Žalosten konec vlade federalistov in Dr. Korošec - DavMoviceva vlada odstavljena Star pregovor pravi, da ima laž kratke noge. Še bolj kratke so pa te noge, če je z lažjo zvezano sleparstvo. Ko se je pred tremi meseci zmešala politična godlja davidovičevccv, radi* čevcev, muslimanov, klerikalcev, Turkov ki Nemcev, se je v tej godlji rodila tako zvana vlada «sporazuma, reda, zakoni* tosti in poštenja«, smo takoj rekli, da ta zmes ne bo dolgo skupaj držala in da jo bo prav v kratkem vrgla ob tla lastna lažnivost in goljufivost. Rekli smo: Prav je, da pridejo enkrat na vlado kričači, demagogi in brezvestni obljubkarji, da se jim da enkrat prilika, da ne le z be* sedami, marveč tudi z dejanji pokažejo, kaj znajo. Tri mesece so bili na vladi, vso moč in oblast so imeli v rokah. Karkoli so hoteli, so lahko storili in dosegli. Zlasti naši avtonomistovski tigri so bili veliki oblastniki. Samega Davidoviča so imeli Čisto v žepu in nobena stvar se zadnje tri mesece v državi ni dogodila, ki bi ne šla po volji tigrov. Saj je pa dal kralj Davidoviču in dr. Korošcu vajeti popolnoma v roke, ker 3*: je hotel na lastne oči prepričati, če k. res, d<> bodo oni državni voz bolje vo':.ili kot drugi. Kako bi pa tudi tega ne storil, ko pa ■«) mu ti tiči tako lepo žvižgali Kaj vse so obetali. Rekli so, da bodo spravili Radiča k pameti, da nc bo več hujskal in delal proti državi. «Samo mi in nihče drugi ne more doseči sporazuma s Hrvati,» so dejali. Vsi, ki vemo, kako velikega po* mena bi bil za vso državo in za vse pre« bivalstvo tak sporazum, smo rekli: «Do* bro, pa naj se oni lotijo tega opravila, četudi smo poznali Radiča in vedeli, da je nepoboljšljiv kakor pijanec, ki se šele takrat spreobrne, kadar se v jamo zvrne. Vlada federalistov in klerikalnih avto* nomistov je nadalje dopovedovala, da še ni čas za nove volitve, da je vse polno stvari, ki so potrebne, da jih reši v blagor ljudstva parlament še pred novimi vo= litvami, ona pa, da ima za seboj tako močno večino v skupščini, da bo lahko «skozi spravila« vse zakone, ki so za ljudstvo neobhodno potrebni. Končno je Koroščeva vlada obetala, da bo uvedla v državi red, zatrla korupcijo ter storila vse, da se bo ljudem v uradih delila samo pravica. Razen tega so še naši tigri sloven« skemu ljudstvu posebej dopovedovali, da je sedaj prišel čas, ko bodo napočili zlati časi avtonomije in ko bodo oni lahko volilcem vse to izpolnili, kar so pred volitvami in po volitvah obetali; saj so se zavedali, da velja tudi zanje iz« rek: Sedaj ali pa nikoli. Kajti če svojih besed ne morejo tigri obrniti v dejanja takrat, ko imajo za seboj veliko večino parlamenta, ko ta večina pleše tako, ka* kor oni žvižgajo, še ne morejo doseči tega takrat, ko sede štirje tigri kot mi» nistri v vladi in je vlada čisto od njih odvisna, potem sploh nikdar več ni mi=> sliti, da bi mogli postati mož beseda. Dragi bralcil Vas, ki imate odprte oči, Vas, ki mislite s svojimi možgani in znate ločiti dobro zrno od ljuljke. Vas vprašamo: Povejte nam, kako je bilol Povejte, ali je Koroščeva vlada samo eno obljubo izpolnila! Kaj je storila za ljud* stvo? In če že za Vas ni ničesar storila, potem vprašajte zaslepljence, ki so zad* njič hiteli metati kroglice v volilne skri* njice: Kai je zanje storila? Nič, na vse ostane nič! Posamezna ffev. Gin V—* 7. oktobra 1974. Leto Uprovnlštvo „Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo »Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Izhaja vsak petek. Naročnina: Četrtletno Din 7-SO, polletne Oln 15-—* celoletno Din 30- Možak, ti prešmentan, kak strašno kričiš, v besedah nam krepkih sam žegen deliš. Kdo davkov bi majhnih si ne zaželel! Vsak nizke bi cene imeti hotel. V deželi, kjer teče Ie mleko in med, želela živeti gospod bi in kmet. Delavcu in kmetu obljubljali so: cCe nas izvolite, predobro vam bo!