki deloma predelali, kar jih še niso jih pa v kratkem dovrše.
JVečina ima velikansko odgovornost. .Dolžnost ima, da postavno uveljavi svoja načela, dolžnost, da dvigne deželo. Poslanci S. L. S. imajo zato ogromno delo. iki se na zunaj šutnno ne opazi, ker se dela ,v klubu. Klubovih sej imajo naši poslanci zelo veliko. Trajajo po ^cč ur. Ponovno smo občudovali pridnost naših poslancev
v klubovih sejali. Stvarno in natančno se razpravlja o zakonskih načrtih. Vsi poslanci brez izjeme se pridno udeležujejo .razprave in se zavzemajo za svoje volivce. Seveda nc gre. da poročamo podrobno O sejah kluba našiti poslancev, dasi bomo odslej obveščali o vsaki klubovi seji. Sinoči je imel klub poslancev S. L. S. sejo od ipol osmih do tri četrt na dvanajst zvečer. Vodila sta jo načelnik dr. Šusteršič in dr. Krek. Razpravljalo sc je med drugim
0	občinskem volivnem in o občinskem redu, o šolski postavi, o 'lovski postavi in o jdrugih tekočih zadevah deželnega zbora: »temeljito, natančno, stvarno. Poslanci so ■imeli včeraj javno sejo, nato odsekove seje. Poročevalci so poleg cdsekovih sej izdelavah še poročila. Šolski odsek je zboroval od dveh do pol petih, in deželni šolski svet. v katerem so deželni poslanci dr. Šusteršič, dr. E. Lainpe. prof. E. Jarc, poslanec Jaklič, od petih do tri četrt na se-idem zvečer. Po celodnevnem napornem duševnem delu za nameček ldubova seja (od pol osmih do tri četrt na dvanajst! — Deloljubnosti našim poslancem nihče ne •more odrekati.
V postavodaji bodo morali izvesti naši poslanci ogromno delo. Delo, ki se vlači /po drugih deželnih zborih leta in leta, se bo pri nas izvedlo v primeroma najkrajšem času. Naša čila in bojev mavajena Stranka, ki jo vodijo preskušeni in zaslužni ustanovitelji, je že dokazala s svojim .dosedanjim delom v kranjskem dežeinem Zboru, da zna v boju krepko udariti, pa
1	ud i kot večina delati v blagor in v korist prebivalstva vojvodine Kranjske.
Spričo dela naše stranke za koristi našega ljudstva v kranjskem deželnem Zboru, spričo odločnega boja naših .poslancev v 'koroškem in štajerskem deželnem »zboru 'za slovenske pravice se nam zdi ,-ibotno skovikanje liberalnih sov, ki se zaganjajo v naše ljudi. Vsak, komur je mar Jjudska korist, ki spoštuje delo, pride do (Zaključka, da mu je edini prostor v vrstah »naše krščanske ljudske stranke!
Pri srcu pa jim ie hudo..,.
Gorica, 1. oktobra.
V dno srca se mora človeku smiliti bitje, ki živi na Goriškem pod imenom »li-beralno-agrarna stranka«. Moderni junaki, ki doživljajo razočaranja in blamaže, imajo navado dandanes, da se streljajo. Naši liberalci pa v svojem razočaranju ne streljajo sebe, ampak velike kozle. Blamaža za blamažo pada na njihove glave.
Poraz, ki so ga doživeli dne 26. septembra, jih je zadel tako hudo, da so se zbrihtali iz omedlevice šele v četrtek. Tedaj, ko je bil semenj v Gorici, so hodili liberalci z dežele k svojemu glavarju iskat tolažbe. On, ki se je pravkar zavedel, kaj je doživel v nedeljo, se je spomnil, da v sili vrag tudi muhe žre. In zato je svoje verne uspešno tolažil s tem, da Jerič ni izvoljen. Predno je komisija proglasila izid, bi bila morala vendar prej prašati za svet Njega. Komisija, ki je delala neprenehoma skoraj 20 ur, se je zmotila. Razpršenih 89 glasov ni vštela. Namestništvo mora izvolitev razveljaviti! — Tak jc bil liberalen »trošt«! Gotovo Gabrščeku ne bo zameril nihče, če se je v svoji hudi žalosti malo vračunil. Ce je komu pri srcu hudo, tudi glava ni v redu. Komisija je čisto pravilno štela glasove po glasovnicah. Teh je bilo oddanih 21.119. Od teh pa je bilo 168 neveljavnih, ki se odštejejo od prejšnje skupne vsote. Torej je bilo veljavnih glasov 21.051. Absolutna večina znaša čisto pravilno 10.527 glasov. Jerič pa je dobil 10.534 glasov in jc torej izvoljen. Razpršeni glasovi so že vračunani sami po sebi v vsoti veljavnih glasov. V tem smislu je tudi danes namestništvo odgovorilo na Gabrščckovo pritožbo ter ga obenem poučilo, da naj sc drugič v taki zadevi obrača na deželni
zbor' in ne na namesiništvo. Kakor hitro komisija koga proglasi za izvoljenega, je izvoljen. Le deželni zbor ima še pravico, pri potrjenju mandatov, stvar preiskovati. Seveda tega vsega deželni poslanec Gabršček ni vedel. Prva blamaža!
Veliko jc spoštovanje, ki ga imajo Solkanci pred svojim domačinom Franko-tom in Kanalci pred svojim županom Križ-ničem. Oba sta v lastnih občinah ostala v klavrni manjšini. In čeprav za Frankota nemarajo ne Solkanci, in ne lastni pristaši agrarci, vendar bi mož rad zlezel v dežel-1 ni zbor. A slabo kaže na vseli straneh. Zato so poskusili s kompromisom, ki so ga ponudili S. L. S. Agrarci so bili pri-, pravljenj opustiti Križnica, S. L. S. pa naj bi opustila Manfrcda. Seveda so doživeli . drugo blamažo! S. L. S. je postavila za svojega kandidata kmeta Manfreda in ž njim zmaga ali pade. Ce je seveda agrar-ccm ljubši advokat Franko ko kmečki župan Manfreda, je to njihova stvar. Nam pa to služi v nauk, da agrarci so kmečki le z besedami, v dejanju pa gosposki liberalci.
Morda bodo' pa socialisti pomagali! Tudi to je bil en »trošt« za liberalna žalostna srca. Pa zaman! Socialisti so pokazali fige stranki, ki je protiljudska, pro-tikmečka. protidelavska, ki lomi dano besedo, ki živi le od laži in časnikarskih napadov. Zadnji up je šel po vodi! Tretja blamaža!
Povsodi tepenim, od vseh strani ponižanim liberalcem, je prišla na pomoč pa tržaška nadstrankarska »Edinost «, ki liberalne agrarce tolaži, da je ostalo šc 13.000 liberalcev doma. Liberalci sami so se ustrašili take tolažbe, češ, da je teh 13.000 liberalcev — precej debela raca. Vendar ni dvoma, da bodo v svojem obupu spravili na volišče vse, kar leze in gre. Tržaški liberalci že »delajo« po Krasu. Ko so kobilice izginile, prikazali so se liberalci. Tudi drugod so napeli vse sile. Včeraj se je mudil tu in tolažil obupane liberalce dr. Žerjav iz Ljubljane. Pravijo hudomušneži, da je prišel radi tega, ker so se liberalne kase osušile. Kdo pa bo agitiral, če ni pijače? Tako si misli liberalni agitator. Za pijačo pa je treba denarja. In denarja je zmanjkalo. Proti tej nadlogi je baje prinesel »medižijo« dr. Žerjav.
Somišljeniki! obupani so liberalci! Ampak pripravljeni bodite, da bodo v svojem obupu napeli vse svoje sile. Ni dvoma. da zmaga S. L. S„ če postavimo na volišče vse, kar je naše! Niti eden naših glasov ne sme ostati doma! Ti trenutki so tako važni, da se bo vsaka brezdelnost bridko maščevala! Zato na delo, na neumorno. vztrajno delo, da dne 5. oktobra sijajno zmaga S. L. S. Naj bi tc besede našle odmeva v vseh poštenih goriških Slovencih. V to pomozi Bog!
§ 14 ali
Češko-ncmška pogajanja so defini-tivno razbita. Krivi so edinole Nemci. iNemci nočejo namreč od obstrukcije v češkem deželnem zboru Odnehati, ker bi radi, da bi se vlada večnih preklarij naveličala in jezikovni zakon ter okrožno razdelitev Češke ojktroirala. Ker je sedanja vlada Nemcem prijazna, upravičeno upa-;o, da bi sc češko-nerriško vprašanje rešilo Nemcem v korist. Vendar pa ni verjetno, da bi se vlada lotila tega izrednega sredstva, ker vihar, ki bi ga vzbudila, bi .pretresel celo monarhijo.
'Nemci pravijo, naj sc vlada s S 14. Neumnost. Vlada rabi milijone in na S 14. se nič nc dobi. Končno pa sc s § 14. v nobenem slučaju ne da dolgo vladati.
Razpust parlamenta je najbolj vero-jetna stvar. Novih volitev pa se krščanski socialci, Poljaki in svobodomiselni Nemci hudo boje.
Zato se zdaj razširja vest, da se državni zbor ne bo razpustil, ampak da bo Jiicnerth svoj kabinet preosnoval. To je najnovejše. Bienerth rabi parlament zaradi ogrske krize. Bienerth menda ne bi rad povzročil velike izgube časa in negotovosti, ki jo povzročajo brezparlamentarna doba. priprave za nove volitve in konsti-■tucija nove zbornice. »Narodna Politika« že imenuje nove ministre: Udržala, Hru-bana, princa Lichtensteina in dr. Pattaja. Torej nekako slovansko-krščanskosocial-jio-nemškosvobodomiselno-poljska koalicija, če računamo zraven stare ministre
Vse to so le kombinacije. Položaj se i razjasni, kadar Bienerth skliče oarlament j in bo »Slovanska Unija« storila svoje j sklepe.
ČEŠKE STVARI.
Nemški dijaki v Pragi nameravajo zopet »bumlati« in Cehe izzivati. Radi bi, da ,bi vlada zopet po izrednih sredstvih posegla in Cehe pritiskala. Nemci so pač zdaj provokatorični element v Avstriji, ker čutijo, da se jim majo tla pod' nogami.
Češki sodniki so zaradi novih imenovanj tako vznevoljeni, da se resno pripravljajo na pasivno rezistenco. Pasivne rezistenca sodnikov bi bila prava avstrijska specialiteta — dokaz, kako razmere v Avstriji kriče po temeljiti remeduri.
KMEČKI VOLIVCI!
Kmetom se laskajo liberalci in se jim delajo prijatelje pred volitvami. Kako pa v resnici ljubijo kmeta, je dokaz to, da sedaj grdo psujejo vrlega, poštenega, kmečkega moža. novega goriškega deželnega poslanca Jeriča, ki je od vseh kandidatov dobil največ glasov. Če bi ta mož vlekel z liberanimi škrici, bi ga hvalili. Ker pa noče za ljudi, ki so škodljivci kmečkega stanu, ga pa ti »kmečki« liberalci napadajo in pravijo, da je sramota za Goriško, ker je izvoljen ta kmečki mož. Seveda liberalcem kmet smrdi, dobro in hvalevredno jim je le, kar nosi gosposki frak. Toda prepričani naj bodo, da bo goriški kmet za to psovanje liberalcem dal pošten odgovor v torek. Somišljeniki, povejte ljudstvu, kako liberalci zasramujejo Jeriča, ker je k m e t. Zasramujejo na ta način cel kmečki stan. Zato proč ž njimi!
Delniški kapital 120,000.000 K	Rezervni zaklad 65,000.000 IC
Podružnic a^^^c. k n. p p i v 21.
avstrijskega kreditnega zavoda za tr
LJUBLJANA, Franca Jožefa cesta štev« 9
-f- Na nove volitve se pripravlja tisti list. ki so se ga sramovali v kranjskem deželnem zboru liberalni poslanci sami, dasi se tiska v dr. Tavčarjevi tiskarni. (List otročje nedolžno pove, cla se zato pripravlja na volitve, češ, da tudi mi računamo z vso resnostjo na razpustitev državnega zbora. Smejati se moramo, ko to čitamo, ker liberalci tako lepo stopicajo vza nami in ker sc morajo pri nas informirati o položaju. Če bi imeli kaj spoštovanja do liberalcev, bi se lahko prevzeli ker nas tako ubogajo, a ker ga nimamo popolnoma nič, nas obdaja tisto čuvstvo, kakor kadar smo primorani poslušati kakega glumača, ki nastopi poln alkohola na odru, ki ne zna prav nič vloge in ki jc .»šprical« vse izkušnje. Po liberalnih poslancih obsojenemu listu se sanja, da smo mi nazadovali. Ej, farbarija je sicer pred-jpravica liberalnega časopisja, a vsaj sami sebe ne vlečite za nos. Do pičice prav je pa zadel liberalce s sledečim stavkom: ,»Med seboj se tepejo za korita in le tisti ima kaj od stranke, kdor je pri koritu. Vsi drugi pristaši so le reveži ,so Ic muhe, ki »zraven brenče.« Po liberalnih poslancih obsojenemu listu se sanja to-le o prihodnjih državnozborskih volitvah: »Treba je Jc naše voiščake postaviti v bojno vrsto jn zmaga bo naša.« Liberalci so vedno pred vsakimi volitvami tako sanjali, a za izmago niso imeli nikdar dovolj vojščakov
Sprejemlje vloga na obrestovanje v tekočem raiunu,
na giro-račun in proti hranilnim knjižicam, 'zdaja obrestujoče se blagajniike liste, dovoljuje posojila na tekoči račun, dalje stavbna po-aojila, carinska posojila, davčna jamstvena posojila, hipotekama posojila itd. eskomptlra menice .. devize in priskrbuje njih inkaso, izdaja nakazila, kreditna pisma in priporočilna pisma na vsa tuzemska in inozemska tržišča.
kupuje in prodaja tu- in inozemske rente, zastavna pisma, delnice in srečke in daje vestno navodila za nalaganje kapitala, priskrbuje in deponira vojaške ženitvene kavcijc, službene kavcije in vadije za udeležba pri dražbah, sprejema v shrambo vrednostne papirje in oskrbuje njih
upravo in razvidnost, oddaja proti ognju in vlomu sigurno samoshrambe CSafo-Dcpo-jits) pod lastnim 7aklepom stranke ter sprejema vrednostne predmete (precijoze) v hranitev,
Contrnla na X>un«ji.
zavaruje srečke In izžrebajoče efekte proti izzrebni izgubi in oskrbuje brezplaino pregledovanje vseh Žrebanju podvrženih papirjev,
plaCuje kupone, izžrebane papirje in valuto pri svoil blagajni,	1
daje predujeme na vrednostne papirje in blago ter sprejema borzna naročila za tu- in inozemske borze,
priskrbi za svoje naročnike trnovske informacije v tu« in inozemstvu itd. itd. itd.
1912 12
Podružnice: Bolcan, Bregenca, Brno, Feldklrch Gablonc, Gorica, Inomost, Karlovevari, Ljubljana, Lw6w, Moravska Ostrovica, Olomuc, On„„a
Pulj, Praga, Podmokli, Toplice na Češkem, Trst, \Varnsdorf.	' P ' .
EIKKmnmain^^
za bojno vrsto na razpolago. Še za Ljubljano dvomimo, če bodo imeli za svojo .vojno vrsto dovolj vojakov za zmago na .razpolago.
+ Liberalcev nič nc briga zapravljanje deželnega denarja. Nad vse kunštno stvar je pogruntal včerajšnji »Slovenski Narod«. Znano jc, da bo morala plačati kranjska dežela zaradi Tavčarjevega predloga o tiskanih poročilih na leto najmanj 50.000 do 70.000 kron več. kakor če bi se ustmeno poročalo. »Narod« je zapisal glede na to ogromno vsoto, ki bi se jc popolnoma lahko izognili, če bi se »konservativni« liberalni poslanci ne bali mladega liberalnega političnega drobiža in biča, ki ga vihti nad njimi, sledeči značilen stavek: »Koliko to velja, to ne briga narodno naprednih poslancev«. Popolnoma prav, naj jih ne briga. Če je liberalnim davkoplačevalcem vseeno, je vprašanje, ki sicer ni še rešeno, a zelo dvomimo, če se liberalni davkoplačevalci strinjajo s to »Narodovo« modrostjo.
+ Velik naroden bojevnik. Ponosna je lahko štajerska Narodna stranka na svojega zastopnika mest in trgov. V Gradcu govori s Slovenci samo nemški, da bi pokazal najboljšim njegovim zaveznikom, kakor Hans Woschnagg, da ni tak proti Nemcem, kakor se dela stranka na shodih. On je v prvi vrsti le »freiheitlich«; zato jc vnet za povišanje tarifov vseh odvetnikov. pa je proti bernji, to pa zato, ker mu povišanje tarifa za odvetnike mnogo nese, kakor on sam upa, od bernje mu pa nič ne pade v žep, ker ga ti »preklicani« župniki in mežnarji nečejo več iskati v pisarni. Ker je jako zanimiv njegov predlog, ga ponatisnemo dobesedno: »Eden izmed najbolj krivičnih in najbolj občutnih davkov je bernja duhovščine in cerkvenikov. To breme zadeva najbolj revno kmečko ljudstvo, med tem ko mesta in industrijski kraji istega ne poznajo. Pravica do bernje se ne naslanja na noben zakon, vzdržuje. se temveč iz starih dvornih dekretov na podlagi starodavne navade. Bernja je edino realno breme, katero pri splošni zemljiški odvezi ni zapopadeno, in je to breme nezdružljivo z današnjimi gospodarskimi razmerami. Stavim torej predlog: Visoka zbornica skleni: »C. kr. vlada se poziva kar najhitreje predložiti zakonski načrt za odpravo bernje duhovščine in cerkvenikov. Gradec, dne 29. septembra 1909. Dr. V. Kukovec.« — Zdaj bo slovenski Spodnji Štajer rešen.
+ Liberalna politika z noži. Tržaška : Zarja« piše: Ostrmeli smo in lastnim očem nismo mogli verjeti, da je to res natisnjeno, ko smo čitali v pondeljkovi številki »Edinosti« iz dne 27. m. m. z razprtimi črkami natisnjeno, na javnem shodu delavcev iz proste luke v »Narodnem domu« v nedeljo dne 26. septembra od dr. Mandiča v imenu delavcev, ki so člani N. D. O. podano izjavo, da so (člani N. D. O.) pripravljeni boriti se z noži v roki!« — »Edinost« ima tu dovolj povoda premišljati o finent tonu v politiki!
+ Glasilo Clril-Metodove družbe,
»Slovenski Branik«, na platnicah mladino na nečuven način ščuva zoper duhovščino. ki jo označuje za nenarodno in si dovoljuje nezaslišano blasfemijo, da grob žrtev od liberalne stranke prirejenih demonstracij primerja 'z grobom Jezusa •Kristusa, in sicer tako-le: »Pilat in veliki duhovni in farizeji so bili edini v tem, da se grob zavaruj s stražo . . . Policijski komisar se je izprehajal ob grobu, 'ko so prihajale množice in polagale vence ihte na najsvetejši košček slovenske zemlje. Petje in govori so bili prepovedani. Napise na venčnih trakovih je pregledal komisar. Posebno je bil pozoren na venec, ki so ga položili češki akademiki na gomilo . - . Ker se je pisalo tistega dne 19. kimavca, bilo je pripravljenih za pokopališkim zidom 19 orožnikov, ki so o mraku odkimali poparjeni v mesto. Poncij Pilat in vi, veliki duhovni, pismarji in farizeji, zastonj ste izzivali; Ljubljana je mirno in dostojno praznovala .obletnico krvave ,noči.« — Če se na tak način mladino litijska, potem ni čuda, da izgubi vsak čut za avtoriteto in da ji postane morala nasilja .edina vodnica v življenju, potem se tudi .podivjanosti liberalnega naraščaja ni čuditi, niti temu, da se je na Bledu, kakor smo poročali, iz sokolskega naraščaja organizirala tatinska družba s poglavarjem jn pravili. Potem je tudi umevno, da liberalni prvaki, n. pr. dr. Tavčar, pa tudi drugi, svoje mladine ne puščajo udeleževati sc življenja radikalnih organizacij, Ampak svoje otroke teh družb varjejo. — .»Slovenski Branik« pogreva tudi knezo-,škofovo pismo — čemu neki, kakor le, da .zopet hujs'ka? Ali ne bi bilo bolj prav, če Jbi »Branik« priobčil dr. Švigljevo afero z žrtvijo Windischerjem in \Vindischerjevo pismo liberalnemu .prvaku Šviglju, kaj? Kaj pa vi k temu pravite, gospod župnik Vrhovnik? Morebiti bi tudi ne bilo napačno. če bi »Branik« primerno osvetlil .velenarodni nastop odbornika Zerjavove-,ga »Branibora« dr. Kukovca v štajerskem ilcželnem zboru?
+ »Narod izpreglej!«, kliče »Branik«,1 glasilo svobodomiselne Ciril - Metodove družbe. In sicer pravi naj »narod« izpre-gl^da, ker pristaši S. L. S. baje oznanjajo bojkot zoper Ciril-Metodove vžigalice, ki so v korist družbi, katera ima katoliško-narodno vzgojo v svojem programu. Ker se »Branik« s tem večkrat baha, mu bodi povedano enkrat za vselej: Veliko odbornikov in članov je družbo že velikokrat, posebno pa pred zadnjim občnim zborom nagovarjalo, da to točko v programu iz-piemeni. Nekateri so bili za to, da se reče: kiščanska vzgoja, drugi so hoteli le »narodno«, večina pa je bila za »svobodomiselno«. Družba bi bila to tudi storila, toda se je izrekla končno za .katoliškonarodno' le zato, ker se jc v seji odbora poudarjalo, da se s tem da družbi ohraniti veliko katoliških somišljenikov in ljudstva! Paragraf o »katoliškonarodni« vzgoji je gola farbarija in nič drugega.
+ Nemci provocirajo. Nemci so zdaj izdali parolo, da bodo po celi Avstriji pro-vocirali. Upajo, da s tem vlado prisilijo do izrednih sredstev in ji tako podaljšajo življenje. Radi bi. da bi Bienerth dobil priložnost vladati s ^ 14. in uveljaviti protislo-vanske odredbe. Tako beremo v »All-deutsches Tagblatt«, da se bodo tekom meseca »Nebelunga«, novembra, zbrali vsi nemški »Volksrati« alpskih dežela — kranjski bo tudi zraven — v Celovcu in da se bodo posvetovali o »napredovanju slovenstva« na južnih mejah. Pri tej priliki se bo sprožilo tudi vprašanje naseljevanja rajhovcev na koroško mejo. To se imenuje »Schutzarbeit«. To vseskupaj je res tako, da spada v mesec »Nebelung«, ko se vlačijo črne megle po deželi.
+ Protestanštvo v Avstriji. Na 61. občnem zboru Gustav-Adolf-Vereina v Bielefeldu se je poročalo, da so protestan-ške fare v Avstriji poskočile od 260 na j 388, število protestantov pa od 3,32.000 na j 534.000. Na Štajerskem je zdaj 31 pastorjev, dočim jih je bilo pred 10 leti 7. Redna protestanška služba božja se vrši na Štajerskem v 61 krajih — pred 10 leti le v 18. Tudi na Solnograškem in na Koroškem napreduje protestanško gibanje. — K temu bi Ie-to pripomnili da se od nemško-katoliške strani v alpskih deželah ni storilo vse, kar bi se bilo nasproti evangel-skemu gibanju moralo storiti. Nemški katoličani še danes prekrižanih rok gledajo, kako se naseljujejo v obmejne kraje protestanti, da spodrinejo Slovence. Se bodo še kesali. — Jako značilno pa je tudi, da se je pri Gustav-Adolf-Vereinu tudi poudarjalo, da se veliko pastorjev plačuje iz rajha — kljub temu bodo Nemci še vedno o »rubljih« govorili, s pomočjo katerih baje avstrijski Slovani prirejajo »demonstracije« in podobne reči ...
— Liberalci v Mostah. Pod tem naslovom se »Rdeči Prapor« v 98. številki silno togoti nad svojfmi zavezniki liberalci. Menda zato, ker so ustanovili »Ciril in Metodovo podružnico v Mostah«. Kako ste vendar nespametni, da vso jezo izlivate na vaše najožje pristaše. Kdo je ,pa največ pripomogel, da se je ustanovila ,Ci.rii Metodova bolj prav Zakotnik-Lau-,tarjeva družba. Ali niso ravno rdeči bratci najbolj agitirali za družbo, menda že vejo zakaj. Bolj prav bi ime! »Rdeči Prapor«, ,da bi ozmerjal tiste svoje pristaše, ki za požirek žganja postanejo liberalci ali svo-bodomiselci in še kaj tem podobnega. Poglejte pa naše vrste v »Slov. kat. izobraževalnem društvu«. Prepričajte se, kdo dela za napredek in izobrazbo ljudstva. Rdečkarjem pa svetujemo, naj nikar ne nosijo svojih maslenih glav na -jesensko solnce, je tudi zarije še prevroče. »Rdeči Prapor« vzklikne, da soc. demokratje vedo, zakaj da je Ciril Metodova družba v Mostah. Tudi mi krščanski delavci in .delavke vemo to bblje kakor rdeča garda •v JVlostah. Ako pa Vi to veste, zakaj pa pošiljate svoje pristaše v boj za liberalce?
Loške novice,
Loški liberalizem hitro propada. Čitalnica je prazna, vse umetnosti in zvijače ne privabijo več ljudstva v njo in naj tudi sama gospa dr. Zakrajščekova nastopa kot igralka. Znak propada je bil tudi 20. dan septembra, 'dan liberalnega žalovanja. V vsej Loki le ena zastava na čitalnici, in še ta neznatna in strgana! Ali se ni za zjokati na tej razvalini nekdanje liberalne slave!
S strahom so se povpraševali liberalni povzročitelji raznih nepostavnosti pri občinskih volitvah drugega razreda, ali bo katoliška narodna stranka vložila rekurz ali ne. Ni ču'da, mori jih slaba vest. Danes jim lahko povemo, da je rekurz zoper vse volitve vložen in trdno pričakujemo, da bo deželna vlada volitve razveljavila in nam dala priliko še enkrat nastopiti in zadati zadnji smrtni udarec loškemu liberalizmu.
Surovost loškega Sokola. Kakor drugod. se tudi pri nas Sokol odlikuje s svojo .surovostjo. Nič boljši ni njegov naraščaj. ,Ni dolgo tega, .ko pride v Loko tuj, mlad .človek v orLovem kroju, hoteč se peljati
s poljansko pošto naprej. Ko tako mirno čaka odhoda, ga naenkrat obsujejo mladi sokoliči, šolski otroci, naliujskani od starejših, tet K a začno grdo psovati in zmerjati. Posebno se je odlikoval nadepolni sinko liberalnega podžupana Lovro Suš-nika. Kaka vzgoja! Poleg otrok je stal in se dobrovoljno tej surovosti svojih mlajših bratcev smejal sekol in tajnik liberalne okrajne hranilnice, Nadilo. Ker psovanje Je ni hotelo ponehati, se je orel umaknil ,v vežo gostilne »pri zelenem drevesu«, a Še ni bilo konca. Slednjič pride mimo pisni o noša in psovače posvari in spomni, naj dajo mir. A glej spaka, zato je liberalen zakotni list nahrulil pismonošo, mirno dušo, ki živi le svojemu poklicu, s klerikalnim špijonom.
Kako sodijo liberalci sami o loških sokolih? Znan meščan, ki je še pred nedavnim sam nosil rdečo sokolsko srajco j n najbrže še zdaj ni popolnoma pretrgal vseh vezi s sokoli, se je v prijateljskem krogu tako ostro izrazi! o sokolskem naraščaju, da tega niti zapisati ne moremo, jn pristavil je: »Ko bi imel šc toliko otrok, ne pustim nobenega k sokolom.« Tako sodi liberalen oče. Kaj pa liberalni možje? .O tem naj povedo 'izletniki na Trato in v Medvode.
Laž ima kratke noge. Nekaj fantov telovadnega odseka »Orel« se je zbralo v gostilni pri Francetu Štrekelj »na grabnu«. Začne sc veselo popevanje, kateremu se pridružijo še ostali gostje. Zadovoljno se vrnejo domu. Le eden ni bil zadovoljen. Ta zabava vzbudi zavist v sokolu, ki je bil tudi navzoč, in čez par dni prinese »Gorenjec« poročilo, kako so loški Orli klafali in svinjarili, tako ida je sam gostilničar iz samega sramu bežal ven iz pivnice. In kaj je resnica? Vse -je do pičice zlagano! Gostilničar sam nam je dal sledečo izjavo: Podpisani s tem spričujem, da je popolnoma zlagano in izmišljeno, kar je pisal »Gorenjec« o loškem Orlu, da bi se njegovi udje v moji gostilni nespodobno vedli in grdo klafali, tako da bi bil jaz sobo zapustil, ker je bilo meni prehudo. Vse je laž. Orli so peli narodne pesmi v .družbi drugih gostov, o kake'm klafanju in svinjarenju ni bilo ne duha ne sluha, sploh •so se celi čas dostojno vedli. — V Škotfji Loki, dne 1. oktobra 1909. — Franc Štrekelj. — Tak podel boj z obrekovanjem bo pač le malo pomagal sokolu.
— Iz Škofje Loke. K zadnjim občinskim volitvam -je prinesel sobotni »Nemški Narod« dolg dopis. Volitve, pri katerih .je S. L. S. prvikrat načelno nastopila, so. liberalce popolnoma zmešale. Ni čuda, da je liberalni tajnik Naidilo izgubil oči, ;da so liberalci našteli, v tretjem razredu le 50 naših volivcev, da so zamenjali sta-rološkega kaplana z mestnim in da so videli zdravnikovo strežajko pri g. Mariji Maček. To vse 'je napravil strah pred porazom. Mi smo v tretjem razredu sami /predlagali, da z volitvijo končamo, 'ker smo že imeli 60 naših oddanih glasov in ni bilo nobene nevarnosti, liberalci se pa še blizu niso upali priti. Mi bi lahko do 250 glasov zbrali, če bi ;bilo treba. Očitajo nam pooblastila. Oh, da bi jih liberalci imeli, to bi si obliznili prste. 'Kaj pa v Ljubljani, ali so tam pa smePi. s pooblastili voliti Hribarja? Kar je dovoljeno liberalcem, bo menda tudi nam. Tudi v drugem razredu bi zmagali mi, ko bi Tiberaina komisija ne zavrgla dveh naših glasov. Mi bi imeli 17, liberalci. 16 glasov. Torej se županski stolček 'maje, to menda vsalkdo spozna. V prvem razredu se nismo udeležili volitev. Tu odločuje uradništvo in učiteljstvo, ki ne plačuje niti vinarja občinskega davka. Kot zadnji namestnik v prvem razredu je izvoljen Nadilo, — mi čestitamo na tej pridobitvi. Čudno se nam zdi, da sta v prvem razredu pomagala rešiti liberalno potapljajoče se ladjo exvodja .zagrizeni liberalec Flis in pa učitelj Za-firastnfk. Ali bi ne bilo zanimivo, ko bi ,enkrat pojasnili, zakaj je zapustil Flis lepo Štajersko, kjer so boljše plače kot pri nas .in se radovol-jno preselil na Kranjsko. Ko srno mi protestirali proti nekomu, da ne sme voliti, ker je izgubil pravico za pet let, se je zanj Flis potegnil, rekoč: »Ta bo pa odslej vedno naš!« Privoščimo! In takemu učiteljstvu naj kmet plačo poviša. O volitvah samih pa še ni izgovorjena .zadnja beseda. Gospod notar se bo prepričal, da je bil jako slab jurist. Do tedaj: na svidenje! Tudi v »Slovencu« bomo še osvetlili gotovo gospodo.
Prekrasne M. Bajnkove narodne pesnil »Odmevi naših gajev« se dobe v založbi slovenskega glasbenega društva .»Ljubljana« Izvod po 70 vin. Naročila sprejema tudi »Katoliška Bukvama«.
Mentor. 1909/10. II. letnik. Izšel je
1. zvezek z naslednoj vsebino: F. S. Finž-gar: Študent naj bo. Dr. J. Ev. Zore: Na Jutrovo na parniku »Cleopatra«. Prof. Fr. Pengov: Kraljičina svatba. Josip Logar: Maroderji. J. Kogovšek: V domovini junakov. (Spomini s pota.) Andrej Uršič: Navod za šahovo igro. — Drobiž: Splošni
Pitagorov izrek. KratkoČasnice za mlade latince. Aristotel, Sokrat in drugi o vinu. Jorgensenove parabole. O žurnalistiki in posebej še o brezverski žurnalistiki. London.
NAŠIM SOMIŠLJENIKOM IN SOMIŠLJENICAM !
Pri svoji rabi v gospodarstvu in gospodinjstvu rabite vedno tudi užigalice. Katere pa rabite? Ne kupujte nobenih drugih, kot le: Vžigalice v korist obmejnim Slovencem, ker te niso le najboljše, ampak njih čisti dobiček gre za obmejne brate. Opozarjajte vsepovsod na te užiga-lice! Naročila sprejema »Gospodarska zveza« v Ljubljani.
Če hočete poslati.dandanes kako važnejšo vlogo kaki oblasti, tedaj morate skoraj gotovo prilepiti kolek, drugače je neveljavno. Tudi trgovec, če pošilja račune, ki se glasč na večji znesek, navadno iste kolekuje. Mi pa tudi vemo, da popolnoma navadnih poštnih pošiljatev ne smemo poslati nekolekovauih, ampak vsako koleko-vati z obmejnim kolekom. Naša narodna dolžnost je, da vsi kolekujemo vse poši-ljatve s kolekom: Obmejnim bratom v pomoč! — Tudi na vsako pismo ta kolek! Naročila sprejema Anton Volta, blagajnik: »Gospodarske zveze« v Ljubljani.
Fo svetu.
Ruska »konstitucija«. V pondeljek se je vršil v Peterburgu volilni shod ustav-nodemokratične stranke (K. D.) V nabito polni dvorani so nastopili voditelji stranke Kutler, Rodičev in Milukov. Ko je nek protigovornik napadel Milukova, ker je z več tovariši naredil izlet na Angleško in tam javno govoril, je Milukov odgovoril, da so s svojim potovanjem hoteli samo dejansko izpričati in dokazati pred svetom, kar je car javno trdil angleškemu kralju. Ruski car je namreč pri svojem obisku angleškega kralja na banketu v na-pitnici povdarjal, da je sedaj na Ruskem konstitucija. Radi tega so se šli — je rekel Milukov — poslanci pokazat Angležem, da bi videli, da je to res in da »na Ruskem ni več absolutizma in da je carjeva oblast omejena.« Pri teh besedah je zastopnik vlade zahteval od predsednika, naj odvzame Milukovu besedo. Predsednik je to odločno odklonil, češ, da kar trdi Milukov, je zapopadeno v temeljnih postavah in ima pravno podlago. Nato je policija zaključila zborovanje in razgnala zborovalce.
Preganjanje narodnosti na Ogrskem. Najvišje sodišče v Budimpešti je obsodilo ■slovaškega publicista Fiilla na 7 mesecev .državne ječe in 3000 kron globe, 'ker je .napisal nek rodoljuben članek v »Slov. .Tvždenik«.
Proti trgovini z dekleti. »Ruska družba za žensko varstvo« ipriredi januarja prihodnjega leta v Peterburgu velik kongres, ki bo razpravljal o vzrokih in pomoči proti sramotni trgovini z dekleti, ki sje zlasti razširjena na Ruskem. Mnogo poučnega nam povedo že točke dnevnega reda, ki so: 1. Podpiranje gmotnega položaja mladega ženstva, 2. boj proti alkoholu, .3. povzdiga pravnega položaja ženstva. 4. skrb za zapuščene otroke, 5. izobraževalno delo med ženstvom, 6. ustanovitev zavetišč za nezakonske matere, 7. sprejemanje mladih deklet na kolodvorih in v pristaniščih, 8. pospešitev nrav-nega naziranja družbe o občevanju z ,ženskami. Od zakonodaje se bo zahtevalo 1. odpravo tolerančnih hiš 'in 2. preganjanje zvodništva. Na kongres bodo povabljena vsa društva s stičnimi cilji, dalje državna in občinska uprava, visoke šole, pravne, statistične in medicinske družbe, .pedagoška in zmernostna društva, tovarnarji in drugi industrijci, kakor tudi sploh vsi oni, ki žele, da se dvigne tako strašno ■teptano čast ženskega spola. Tudi mi iz dna srca želimo: Bog daj obilo usipeha plemenitemu prizadevanju!
Smrtna kazen v Franciji. Vsled dogodkov ob zadnji usmrtitvi treh zločincev ,je v Franciji zopet stopilo na površje vprašanje o smrtni kazni. Stvar je bila v tzadnji.h letih že večkrat na dnevnem redu ter je močna struja skušala doseči odpravo smrtne kazni v Franciji. No, ti »člo-vekoliubi« pa so tudi v republičanski in demokratični Franciji ostali v veliki manjšini do današnjega dne in sedaj se vse vrti le okoli vprašanja, ali bodi usmrtitev javna ali tajna. Vlada bo zato znova predložila zbornici svojo že 11 let staro predlogo, da bodi pri izvršbi smrtne kazni •javnost izključena.
Poštna varnost v Rusiji. Na Nikolal-skem kolodvoru v Peterburgu je nedavno •izginila vreča z zelo važnimi spisi za carja in dvorno ministrstvo. Poleg tega je tudi •zmanjkala vreča s 50.000 rublji, in mesto .polne so našli prazno vrečo.
— Najstarejši zvon v Dalmaciji. Ministrstvo za bogočastje in nauk na Dunaju se je odločilo, da kupi stari zvon cetikve .sv. Frančiška v Zadrti za 2500 K in dovo-1 lilo, da se ta zvon namesti do daljne od-
*ed'be v muzeju sv. Douiata v Zadru. Zvon je od leta 1323. in je eden najstarejših, kar d'ih ima Dalmacija.
Kače so umorile v Indiji v prete'klem tetu 21.418 oseb. Od kačjega pika je poginilo tudi 59.855 konj in govedi.
Plačujočl sodrugi. Socialno demoT^ra-ški drž. poslanec Skaret je na strank.nem .zborovanju izjavil, da je v Avstriji 113.000 plačujočih sodrugov. Ako plača vsakdo več kot 40 K na leto socialnodemokra-škim voditeljem, dobimo velikansko vsoto 4,520.000 K. Pri tolikih strankinih dohodkih je seveda mogoče, da se redi toliko in ■toliko voditeljev, ki nimajo drugega dela, ikot da kriče in se pasejo od delavskih žuljev.
Čuden kamen. V državi Ohio (Zve-zine države) vzbuja veliko občudovanje i2000 kg težka granitna ikroglja, ki se :po imalem sama suče okoli svoje osi. Opazili iso. da se je zaldnjih pet let okrenila za 33 (Centimetrov. Ko so krogljo postavljali na (Podstavek, so pustili oni del, ki bi se do-.tikal podstavka v površini 15 X 15 centimetrov neoglajen. Skoro pa so opazili, 'da •se je to neoglajeno mesto na spodnji strani -začelo pomikati v smeri proti zgoraj. To čudno gibanje 'kroglje (pripisujejo delo-tvanju solnca. Solnce ogreje namreč eno (stran kroglje. ki se 'nekoliko razširi in raztegne, severna stran pa ostane precej manjša in se ne raztegne toliko ikot južna stran kroglje. in visled tega menja kroglja počasi svojo lego.
Gledališki sedeži po obsežnosti. V
nekem novem panžkem gledališču, ki se bo v kratkem otvoril, se bodo prodajali pri blagajni sedeži po obsežnosti. Ravnatelj gledišča je razvrstil sedeže v tri različne velikosti. Po svojih opazovanjih je prišel do zaključlka, da je med pariškim gladališkim občinstvom največ ljudi z vitkim stasom. Kaj izgubi prostora pri debelih obiskovalcih gledišča, ga pridobi veliko več pri suhih in vsled tega lahko pomnoži število gledaliških sedežev.
Nesreča z avtomobilom. Iz Ne\v-Yor-ka poročajo: Pri dirki z avtomobili na Long Islandu je bil en šofer ubit. Nevarno je ranjen lastnik avtomobila Little.
Hudson - Fultonova slavnost v New Torku. V New Yorku se bo v kratkem praznovalo veliko slavje spomina odkritja j-eke Hudson in iznajdbe parnikov. Reko Hudson je odkril pred tristo leti angleški polarni raziskovalec Henry Hudson leta 1609. in parnik pa je iznašel Fulton pred Sto leti leta 1809. Ladja Hudsonova je nosila ime »De Halve Maen« (polumesec) in je ž njo odkril tudi Manhattan, na katerem stoji sedaj New Yot1k. Holandska vlada, ikatere last je bila Hudsonova ladja, je poslala sedaj v New York na slavnost ladjo, ki je izdelana ma čisto enak način kot pred iristo leti Hudsonova. To ladjo so sedaj prepeljali preko morja na krovu nekega ivelikanskesra modernega parnika. — Istočasno s Hudsonovim se bo slavil tudi Fotonov spomin. Robert Fulton je bil ame-rikanski mehanik, <ki se je bavil z iznajdbami. Ze leta 1803. je delal na re<ki Seine poizkuse s parobrodom, a ni našel zanimanja pri občinstvu in tudi na Angleškem ne. Sel je nazaj v Ameriko 'in sestavil je s tvorničarjein Watlom parobrod. s katerim je prvikrat plul po reki Hudson. Praktični Amerikanci so takoj razumeli pomen nove iznajdbe in Fulton je dobil takoj naročil za gradbo parnikov. Leta 1814. je zgradil prvo vojno ladjo na par. katere •hitrost je zbudila splošno občudovanje. Od tega časa se -je začel hiter preobrat v grajenju ladij. Fulton ni imel veliko od svoje slave, umrl je že leta 1815.
Katoliško stale m Češkem.
Slovansko katoliško gibanje je na Češkem tako živahno kot nikdar prej. Zborovanje sledi zborovanju, ki z veliko privlačno silo razširjajo in utrjujejo katoliško češko organizacijo. Po sijajnem katoliškem shodu v Kraljevem Gradcu se je vršilo veliko katoliško zborovanje 5. septembra za južno Češko v Netolicah in 12. septembra veliko ljudsko zborovanje za labsko pokrajino v Podebradu. Isti dan so se tudi vršila posvetovanja in zborovanja katolikov v \vlašimerski, brandyski in koiinski okolici. 19. septembra jc bilo v Mladih Vožicah veliko manifestacijsko zborovanje. In to gibanje se razširja z tie-izpremenjeno iskrenostjo po vseh čeških pokrajinah, kar povzroča »naprednim« listom že veliko skrbi. Da pa se bo mogla ustvariti tej propagandi tudi močna mate-rijelna podlaga, se dela pridno in po načrtu za gospodarsko združenje in razvoj katoliških narodnih volivcev. Z novim letom je začela poslovati »Gospodarska zveza čeških katoliških poljedelcev«, ki danes po desetmesečnem delu izkazuje že pol milijona kroti prometa. Nekaj tednov pozneje se je ustanovila »Deželna zveza čeških kmetijskih zadrug«. Ta zveza združuje že 50 rajfaiznovk in 13 konsum-nih društev. Napredek na gospodarskem polju jc povzročil, da se je ustanovila v Pragi posojilnica kateri riačeluje šolski
| svetnik dr. M. KovaF. Začetni razvoj tega zavoda »Češkoslovanskd Zložna« obeta krepak svoj procvit. Tako morejo tudi katoliški narodnjaki na Češkem kot njihovi somišljeniki na Moravskein, in sicer pod veliko težjimi pogoji, reči ponosno: »Mi gremo naprej!«
VERSKI BOJI NA FRANCOSKEM.
Iz Parfza se poroča: »Temps« prinaša neko uradno izjavo, da bo vlada brezobzirno uporabljala postavne denarne in zaporne kazni proti staršem, ki ne bodo pošiljali svojih otrok v javne šole. Duhov-sko nadzorstvo knjig, vpeljanih v lajiških šolah, je liepostavno vmešavanje v državno šolsko upravo, kar se ne bo trpelo.
Ta grožnja obeta katoličanom zopet hud boj. Vse vernike je zato razveselila okrožnica francoskih škofov, ki so jo izdali pred nekaj časom proti razkristjanje-nju pouka mladine. Tisoči staršev bodo sledili u'kazu škofov ter bodo vzeli svoje ,-otroke iz onih šol, v katerih se rabijo učne knjige, ki so jih škofi označili kot nasprotne cerkvi.
NOV RAVNATELJ SRBSKEGA TISKOV-NEGA URADA.
Iz Be Igra da se poroča: Zunami minister dr. Milovanovič je imenoval vele-srbskega agitatorja Mile Pavloviča za ravnatelja srbskega tiskovnega urada. Pavlovič, ki bo nastopil to s.užbo že 14. oktobra, je svoj čas skušal najhujskati •bosenske mohamedanee k sovražnim nastopom proti Avstriji.
Dnevne novice«
+ Narodno-obrambna enketa se iz
važnih vzrokov na nasvet štajerskih in koroških Slovencev vrši v Ljubljani še-le 16. oktobra ob 3. uri popoldne. Vsi, ki so se zanjo oglasili, dobe o tem pismeno informacije.
+ Deželnozborski odseki. Objavljamo sestavo odsekov deželnega zbora vojvo-dinje Kranjske, ker so se nekoliko v jesenskem zasedanju izpremenili. Odseki so sestavljeni sledeče: 1. Peticijski odsek: Pire. načelnik; Ravnikar namestnik; bar. Codelli, Demšar, Dimnik, Košak. — 2. Finančni odsek: dr. Žitnik, načelnik; dr. Tavčar, namestnik; grof Barbo, Kobi, dr. Krek. dr. Lampe, Lenarčič, grof Margheri, Pogačnik, Povše. — 3. Upravni odsek: Povše. načelnik; bar. Lichtenberg, namestnik; Dimnik, Hladnik, Jaklič. Košak, dr. Oražen, Piber, Schollmayer, dr. Tavčar. — 4. Odsek za deželna podjetja: dr. Zaje. načelnik; Knez, namestnik; baron Apfaltrern, Bartol. Dular. dr. Lampe, Lavrenčič, Mandelj, ekscelenca bar. Sclnve-gel, dr. Triller. — 5. Odsek za reorganizacijo deželnih uradov: prof. Jarc, načelnik; dr. Tavčar, namestnik; grof Barbo, dr. Lampe, dr. Pegan, dr. Šusteršič. — 6. Ustavni odsek: dr. Pegan, načelnik; dr. Eger, namestnik; Drobnič, Gangl, prof Jarc, Matjašič, Ravnikar, ekscelenca bar Sclnvegel, dr. Triller, Zabret. — 7. Šolski odsek: Lavrenčič, načelnik; grof Barbo, namestnik; dr. Eger, Gangl, prof. Jarc. Perhavec, dr. Pegan, Ravnikar, dr. Triller, Zabret. — 8. Disciplinami odsek: bar. Apfaltrern, načelnik: prof. Jarc, namestnik; dr. Krek, dr. Novak. Pogačnik —
9.	Obrtni odsek: Demšar, načelnik; Galle, namestnik; Bartol. bar. Boru, Jaklič, Pire Turk. Zabret. dr. Zaje, dr. Žitnik —
10.	Verifikacijski odsek: Pogačnik, načelnik; dr. Triller, namestnik; prof. Jarc, dr Pegan, bar. Rechbach, dr. Zaje. — 11 Imunitetni odsek: bar. Boni, načelnik' Mandelj, namestnik; dr. Pegan, Kobi, dr Vilfan, Matjašič. — 12. Odsek za izpre-meinbo deželnega poslovnega reda: dr. Krek, načelnik; Višnikar, namestnik; grof Barbo, dr. Pegan, Pogačnik, Lavrenčič — 13. Odsek za letno poročilo: Kobi, načelnik; Višnikar, namestnik; Dimnik, Drobnič. Galle, Mandelj, Perhavec, baron' Rechbach, dr. Vilfan, dr. Žitnik.
+ Odseki deželnega zbora voJvodine Kranjske imajo določene sledeče seje-Finančni odsek 4. t. m. (ponedeliek) ob 3. uri popoldne; ustavni odsek 4. t. m. (ponedeljek) ob 7. zvečer; šols'ki odsek 4. t. ,m. (ponedeljek) ob 10. uri dopoldne; odsek za deželna podjetja 4. t. m. (ponedeljek) ,ob 3. uri popoldne.
+ Upravni odsek se posvetuic danes že od 8. ure zjutraj. Razpravlja se o novem lovskem zakonu, o katerem poroča poslanec Hladnik. Razprava je zelo živahna. Zajca nihče več ne zagovarja. Do opoldne je bilo sprejetih 66 paragrafov.
+ Ustavni odsek bo zboroval v ponedeljek in v torek. Razpravljal bo o občinskem redu in o občinskem volivnem redu.
-f Terseglavizem je naslov današnjemu dolgemu uvodniku »Tovariša«. Člankar ne vidi več največje nevarnosti ,za ves svet in za slovenski narod posebej v klerikalstvu, niti v rimstvu, ampak v terseglavizmu. Silno je bila počaščena moja skromna osebica, ko sem to bral in z izrednim tekom sem danes zaradi tega kosil. Saj sem vedno'dejal, da so liberalni učitelji moji največji prijatelji, ko delajo zame tako reklamo, kakor bi jo šc jaz sam
,ne mogel, če bi hotel. Jaz sem — ču-jte!
—	prdkosil sv. Alfonza Iigvorskega, ker sem iznašel čisto »novo moralo«, »revolu-.cionujem slovensko mladino«, »vandalizu-■jem« pa celo že »celo človeštvo«. Priznava nadalje, da sem »klerikalen« filozof, •kar pa že sam vem. Končno gorko apelira na primorsko in štajersko učiteljstvo, naj se proti terseglavizmu postavi v bran, •kajti nevarnost je, da okuži celo slovensko .deželo in ubije prepotrebno svobodomiselnost, ki jo drže še pokonci »Zavezarji«. .Največji škandal pa je — tako »Tovariš«
—	da sem jaz sam največji ateist, ker sem dne 25. marca leta 1908. — ura ni povedana — nekemu liberalnemu učiteljiščniku rekel, da 'je Jezus Kristus bil — socialen demokrat. Zato je tem večje obsodbe vredno, da »prevzvišeni gospod Anton Bo-naventura dopušča, da vzgajani mladino«. ■Cel članek šteje 260 vrst in 9880 črk, kar .jasno priča o nevarnosti terseglavstva in pomembnosti mojega jaza. Trdno priča-ku ■em, da to ni bil zadnji članek o meni, .ki ga je objavil »Tovariš«. — Franc Terseglav, Ljubljana, 2. oktobra; dano v »Katoliški tiskarni«, 3. nadstropje ob 1. uri opoldne.
+ Srednje šolstvo. Na prvo državno gimnazijo v Ljubljani pridejo suplenti Vincenc Marinko, M. Gnjezda in dr. Martin Gorjanec. Na drugo državno gimnazijo prideta Izidor Mod.c in Franc Pavlič. Na državno gimnazijo v Kranju pridejo M. Bajuk, dr. Dolinšek, Al. Dolžan in Adolf Robida. V Novo mesto pride F. Stopar. Na realko v Ljubljani pridejo dr. Gregorin, Jož. Breznik in Fr. Pacher.
+ Dve novi podružnici »Slomškove zveze«. V ponedeljek, 4. t. m. se ustanovi v Kranju ob 2. uri popoludne 4. podružnica »Slomškove zveze«. Podružnica Ljubljane, okolice in Kamnika pa napravi tja izlet. Ob tej priliki bode predaval g. profesor Evg. Jarc o izkustvenem vzgoje-slovju. Isti dan popoldne ob 4. uri pa imajo na Notranjskem v Podpremu pri Gra-liorju naši člani in somišljeniki sestanek v jednak namen. K obilni udeležbi vabi odbor.
+ Kanonično umeščeni so bili čč. gg. J. Seigerschmied na župnijo Naklo; Ivan Lovšin na župnijo Lesce; Andrej Magaina na župnijo Rakitna; Vaclav Vondraček na župnijo Podbrezje. — Premeščeni so čč. gg. kaplani: J. Zavbi iz Žužemberka kot župni upravitelj v Ambrus; Karol Gnido-vec iz St. Vida pri Zatičini v Žužemberk; Fr. Novak iz Stopič v Št. Vid pri Zatičini.
—	Nameščena sta kot kaplana čč. gg. dr. Anton Prešeren v Borovnici. Feliks Fun-tek v Stopičah. — Razpisane so do 20. oktobra župnije: Postojna, Homec, Tržič, Sv. Križ nad Jesenicami in Mirna peč.
4- Stoletnica v proslavo bojev leta 1809 in Slovenci. Preteklo nedeljo so slavili v Trbižu spomin na leta 1S09. pri Na-borjetu in Predilu v boju s Francozi padle slovenske junake. Kakor bridka ironija resnice se nam je zdela ta na zunaj zelo slovesna slavnost. Pred sto leti so padli v ljutem boju iz neizrekljive ljubezni do domovine slovenski in hrvatski junaki. Cez 100 let pa so poplačali merodajni zastopniki vlade in raznih deželnih in drugih zastopstev junaško požrtvovalnost slo-v e n s k i h i u n a k o v z žaljivim prezi-ranjem Slovencev. Nihče od Slovencev ni dobil povabila k slovesni prireditvi, pri »patriotični« proslavi pa so moderni koroški patrioti Slovence naravnost žalili s heil-klici, ki v novejšem času izpodrivajo v provokacijo Slovencev prejšnje »hoch« in «živio«-klice« pri patriotičnih slavnostni. Nimamo zaradi tega prav nobenega povoda poročati natančneje o tej slavnosti. Če misli naša avstrijska vlada, da bo na ta način gojila pri Slovencih, najbolj trdnih stebrih domovine, ljubezen do avstrijske mačehe in do našega vojaštva, se zelo moti. Nimamo več zmisla igrati še za-naprej vedno in povsod ulogo pastorka in nebodigatreba. Če si hoče vlada to zapomniti enkrat za vselej aii ne, je n a m vseeno, če je vseeno vladi, nas pa nič ne briga!
+ Umrl je okrožni zdravnik dr. Ad. Keyzlar v Fari pri Kostelu.
—	V radovljiškem okraju se sadno drevje kar šibi pod silno težo najlepšega ovočja. Zlasti dobro so obrodila lepa, namizna jabolka okrog Lesec, Bleda in Radovljice. Orehov je toliko, kakor že več Jct ue. posebno pa tepk, da ljudje tie vedo kam ž njimi; ker niso vajeni hruškovca po teh 'krajih, rabijo tepke za žganje. Lepega sadja je dovolj, kupcev pa malo ali pa nič. Kakor kaže, je sadjereja po teh krajih že dokaj razvita.
—	»Slomškova zveza«. Ustanovni član »Slomškove zveze« 'je postal preč. g Franc Sclnveigcr, dekan v Leskovcu Živel!
—	V Borovnici je prišla do lepe veljave tudi ponovna vprizoritev »Tihotapca«. Pri sestanku v dvorani se je mudil tudi gospod Slavko Ravnihar iz Ljubljane
• V lepem govoru bodril je zlasti mladeniče odhajajoče v vojake, želel jim junaštva, vztrajnosti v vsem lepem. Zato mu srčna' j zahvala! Tudi nm zahvala za trud pri igri 7 željo, da se kmalu zopet vidimo!
—	Konferenca »Sodalitatis In bono-rem Sst. Cordis Jesu« za dekanijo ljubljanske okolice bo dne 6. oktobra t. I. ob 10. uri dopoldne v knezoškofijski palači.
—	Odkritje spomenika. Ker se zaradi nepričakovanih zaprek od strani (kamnoseškega mojstra ni mogel odkriti pokojnemu učitelju Antonu Bezeg nagrobni spomenik ob sklepu pretečenega šolskega leta, se vsem tovarišem, prijateljem in znancem nepozabnega pdkojnika ma-»znauja, da bo odkritje imenovanega spomenika v nedeljo dne 3. oktobra t. 1. popoldne točno ob pol dveh na pokopališču na Gočah pri Vipavi.
—	Srbski veleizdajniki v bolnici. Med veleizdajniškim procesom v Zagrebu je obolelo več obtožencev, ki se sedaj zdravijo v zagrebški bolnici usmiljenih bratov. Pred kratkim so pripeljali dr. Dušan -Mihajla Miokoviča v bolnico, v 'kateri so že obtoženci Mojo Hrvačanin, poip Ni'koIa Ercegovac, pop Plato Solarič, Gero Ogri-zovič, Miloš Borojevič, pop Dositije Kutu-zov in Glišo Vasic, katerega je nedavno zadela med sodno obravnavo kap. Vsi bolniki so v posebni sobi bolnice, a pri vhodu v ta oddelek straži nek jetniški paznik.
—	Na nemški gimnaziji v Kočevju ie
letos vpisan.h samo 136 rednih učencev. Gimnazija ima letos 7 razredov in je v sedmem razredu samo 8 učencev.
—	Nove »steklenice« iz aluminija dobi avstrijsko vojaštvo. Držale bodo pol litra in bodo samo 15 dekagramov težke.
—	Kranjski dež. šolski svet je potrdil imenovanje prof. II. drž. gimnazije Jožefa Westra za leto 1909./10. na ljubljanskem /dekliškem liceju; suplenta iste gimnazije Leopolda Andreeja na obrtni šoli in Pavla Lokovška na slovenski trgovski Soli v Ljubljani.
—	Trgatev se prične na Proseku Kontovelu in Sv. Križu dne 11. vinotoka. •Vino bo letos izborilo. Iker bode pozno trgatev. Toliko v znanje vinotržcem s Pro-vsekarjem.
—	Kdo je pozabil v župnišču v Logatcu svoj dežnik? Dva tuja dežnika, še skoraj nova, čakata svojih lastnikov.
—	Umrl je v Gorici bivši predstojnik poštnega urada v Gorici umirovljeni višji poštni oskrbnik Peter Augscheller, star 77 let.
—	Avtomobil je povozil pri Postojni staro kmetico Uršulo Hreščak, ki je vsled poškodb včeraj v tržaški bolnici umrla. Šoferja Rivo so včeraj izpustili iz zapora, ker se je dognalo, da on nesreče ni zakrivil.
—	Obletnico aneksije so 30. septembra v Bosni jako slovesno praznovali. V Sarajevu se je vršil slavnostni sprevod.
—	Zgorela je v Gradiški mirodilnica Barazzetti. Uslužbenec Olivo se je tako spekel, da je v goriški bolnici kmalu nato izdihnil.
Štajerske novice.
š Dr. Benkovič je svojo pisarno v Brežicah prodal dr. Stickerju v Celju. Dr. Benkovič se preseli v Celje.
š Poldrugi milijon škode v ormožki okolici. Koliko škode je naredila toča in suša v ormožkem okraju, se je sedaj uradno dognalo. Samo v tem okraju je okroglo 1,500.000 kron škode.
Marija Bistrica dobi tramvaj. Slavna hrvaška Marijina božja pot »Marija Bistrica« v hrvaškem Zagorju kamor zlasti radi romajo tudi štajerski Slovenci, bo v kratkem zvezana z zlatarsko železniško postajo po tramvajski progi.
š V srce se je ustrelil v Gradcu umirovljeni nadporočnik Konrad Pesarič. Bil je takoj mrtev.
š Umrl je v Gradcu mizarski mojster I. Kovačič, star 37 let, rodom iz Goriškega. V nemških društvih je imel odlidn3 mesta.
BOJI V SEVERNI AFRIKI.
M e 11 i 1 a . 2. oktobra. Harka, obstoječa iz konjenikov rodov Culbraiics-Gliata in Hiana, maršira proti Seluanu.
M a d r i d , 2. oktobra. Uradni list poroča iz Mellile: Med rekognisciranjem, ki ■so .je proti Suk-eMenisu podvzele čete generala Orosco, ki so zasedle Seluan, so na španski strani padli general Diaz-Vicario, dva stotnika, en poročnik in 40 mož. Okolu 180 mož je bilo ranjenih.
Darovi.
ZA NARODNO OBRAMBO.
396.	Katoliško bralno društvo Sv. Jurii ob južni železnici 20 K.
397.	Andrej Postonik, župnik. Rečica v Savinjski dolini, 20 K.
39S. Karol Malajner, kaplan pri Sv. Urbanu pri Ptuju, 20 K.
399.	Slovensko omizje v Pulju zbralo, slaveče odlikovanje 21. VIII. 1909* 20 K.
400.	Lovro Gantar, dekan na Vrhniki. 20 K.
Nadalje je daroval:
ljubljanske novfce. '
SLOVENSKA »KRŠČANSKO SOCIALNA ZVEZA« V LJUBLJANI.
Tečaji S. K. S. Z.
Socialni tečaj. Vsak četrtek od S. do ,9. ure zvečer v »Zvezinili« prostorih. Vodi Jarc.
Italijanščina. I. tečaj: Vsak ponedeljek in četrtek od do %9. ure zvečer; JI. tečaj: Vsak torek in petek od %8. do •'j'49. ure zvečer. Oba tečaja v prostorih slov. trgovske šole. Vodi dr. I. K o r e n.
Ljudska higijena. Vsako sredo od 8. do 9. ure zvečer v »Zvezinili« 'prostorih. Vodi dr. I. Zajec.
Novejše slovensko slovstvo. Vsak ponedeljek od 8. do 9. ure zvečer v »Zve-izinih« prostorih. Vodi Janko G r a -i e n a u e r.
Praktično carlnstvo. Vsako sredo cd B. do VslO. ure zvečer v prostorih slovenske trgovske šole. Vodi carinski nad-kontrolor A. Piščanec.
Knjigovodstvo. Vsak ipetek cd S. do JO. ure zvečer v prostorih slov. trgovske šole. Vodi I. P o d I e s n i k.
Stenografija. Vsak ponedeljek in četrtek od 8. do 9. ure zvečer v prostorih slovenske trgovske šole. Vodi F r. K 1 e -;m e n č i č.
Poljski jezik. I. tečaj: Vsako sredo od 7. 'do 8. ure zvečer; II. tečaj: Vsako so-jboto od 7. do 8. ure zvečer. Oba tečaja v prostorih slov. trgovske šole. Vodi dr. L. L e n a r d.