> No, šli smo za tigre: To zdaj bo lepo, ko bodo besede postale meso. A tigri presneti in njihov spomini Na tigre zaman je bil vsak opomin. Ko v rokah imeli državni so voz, v koritu iskali le sladki so zos. Postarina plačancu I lev, A glej, te puščico letijo močno... «Kam šle so obljube?*: grmi za goro. Ali je z Radičem dosežen sporazum? »Kaj še! Radiču je še greben zrasel in njegova vrtoglavost je postala še večja. Radič je Davidovičevo vlado porabil samo za to, da se je pripravljal na revo« lucijo, s katero je začel odkrito žugati. In kaj bi imeli od revolucije? To, kar Imajo Rusi. Požgane domačije, uničene tovarne, milijonske žrtve v grobovih. iVse bi izgubili, denar bi izgubil čisto vso vrednost. Draginja, pomanjkanje in las kota bi dušile še tiste, ki tega nikdar niso čutili. Sporazuma ni, ker ni mogoče, da bi se pametni ljudje zlepa sporazumeli i z blaznikom. Za blaznika ni drugega; Sredstva kot prisilni jopič in umobolnica. Druga laž in sleparstvo je obetanje, j da bo Koroščeva vlada delala v parla« j mentu. Kakor stekel pes vode, so se iz* ogibali tigri in njihovi pajdaši parla* menta. Niti enega zakona niso v treh mesecih sprejeli in še sej niso hoteli imeti. Zadnji teden so na pritisk kralja, ki jih je prijel za besedo, sicer sklicali skupščino, pa so jo že čez dva dni zopet odložili in so povedali, da nimajo nič dela. Za to lenuharenjt. in postopanje pa so poslanci in med njimi vseh 21 ti« grov skozi tri mesece nepretrgoma vlekli vsak dan po 1200 kron dijet:. Ali je to delo za ljudstvo, ako se rede tigri na račun žuljev ubogega ljudstva? In kaj so režimovci storili proti ko« Irupciji? Tri mesece so imeli časa, da bi vse «korupcioniste» polovili in postavili pred sodišče, a niti enemu niso skrivili lasu, tako da mora vsakdo misliti, da so baš tudi oni korupcionisti. ki zate z njimi držijo. Zato ni prav nič čudnega, če so sami pridno hodili po onih stopi* njah, ki so jih prej razglašali za ko* ruptne. Klerikalni tigri so poleg poslan^ skih dijet pridno pobirali ministrske plače, dobili na mesec več kot 160.000 kron, se neprestano vozili po vsej državi z avtomobili in salonskimi vozovi. Neštetokrat smo že povedali, da smo od tigrovske vlade imeli samo to, da se je pri nas davčni vijak tako trdo navijal kot še nikdar poprej, in pa to, da tigri ničesar drugega niso storili, kot odstav* ljali poštene, dobre in najbolj sposobne uradnike in učitelje. Le svoji najbližji žlahti in pa črni gospodi so preskrbovali korita. Na ljudstvo so seveda čisto po« zabili; saj so pa tudi mislili, da njihove vlade ne bo nikdar konec ter se med seboj menili, da kmet, delavec in obrtnik lahko počakajo. Rekli smo že, da ima laž kratke noge, zlasti če je v žlahti s sleparstvom. Zato je tudi tigrovska vlada žalosten konec vzela. V sredo zvečer je kralj napravil konec vr.ralicam naroda s tem, da je po« klical Ic sebi Davidoviča in mu dejal, oa naj njegovi gospodi ministri gredo, ali kakor se lepo pravi, da naj demisijo« nirajo. Kakor pišejo listi, kralj ni mogel več gledati njihovega gospodarstva, še manj pa njihove politike, ki je postajala Politični pregled Ko je nastopila pred meseci Davido* vičeva vlada, so jo pozdravljale tudi ne* katere stranke, ki jo sicer niso izrecno podpirale, češ, ona bo napravila v državi red. ker bo privedla tudi radičevske po* slance na pametno delo. Izkazalo pa se je kaj kmalu, da je Radič nepoboljšljivi politični pustolovec. Pokazalo se je tudi, da ta vlada ni bila vlada «zakonitosti in pravice®, kajti pre* ganjanje politično nasprotnih uradnikov, postavljanje lastnih nesposobnih ljudi na višja mesta, navijanje davkov, direktno kršenje zakonov ne pomeni baš zakoni* tost in pravico. Igranje z državnimi interesi zaradi popuščanja napram Radiču je dovedlo končno do tega, da je odstopil minister manj pa n pno ve ponriKe, ki je postajala vojske in mornarice> generai Hadžič, ki od dne do dne bolj nevarna m škodljiva' . ' , wfM4atl „ vuai i-atPrP no. I ni mogel vztrajati v taki vladi, katere po* četja ni mogel odobravati kralj. Nejasen položaj, kako in ali bo stopil v vlado Radič, je privedel končno tudi do tega, da je celokupna vlada morala podati ostavko. Poverilo za sestavo nove vlade je dobil radikalec Jovanovič. Kako naj viado se* stavi pri teh razdrapanih političnih pri* likah, je veliko vprašanje. Prav dvom* ljivo je, če bo sestava kakršnekoli nove vlade sploh še mogoča. Zato je vedno verjetnejše, da bomo imeli kmalu nove volitve, ki naj pokažejo, kaj narod želi. Uverjeni smo, da se jugoslovenski narod vedno bolj iztreznjuje in da bo pri novih vo* litvah šel v večini z onimi, ki žele mir* nega in pametnega dela, in ne za onimi, ki žele oslabiti državo z raznimi avto* se bodo zbrali pri skupnem delu za drža* i nomističnimi in federalističnimi eksperi* za državo in ljudstvo. Tri mesece jih je mirno gledal in jim pustil, da so se lahko tudi na glavo postavljali, končno pa mora vsakogar miniti potrpežljivost. Tigrov* ska vlada je odstavljena zaradi nespo* sobnosti, zaradi lažnivosti in zato, ker je njeno početje ogrožalo državo in vse njeno prebivalstvo. Kralj hoče sedaj dati vodstvo države v roke bolj izkušenih in bolj vestnih ljudi. Njegova želja je, naj bi se pre« nehalo z divjo strankarsko politiko, na« mesto tega pa naj bi se zbrali od vseh strank najboljši ljudje k pametnemu delu za državo in za blagor državljanov. Lgleda, da bodo povabljeni k temu delu oni, katerim ni še popolnoma zamrl čut za poštenje in zmisel za pravo ljud* sko delo. Kralj bi rad videl, da bi bilo že enkrat konec prerekanja in postopa« nja. Sedaj nastopi čas, ko bo prilika, da vo vsi, katerim ni samo za to, da bi pol« nili svoje strankarske malhe na škodo vseh ostalih državljanov in v pogubo vsega ljudstva. menti. Kaj naj nam koristi avtonomija in kaj razkosanje države v male drža* vice? Koristi nam le trezno in pametno delo. Na podlagi vidovdanske ustave se Anton Stražar: 9 Krvavi denar Povest iz minulih časov. * -Bogati kmet Šimnovec iz Za* brezja je imel vsega v obilnosti, le lastnih otrok nič ... Divne naše Kamniške planine so se ravno bleščale v vsej krasoti, ko je ko* račil moravški kaplan Matijče maševat k eni izmed mnogoštevilnih podružnic mo* ravške fare. Veseli ptički so delali s svojim petjem radost občno priljublje« nemu gospodu. Na vrhu znanega klanca moravške okrajne ceste na Bobovniku se je ustavil duhovni gospod, da si nekoliko oddahne in naužije svežega jutranjega zraka. Zares krasno pomladansko jutro Se bilo.., Bila je šesta sobota po Veliki noči, naslednji dan, v nedeljo, pa imajo Za« brežani pri svoji podružnici običajno žegnanje. Radi tega je tudi že v soboto maša, da se izpostavi sv. Rešnje telo za naslednji slovesni dan. Ko dospe prijazni kaplan do cerkve, so ga tam vaščani že pričakovali v obil« nem številu. Po kratkem pozdravu pri« stopi k njemu kmet Šimnovec s prošnjo: «Častiti gospod kaplan, kajne, saj pridete po sveti maši k nam na običajni zajtrk.« «Kajpak, Šimnovec, Vašemu prijaz« nemu vabilu se ne odrečem.» Mladi fantje, ki so že zarana pokazali svojo spretnost v pritrkavanju, so po končanem opravilu še posebno ubrano pritrkavali, ko sta stopala kaplan in Šim« novec nizdol proti lepi Šimnovčevi do* mačiji. Brhka, komaj nekaj nad tridesetletna gospodinja je imela že mizo pogrnjeno z lepim belim čipkastim prtom, na nji pa na krožniku narezano potico, v stekle« ničici izborno domače žganje in pa sko« delico s sladko kavo. Na prijazno vabilo obeh. gospodarja in gospodinje, se vsede kaplan, poleg se prisedeta tudiv mož in žena. Med zaj« trkom začne Šimnovec: «To veste, gospod, da sem že deset let oženjen; pa po teh letih sem prepri« čan, da nimam več pričakovati potom« ca. Ker mi Bog ne nakloni nobenega otroka, sem sklenil vzeti kakega fantiča za svojega. Gospod, ki poznate razmere v našem kraju bolje od mene, ali bi mi vedeli kaj svetovati?» Kaplan Matijče použije po tem na* govoru še kozarček žpanja, malo po* misli, nato pa odgovori: «Šimnovec, ne smete godrnjati nad božjimi sklepi; vedite, kar komu Bog od* loči, že ve, zakaj tako. Ker nimate upa* nja, da