Strojepisje. Čas po dogovoru. V prostorih slov. trgovske šole. Vodi I. Podle s n i k.
V	zvez i s tečaji se bodo prirejali po-aeni izleti in ogledi tovarn.
Vsi tečaji trajajo od oktobra 1909 do Velike noči 1910.
Vpisovanje v tečaje se yrši v prostorih S. K. S. Z. v sredo 6. oktobra in v četrtek 7. oktobra od 7. do 9. ure zvečer.
Pri vpisu se mora vsak udeležnik tečajev izkazati, da je član »Slov. kršč. soc. zveze« in vplačati 3 K prispevka :k režijskim stroškom. Dve tretjimi tega prispevka se bodete udeležnikom, ki bodo redno prihajali k ipredavanjem, ob teča-4evem zaključku vrnili.
Udeležniki tečaja: Strojepisje morajo za obrabo pisalnih strojev plačati mesečno 10 K.
Začetek tečaja v italijanščini 1. oktobra, vseh drugih tečajev dne 11. oktobra. Začetek tečaja stenografije se bo naznanil ,po listih pozneje.
V	Ljubljani, dne 1. oktobra 1909.
Odbor S. K. S. Z.
XXX I. PREDAVANJE S. K. S. Z.
Svojo letošnjo predavalno dobo začne S. K. S. Z. v Ljubljani
v torek, 5. oktobra, in sicer predava predsednik »Zveze«,
dr. J. E. Krek: O razkolnih bratih.
Vabimo vse naše somišljenike, da se predavanja v obilnem številu udeležč, da se tako letošnja izobraževavna sezona častno otvori, pa tudi tako nadaljuje. — S. K. S. Z. bo tudi letos skrbela za redna predavanja. Torkova redna predavanja se bodo vršila vedno v »Zvezini« dvorani sami (vhod: Frančiškanske ulice).
V	torek vsi v »Zvezo«!
X
X
SLOVENSKO GLASBENO DRUŠTVO
»LJUBLJANA«.
Misel vodi nas edina.
Živi pesem, domovina!
S tem geslom začenja »Ljubljana« tudi XVIII. leto 'svojega društvenega delovanja v prospeh slovenske glasbe. Društvo letos ni imelo nič počitnic. Skoro vsako nedeljo je pohitelo na slavnosti bratskih društev, združenih pod okriljem .»Slovenske krščanskosocialne zveze«. Ni se strašilo za to ne truda, ne troškov, in v času, ko so druga pevska društva prenehala s sezono, sta se društveni ženski in moški zbor neprenehoma vadila, da dostojno proslavita praznik slovenskega katoliškonarodnega dijaštva. Vedno in povsod je bila »Ljubljana« na razpolago naši sveti skupni stvari. Zato zasluži le priznanje.
Po svojem preporodu si je »Ljubljana« glasom pravil, potrjenih od slavne deželne vlade kranjske, omogočila najširši delokrog, z namenom, pritegniti h kulturnemu delu in napredku na glasbenem polju slovenskem tudi ono glasbo ljubeče
občinstvo, katero ne more ali ne mara drugod sodelovati. V preteklem letu je »Ljubljana« pokazala svojo vztrajno žila-vost, dokazala ob vsaki priliki, da ume svojo nalogo in da jo hoče tudi rešiti. V društvenem mešanem zboru sodeluje 'poleg slovenskega petja veščega slovenskega delavca z navdušenjem slovenski inte-jigent, poleg meščanske gospodične zavedna, poštena slovenska delavka. Ta de-mokratizem »Ljubljane« jc iz malih počet-kov povzdignil »Ljubljano«, da ima sedai enega najodličneiših slovenskih pevslkih zborov. Mnogo je v to prpomogla tudi požrtvovalnost pevovodje, ki je nešteto ur »Ljubljani« in slovenski glasbi brez p ačno žrtvoval. Zbor si je pridobil v kratkem času svojega obstanka toliko simpatij, da šteje danos nad 130 pevcev in pevk in da <se še vedno nove članice in člani oglašajo. Ta zbor, ki je z dejstvom, da se je čez celo poletje neprestano vežbal, pedal dokaz nenavadne energ je in požrtvovalnosti, stremi za tem, da se v na krajšem ča-,su še popolni in da 'stopi na koncertno ,polje, kar pa je možno le z velikimi nia-.ter-ielnimi in moraln/mi žrtvami. Zato se tem potom obrača ob pričetku nove sezone na vse one, ki ljubijo slovensko glasbo in hočejo nje razvitku pripomoči, da .pristopijo »Ljubljani« kot izvršujoči ali .podporni oziroma ustanovni člani.
Da bode »Ljubljani« zasigurano napredovanje v bodočnosti, treba ji je naraščaja, treba tudi, da društvo temu naraščaju nudi prilko izobrazbe v glasbi. Zato otvarja »Ljubljana« s šolskim letom tečaj za poduk v klavirju, eventuelno (če se priglasi zadostno število učencev) tudi ,v drugih instrumentih, da je v solopetju, v teoriji, harmoniji in kontrapunktu.
Otvori se pevski tečaj za dečke in deklice.
To je lepa naloga »Ljubljane«, katero .je pričela izvrševati že ravnokar preteklo sezono. S o 1 o p e t j e je v pretekli sezoni ,obiskovalo 12 pevk in pevcev,'k 1 a v i r-s k i pouk 18 učencev in učenk — vsi sinovi našega kmeta, obrtnika in delavca vsi ti so dobili glasbeno naobrazbo brezplačno. »Ljubljana« je pri tem upoštevala, da vsi ti, deloma zelo nadarjeni ljudje, ne morejo ničesar žrtvovati v (glasbi in bi se vendar radi izobrazili v nji. To je s o c i a 1 n o delo »Ljubljane«! ,Dalje sc je poučevala tudi teorija.
V	imenu odbora »Ljubljane« se obračam do slovenskega občinstva v Ljubljani z željo, da pribiti med nas.
Vpisovanje se vrši vsak delavnik od .7. do 8. ure zvečer v društvenih prostorih, -Frančiškanske ulice, hiša stavbinske družbe »Union« I. nadstropje na desno.
Vaje ženskega zbora so vsak ponedeljek ln četrtek točno ob 8. url zvečer.
Vaje moškega zbora so vsako sredo in vsak petek točno ob 8. uri zvečer.
Dneve in ure pevskega tečaja za 'deč-.ke in deklice se naznanijo, ko se oglasi radostno dečkov in deklic.
Pevke in pevci »Ljubljane«! Prihod-,njo sredo ob 8. uri zvečer se vrši v društvenih prostorih sestanek pevk in pevcev •»Ljubljane«. Pevci 'in pevke prihitite k .»Ljubljani«, zberite se v sredo vsi, ki ste jkedaj sodelovali pri »Ljubljani«, ki sodelujete in ki ji želite na novo pristopiti z resno željo povzdigniti slovensko glasbo! .Prihodnjo sredo naj se nas zbere v prostorih »Ljubljane« mogočna pevska armada!
V	Ljubljani, J. oktobra 1909.
Za odbor »Slovenskega glasbenega društva »Ljubljana«
dr. V. Pegan,
predsednik.
XXX
l|j Izlet v Velenje. Vsi somišljeniki in isomišljenice, ki se žele pridružiti 10. oktobra poletu oddelka moškega zbora »Ljubljane« k otvoritvi »Društvenega Doma« v Velenje, lahko javijo to vsak večer v društvenih prostorih »Ljubljane« od 7. do 8. ure zvečer.
lj Na slovensko trgovsko šolo v Ljubljani je bilo vspre-jetih v pripravljalni razred 38 in v prvi trgovski letnik .39 učencev, med njimi tudi več Hrvatov.
Ij Osebne vesti iz magistratove seje. Službe pri zastavljavnici so bile razde-Jjene tako. kakor je že pred tedni o magi-.stratnih koritih referiral Boltatu Pepe, prezrli so samo Juvana, iker je obč. svetnik Likozar prepričal občinske svetnike, da ima več zaslug za »narodno-delavsko« organizacijo njegov sin. Imenovani so: za •.blagajnika izkuliar Bergant, za likvida-
torja Est, za cenilca Krapež in S'krl, za
skladiščnika sin obč. svetnika A. Likozar jn za slugo Jontes. Vsi liberalni agitatorji s temi imenovanji niso 'zadovoljni. G. Ko-Jenc iz Ko.odvorskih ulic pravi, da bo šel -k županu, da se bo v županovi sobi na tla usedel, pa da bo ondi obsedel, če ga tudi ,zapro. Ravnateljskega mesta v mestni ■hranilnici včeraj še niso oddali.
Ij Slovensko tragedijo v nemškem jeziku je spisal in izdal danes ljubljanski slovenski deželni poslanec in občinski svetnik gosp. dr. Ivan Oražen. V dauašnj. .»LaPbacher Zeitung« je sainoneniška -;Ge-»schafts-Anzcige«, v kateri v bratski družbi 1. Kos.erjem & Komp. samo v nemškem jeziku naznanja o »G. A u e r s Erben« takole:
Geschalts-Anzelge.
Wir beehren ums hiem.t anzuzeigeu, daR wir unser seit dem Jahre 1854 unter der Firma G. Atiers Erben in Laibach be-triebenes Brauerei - Unternehmen mit 1. Oktober 1. .1. an die Brauerei-Aktien-.Tese.lscliaft »Union« in Laibach verkauft haben.
Wir danken unseren' P. T. Kunden und Geschaftsfreunden iiir das uns bisher •entgegengebrachte Vetraueu und Wohl-,woiien, indem vir sie bitten, dasselbe aucli dem ueueii Unternehmen zmvenden ,zit woIlen.
G. Auers Erben.
Kdor hoče imeti več izvodov te zanimive narodno radikalne 'drame, katere vlada ni konfiscirala, čeprav je v jaiko ozki izvezi z .?0. septembrom, naj kupi današnjo »Laibacher Zeitnung«, izvod po 30 vin. Upamo, da bo gosp. mestni arhivar Anton Aškerc v od župana projektovani Adamič-Lundrov muzej na ljubljanskem Gradu poleg nagrobnih trakov obesil tudi današnjo »Laibacher Zeitung« in da bo to »Ge-■schafts-Anzeige« priobčila na platnicah tudi prihodnja številka »Slovenskega Branika«.
lj Boltatu Pepe prerok. Boltatu Pepe je nekoč v svojih pismih zapisal, da se bo pod županovanjem Ivana Hribarja ljubljanski magistrat podrl. In glej čudo! Včeraj je župan salu predlagal, naj se sedanji •rotovž do tal podere. Ne vemo, kaj je šinilo našim občinskim očetom, ki navadno vstarikavost precej ljubijo, v glavo, da nameravajo temu županovemu projektu pritrditi. Nam se vendar le zdi, da nasvetov Boltatuga Pepeta ni treba vedno tako strogo izvaiati iu da naj sedanje čestito zgodovinsko magistralno poslopje ostane oia svojem mestu. Saj je vendar še več drugih načinov, kako naj se mestni uradi razširijo!
lj Iz pekovskih krogov poroča se nam. da bo imela pekovska zadruga v kratkem svoj letni občni zbor. Mej drugim volilo se bo novega predsednika. Priporočamo že danes, da se izvoli predsednikom odločen in nesebičen Slovenec.
lj Nemško gledišče v Ljubljani. Včerajšnji občni zbor »Kranjske hranilnice« je sklenil, da izroči nabrani gledališki fond »Kranjske hranilnice« nemškemu gledališkemu društvu za zidanje novdga gledišča ter mu prepusti tudi v to svrho za 74.000 kron kupljeni Cenkarjev svet.
Ij Mestna godba iz Celja je igrala pri včerajšnji predstavi nemškega gledališča v deželnem gledališču.
Ij Tujski promet v Ljubljani meseca septembra. Zadnji mesec je prišlo v Ljub-Jjano 6450 tujcev — 1294 manj nego meseca avgusta in 945 več kakor v istem mesecu lanskega leta. Nastanilo pa se ie .v hotelu »Union« 1312, »Slon« 1125, v L'Ioyd« 705, »Avstrijski cesar« 359, »Ma-Jič« 318. »Tivoli« 302, »Južni kolodvor« 296, »Ilirija« 241. »Štrukelj 199«, »Bavarski dvor« 136 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 1457 tujcev.
Ij Ponarejeni 20-vinarski novci zopet kroži-jo po Ljubljani in okolici in je bilo že .več strank opeharjenih. Falzifikati so nekako motni in zamazani, a imajo še dokaj dober cven'k. Tudi robne zareze so dobro .izvršene, pač pa se spo»zna ua tem, ker se kaj lahko vpogne in zvije.
lj Umrla je v dež. bolnici Ljudmila Oblak, lončarjeva vdova, 27 let stara.
Ij Izredni občni zbor »Slovenske Filharmonije« se včeraj zvečer »pri Štruklju« ni vršil, ker ni bilo sklepčnosti. Za sklepčnost občnega zbora je treba najmanj 20 navzočih članov. Občni zbor je bil sklican, da bi se izvolil nov odbor, ker nekateri novoizvoljeni odborniki, med njimi tudi predsednik dr. Fr. Papež, niso sprejeli odborniških mest.
lj Musica saera. Jutri v nedeljo se bo pri veliki maši ob 10. uri izvajalo v stolnici: Missa »Rosa mystica«, zl. P. Gries-baclier, Graduale »Propter veritatem«, zl. Ant.Foerster; pri ofertoriju: »Ave Maria«, zl. St. Premrl. — V ponedeljek (povodom cesarjevega godu) ob 10. uri: Missa »Lo-retta«, zl. A. Rihovsky, Graduale »Os justi«, zl. Ant. Foerster; ofertorij: »Veri-tas mea«, zl. Iv. Pogačnik.
lj Novi lovski zakon. »Slovenski lovski klub« v Ljubljani vabi svoje člane in druge lovce in lovske prijatelje sploh brez razlike narodnosti na posvetovanj o nameravani reformi lovskega zakona. 'Posvetovanje se vrši v sredo 6. t. m. ob osmih zvečer v ve iki dvorani hotela »Ilirije« v Ljubljani. Vabimo zlasti lovce z dežele in pa gosp. deželne poslance.
ij Pasji kontumac v Ljubljani je razveljavljen.
lj Ali smo v rajhu? Opetovano smo morali že grajati nemčurstvo pri naši finančni prokuraturi. Da je bilo to opravičeno. kažejo zopet novejši slučaji. Ta oblast je namreč že pre^iasičena samih nemških raznih svetnikov in uradnikov, pa to jim še ni dovolj, tudi slovenske sluge se mora nadomestiti z nemškimi zagri-zenci. ki naj naš narod po Ljubljani izzivajo. Ze zadnjič smo poročali, da je nek sluga finančne prokurature vzel svojega otroka iz slovenske šole in ga dal v šul-ferajnsko nemško šolo. Pa to ni edini čin te najnovejše opore ljubljanskih germani-zator.iev. Ta človek je tako predrzen, da se v občevanju s trankami, o katerih ni nikakega dvoma glede njih narodnosti, poslužuje nemškega jezika in se pri tem sklicuje na »Amtssprache«, katera je, kakor trdi, »deutsch«. To je predrznost, ki presega vse meje. Poživljamo merodajne oblasti, da napravijo temu konec ker tako nečuvenega izzivanja slovenske narodnosti v Ljubljani si dosedaj še ni dovolil nikak državni uslužbenec enake vrste. Naše poslance pa poživljamo, da o primernem času store potrebne korake, da kaj takega v Ljubljani ne bo več mogoče!
lj Kaznjence nadlegoval. Včeraj je na Dunajski cesti delajoče kaznjence začel dražiti i raznimi priimki še ne dolgo iz zapora izpuščeni in že večkrat predkazno-vani Franc Pucihar, rodom iz Smartna* Ko ga je nadzorujoči paznik hotel odstraniti, je začel razgrajati. Puciharja, ki je že tudi zaradi tatvine zasledovan, je policija aretovala. Oddali so ga zopet deželnemu sodišču.
lj Silovit gost. Včeraj zvečer je prišel v izkuh na Sv. Petra cesti znani razgrajač Franc Žagar, rojen leta 1888. v Iški vasi, pristojen v Ljubljano, in tam začel razgrajati in gospodinjo pretepavati. Ko so ga iz izkuha odstranili, je na ulici rjovel, da se je nabrala velika množica občinstva. Na lice mesta prišedšega stražnika je Žagar udaril s pestjo in ga zgrabil za vrat. Stražniku je priskočilo na pomoč več očividcev, s katerih pomočjo ga je vklenil in odvedel v zapor. Žagarja so oddali zaradi javnega nasilstva deželnemu sodišču. .
lj Nadležen pomočnik. Včeraj popoldne je prišel Franc Jager, tapetniški pomočnik, pijan v delavnico na Dunajski cesti in tam nadlegoval mojstra in pomočnike. Prišedši stražnik ga je odpodil, a se je pozneje zopet vrnil nazaj. Ker je hotel mojstra in pomočnike pretepavati, ga je stražnik odvedel v zapor.
GOSPODARSTVO.
Glavni pogoj za napredek gospodarstva. Gotovo preudarja vsak poljedelec varčnost in gospodarenje kot glavni pogoj za napredek gospodarstva. In vendar kako malo jih pomisli, da obstoji varčnost samo v pravem oskrbovanju. Mnogi poljedelci delajo še vedno z dragim vratilom ali še celo z roko, ko izvrše medtem umne naprave (stroji za obratno moč), delo v četrturnem času in za eno desetino stroškov. Ena najstarejših avstrijskih tovarn za stroje, tvrdka G. Bernliardtovi sinovi na Dunaju X1I'2, SchonbrunnerstraBe 173, izdeluje take obratne stroje, kateri odgovarjajo vsem zahtevam in ki so skozi desetletja praktično preizkušeni. Za mala gospodarstva se izdelujejo ceni majhni stroji za obratno moč, za večja gospodarska podjetja petrolin-lokomobil in druge gospodarske motorne naprave. Tvrdka je izdala zanimive brošure za obratne stroje, ki se razpošiljajo na zahtevanje vseh interesentov brezplačno.
Opozarjamo na oglas: mednarodni portretni zavod na Dunaju VII, Stift-gasse 15.
Zve* da
1EVE
KOCKE za
so najboljša goveja juha v strjeni obliki in vsebujejo tudi potrebno sol in dišave, le-tel
Samo prave z imenom M21GGI in varstveno znamko: zvezdo s 1 rižcem.
Bza 1 krožnik v (V« litra)
s® n&jboijše
Spominjajte se z darovi »Rokodelskega Doma" v Ljubljani!
IMUNITETNE ZADEVE HRVAŠKIH DELEGATOV V ORSKEM DRŽAVNEM ZBORU.
Imunitetni odsek je v svoji seji v sredo zahtevo hrvaške vlade po izročitvi poslancev Banjanina, Budisavljeviča in f ribiče vič a radi veleizdajstva — odklonil. /Glasila hrvaško-srbske koalicije protestirajo proti očitku, da so hrvaški delegati v (Budimpešti za to ceno molčali, no, pametnega razloga pa tudi še sedaj ne vedo na-rvesti nobenega.
RUSKO ODKRITJE.
Javlja sc iz Arkandjela, da ie ruska ekspedicija, ki jo je poslal v Novajo Zemljo guoerner Somo\vsky, preiskala jedcu del zapadne obali onega otoka in odkri' udoben prehod, ki veže zaliv Križa /. morjem Kara. Blizu zaliva Križa odkrila je ekspedicija bogate skladi kamenega oglja.
AKO Se
(Milite takoj naročnino ni
.MENCA"!
Vsak Moteli na] pridobi ne-kal novih nsrtfaiko?.
Vsenemške težnje in trializem.
Znano je, da je cilj vsenemških teženj •v Avstriji združenje z materjo Germanijo. iV to svrho bi radi pristali tudi na trializem v nadi, da bi potem tako skrčena Avstrija ■tem gotoveje in hitreje postala vazalna državica Nemčije. Jako poučen v tem oziru je »Trialistični zemljevid habsburške monarhije«, ki ga je sestavil Henrik ■Hanau in ki je nedavno izšel v drugi izdaji.
Po Hanau-u naj bi trialistična država bila sestavljena sledeče: Avstrija bi obsegala: Nižje in Gornje Avstrijsko, Štajersko in Koroško do Drave, Solnograško in Tirolsko s Predarlskiun. »Kraljevini Iliriji« bi pripadali Štajerska in 'Koroška južno od Drave, Kranjska, Goriška z Gradiščansko, Trst z okolico, Istra, •Dalmacija, Hrva'ška s Slavonijo ter Bosna ■in Hercegovina. Ogrska bi dobila kot odškodnino za Hrvaško in Slavonijo: Ga-•licijo s poljskimi deli Šlezije in Bukovi.no.
Po tej osnovi bi Avstrija in Ogrska bili popolnoma odtrgani od morja, nad katerim bi gospodovala samo Ilirija. Nemčija bi tako oslabljeno Avstrijo pritegnila nase in uničila Čehe, potem pa počasi stekala svoje mreže tudi na osamelo Jugoslavijo; Ogrska, v kateri bi se bil krut boj za prvenstvo med Mažari in pomnoženimi Slovani, bi tudi ne bila pretežak plen za Velegermanijo.
Jasno je na prvi pogled, da bi se taki sestavi trializma uprli tudi nemški patrio-•tični krogi, ki si ne žele pod pikelhavbo, ■zlasti pa Ogrska. Zadovoljni bi mogli biti edino Hrvatje, ki bi bili potem res združeni v eno celoto, ne pa tako mi Slovenci. Mi bi po Hanauovi sestavi izgubili na Koroškem cclo velikovško, celovško in be-Ijaško okolico z Zilsko dolino, ki ie vendar še danes slovenska. Na Štajerskem pa bi 'izgubili Lučane, Zeleni Travnik, Muto in ves Kozjek na eni strani, na drugi pa vso 'Slovensko pokrajino od Spielfelda do Obrajne in naprej čez Radgono ter vse Slovenske gorice! Res so ti kraji deloma že zelo okuženi z nemštvom, a mi niti v sanjali ne smemo misliti na rado-•voljrio popustitev te zcuiije! Slovenske gorice morajo ostati naše, pa naj velja, kar hoče. Tu je tekla zibelka mnogim slavnim našim možem, tako n. pr. velikemu Miklošiču, gorečemu Iliru Stanku Vrazu. Davorinu Trstenjaku, Murku itd. ■In še danes je tu rodno ognjišče rodoljubne inteligence; dr. Korošec, dr. Ilcšič, dr. •Zmavc i. dr. ugledni možje imajo tu svoj dom. Tu je tekla 'zibelka tudi nepozabnemu kardinalu Misiji. To je klasična slovenska zemlja, za katere vsako ped sc •nočemo biti z nasprotnikom do zadnjih sil Pri tem nam bo pomagala vrla tamošnja narodno in versko zavedna mladina, ki se že pridno vadi in zbira v čete za bratnbo narodnih svetinj: vere in jezika.
Spomniti se pa moramo ob tej priliki tudi prekmurskih Slovcnccv. ki seveda tudi po Hanauovcm trializmu ostanejo Ogrski. Ali naj bo(io res za vedno izgubljeni za nas?
Tak načrt trializma je monstrum, o katerem ni možna resnejša beseda. Vse-nemški šovinisti so vendarle prenaivni.
Ali ste že odposlali na položnici dar za sklad obmejnih Slovencev? Nabirajte, odpošiljajte! Nobena položnica naj m ostane neizpolnjena! ::
■ ■ ■ ■
SLOVENSKI KMETJE! -ir Občni zbor »Kmečke zveze za ljubljansko okolico« bo v nedeljo, dne 3. oktobra t. L. ob 10. uri dopoldne v dvorani S. K. S. Z. v hotelu »Union«. Poročali •bodo poslanci dr. Šusteršič, Povše in Dimnik. Na dnevnem redu je potem odborovo poročilo in volitev načelnika in drugih odbornikov. Možjc-kmetje, pridite v obilnem številu!
Pismo z
in kolkom! ::
Telefonska in brzojavna poročila.
OGRSKA KRIZA.
Dunaj, 2. oktobra. Weckerle je bil danes od cesarja sprejet v daljši avdijetici. Budimpeštanski listi poročajo, da je položaj temnejši kot kedaj prej. Vladar bo danes Košutu naročil, naj neodvisna stranka izvrši, kar je obljubila: splošno volivno pravico. Govori se. da bo avstro-ogrski poslanik v Belgradu homo regius. Košut se je jako pesimistično izjavil o položaju, čaš, da je malo upanja, da bi neodvisna stranka prevzela vlado, na drugi strani bi pa rad preprečil izvenparlamentarno vlado. Proti Andrassyjevi voiivni reformi je mnogo članov neodvisne stranke. Upirajo se pluralnemu sistemu.
SANKCIJA BOSENSKE USTAVE.
Dunaj, 2. oktobra. Sankcija bosenske .ustave in volivne pravice bo vsak čas izvršena.
NEMŠKI KANCELAR V VATIKANU.
Rim, 2. oktobra. Nemški kancelar, ki pride 15. novembra v Rim, pride tudi v Vatikan ter bo imel pogovor s papeževim državnim tajnikom.
OBSODBE V ZAGREBU.
Zagreb, 2. oktobra. Rauchovci de-mentirajo vest, da bo ossodba obtoženih Srbov izrečena danes. Rauch se jc včeraj vrnil iz Martijanca v Zagreb.
GIBANJE MED BOLGARSKIMI ČASTNIKI.
Sofija, 2. oktobra. Ker je vojni minister Nikolajev sovražen reformam, katere zahtevajo mlajši častniki, je nastalo med mlajšimi častniki nevarno gibanje, naperjeno proti vojnemu ministru. Častniki imajo tajne sestanke in zveze.
RUSKO-ITALIJANSKA ZVEZA.
Bruselj, 2. oktobra. Harting, bivši tajni ruskj agent, trdi. da se dela na oživo-tvorjenjc rusko-itaiijanske zveze. Ruski car pride gotovo v Italijo.
VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA.
Rim, 2. oktobra. Iz Brescije se poroča o veliki železniški nesreči. Pri Referato je zadel iz Milana prihajajoči osebni vlak ponoči v neki ondi stoječi vlak. Katastrofa je bila strašna. 20 oseb so mrtvih potegnili iz razbitega vlaka, mnogo oseb je ranjenih.
SAMOUAIOR PRED SMRTNO OBSODBO.
Varšava, 2. oktobra. V ječi v Kijevu je bila zaprta na smrt obsojena revoiuci-jonarka mlada dijakinja Marija Prisahnuk. Neki jetnik Hern v sosednji celici ji je s trkanjem na steno povedal, da ji lahko da neki strup. Prisahnuk je bila zadovoljna s ponudbo in Hern je zvrtal skozi steno luknjo ter ji dal strup. Prisahnuk je strup pojedla in kmalu umrla. V nekem pismu svoji nevesti pa je Hern pisal, da je obvaroval Prisahnuk pred smrtno obsodbo. Pi smo je policija zasledila. Hern je bil tožen, vendar so ga oprostili.
PEARY V NEW-YORKU. New-York, 2. oktobra. Včeraj je došel sem Peary s svojo ženo ter je bil navdušeno sprejet.
SAMOUMOR VSLED LJUBEZNI. Pariz, 2. oktobra. V Monceyu se jc dogodil v nekem varijeteju grozen prizor. Krotilec levov bi moral oditi k vojakom. .Njegova ljuba jc bila vsled tega tako žalostna, da je sklenila usmrtiti se. Z gornjim truplom se je prerinila med železjem v kletko levov. Levi so planili nanjo iu jo grozno razmesarili. Čez dolgo časa so mogli 'šele raztrgano truplo potegniti i/, kletke.
ZASAČENI INTENDANT — TAT. Peterburg, 2. oktobra. V Kazanu je .zasačil senator Garin nekega intendanta .v trenotku. ko ic ukradel državi 180.000 rubljev, katere je hotel naložiti zase v državni banki v Kazanu.
! EKSPLOZIJA NA ZRAKOPLOVNI RAZ-STAVI.
Frankobrod, 2. oktobra. Na mednarodni zrakoplovih razstavi je včeraj popoldne eksplodirala z velikanskim gromom zaloga smodnika v strojnem oddelku za pomorske predstave. Poslopje je bilo v hipu v ognju. V mestu je nastalo veliko razburjenje. Mislilo sc je, da se jc raz-letel kak zrakoplov. Požarne hrambe so ogenj omejile. Ko je bil požar pogašen, so našli v razvalinah mrtvega nekega elektrotehnika. Nek drugi uslužbenec jc iievarno ranjen. Nesreča ie nastala bržkone vsled krivde uslužbencev, ki so kljub prepovedi kadili v strojnem oddelku.
PRIZNANJE ZEPPELINOVEMU ZRAKOPLOVU.
Bruselj, 2. oktobra. Belgijski ženijski odbor, ki je proučeval sestave vodljivih •zrakoplovov vsled nakupa belgijskega vojaškega zrakoplova, je priznal Zeppelino-vemu zrakoplovu prvenstvo med dosedanjimi vodljivimi zrakoplovi.
POIZKUŠEN SAMOUMOR V TRSTU.
Trst, 2. oktobra. Tu je izpila strup 20 let stara dekla Marija Lozar. Nevarno ranjeno so prepeljali v bolnico.
Katehetičue pridige, ki so strogo ukazane v ljubljanski škofiji za tri mesece vsako leto (Synodus dioecesana Labaceri-sis. II., pag. 29 in Ljubljanski škofijski list, 1909, str. 43), bo objavi! » D u h o v n i Pastir« v 10., 11. in 12. zvezku letošnjega letnika. Deseti zvezek jc že izšel in prinaša poleg mnogovrstnega drugega gradiva pet katehetičnih pridig.
Tvrdka V. J. Havliček a brat? v Podebradech (Češko) priporoča vsakovrstne jesenske in zimske novosti 1909/10.
ki jih ni lahko ozdraviti, kakor izpuščaji in otekline, so mnogokrat posledice slabe bolestne krvi.
SCOTT-OVA EMULZIJA
je najboljše sredstvo za pomnoženje in ojače-nje krvi ter premaguje tozadevnih bolečin.
Učinkujoče sestavine, ki so spojene po neprekosnem SCOTT-ovem ravnanju v lahko prebavno emulzijo, so pridobile SCOTT-OVI EMULZIJI na daleč in široko sloves vzor-emulzije in se ista povsod smatra za najboljše sredstvo proti znmnko'—Vi- tcni boleznim.	2615
Gena izvirni steklenici 2 H 50 vin.
Dobi sc v vseh lekarnah.
biCcm — kot garancijskim
znakom SCOTT-ove-ga ravnanja I
2728
5-1 pospešuje tek do jedi, olajšuje pre-
B(c bavo ter uspešno razkrojuje snovi _ zavžitih jedil.
Meteorologi™ poročilo.
Višina n. morjem 306 2m, sred. zraCni tlak 736 0 mm.
Čas opazovanji	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju		
			Vetrovi	Nebo
9. rvež.	731 8	140	Sl. jug	oblačno
7. ajntr	312	112	brezvetr.	megla
2. pop	31 6	139		dež
Srednja včeraj;		nja temp. 147", norm. 12 8".		
00
O 3KTV JM
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 2. oktobra.
Pšenica za oktober......14-28
Pšenica za april 1910.....1413
Rž za oktober 1. 1909............9 69
Oves za oktober ......700
Koruza za maj 1. 1910.....7 03
Efektiv---
2760
3—1
za mizarski obrt, 15—16. let star, poštenih starišev, se sprejme pri FR. ŠETINil, mi- , zarju v Guncljah, p. Št. Vid nad Ljubljano.