bi se veselili svojih otrok, je prav, da si vzamete kakega revčka v oskrbo. Seveda, priden mora biti. Saj taki otroci včaši še raje ubogajo ko lastni.» «Jaz ga vzamem! Samo nasvetujte!» Gospod Matijče pomolči — zamislil1 se je v neko zelo važno stvar — po tehtnem premišljevanju spregovori: «Šimnovec, Vaši želji iz srca rad ustrežem. Pri nas v Moravčah vem za pridnega fantiča, ki je sedaj moj mini* strant.» «Čigav pa je?» % «A, čigav! Gotovo poznate Rjavcevo Meto. Težko ga preživlja ona; prav r lasti, potisnil kralja v zakotje, parlament razgnal, potem pa uvedel tako straho« vlado, da se je zgražal ves svet. Opravi« čeval je bil svoje početje s tem, da vlada ni znala ukrotiti domačinov v Maroku; zato je bil tudi sprejet z nekakim po« trpljenjem, ker za Špansko je kolonija Maroko velikansko vprašanje, od kate« rega je tako rekoč odvisna bodočnost te stare države, polne klerikalne krutosti in objestnosti. Primo de Rivera je učenec jezuitov, katerih pokvarjenost je znana po vsem svetu. Kakor Mussolini je tudi Primo de Rivera dovedel Španijo v krat« kem času na rob prepada. V Maroku, kjer vodi pravo vojno proti domačinom, se mora umikati vsak dan in kmalu bo — i v morju, kjer ga že čakajo pripra-diene ladje, da ga odnesejo v blaženo Španijo. Neurejene so politične prilike po vsej Evropi in zdi se, da ne pride še tako kmalv do miru. Tako stoji tudi Nemčija pred novimi volitvami. Nemška vlada hoče sicer pošteno izpol« niti pogoje londonskih sklepov, ali v Nemčiji so ostanki predvojne cesarske vladavine, ki še danes proslavljajo oblet« niče raznih nemških «zmag». Kaj jim vse te «zmage» pomagajo, ko so pa na tleh! Ali Vil jemo vi generali in admirali se dolgočasijo, za koristno delo niso in, hajdi, v boj proti miroljubni vladi! Nji« hova stranka je v parlamentu privolila v Dawesov načrt, po katerem bi Nemčija lahko plačala svoje vojne obveznosti, sedaj se pa naenkrat zopet punta. Vlada bo šia najbrže na volitve In dobila bo sijajno zmago, ker nemško ljudstvo je sito hujskanja in hoče imeti mir s sosedi in gospodarski napredek. Niti v Angliji, ki v vojni pač ni mno« go trpela, niso politične prilike najpri« jaznejše. Sedanja vlada pod ministrskim predsednikom Mac Donaldom, vodi« teljem delavske stranke, je doživela v parlamentu nezaupnico, nakar je bil angleški parlament razpuščen in v kratkem se bodo tudi tam vršile nove volitve. Volilni boj v Angliji Je že v teku in bo najbrže še zelo oster. Izid volitev pa razmerja med strankami naje brže ne bo mnogo izpremenil. Dopisi DEVICA MARIJA V POLJU. Naš občinski odbor pod vodstvom klerikalnega župana je vse kaj drugega kakor narodna skupščina v Beogradu. Gospod župan bo vsekako lahko kandidiral še za predsednika narodne skupščine. Prošlo nedeljo je bila seja občinskega odbora in priznati se mora gospodu županu, da je zelo demokratičnega mišljenja, ker pusti glasovati z občinskim odborom tudi ta-* kega, ki ni občinski odbornik. Najbolje bo,: da izvoljeni občinski odbor sploh pusti doma in povabi drugič samo druge občane, da mu bodo delali sklepe. Navade, da se napravi vse tako lepo po domače, naš gospod župan nikakor ne misli opustiti. O tem priča dejstvo, da je pustil občinskega tajnika pri seji, ko se je razpravljalo o povišanju njegove plače. Ali pripravlja pot za župansko plačo sebi, ko kaže tako skrb za plačo tajnika? Ko so videli izkušeni in pametni možje občinskega odbora, kako razume gospod župan in njegova večina občinsko gospodarstvo, so s protestom zapustili sejo- Značilno je tudi, kako je nastopil župan proti občanu Francu Gradu radi neke prezidave, za katero je imel Grad od bivšega župana dovoljenje, sedanji župan pa mu je dal 'jdglasovati za to kazen! Oni volilci, ki so glasovali za komunistično listo, se praskajo za ušesi, ko vidijo, kako prijateljsko se že zopet družijo njihovi odborniki s klerikalci. LUKOVICA PRI DOMŽALAH. (Bodite previdni z orožjem!) Pri Godinovcu v Tonovčah v zlatopoljski fari se je 8. t. m. zvečer zgodila