Mladenič
19 let slar, ki obvlada popolnoma slovenščino v besedi in pisavi, zmožen nemščine, z lepo pisavo, kateri ima izobrazbe, zmožnosti in eneržijc dovolj tudi za težja dela (sedaj dopisnik sedmih časopisov), želi v odvetniški ali drugi pisarni ozir. pri kakem časopisu primerne službe kot začetnik v pisarni ozir. kot sluga k zdravniku, ali druge primerne službe z malo začetno plačo. - Prij. ponudbe se naj blagovolijo poslati na: Josip Planine ml., pošta Podsreda, Spodnje Štajersko. 275't 3-1
LInInM C«|5slcl conip.
Nadomestek za SMro-Pam-Enpeller
je splošno priznano kot izvrstno bol bla-žujoče ln odvodno mazilo pri prehlajenjn itd.; cena 80 v., K 1-40 in K 2 — sc dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj sc jemljejo lc originalne steklenice v škatljah z naSo zaščiino znamko ,,Sidro" potem se je gotovo prejel or. izdelek.
IrJiiftiiva lekarna uri jiaiem lovu" v Praai
Elizabetna cesta Stev. 5 nova.
pvav lepi, kakih 200 glav, bodo od ponedeljka do srede naprodaj na tukajšnjem trgu. 2752 1
v Vodmatu ob Zaloški cesti tik dolenjske želcznicc na prodaj.
Več se poizve pri Hdolfu Perlesu v Prešernovi uilci 7.	2744 3—1
V Tržiču se takoj odda
» v
za trgovino zelo prikladna pod ugodnimi pogoji. Naslov pove upravništvo. 2748 3—1
Dobro ohranjen	2758 3—1
se ceno proda. Zelo pripraven je za gostilničarje 1. t. d. — P. Cervan, Rožna dolina 165 pri Ljubljani.
Proda se dobro ohranjeni
7. 8 spremeni in pedalom. Pripraven za kako malo cerkev, ali onega, ki bi se hotel pedala temeljito učiti. Pojasnila daje Leopold Gostič, oraanist na Homcu, pošta Radomlje.
Trideset
na enem kosu zemljišča ob državni ccsti ležeče v Gornji Šiški pri Ljubljani, kjer jc najživahncjSi promet med Gorenjsko 111 Ljubljano, jc v celoti ali pa tudi polovica po nizki ceni na prodaj.
Pripomniti jc, da k vsaki stavbi pripada lep kos vrta in bo za prihodnjost velikanskega pomena za rokodelsko družino iu uradnike prihodnjih državnoželcžniških delavnic; prav pripravno ic na
tudi tu za vile upokojencev in letovičarjev, ker jc tu prav dober zrak, krasen razgled na snežnike in ljubljansko okolico.
podjetja KCF °bSCna Cel0,Mi PmSt0r ČG2 37'00° mJ' ,e vcIcP°mcmbc» tudi za vsake vrsto tovarniška
Poizve se v Ljubljani, Metelkova ulica štev. 5 v pritličju pod naslovom S. H. R. X. Posredovalci izključeni.	n_4. , .
Mi O o—I
Lekarniško naznanilo.
Dovoljujem si p. n. slavnemu občinstvu vljudno javljati, da sem z dnem 1. oktobra t. 1. kupnim potom prevzel
Magrjevo lekarno „pri zlatem jelenu" na Marijinem trgu.
Upam, da mi bo slavno občinstvo kot večletnemu so-trudniku te lekarne dosedanje zaupanje tudi za prihodnje ohranilo, ter se priporočam za nadaljno blagohotno naklonjenost in bilježim
z odličnim spoštovanjem
2747 3-1	Mag. pharm. Rihard Sušnik
Ljubljana, 1. oktobra 1909.	lekarnar.
Slovenska tvrdka obuval
Wolfova ulica 14
p 11 iiim
Wolfova ulica
priporoča sl. občinstvu svojo veliko zalogo za Jesensko in zimsko sezono vseh vrst najmodernejših čevljev za gospode, dame in otroke, kakor tudi za turiste in telovadce ter razne čevlje za dom. Prave ruske galoše, dokolenlce (gamašne) in vse v to stroko spadajoče potrebščine.
Naročila po meri in popravila se okusno, točno in solidno izvršujejo v lastni 1135	dclavnici. — Zahtevajte cenike.
kosovnikmorehovnik
slednji posebno primeren za štedilnike in nasipne peči, priporoča od 50 kg višje do celih vagonov, zagotavljajoč najtočnejo postrežbo
Ivana Treo
Ljubljana, Cesta na Rudolfovo 2749 železnico št. 10. 3-1
1 kredenca, 1 divan in drugo pohištvo jc na prodaj: Franca Jožefa cesta 5, I. nadstr. na levi od 4. do 5. ure popoludne. 2751
Išče se
2750 3-1
jospodičina
ki je zmožna podučevati otroke od 7 do 12 let. Hrana in stanovanje v hiši. Prošnje, opremljene s prepisi izpričeval, pod naslovom »Odgojiteljica« na upravo lista.
Hotel /[ivoli,
Odda se več mesečnih sob od 24 kron naprej.	2534 1
Podšentjurjem
(p. Medija-Izlake pri Zagorju)
se vrsi
w m dan sv. Uršule
za konje in vso živino. Pri tukajšnjih sejmovih se snide navadno veliko domačinov in tujcev in trgovcev, ki imajo vsakovrstno blago na prodaj. Zato gospodarji in kupci na srečno svidenje dne 21. oktobra. Vlak od Ljubljane do Zagorja pride zjutraj ob 8. uri 21 minut, od Zidanega mostu ob 8. uri 23 minut zjutraj.
2742 1-1
l—£ L09o	'88 'A315
'nuan qo iniojj 'aoaoiseh B6oiBZ'ssiut)-qoH •tunop bu inafuBSid iu|U(bjj s JfajnisBz
Prodasta se
skupaj, poleg župne cerkve; v eni je prodajalna na dobrem prometnem prostoru za kramarsko in špecerijsko blago, krčma z mrzlimi jedili, žganjarna, ki obstoji že čez 50 let, ter tobakarna, ki obstoji že nad 20 let, Kdor želi kupiti, naj se potrudi ogledati. Pojasnila daje R. Bučar, Vrhnika. 2736 2-1
sloni in
v
Vam dobavimo sliko skoro naravne velikosti, če nam pošljete Vam posebno drago fotografijo ali Vašo, kakega dragega svojca ali umrlega sorodnika s spodajšnjo, razločno izpolnjeno nakaznico. Fotografija je lahko vizitne, kabinetne oblike ali tudi skupinska slika. (Pri skupinskih slikah naj sc oseba, katero je povečati, označi s X-) S to ponudbo se hočemo
na mah vpeljati. Druge tvrdke morajo neprenehoma inserlrati, da to dosežejo. Mi pa raje obrnemo ta denar v prid občinstvu s tem, da naklonimo vsaki rodbini sliko zastonj. Istočasno Vas prosimo, da, ko bodete že v posesti dobavljene slike in ako Vas bode ista zadovoljila, da nas v krogih svojih sorodnikov in prijateljev dalje priporočate, da pridobimo čedalje več novih naročnikov. S tem pridemo lahko do svojih stroškov. Agentov nimamo nič in tudi ne potujemo, ozir. pustimo potovati, samo prvovrstna in brezhibna izpeljava slik nas sama vpeljuje v nadaljne rodbine.
Ker dopošljemo vsako povečanje poštnine prosto in dobro zavito v karton in Istotako vrnemo fotografijo franko in nepoškodovano, ne bode nihče zahteval, naj plačamo poštninske stroške iz svojega, naj za te naše izdatke vsak priloži 70 vinarjev, ki sc jih dopošlje lahko tudi v pisemskih znamkah.
Naša tvrdka obstoji žc 10 let, je v Berolinu in na Dunaju trgovsko-sodno potrjena in vpisana, in zato prevzame vse jamstvo za tu navedeno ponudbo. Da pa razpršimo vse dvome o poštenosti naše ponudbe, smo pripravljeni plačati
ondotni ubožni blagajni, če nam kdo dokaže, da smo pri dobavi slike zahtevali kakoršno-koli odškodnino ali plačilo.
Velespoštovanjem
Dunaj. Telefon 10181. — Berolin. Telefon IV, 9473.
mmmm
i|
i
K
V LJUBLJANI, Dunajska cesta št. 42
Železolivarna, tovarna za stroje, ključavničarska dela.
Priporočam se v izdelovanje, napravo in popravo vseh v mojo stroko spadajočih predmetov: raznovrstnih strojev, priprav za mline in žage, moderne Francis-turbin za vsak padec in množino vode, kakor tudi trans-misij za vsako industrijo. Izdelujem najrazličnejša dela i z litega in kovanega železa in sicer križe, kotle, peči, klopi, stebre, trombe za vodo itd., dalje najraznovrstnejše železne konstrukcije, kakor strešne, stole, mostove, vrtnarske rastlinjake, vsa stavbinska in ključavničarska dela: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike ter žično pletenino za ograje, vrtom, pašnikom, travnikom itd. Načrti in proračuni na razpolago. Vse po primernih tovarniških cenah.	3254 12-
,'r- v-—
liiiHlf



SI
'■m
'55 ®j:j| ■ .
Blagovolite izrczatl lo vposlatl v kuverti!
NAKAZILO za bralce Slovenca.
Prosim, na) sc ml po fotografi)!, ki je v priglbu, izdela v skoro naravni velikosti (okoli 37 do 17 cm vel) in brezponojno podobna, povefana Klika zastonj in naj sc ml ista po IzvrSenju, najkasneje tekom Štirih tednov dopošlje poštnine prosto Za poStnlnskc stroške sprejmite v prlgibu 70 vinarjev v znamkah. Ime in priimek, bivališče, dežela, poŠta in lilSna Stcv.
(Prosimo natačnega naslova.)
.i-

i j i| | ' it i
_m-,,., _JL«
Posebnih pismenih sporočil ni treba. Pisma s slikami v vlzitni obliki so franklrati z znamko za 10 v. Za vcfjc oblike je treba znamke za 2" vinarjev.
Da sc ogne zmotam, noj so na zadnjo stran fotografije in kuverte zapise ime pošiljatelja. Pisma na| sc naslavljajo na
Internacionalni portretni zavod Dunaj VII/31, Stiftgasse 15.

V odvetniško pisarno v Celju
se v kratkem sprejme
koncipijent (prednost ima substitut), solicitator stonn
graf in eventualno strojepisec. Naslov v upmv^