velika nesreča. Oče in sin sta se vrnila zvečer z motniškega sejma domov. Pri mizi je oče izbasoval repetirno pištolo, ki jo je imel s seboj radi varnosti pred raznimi malopridneži. Bil pa je mož tako nepreviden, da je imel pri izbasovanju strelno orožje obrnjeno naravnost proti sinu. Pištola se mu je po nesreči sprožila in krogla je šla sinu nad obrvi da delati za narod. Ko bo vse jugoslo« vensko ljudstvo politično trezno, bo vrglo svoje zapeljivce in takrat se naše sile ne bodo več v pretežni meri trošile za borbo proti državnim izpodkopoval« cem, temveč se bo moglo v večji meri delati za gospodarsko blagostanje na« roda. V nedeljo imamo zopet boj z enim ostankom starih avstrijskih časov. Ker smo do sedaj zmagali pri občinskih vo« Iitvah v Mariboru in Celju, bomo gotovo tudi v nedeljo razobesili slovensko za« stavo nad Ptujem, kjer se najbolj kažejo naše napake iz prevratne dobe. Ako bi mi bili leta 1918. narodno bolj prebujeni, bi vsa nemšku« tarija izginila v teku 24 ur in se ne bi nikdar več pokazala. Toda mi smo se še naorej navduševali v nemškutarskih go« stilnah, podpirali nemškutarske trgovce in obrtnike, jih pustili mirne pri rovanju proti državi. Ni čuda potem da je nem« škutarija oživela in postala drsneišč. No, zakomandirala pa po spodnještajerskih mestih ne bo več. V nedeljo bo pokazal tudi Ptuj, da je le po večini naš. Kdor noče biti z nami, naj pobere šila in ko« pita ter se izseli. Pazimo na vse one, ki so proti nam. Ne podpirajmo jih, pa bo kmalu izginila zadnja sied avstrijske nemškutarije. V naši soseščini Italiji se še vedno niso pomirili duhovi in vsa Evropa pri« ičakuje konca, ki ne more biti drugačen kot v obliki propasti fašizma, ki se je že popolnoma diskreditiral kot protidemokratična, protilmdska stranka, služeča enemu človeku, nasilniku Musso« Iiniju. Če bi bil Mussolini pošten dikta« tor, ne bi sc mu tako majala tla. Zanimivo je, da so italijanskim prili« kam zelo podobne razmere na Španskem, kjer se je Primo de Rivera polastil ob« za prav. treba bi ga ji nc bilo — pa kaj hočemo! Kdo je dandanes brez napak? Drugače pa je fantič priden in bistrega uma, da si boljšega želeti ne morete.» Isto jutro se je Šimnovec s kaplanom domenil še več važnih reči. Bilo je že sredi dopoldneva, ko se je vračal kaplan nazaj proti Moravčam. Sicer zgovorni gospod se tokrat po poti grede ni nič zanimal za marljive delavce po njivah, pa tudi ni mnogo občudoval krasnega dne. Ves ta dušni nemir pa je povzročal kaplanu Metin sin Jurče. Gospod Matij« !ce je dobro poznal zapletljaje člove« škega življenja, bolje ko vse svoje verne ovčice. Kot vestnega človeka ga je skr« belo, je li bo dobro storil Šimnovcu, ali ne, ko mu je nasvetoval Metinega sina Jurčeta... Gredoč proti Moravčam se je kaplan Matijče nekoliko pred trgom še ustavil na malem parobku Rjavem hribu. Brisal si je znojne kaplje. Pred njim se je v vsej krasoti videla Limbarska gora, božjepotna cerkev sv. Valentina, znana daleč naokrog vsem pobožnim romar« jem. "'•*• ' • • II. V ponedeljek po zabreškem žegnanju je Podlipčev Jozelj privedel k Šimnovcu Metinega sina Jurčeta. Na vzhodni strani Moravč, par stre« ljajev od okrajne ceste, ki vodi proti Pečam, je stala ob času te povesti Rjav« čeva koča. Da njeni stanovalci niso bili bogati, to je lahko vsakdo videl na zu« nanjosti koče. Poleg lesene koče ni bilo drugega poslopja ko mala staja za par koz. V pričetku prejšnjega stoletja si je postavil to kočo Rjavčev Grega, ki je bil doma s trdnega grunta na peskih hri« bih. Z doto 50 goldinarjev je kupil kos zemlje, si postavil hišico, pa se oženil. Da se je mogel preživeti, je delal s tesarji okoli. Ko je takole ob nedeljah počival doma po celotedenskem napornem delu, je bil vselej vesel. To radost pa mu je naklanjala njegova zdrava in prijazna hčerkica Marjetka. «Ti, Micka,« tako je Grega pogosto« krat govoril svoji ženi, «veš, najine Mar« jetke bi bilo škoda, da bi se kje mučila in žgala poleti na vročem solncu.» «1, kaj pa bo? Prvo pastirica, potem pa dekla...» «To pa ne, Micka! Ko bo večja, jo iz« ročiva teti v Ljubljano, da jo izuči za kuharico.® Kakor je vedno namerjal Grega, tako je tudi izvršil. Brhki Marjetki je bilo pet« najst let, ko jo je oče izročil teti v Ljub« ljano. Gibčna in razumna deklica se je v nekaj letih že privadila kuharstvu. Prvo službo je nastopila pri nekem go« spodu na Sv. Petra cesti. Oče Grega se je rad v družbi pohvalil s svojo hčerjo in je bil ponosen nanjo. Pa tudi moravška dekleta so kar škode« željno gledala svojo nekdanjo ubožnejšo vrstnico, kadar je prišla domov na obisk. Marsikateri fant, ki jo je videl pri cerkvi, pa je porekel: «Kdo bi mislil, da je ko« čarja hči!» Ali po preteku štirih let je prišlo drugače. Prej tako ponosna Marjetka se je vrnila domov, ne več rdeča in cvetoča, pač pa z malim sinčkom v naročju..'. Zvedave ženice so poizkušale dognati kaj o zgodbi in o otrokovem očetu — a zaman. Posebna radovednost pa je trla ženice, zakaj daje kaplan Matijče me*, skozi glavo. Seveda je bil sin takoj mrtev. Nesrečni oče si je hotel v obupu še Lam končati življenje, kajti to mu je bil najljubši sin, kateremu je nameraval v kratkem izročiti kmetijo. Sosedje so le z velikim trudom preprečili očetov samomor. Naj bo vsem ta zelo žalosten dogodek v resno svarilo, da bodite previdni v ravnanju s strelnim orožjem! — K tej žalostni novici še nekaj 1 Neki poročevalec je takoj o tem dogodku kar na hitro, brez zadostnih informacij, poročal v nekem dnevniku, češ, da je ta oče v prepiru in iz jeze ustrelil sina- To ne odgovarja resnici. Izvedel sem to novico točno od lukovškega orožnika. — Fantje in možje! Znova se nam približujejo dolgi zimski večeri; uvažujte nekaj, kar imam na srcu: ustanovimo bralno društvo bodisi v Lukovici ali v St. Vidu. Le nekaj dobre volje je treba, pa bo šlo. Nedvomno je dosti takih, ki se strinjajo z menoj. V slogi in organizaciji je moč! AntonStražar. ŠMARTNO PRI LITIJI. Gospod urednik! Dovolite tudi nam nekaj več prostora v in ne , ki dan za dnevom lažeta in farbata svoje čitalce. Drugič bomo povedali še nekaj, za danes naj to zadostuje. Nadaljnjo besede pa izročamo duhovitemu dopisniku «Domoljuba» in «Slo-vencaj. RADOMLJE. Dne 10. oktobra se je pri nas vršila volitev župana. Izvoljen je bil klerikalni mož Janez Pavlin, po domače Možičev. Ker pa Janez ni bil zadovoljen samo 8 tiho izvolitvijo, je poskrbel za streljanje s fopičf, da se o tem velevažnem dogodku obvestijo ljudje daleč na okrog. Z beračenjem po občini se je zbral denar za smodnik. Ko je bila volitev končana, so se resnično začeli oglašati streli. A kmalu se je po vasi raznesla vest, da je bil neki fant pri streljanju močno ranjen, da mu je odneslo dva prsta na desni roki. Drugi pa, namesto da bi mu pomagali, so se razbežali in nesreč-* neža pustili v krvi. Bele dva fanta, eden iz domače, drugi iz sosednje vasi, toda oba naprednega mišljenja, sta ranjenca lepo spravila domov, kjer so ga obvezali in nato odpravili v ljubljansko bolnico. Zahtevamo, da preiskava ugotovi krivce in jih kaznuje zaradi prepovedanega streljanja. Ako mladi fant trpi, naj se kaznujejo ljudje, ki so neposredni, a vendar taktični povzročitelji nesreče! GORENJA VAS V POLJANSKI DOLINI. Odkar so klerikalni tigri postali ministri, je tudi našim klerikalcem zelo zrasel greben. Mislijo, da bodo celo občino komandirali in gospodarili z občinskim premoženjem brez kontrole in v škodo vseh davkoplačevalcev, a v korist svojih pristašev. Tako slabega in strankarskega gospodarstva še ni bilo, odkar občina obstoji. Za danes povemo en sam zgled, ki pa govori za sto drugih. Letos poteče naš občinski lov, ki ga ima v zakupu klerikalec Trček- On in njegova klerikalna družba je skozi celo vrsto let bolj pobijala divjačino kot svoj čas Angleži Indijance. Na splošno jim pravijo sedaj kar «tratarski mesarjih namesto lovci. Ta Trček, ki je pobil s svojo družbo do 30 srn eno samo zimo, je plačeval za lov občini