prav močni za vino pripravljeni, eden del od žganja, v obsegu
o<J litrov 56-70 od litrov 180-250 .. „ 120-180 „ „ 500 - 700
ffa M.Rosrcer&Co. jjfffcffi
Sprejme se
samostoi
vešč mlinarske stroke. Neoženjen ima prednost. Plača po dogovoru. Več se izve pri Antonu Kobiju, Breg, Borovnica.
ga0a0a0aaaaaaaoaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa.~__
o
O
a
a
a
a
a
a
o
o
c
o
a
o
Q
r
c □
o o a a a o o
::: Dapečja zalega :::
Ljubljano, Ducrni trg 3 ::: podružnica: Deuc mc$tc, qiauni trg.
2738 3-1
Oklic
Oprav. Stev. A 1. 637/9.
s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
gre kot ^upnikom	'll^^n °dde\*1fcQnai Vsi tisti'
ROZMAN, prelata iz Liiihiinno	d"G 20- av9usta ^09 umrlega g. IVANA
^radi napovednn ^ok^a svojUi zahtev ZapUStlVS^ nobene poslednje nLdbe, pride^
dne 18. oktobra 1909 dopoldne ob 9 uri
zapuščine^ S bfvsled^pS ntSanTht ^ JT "e bi sicGr imcIi "P"«« te v kolikor jim pristoja^	P°sla-	nadaljne pravice, razen
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek I.
dne 28. septembra 1909.

laacM^aaaaaar^aaaaa^MaamS
168 5°—t ---uuuuuuuaaaaaaaoai
[Lgr Izvolite pisati po vzorce! sjj
mm ivniifa priporoča ianenesa in modnega Masa v različnih vrstaii ■ [ Modno sukneno blago 3
, Jesenske 1909 10 zimske novosti S
Borili § Opreme za neveste i tale
[aaaaroaaiMaoaaaa^
1 Vzorci franko - 1 zavoj 40 m pralnih ostan- 8 kov okusno odbranih za K18— franko po povz 8
Nakup izvrstnih hrvatskih
preskrbujemo proti proviziji in posojujemo kupcem tudi sode. - Informacije in cene dajemo na zahtevo radevolje in brezplačno.
Veletrgovina z vinom
Edina izborna priložnost za nakup za trgovce manufakturnega blaga in za krošnjarje naravnost iz tovarne, amr-__
WT Razpošilja se tudi zasebnikom.
4© metrov ostankov lepo sortirano 83 KIhT^T 4^1 metrov welepi»iBiia no žclll sortirano 85 ic^ssn
• • • •
f h&u	•-zo,rdh za °.blel1e' bluze 111 spodnja oblačila,
rlanele, lepo knzaste, za srajce in bluze
Delen, z roboni, za obleke in bluze.
Kanafas za posteljne prevleke v živahnih barvah
k* M moske Slajce' izhorno trP"ne kakovosti. Krl*ef, barvan, za spodnja krila, tkan iz debele tvarine.
-'/")ami<no hr°° »"P"*«, irpolu. kaltavoAtl <» P„„o,noma praln0i
imatemiHe? aga^^^a^g^tp
Solgost ostankov 3 do 10 metrov.
40 metrov
Tkalnica R. Jlomer, flachod (Češko).
Pri naročilu 2 zavojev pnSInlnn prosto.
2486 20-1
:: Marija Sattner
Ljubljana, dunajska cesta 10, II. stop., II. nadstr. (JY(edijatova hiša).
se priporoča prečastiti duhovščini za
izdelovanje cerkveni f
Izdeluje cele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah pluvijale. obhajilne burze, stole in vse za službo božjo potrebne stvari, priprosto in najfineie. kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. - Izdeluje tTirii ban dera in bal da h i ne ter izvršuje vsakovrstno cerl kveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dohT^ blago, cene po mogočnostinizke, zagotavlja trpežno, ve^ delo in hitro postrežbo. - Prenovljenje starih parl^^ iil_tudi zadovoljno prevzame.

Priporočam preč. duhovSčini in
slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih
iz črnega, zelenega granita, labradorja in belega karar-skega, kraškega in več drugih marmorjev; prevzamem in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stav-binska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po jako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okvire.
Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po jako nizkih cenah.
Z velespoštovanjem	1021 (1)

Stanje hranil, vlogi
nad 36 milijonov kroo,
Rezervni zaklad:
nog 1 milijon kron,
v Ljubljani, Komenskega ulice štev. 26
gPpISH
fjjlflSUMl^l
Bsa^acTM ^ A V?	oc tessasasai-?
pod ugodnimi pogoji in za nizko ceno	1913 i
Za varnost denarja jamči in je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Zato vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar.
Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4'/t °/o ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu.
On® §. en 16. «rli©ž©nš d©nisip se obrestuje takoj.
Sprejemajo se tudi vložue knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da
bi se obrestovanje prenehalo.
Rer.tni davek cd vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, in ga
vlagateljem n® zaračuni.
Denarne vloge in knjižice se sprejemajo tudi po pošti in potom c.kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 43/4o/0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Kdor pa plačuje 6% izposojenega kapitala, pa poplača dolg že v 33 letih. Dolžnik pa more svoj dolg tudi poprej poplačati, ako to hoče.
Pesrj^.<» tset tudi crsa msrmo® in vrednostne popirjje.
taiiialcs se oslinlc«tasta! paia ll v Prašsrnouiii, prsi Slonovih ulicah il 3,
naaprotii frun£i&kfiBR.skeinu kio&tru.
na Selu pri Ljubljani, Poljska cesta štev. 20.
Poizvedbe v pisarni dr. Frana Poček, odvetnika v Ljubljani, Stari | trg štev. 30.
C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje s tem za dražbo sledečih odpadkov in drugega starega blaga pismeno konkurenčno razpravo:
300	kg ličje pletenine,
o 2600	„ odpadkov trojnika,
^	500	,,	„	domačega platna,
« 1800	„	„	jutnega
N 1100	„	„	„	„ črnega
S 3200	„	,,	hodničnega „
S 2100	„	„	jutnih niti
"f	700	„	„	„ vrvic
2300	„	„	vrvi
ja-	200	„	„	vrvic (motvoza)
n 3000	„	„	papirja finega belega
13000	„	„	,, navadnega mešanega
600	,	„	,, cigaretnega nečistega
nadalje žc rabljene jutne embalaže, še pripravne za zavijanje in, sicer:
3	4600 kg okoli 19000 kosov prevlek, tanka in redka tkanina
c	140—180 cm dolga, 80 cm široka
«	3200 „ okoli 9000 kosov prevlek, pleteninasta tkanina
N	180—220 cm dolga 23—35 cm široka
-2	4500 „ okoli 1300 kosov prevlek pleteninasta črna tkanina
£	180-220 cm dolga, 23—35 cm široka.
4000 kg litega železa (odlomkov) starega nepovitega 4100 „ „ „ ožganega
2700 „ kovanega železa, mešanega z žico in veznim železom 400 „ železne pločevine, stare nezavite 680 „ cinkove „	„ „
100 „ medene „	„ „
100 „ medi	„ „
700 „ železnih iveri v zabojih 400 „ medenih iveri bruto za neto 35 „ medene pletenine stare nezavite 2400 ,, odpadkov stekla v sodih in zabojih bruto za neto Pismene, s pobotnico kake c. kr. blagajne o 10'/0 vloženem vadiju, opremljene in z 1 krono za polo kolekovane ter na naslovni strani zavitka v napisom „Ponudba za prevzetje odpadkov" označene ponudbe vložiti se morajo najpozneje
do 19. oktobra 1909
pri c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani.
G. kr. tobačna tovarna v £jubljani.
dne 25. septembra 1909.	2715 3—1
MirV&""'/!vs*wf
IMMMMMMi
12: "Zl	V ^T* "Ji/	\\J-a. >wu
Proda se radi smrti gospodarja
(dobra za tek) en polpokriti in en tovorni voz, z vso pripravo za oba konja in
z velikim dvoriščem in vrtom
pod ugodnimi pogoji na Poljanskem nasipu št. 14. Več se poizve na Poljanskem nasipu št. 12, I. nadstropje. 2686 5—1
zadnji sistem (9), skoro nov, prodi
). Grobelnik, Ljubljana
Prodajam iz konkurznih mas ter jih pošiljam tudi za sebnikom v poštnih zavojih proti povzetju.
t.-gsrsnaaia.. .j. ..vsssassssaisass
¥ PRID DRUŽBE SV. CIRILA IN METODil!
Ponudim, da namah Izprazsilm zalogo:
150 kosov rumburškega platna dobre kakov., 1 kos m. 23 za K 13' 100 „ lanenih rjuh brez šiva	1 „ „ 14 „ „ 14'
85 „ prevlek iz damasta, 118 cm šir. 1 „ „23,, „23 50 „ kanafasa, 116 cm šir., dobre kakov. 1 „ „23,, „16' 82 „ batista, zelo finega, izredno belega 1 „ „ 23 „ „ 16'
splošna delniška družba ae«* I f i IDM za zavarovanje v Pragi IM £IWIjKHJI!
Generalno zastopstvo za vse slovenske dežele v Trstu, ulica Gonizetti šl. 5.
EDINA	slovarska delniška družba za zavarovanje na živijonje,
EDINA,	katera koloknje zavarovalne listine z narodnim kolekom,
EDINil,	katera kolekuje svoje dopise z narodnim kolekom. 0 0 0
Eavaruje	najceneje, najugodnejše na vse načine! SVOJI K SVOJIM!
Pojasnila dajejo vsdna krezplačiio okrBina zastopstva v vssii večjih slovcnsKiJi Krajih.
Blago pošiljam nepokvarjeno in je popolno izključen vsak riziko.
ildresuje naj se razločno:	2671 3-1
Učenka
se takoj sprejme pri tvrdki Pau-2740 schin, Wolfova ulica 6. 1-1
Hiša z vrtom
ob cesti v Trbovljah se proda na prostovoljni dražbi v Fortetovi gostilni dne 14. oktobra ob
'/« 10 dopoldne za izklicno ceno 13.000 kron.
2743 Dr. Josip Kolšek, odvetnik, Laško.
Kupi se
• v
3-1
v Ljubljani. Ponudbe z opisom in ceno pod naslovom „Solidna stavba" na upravništvo „ Slovenca" do 8. oktobra.
Hišna oprava
dobro ohranjena, se takoj proda zaradi preselitve. Več pove uprav-2736 ništvo nSlovenca". 1-t
===== Mlad, izurjen
špecerijske stroke, vojaščine prost, zmožen slovenščine in nemščine, se | sprejme za neko tovarno kavinih primesi. Ponudbe s sliko pod šifro
t—
..Kavina primes" na upravo lista.
Več sto kilogramov lepih, finih
obranih, ima na prodaj Ivan Theuersdiuh, trgovec, Tržič, Gorenjsko. 2723 5-1
2753
URZGLRS.
i-i
Mestna hranilnica ljubljanska.
Meseca septembra 1909 vložilo je
1377 strank.....K 879.032'91
1219 „ pa dvignilo . „ 664.088'56
Stanje vlog koncem septembra 1909 K 36,571.763*91
V III. četrtletju 1909 dovolilo se je 88 prošnjikom hipotečnih in občinskih posojil za K 2,259'600'— odklonilo pa se je radi nezadostnega pokritja 5 prošenj za...........K 136.500--
Ravnateljstvo.
zobozdravnika Rvgusta $£hweiseria,
ui
DoOrota za človeštvo. 1220 <n Mena zobo&ola več
Vse podrobnosti pove popis, ki je pridejan vsaki steklenici.
CENH. STEKLENICI 1 K 60 v.
Dobiva se v lekarnah gg. Trnkoczij, Bohinc, Mayer, Piccoli, v drožeriji Kane in v vseh večjih trgovinah.
Zunanjim naročnikom — najmanj štirih (4) steklenic — se odpošlje voda poštnine prosto (franko).
zmožna slovenskega in nemškega jezika, dobra računarica ki ima že nekaj prakse, se sprejme takoj v trgovini JOS. SCHUMI v Ljubljani. Želi se lastnoročno pisane 2755 ponudbe pod gornjim naslovom. 3—1
S]
S
o
Spretne šivilje
se takoj sprejmejo v trajno delo v modnem salonu Francovo nabrežje 1. 2681 3—1
Trgovsko obvestilo.