borih 750 Din na leto* |Kot smo rekli, poteče ta zakup letos. Splošno se pa že govori, da sta baje Trček in naš klerikalni župan kar na svojo roko lov podalj-i Šala še za pet let Menda bo odslej Trček pLu čeval 4000 Din na leto. To je torej tisto toliko; hvalisano občinsko gospodarstvo, s katerim se naš župan tako rad hvali! Tako sijajen lov, kakor ga ima občina Trata, največja občina v Poljanski dolini, se proda za tako smešno nizko ceno. Na javni dražbi bi se lahko sečno denar za prehrano malega Jurčeta I in ga hodi sem in tja tudi pogledat. Ko sta nekoč skupaj hodila mcrravški j cerkovnik in kaplan Matijče, sta spoto« ma pila v javorških hribih pri Kolanču. Šla sta nizdoli precej okrogla, pa se cer« kovnik opogumi in pravi: »Gospod, ne veste, kako, zlodja, je moja babnica radovedna, kdo je oče Metinega otroka. 1 no, kako je to, da ga imate vi tako radi?» Na to zvedavo vprašanje odgovori lkaplan: «Veste, Tomaž, kaj Vam povem? Če Ime še enkrat kaj takega vprašate, bo ko« inec najinega prijateljstva. Pa kar hitro!» Prestrašeni cerkovnik je postal takoj cisto trezen in se je opravičeval na vse mogoče načine. Šele, ko ga je Matijče zopet potolažil, je cerkovnik slovesno obljubil, da o tem ne bo nič več niti ^inil... Ko je bilo malemu Jurčku štiri leta, 'sta pomrla Metina oče in mati za kozami, ki so takrat razsajale tudi po moravški idolini. Po smrti staršev je sama života« rila Meta z malim, toda prikupnim Jur« : 'četom. Brez posebnih sprememb sta 'živela enomerno do tiste sobote, ko je |i>il kaplan pri bogatem Šimnovcu na li^jtr^. _ ^ ^ " r • « i Mati Meta je ravno nekega nedelj« skega popoldneva učila malega Jurčka in ga izpraševala razne molitvice, ko je stopil v kočo kaplan Matijče. «Dober dan, Meta! To je pa lepo od tebe, da učiš Jurčeta,« ogovori in po« zdravi kaplan. Meta mu tudi odzdravi in ponudi stol. Ko kaplan sede, začne znova: «Ti, Meta, pošlji Jurčeta v kaplanijo; tam dobi fant jedila, ki mu jih bo dala naša kuharica.« Brzonogi dečko odide, v koči pa osta« neta sama Meta in kaplan. «Ne veš, s kakim namenom sem prišel k tebi. Torej poslušaj: prišel je čas, ko se boš poslovila od sina. V izrejo ga vzame bogati Šimnovec iz Zabrezja. Jaz sem že vse oskrbel. Če bo Jurče priden in pošten, utegne biti kdaj še dober gospodar.« Meti stopijo solze v oči, a kaplan jo tolaži: «Ne bodi žalostna, Meta; le pomisli, mar ni tako bolje za otroka? Ga li moreš ti drugače preskrbeti za bodočnost? Pa tudi ti ne boš pozabljena, ne boj se!» «0, ubogi moj otrok! Tako mlad, pa se boš moral ločiti od matere. — Očeta svojega pa, bogve, če boš kdaj videl...» «Saj ga tudi videti ne sme!« nadaljuje kaplan. Le pomisli! Bog mu odpusti mla« de in norostne čase; toda on je zdaj žel poročen zdravnik, — o Jurčetu še ničesar, ne vč njegova žena... Ves zakonski miti med njima bi bil razrušen, ako bi zvedela o tem. Odpusti mu, on bo že vedno na: skrivaj potom mene skrbel tudi zate. Za' to sem ti porok jaz. Spominjam se še dobro tistih časov, ko smo se skupaj šolali v Ljubljani in ko se je seznanil Andrej Stoklas s teboj. Saj bi te bil vzel za ženo, toda on je rabil denar za zdrav* niške potrebe. Najti je moral bogato ne« vesto, sicer bi bile vse njegove študije; ostale brezpomembne. Odpusti mu, Mar* jeta, jaz te prosim v njegovem imenu!»: Na vse to spregovori Meta le trpko:; «Vem, da se revščina in bogastvo ne zlagata. Da sem na to mislila takrat, bi' vsega tega ne bilo in meni bi se boljei godilo. Tudi vem, da učen mož in neukal ženska ne spadata skupaj. A čemu teda| zapeljujejo učeni ljudje preprosta de* kleta?