Čast nam je s tem naznaniti, da smo svojo pivovarno, ki smo jo od leta 1854 pod imenom G. HUERJEVIH DEDIČEV v Ljubljani vodili, prodali deln.družbi pivovarne „UNION".
Zahvaljujemo se svojim p. n. odjemalcem in trgovskim prijateljem za nam dosedaj izkazano zaupanje in naklonjenost s prošnjo, da bi isto ohranili tudi novemu podjetju.
G. Auerjevi dediči.
Čast nam je s tem naznaniti, da smo svojo pivovarno ki smo jo od leta 1864 pod imenom I. KOSLER IN DRUG v Spodnji Šišk-' vodili, prodali deln.družbi pivovarne „ UNION".
Zahvaljujemo se svojim p. n. odjemalcem in trgovskim prijateljem za nam dosedaj izkazano zaupanje in naklonjenost s prošnjo, da bi isto ohranili tudi novemu podjetju.
I. Kosler in drug.
Čast mi je s tem naznaniti, da sem svojo pivovarno, ki sem jo od leta 1849 pod imenom I. PERLES v Ljubljani vodil, prodal delniški družbi pivovarne „UNION".
Zahvaljujem se svojim p. n. odjemalcem in trgovskim prijateljem za meni dosedaj izkazano zaupanje in naklonjenost s prošnjo, da bi isto ohranili tudi novemu podjetju.
I. Perles.
Z ozirom na predstoječe trgovsko obvestilo si usoja podpisana družba naznaniti, da jc 1. oktobra t. 1. kupila sledeče pivovarne:
2746
G. Jluerjevi dediči v
I. Kosler in drug ¥ Spadal Šiški 1. Ferles v Ljubljani
in da bo iste v večjem obsegu pod imenom
»pJ
PIVOVARNE
ii
dalje vodila.
Potrudila se bo svoje p. n. odjemalce vedno in v vsakem oziru v popolno za-dovoljnost postreči in jih prosi da ji ohranijo isto zaupanje ki so je imeli do zgoraj imenovanih tvrdk.
»Delniška družba pivovarne Union".
M, (SM). Globus, Hegsnt !n drugih Mulnili znamk ter posameznih delov.
Izposojevanje ko!es
Brejem Koles za emsjflranlg : poDlKIcnje ter popravila :
solidno in cene.
sn®,
J,
c. M. SS,
Najizvrstnejše in najboljše iam- J burice izgotavlja in razpošilja \
prva sisašha tvornica tamburiG
Slsak, Hrvatsko.
Odlikovan na pariški razstavi 1900 in na milenijski razstavi I. 1896.
Poleg tamburic in skladeb za tamburice ima v zalogi razna glasbila, kot: gosli, citre, kitare, mandoline, harmonike, okarine, itd. za katere pošilja poseben cenik s slikami. Veliki ilustrovani ccnik posije vsakomur lranko In zasloni.
Visti tvornicl izliaja mesečnik pod naslovom »Tamburica«, ki prinaša za uk i krasne tamburiške skl,adbo in stane 1226	na 'e'° 8 kron.	^ j
| Ravnokar so izšle nove tivo-1 stranske slovenske plošče
a
Cena 4-— krone in po 2 K 50 t. Velika zaloga
Dobi se tudi na mesečne obroke. Zato zahtevajte takoj brezplačno
^ceie gramolonav
in raznih plošč, urar in optik .'.
Ljubljana, Stari trg 26 Kupim več vagonov
2716 Proda se
za mošt.
Ponudbe na naslov: Janko Klun, trgovec Škofjaloka. 12-1
f-
velika 68/47 cm iz javorovega lesa z orehovim okvirom bogato izrezljan, slovanski motivi. Primerna je za kako župnišče ali dvorano Marijine družbe Gosp. kupcu se pošlje fotografija na ogled! Fr. Ropret, podobarski pomočnik pri g. I. Vurniku, Radovljica.	2719 l-i
2018 1
najboljšega sistema,
otorje
mline in stiskalnice
za grozdje in sadje.
Železne blagajne,
stavbene potrebščine
druv/o° železnino ::
dobavlja po najnižjih	^	.
cenah slovenska vele-	j* • *DlUplCa
trgovina z železnitio	» £jubliani, Jrtarij«
—	3'erczije cesta žtep. I.
Pozor!
Priooroča sc slavnemu občinstvu v mestu in na deželi nova modna trgovina
w
Stari trg št. 18 Ljubljana Stari trg št. 18
kot zelo solidna za nakup raznega modnega blaga. Velika zaloga moškega ženskega in otročjega perila, najmodernejših bluz,spodnjih kril, modercev, predpasnikov, rokavic, nogavic, ovratnikov, zavratnic, šerp pajčolanov, otročjih obleke, svile za bluze in nakite, svilne trakove, 'posa-mentrije, čipke, šlinge in vse potrebščine za šivilje, kakor tudi velika zaloga najmodernejših in najboljših moških klobukov, čepic in slamnikov,
vse po najnižji ceni.	1495 \
Ugodna prilika!!
cn do dva vagona izvrstno ohranjenih, zelo moCnih
StSB&BB® SBsS«!
skoraj novih, enkrat rabljenih, od 300 do 400 litrov in od 600 do 700 litrov, za vino zelo priporočljivih odda takoj po jako nizkih cenah tvrdka
Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 2.
2707 5-1

Fraaocsfea (irsikamaraka družba. ®dp«»toii® tt ii E.jMSsBisB9® vsak Soi»®fe. tfosn« Hista ia pojasaSfa daje sam®
obl. kpne. potovalna pisarna LJ«ilfe!J|as!ra, DuBoJska cest« ž«. 18, nasproti znane gostilne pri ^Figove«". 1878 26-24
cfina zaloga izvirnih
mm
Avstr.- ameriška zaloga čeljev ¥ Ljubljani.
Poleg kavarne ,pri Slonu'. Pazite natančno na firmo.
2825 26-

otvori s 15. oktobrom 1909 svojo
sladkega prosekarja in črnega berzamina
2624
3-1
v Spodnji Šiški pri Ljubljani
pri gospodu Janezu Jenko, hišna štev. 30. Kakovost vin bo letos izborna. Cene zmerne.
~	Naročila se že sedaj sprejemajo.
Za košnjo priporočamo !ri
2737	kateri so ne samo po izreku enega
samega, nego na Kranjskem že od več sto posestnikov, ki te stroje že več let vporabljajo kot najboljši in za naše kraje najpripravnejši spoznani. Vsakdo naj se torej sam prepriča in kupi le kosilni stroj
Mc. CORMICK.
Opozarjamo posebno na naše nove nože z gostimi zobmi, ki po-===== sebno globoko režejo, za nizko in redko travo. -——
Edini zastopniki za Kranjsko: Karol Kavšeka nasled.


i Domate slovenske tvrdke
Is; CasRBsatiussissRBBseEtesBana HlMHMM Posojilnic«.
Kmetska posojilnica iJkuebUj°:
lice, sprejema hranilne vloge In daje posojila, Du.
najska cesta št. 18.
Ljudska posojilnica Mo?ysraatce'ta 8- ~ Vzajemno p^°nr8n°afužtvo' «
Razno tvrdke.
Jager Toni, trgovina ročnih del, Židovske ul. i,
Kollmann Fa/Šg.ea porcelana ,n ,teMenta* Lekarna Trnkoczy vt0^uabliani- zrave'r^:
Mencinger T,J'r,?.0V'na 8 §pec- tiagom in
» oT ,8W delikatesaml. Sv. Petra cesta
st. j7. in 42.
Pri Stoil Fl"p» sIikar za »»Piše, črke in grbe, L	U Prešernova ul. 50.
Treo Simon, stavbena tvrdka, Sv. Petra c. 25.
Z^hftft A,' „nalveeia za'oga čevljev domačega iz-I.JUC1I delka, Prešernove ulice.
za krojaško obrt sprejme Fran. Šoukal, krojač, Ljubljana Pred škofijo štev. 12. __	2678 3-1
Stoj prijatelji!
1068	Preden kupiš ali izposodiš
klavir ali harmoniji i
potrudi sc še k rodoljubu, edini narodni tvrdkil (
MI FHW HPIPfMM Gradišfe nI„
i lili UMI, BaiLMMfa (mestna hiša) I '
Prepričaj so o biagpglasnosti in najtrpežnejši konstrukciji I t> mojih instrumentov iz prvovrstnih najboljših tvornlc. I *
a
S a E
o> —^
03 S
M
xn
"ST a
01 y
2
6) 3
tn
a
v> n
Kot strokovnjak ini uCftel, Glasbene Matice ln zapriseženi I Izvedenec c. kr. deželne sodnije jamčim za vsak instrument, 1 li ki sem ga preizkusil sam. -	I I"
Prodaja proti ceniku z izrednim popustom M tudi na najmanjše obroke brez zadatja I
Hikako potenje nog, kurja ogesa isi trdo kožo, nc&enlh pekoC ln utrujenosti, kratko prerojen
se Čuti človek po eni kopclji rhlvonvlMAMt " za noge s pralnim praSkom nulmdljl1I1UIH.
Dobi se v vseh lekarnah, dronorljuh In parfume-rijah. Koder se nc dobi, obrne lini sc naravnost na izdelovalca A\ag pharm.	2103 10-1
VIKTOR OTTOREPETZ, Gradec L
LJubljani v lekarni Ms;;ir, Trnkozcy, droger. Kane.
01360156
l
Vedno i
Zarezano strešno
za nje
v vsaki množini je
prve in druge vrste, z jamstvom frpefnosf skozi pet ief
iz lastne nove, moderno opremljene parne opekarne na Viču pri Ljubljani, in opeko za zid, dalje stavbni
kamen za zidanje iz domačega kamenoloma v Podpeči, pri
Dunajska cesia It o polen JSgevca"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n, občinstva za pre-vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva m slikanja m steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zalega kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd.
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
2973 52-1
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.
Najcenejša vožnja v Ameriko.
c. in kr. dvorna založnika
Oni! I, Fraaz-Iesels-Kai 15 la 17
m 34-i	priporočata
• •
rt^i!
kakor tudi pisarniške potrebščine, pohištvo, n. pr.
ki so izredno praktične ::	za porabo.	:
peMe zastonj in poštnine prosto.
{M
rana potovalna pisarna
za
sfilrllilnlet®
za Istro
š4lS
Izvrstno sredstvo prsti vsakemu
ras lil
ikišfli
5n th\*

v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41
2900 52-1
Zavitek 20 vinarjev.
Glavna zaloga: Pa1
Dobi se povsod, si
Najcenejša vožnja v iimeriko.
bikss Betonsko podjetje rErsEESH^asEaaEraKsa
Tvornicg cementnih Izdelkov, umetnega kamenja in marmorja.

mm
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 73,
Ijfk Filijalka na Pešati, pošta Dol pri Ljubljani
Priporočamo bogato zalogo umetnega kamenja: cevi, okrogle in ovalne, (patent Kielberg zastopstvo za Kranjsko), stopnice, (najelegantnejši vzorci! brušene in polirane), mozaične, kakor tudi hidravlično stisnjene inetallicjue-plošče za tlakove za cerkve, veže, kuhinje, hodnike, trotoarje v raznih barvah in vzorcih, podboje, križe, nagrobne spomenike, okvirje, postamente, balustrade, ornamente, facade i. t. d. — Opozarjamo posebno na prekrasne plošče iz umetnega marmorja (Carraltjth-patent) za obhajilne mize, oltarje, za prevleko lisen, stebrov i. t. d. Gospode interesente, zlasti preč. duhovščino ^ in stavbinske mojstre vabimo uajuljudneje, da si ogledajo na licu mesta blago. & CENIKE IN VZ0I2CE POŠILJAMO HfiDE VOLJE Nil ZAHTEVO.
7BSSI
Mm is m
hi BBHM

vseh poslovnih transakcij. - Izdajanje čeKov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
za vsa filaviia in steka mesia iu- in inozemstva.
w — -------~--------~---|| 1	■	H ■
MENJALNICNA DELNIŠKA DRUŽBA jj NAKUP IN PRODAJA !Sj
^ MFD^fTBtf OSREDNJA MENJALNICA: * IlSLJBrJK^ U JK1 DUNAJ L, WOLLZEILE 1.
Baden,ČcS!taKaninica,ČeSkaLi|ja,Brno,rflioravskiZmn-•	ifc<£>MA^ K. berg, Alttdllug, NoviJičin, Plzen, Praga, Liberce, Cvitava
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., i. t. d.
■n Zavarovanje proti m pri žreSaiiiifi srsev; in vrsdn. natUriev.
y Prospekte iu cenike premij zastonj iu franko.
MMjHMMMBIMBMMMMaSBBMMMBBIIPn^^	jMUM1li^M»«'W»IWMiillllllll IHIVmil HIMHmiHIIIPFJliHt l iM»

naj bi se v svojo lastno kcrst poučil o
imasin-o¥i
2303 1
B3
tentni krušni peči.
Pri tej peči se prihrani 50 do 80 odstotkov kuriva in prostora ter peče izboren domač kruh, kakor tudi vsako drugo pecivo.
Sadje in sočivje se v njej lahko suši, tudi meso se more izredno lepo peči. Tc patentne krušne peči se grade od 4 hlebov (za 100 K) do 40 hlebov in sc lahko postavijo v kuhinji, na hodniku, v šupi itd.
jv'1 . -
K dfb^'1
Vsaka peč se da 6 tednov na poskušnjo.
Cenike pošilja brezplačno obenem z zaželjenimi pojasnili
® n 1 g s
O
••Vk

Velika zaloga juvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih ur.
Blago prve vrste Točna postrežba - Najnižje cene -
Lud.
juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec.
195 52-1
Piana, wditovb ulice štev. I J{lav^a
i^dalovatelj ^irurgičnih in orto-pedičnih predmetov in tfandajf,
/Ljubljana, Prešernove ulice 5.
Priporočata svojo velijo zalogo obvejil jer jdravstvo in bolniško postrežbo, bijzjcv, irigatorjev, aparatov ja inhalacije s paro in mrzlo, sterelizirane obveze in pamuka, kakor tudi nogavic ja krčr.e žile, pasove, vsakovrstne brizgalke, stvari in aparate ja samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih posteljnih podložk■ Vse bandage se izdelujejo ped strogim nadzorstvom po odredbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila se točno, hitro in diskretno dopošiljajo. — Galvan 'čm poniklovalnizavod 3 motornim obratom. Popravila se izvršujejo točno in ceno.	3 5
Stambilije
vseh vrst za urade, društva frgovcc itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčuk - štambiijev
LJUBLJANA, Sv. Petra, cesta 6.
Ceniki franko. 3450 521
Ustanovljeno 1362. Telefon 5S4.
C. IN KR. DVORNI MflSlNIST VII. Kaiserstrasse štev. 71, vogal Burggasse.
največja in najbogatejša zaloga vseli vrst
Irnrilnih nori i p°seb0finil1 v vse|1 barvah, v
nUIllIUll IIKliJ ognju email. z nikeln.montažo peči za regaliranjs (Fullofcn) od 15 K višje, peči za trajno kurjavo za premog
B6R3IŠČA, ŠIEDlLHlltl. SI803HI ŠTESiiaSIR!
v vseh velikostih
železne pgči s počnicami
zadveali tri sobe
peč! In lamini za plin.
Ceniki zastonj in franko. 2442
[art3
Jurija Jankoviča naslednik
11
1110 (1)
;a ul. 31
se priporoča slav. občinstvu v Ljubljani in na deželi za prevažanje raznovrstnega blaga, kakor tudi za vsakovrstne selitve s posebnim novonabavljenim
~ „	,	modernim vozom. _ . ..	_ ,
Cene zmerne!	Postrežba najtočnejša!
w~wir~
ss
§S,
ss"
s
s'
ft ss'
s
'Sss
\
Sl
SS
SS
5 3 5 S 5S
~ ~ g n 11 a P ■
Ustanovljena 1847.
Ustanovljena 1847.
TTI!
a ss
Majvečja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti,
žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. 2832 51-11 Najsolidnejše blago.
P
SS
rj
i
RS
ri
ss
s
IS
SS
s
s rrirrf¥ixrrrrrs ss
SS S SS iS 13 SS SS SS SSS SS SS SS SS S SS SS SS SS SS SS SS SS SSJSJS SS SS ss a SS SS SS
g-^s ssasa a & s g a s s a s;
j. spreiusr-ia
Lfebliana. Slomškove ulice 4.
Priporoča se siavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih predmetov: žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike, strelovode, železna okna, železne stole i. t. d. i. t. d.
Specijaliteta: valjični zasteri in soinčne plahte po najnovejšem sistemu s samodvipalnimi oporami brez vijakov.
KE
Podjetje betonskih stavb!
rata Seravalli & Pontello
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 19.
Kiparstvo in tvornica umetnega kamna. 52-1
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, posta-uientov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, omamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in Samotne opeke.
Vsa dela so solidno in slrokovnjaiko Izvedena. - Cena najnižja. - Jamstvo. - Zastop. svodov patent „Thriilu.
3060
, LJubljana.
iragotin Majce
= čevljarski mojster — Ljubljana. Radeckega cesta z
Priporočam se velečastiti duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi v obila naročila. Izgotavljam natančno po meri ter isto ohranim za prihodnja naročila. Obnovitev naročila zadostuje po dopisnici. Na željo pridem tudi na dom. Cene zmerne! Postrežba točna!
3292
J. KORENCAN
trgovina norlmberškega ln galanterijskega blaga na :: drobno in na debelo. ::
:: Velika ::
zaloga pletenin
kakor: nogavice, srajce, maje, spodnje hlače, otročje obleke itd. 2575
Priporoča se:
pri Malitu
(nasproti glavne pošte) v najprometnejši legi mesta. — Sobe za tujce od 1"20 K naprej,
restavracija v hiši.
Oddajajo se tudi mesečne sobe po znižani ceni.	484 52-1
Perle n postelje Sn puh
2899 priporoča po najnižjih cenah 52—t
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila sc točno izvršujejo.
Kdcr je siv, izgleda star.
Izbnrno, zajamčeno neškodljivo barvilo za lase in brado sta
1.	Vitek-ov „ImmerJung, nidečk. rujave in črne barve.
Barva takoj in trpežno, i kart. K 4'-.
2.	Vitek-ov „Nucin", enojna steklcnica KI"-. Ti barvili sta tisočkrat preizkušeni. Edino pristni iz kem. laboratorija
F3. VITEK & Co. PRHGfl. imj
litek-ov Jmmerjung"
Vitek-ov Jmmerjmifl"
m
Pred uporabo.
Po uporabi.
Zahtevajte leV ikove izdelke in odklanj. odločno vse drugo. Dobi <epri: mit. Kancu, T.Mencingerju, Ljubljana.
Mwwa
Edine vremenu-staiOTitite apneno-fasadne-barve
za prebarvanje hiš, cerkva, župnišč, šolskih in jav«
nih poslopij priporoča po izvanredno nizkih cenah mmmmmmmwxm
JtdoSf Hauptmssnii v EL|
Vzorci apneno - fasadnih barv brezplačno in poštnine prosto.
sm
—■»a—
priporoča mila vseh vrst, toaletna mila, glicerinska in jedrnata, stearinske sveče znamki „ELEKTRA" in „SOLNCE", posebno pa milo v prid „dmižbe~ sv. Cirila in Metoda" z znamko: 20. IX. 08 in blagovestnikov ki je produktr
""""	moderne kemije zato neprckosljivo blago.
Največje m najstarejše slovensko podjetje!
Častiti duhovščini priporočam steartaske sveče za cerkveno rabo z znamkami „EXCELSIOR« in »SUPERIOR«
mam m ^^■»■■■»■■■■■■HragnnHHn------------------------------------------*
paro-tovarsia za milo, surovi maraarlH, kristalno ■ - sodo in stearinske sveče
Edino zastopstvo za Kranjsko za prava Fucli-kolesa:
„Speoijal" Puch-kolesa.......K 1501—
„Cnrier" kolesa . .......... U5-—
Najboljšo pneumatike Reilhoffer-jove. — Najnovejši 527	šivalni stroji od K 66- - naprej.	(i)
Za preknpovalce ista cena, kakor v tovarni! Ker prodnjam brez potnikov, VBled tega vse blago volllio oenejo.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.

odličnim spoštovanjem
FR. ČUDEN
nrar ln trgoveo v Ljubljani.
Slovenci, pozor!
pri nakupovanju vencev.
H W
£jubljana, testni trs 11
priporoča največjo zalogo krasnih
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
vlastnem zadružnem domu f
tia Dunajski cesti štev. 18
je imela koncem leta 1908 denarnega prometa nad K 71,417.344*75
obrestuje hranilne vloge pg 41
1	01
2	O
Eunanja naročila se izvršujejo :: hitro in točno. ::
- Gene brez konkurence! -
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi hranilne vloge na Moči račun v zvezi s čekovnim prometom in jin obrestuje od dne vloge do dne dvisa.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908 nad . K 17,102.911.27
Upravno premoženje............K 17,519.983-93
Posojuje na zemljišča po 5</<°/o z H/2% na amortizacijo ali pa po 5brez amortizacije; na menice po 6%.
Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga.
URADNE URE: vsaki dan od 8.-12. in od 3.-4. izven nedelj 114	in praznikov.	52_j
2977
IBW81WI	IliUUMIlM	52—1
IZETID, LJUBLJANA
Stari trg 21, filijalka v KRilNJU na Glavnem trgu se naj-vdanejše priporoča velecenjenim damam.
Klobuke sprejemam v popravilo.
845 52-1
Najyečiajn
Mnogokrat odlikovana.
A\nogokrat odlikovana.
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
♦ fl	» « w
išča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Zupniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago.
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Piane čez flnfwsrpen 11 NBw-YorK in čez Mverpen v Boston.
je proga
rte mffljM glifj.ii".
Na naših parnikih «FinIand», «Kroonland» »Vaderland*, «Zeeland», „Lapland", „Menomi~ na\ „Maniton", „Gothland", „Marquette" in -Samland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med flntwerpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cc-nejša kakor v New~York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej št. 26, od južneqa kolodvora na levo pred znuno gostilno pri ♦Starem tišlerju« 188 (52—1)
kanalizacije, kopališča
Načrti ta Izvršitev le prS domači spscialnJ Miri.
Tehniške 0DEH8 in načrti zastonj, ko se poveri M.
Bcothoveaove ul.4. Brzojavi: Lacimik, fcjufeijana. I
Delniška, družba, m&rtoimnih pIw<®war©SB Žalec in Laško
m™mmm arcroje &9El»o:Nn.o ^ivo«
Spedaliteta: „Ssalwates«" (črno pivo a la monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187)
--PaSiljatve na dom smrejitma rcstavrater „Narodneg'a dor«a" g, Kržišislis, (Tslifoa »s 82)
v •■•vvn	»ivnu.i
Evnmamnm BMHBBM; T
ISlBiBlOi

jri Levu
priporoča svoja izborna dolenjska, štajerska in istrijanska vina, punti-gam3ko marčno pivo in vedno topla in mrzla jedila po primernih cenah.


-S 1
Zssrtnlfti i
trgovci
... .. |
naj ne zamude ugodne prilike za naročbo
iSlE«
tnarawR?ss4 iz tkaaSnice!
1884 Posebna ponudba: 12-1
40 met oksforda za srajce, cefira za obleke, plave tkanine za predpasnike in bluze. Prima kakovost, prastHO bairseno le K 15-40.
40 met. rumburške tkanine, kreas-platna, ka-nafasa, zajamčeno prima kakovost, pralno, le K IE 40. 1 kos 100/200 cm rjuh, zajamčeno platno, brez konkurence, za le K 2-25. Brisače 40 cm široke. 1 m dol^e, za samo 32 vin. 1 dvanajstorica robcev z aiias-robom K 1*25. Poširja se po povzetju. Kompl. zavoj 5 kg povsod franko. Za neprimerno denar nazaj in sc povrnt tudi poštnina, torej nikak riziko. Prosim, da se nc zamenja moja tvrdka s podobno se glasečimi, ki pošiljajo neporabno blago, r.e vračajo poštnineprivrnjenemblasu, in so le kramarji. — Obrne naj se vsak na
Julija Mulieija tkalnico, Herm. Mestec, Čošto,
38
več vrst, velike in majhne, stare - - - in nove - - -
fma na prodaj J. Buggenig, sodarski mojster
Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 5.
2683 3-1
v katerem se zdravi pod nad-zorstvom dr. aw£swa Qražwa
rainuvrstnu krivljenja hrbtenica, i IzDočcn hrbet, neenake rame, ne-ensKa ledja iti, se nahaja
na TarlaSRem Irju sla 4
I.	^rr:
Pojasnila daje dr„ Iv. Opaien ob svojih ordinacijskih urah od 9. do 10. ure dopoldne in od 2. do 3. ure popoldne v
UeM ulicah štew, 12
Izredno ceno! h in ffl priznano dobro! f§		
		7-50 od # K
		
	Moški čevlji na trakove	
od
G"5«0
naprej.
Ženski čevlji na trakove

Alfred Frankel
kom. družba.
- Najboljši vir -
od
naprej.
707
I
Otroški in dekliški škornji
o
za izborno. ceno in moderno
% obutev ^
s stalnimi, v podplate utis-njenimi tovarniškimi cenami.
Specialiteta: Pristni Goodyear svetovni čevlji
priznano najboljši sedanjosti.
Alfred Franke!, kom. družba.
Podružnica: Ljubljana, Stritarjeva ulica9.
Zastopnik: I. KRALJEVIČ.
Lepo stanovanje
s tremi sobami, verando, kopalno sobo in kuhinjo v I. nadstropju se odda 1. novembra. Več se izve v vili Jožefa Bergmanna, Poljanska ccsta št. 83.	2696 2—1
! Me pregledati !
Polvolneno blago od K 1 40 višje (6—7 kosov 5 kgr.1 pošilja po povzetju
Jan Konečny tkalnica v Dalečinu
pri Jimramovu na Moravskem. Nepovoljno sc vzame nazaj in se vrne denar. 2650 Kdor poskusi, kupi zopet. 5_1
Več vrst sodov ima naprodaj R. EEPIČ,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 1810 32-1
2513 1
P
V j
priporoča tvrdka
• w
svojo bogato zalogo
za gospode in dečke
ter mične novosti
1
Ceniki zastonj in franko
se pipodasta. Poizve se na Trnovskem pristanu št. 14, Ljubljana.	1687 13
i
BERNHARDT-OVI

ftloii ti i lo so »u
Obratni stroški 5—6vin. za konjsko silo in uro. Nobenega dima, nobenih saj, nobenega smradu, nobenega Izpraša-nega strojnika, nobene nevarnosti za eksplozije ali ogenj, nizki
nabavni stroški, se lahko postavijo v bivališčih, ni potreba nobe-

nega dimnika. Pripravljeni za takojšnji obrat.	|| ^ ||||j||| ^ ||n|g| ||n||| 1 dO 3 V 23 M\. SHO ll M.
Najceneja obratna moč m izvrševanje obrta, poljedelstva in industrije.
Ponudbe z ugodnimi plačilnimi pogoji. — Ceniki in naslovi na oglod poslanih strojev na zahtevo na razpolago. C. kr. piiv. tovarna za motorje in stroje E. ISflllflSlI SlUHII I!t!Ulj II!./2, Schonbrunnerstrassa št. 173, SI.
Zastopnik: J. MIKULA, inžener, sotlnijsko zaprisežen cenilec, Ljubljana, Cigaletova ulica 7.
SROUnEMflC B
_________
EfflH»I»3Bas«CT»«BBa

mssapg
|»MBMBMMB|»MIB8BBMgl
sBtfltvaszaoKevo
Podružnice
Spljet, Celovec in Trst
- Delniška glavnica -K 3,000.000.
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun, ter je obrestuje po čistih
%%
jest Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem
Domača tvrdka!
LUKA VILHAR
Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 4 tik novega poslopja Katol. tiskarno.
Izvršuje točno in po nizkih cenah vsa naročila na vsa- iinp kot: žepne, stenske ter ure bu-kovrstne Ul U dilke,zlate,srebrneinnikeinaste urc' U0l<i7irP nptfnno tcr različno zlatnino dalje lullZiIuu, piiMflllu insrebrnino. 282452-1
Vsa popravila se IzvrSe solidno In po nizki ceni.
kaliber 6 ali 9 mm z močno robato cevjo, dolgost 1 meter, za streljanje z zrni \rt*e\vi 1 M* in krogljami, teža 1 kg	A"! —.
PoSilja se le po povzetju. — Ilustrovani ceniki o 1113	orožju zastonj in franko.	(1
Franc Dušek, orožarna, Opočno 39, Češko.
Lepa zračna
vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hišah na Predovičevem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Ambrožev trg 7, ::	v Ljubljani.	::
Založnik c. kr. avstrijskih državnih uradnikov
Klobuke,
cilindre in čepice
v najnovejših faconah in velikih izberah priporoča
4 tedne poskušale
ii na ogled razpošiljam svoja KOLESA po povzetju. Deli koles čudovito po ceni in dobri.
Ilust. ceniki franko.	2551
Fran Dušek
tovarna koles, lOpočno štev. 85. na Češkem.
PM—MMIHiimiMiMimi■■Mini. iFwirirtmM»" ■ ■■!»■ mi w i	11 iimfMmm
fzvrsfaio, iz vinskih goric, slavnih izza časa Rimljanov, ležečih na morski obali Izola-Pirano, je naprodaj v kleteh poštenih slovenskih kmetov. Posreduje in za pristnost jamči: »Kmečka gospodarska zadruga v Medoših (Korte)" pošta Pirano — železniška postaja Portorose (Istra). Cena belemu (rumenemu) vinu po 26 K hekto na debelo in po 28 K hekto na drobno. Cena črnemu (istrsko refoško) po 20 K hekto na debelo in po 22 K hekto na drobno postavljeno na postaje.
m žag
:: v Št }urju ob južni železnici (Štajersko). ::

f "4:"
t FWm
4_
■;nv—s
-arnrs

Izdelujem iu imam vedno v zalogi mline na gepelj in za roko.
V ti stroki prvo podjetje na slovenskem Štajerskem. == Razpošiljam na malo iu veliko vsakovrstne potrebščine za raline in žage po najnižjih cenah. S!! Krasne reference !!!

2372 (1)

Ljubljana, Sodnifske ulice štev. 11.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: povečavanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd.
Vsa dela se Izvršujejo točno tudi v največji množini. —
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki
iz

<y


a wi»na ■ ■
s cesarskimi brzoparniki :: Kronprinzessin Caciiia :: Kaiser Wilhelm II, Kron-prinz Vilhelm, Kaiser Wil-:: :: helm der Grofle. :: ::
Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886—58
Št. 35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, flrioua Utali, Wyoming, Nevada, Oregon, in Washington, nudi naSe društvo posebno ugodno
izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor; Brazilija, Kuba, Buenos flires, Colombo, Singupore, v Avstralijo itd. itd.
JH^ŠIk. S
Lancaster od K 26'—, Flobert-puSke od K 8 50, pifitole od K 2--, samokresi od K5-. :: Popravila ceno. — Ilustrovani ceniki franko. ::
F, OSIŠEK v Opo£no štev. 77
1631	Češko.	32

Kateri velijo 4%ubro. po cvniirt ea^neat/i*Hr potovali naj jk? obrnejo |
rSimon^fMnetei^
v JQfubQan£ y£bločwrak» ulice2&
Vinko Maj dic
valjični mlin v Kranju,
Kranjsko.
Največja proizvajanja priznano najboljih pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.	2916 52-1
Zastopstva in zaloge:
V Ljubljani, Kočevju, Podgradu, Trnovem, Trstu, Pulju, Gorici, Celovcu, Beljaku, Bol-canu, Inomostu, Tridentu, Zadru, Spljetu, Ercegnovem, Kotoru, Sarajevem.
Brzojavi: Valjični mlin, Kranj.
Najcenejše
3436 domačega izdelka 52-1
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu p. n. občinstvu in — prečastiti duhovščini —
v Ljubljani
PM ttno slu. Stari trs st. 4. Prešernove ulice St. 4.
- Popravila točno in ceno. -
Telefon JI. M
Osrednja b;
......................................
teV tj.f ,
fttn Št. 12017.
erstrasse 22.
Vloge na knjižice in račun 4% in Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporrojnm proti amortizaciji nn 1431 podjetij. Emisija lastnih 4»/, ' " " ............
(Ustredni banka českijh sporitelen)
4'/4%. — Kupovanje in prodaja vrednostnih papirjev. —
4% in
ersteo 22.
Uprava in čuvalna zaloga brezplačno.
. , - .„ „ , .	. .,	..	»pravne pristojbine. Financiranje javnih
Dankovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se smejo rabiti zn vsakovrstne kavciic
iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiMi' iiiinii'niiiiiiimiiiiii um mM 1 Liiiiiiiiimii. wjiiiiliijiijiji,ijjw»ui
Del. kap. 7,000.000 K
Telegrami: .Sporobanka1. Deponiranje kavcij in : vadij raznih vrst : Eskont menjic samo : denarnih zavodov : Eankovne informacijo : in svete brezplačno :
Ponudimo vsako poljubno vnsiožinoi
480
ešnike (prve vrste) ASn.
zšdffl^sko strojno opeko, PopfSand-cenienft, peči, štedilnike, šamotne plošče
£■ ta da
Chmuki^ iiirctmjssn.rz	shotivmi



ui bi si mmm&miM	gpa
Na zahtevo pošljemo vzorce in prospekte takoj brezplačno.
MB—MM—»■EgMBHBIMBIMBaglMB—
BBSSSHBBBISlISUanSCK
■M————M—i
n
nlsjf ceni eilteo
aajMovEjše B usrejene ps^oSe. sname, dečke
jesenske ln zimske, za deklice po naj-
n. L0K1C,
w
2184 20-1
puškar v Ljubljani >1 Židovska ulica št. 8
priporoča svojo veliko zalogo najnovejših pušk in samokresov lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulsltih in čeških strogo preizkušenih pušk, katere presegajo glede dela in tudi
glede strela vse druge puškarske izdelke. —
Posebno dobre so lahke trocevke in puške z jeklenimi cevmi za brezdimni smodnik. Velika izbira pušk brez petelinov (Hammerles). Najnovejši topiči, velika zaloga vseh lovskih potrebščin kakor tudi potrebščin za ribiče, strelivo po najnižjih cenah na razpolago,
Popravila izvršujem najceneje, točno in zanesljivo v lastni delavnici. Od zunaj naročene stvari odpošiljam 4j!'i s povratno pošto.
P Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine proste.
/ A
v
Z*. i-'-'


krasne RloBufi® za dame,
RaRcr /udi za defittca in oiroRc, najnovejšo mode, v največji izSiri priporoča po zelo ugodni/i cenaR
modni salon cffflagdic
JOjuG/jana, nasproti glavne pošte, J&juBljana.
Atelje prvega štajerskega slikarstva na steklo
EDUAD STRUHL
__ specialist za slikana cerkvena okna =:
GRADEC, v lastni hiši, Metahofgasse 13
nekdanji sotrudnik prvega štajerskega slikarja na stektO 1279	KARO L A SCMRMER v Gradcu	6-1
se priporoča p. n. prečastiti duhovščini za napravo
—=■ slikanih cerkvenih oken v vsakem slonu 5—
v figuralni ornamentiki in navadnih preprognih vzorcih v umetni izpeljavi in po solidnih cenah. — Narise in proraCune _ na zahtevo in zastorij. _______
G. Eduard Stuhl, "umetni slikar na steklo, je letos postavil tudi v ladji naše nove cerkve 4 slikana okna, ki so kakor ona v minulem letu v svetišču postavljena — slike Srca Jezusovega in Marijinega, — enako jako okusno delo in sicer ste poleg altarja sv. Jožefa na moški strani sliki sv. Frančiška Ser. in sv. Antona Pad., na evangeljski ali ženski strani poleg altarja Matere Božje sliki sv. flne in sv. Magdalene. More in sme se imenovani umetnik za enaka dela vsakemu prav toplo priporočiti.
Župni urad v Vodicah 28. novembra 1907.__Žužek Simon, župnik.
G. Eduard Stuhl iz Gradca je^napravil za tukajšno župno cerkev sedem oken. Podpisani je prepustil izvršitev dela povsem sodbi in umetniškemu znanju slovitega mojstra. Strokovnjak je sijajno rešil svojo nalogo in zasluži zbok tega najtoplejše priporočilo.
Župni urad Stara Loka na Koč. v juniju 1908. Rnton Kreiner, župnik. Na stotine takih spričeval je na razpolago p. n. preč. duhovščini in prosim nadaljne naklonjenosti.
SK«pna rezerva sklenem Upravno premoženje sklepom 1907 čez stotisot kron. 1907 3 milijone Seststotlsoi kron.
Zadružnikov čez 550.
Glavna Posojilnica
registr. zadruga z neom. zavezo v Lublani,
pisarna na	, nasproti nunske cerkve obrestuje hranilne
31 01
4 0
4
PO
t. j. K 4'75 na vsacih 100 kron, takoj od dneva vložitve, pa do dneva dvige brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se
obrestovanje pretrgalo.
Uradne ure od 8. do 12 dopoldne in od 3. do 6. popoldne.
Tekoči račun v Avstro-ogrski banki v Ljubljani. 3418
Ralinn poštne hranilnice štev. 49086.	Telefon štev. 139.
KONGRESNI TRG 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KONGRESNI TRG 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje
po 4'|
brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto. Rent. davek plačuje društvo samo. Druge hra-
nilnične knjižice se sprejemajo kot gotov de n ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v Vh letih (90 mesecih ali 390 tednih) v t e d e n s k i h, ozir. m c s c č n i h obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice*
Dr. Fr. Dolšak 1. r.,
zdravnik v Ljubljani, podpredsednik.
Telefon št. 21—60. Brzojavi: Balkansped.
Oelprsnino In komisli. društvo
v Trstu, Riva Grumula št. 14.
Žiro račun pri JADRANSKI BANKI v Trstu,
Prelat A. Kalan 1.
predsednik.
Kanonik I. SuSnik 1. r.,
podpredsednik.
sprejema v svoja dobro urejena skladišča vsake vrste blago in daje na isto prednjeme pod zelo povoljaimi pogoji, ter skrbi za prodajo blaga najkulantneje. Istotako kupuje in prodaja vsake vrste blago po naročilu in na račun svojih naročevalcev najpovoljneje. Otvarja carinske kredite, za-carini blago in daje predujeme na blago ležeče v javnih skladiščih. - - Odpošilja vsake vrste pošiljatve na vse strani točno in brzo, zvršuje reklamacije in daje vsako stro-:.: kovno pojasnilo in navodilo hitro in zastonj. :::
2645 25-1
04110180