« Tem prepričevalnim besedam kaplan ni vedel ugovora, zato je govorico spravil v drug tir. Domenila sta se z Meto nekaji podrobnosti o Jurčetu in da ga bo nasled« nji dan vedel k Šimnovcu Podlipčev Jozelj, Meta pa da ga bo pozneje kdaj obiskala na novem domu. Še preden je naslednje jutro vzšld soince izza Limbarske gore. sta koračila; desetkrat toliko dobilo zanj. Naša občina je i zlasti po svojem lovu na divje peteline daleč znana; tu je lovil dolga leta naš veliki dr. Tav-! Jar, ki je na sv jih lovih po naši občini spo-1 znal in popisal te kraje. Po bogastvu divjačine nas nobena sosednja občina ne doseže, toliko je pri nas srn. lisic, zajcev, kun, divjih petelinov itd., celo divje koze so se lani pokazale v enem delu revirja. Sedaj so si pa naši klerikalci kar vse to prilastili za malenkostno ceno. Sicer pa najbrž delajo račun brez krčmarja. Čeprav ga dela zviti preserški lisjak. Naši odborniki bodo pri prihodnji seji že povedali, kako in kaj, nato bo pa glavarstvo govorilo in še kdo drugi. Toliko za danes, da ne boste mislili, da ste že vsegamogočni, prihodnjič pa bomo povedali še kaj o občinskih potih in ( cestnih odborih. BRASLOVČE. Kadar poslušamo našega mesarja in gostilničarja g. S., se nam nehote vzbudijo spomini na one čase, ko so pri nas iskali in preganjali Možak je rekel nekoč tudi, da se bo v njegovi gostilni govorilo le nereško. Kljub temu, da spoštuje le nemški denar, si mc/ak izpuscja slovenski denar v posojilnici Gorje pa onemu, kdor temu brihtnemu «kuhePaj?arju> ugovarja, ta jih j čuje; mož jih prične nad njim stresati takšne, da se človek povpraša, ali imamo pri nas še zakone, ki zahtevajo spoštovanje do države. Opozarjamo ga, naj nekoliko kroti svojo gosto besednost. Ce bo hotel živeti le od nemškega denarja, bo kmalu moral držati na cesti I v roki slcbuk ter pobirati tiste osovražene | dinarje. «Pamet je boljša kakor žamet,» ta pregovor bi moral on kot gostilničar in mesar, ki je odvisen od nas občanov — sanira Slovencev, zlasti uvaževati. — Anza iz Podvrha. SV. ROK NAD ŠMARJEM PRI JELŠAH. Z lepimi jesenskimi dnevi je trgatev v tukajšnjih krajih večinoma pri kraju, le tu in tam je še kaj zaostanka. Za mošt, čigar kakovost bo naj-1 brž prav dobra, se plačuje že od 20 do 30 kron ter se kupci že prav pridno oglašajo. Nasprotno pa je slabo s sadno kupčijo; ni pravih kupcev in za lepa obrana jabolka nudijo le po 6 kron, kar je sramotno nizko. Zato gre sadje večinoma v stiskalnico. V splošnem smo z letino zadovoljni in zdaj si lahko malo oddahnemo. Včasi pa imamo tudi kak špas. Posebno smešen dogodek se je zgodil takrat, ko sta se dva brata Miha in France pozno ponoči vračala iz Maribora s klerikalnega fantovskega dne. Ko sta prišla do posestnika P., sta mu prestavila stranišče. Najprej sta ga ponesnažila in poškodovala, nato pa prenesla pet minut daleč na občinsko cesto. Pri tem finem ponočnjaškem poslu pa nista imela prave sreče, ker ju je videla g<;spodinja: ki je stvar naznanila, in sta se nadebudna klerikalna mladeniča morala nedavno zagovarjati pred sodiščem. Za take afrikanske uspehe klerikalnih fantovskih prireditev, kakor sta jih pokazala ta dva pobožna mladeniča, se pa le lepo zahvalimo. Pa še drugič kaj! Kmetijski pouk KAKO PRIDEMO POCENI DO MOČNIH KRMIL? Danes nam ie delati na to, da pridelamo dosti krme in, kar je posebno poudarjati v naših razmerah, tudi močne in tečne krme.! V enem in drugem pogledu nas čaka še veliko' hvaležnega dela. Pri nas se prideluje premalo J krme in jo zaradi tega redno znianikuje. Po drugi strani ie pa pridelana krma premalo tečna in močna. Pri nas bi se dalo izhajati veliko laže brez kupovnih močnih krmil, ako bi storili kaj vet za pridobivanje tečnejše domače krme Pomni r. moramo, da je med senom in senom, kar se tiče tečnosti, velika razlika, in danes se gre za to, da dobivamo iz naših travnikov bolj tečno in bolj močno krmo, kakor jo spravljamo sedaj. Vprašanje le nastane, kako naj pridelujemo močnejše krmo. Predvsem je važno, da slabo travnišk^ rušo popravimo. Čim več je žlahtnih trav in dobrih detelj v ruši, toliko boljša je krma. Skrbimo zaradi tega, da se, če treba, s posetvijo dobrega travnega semena in detelje travniška ruša izboljša in glede na tečnost popravi. V drugo je važno, da seno o pravem času kosimo. Zgodnja košnja daje veliko bolj tečno seno, kakor pa pozna košnja. Ravnajmo se tudi pri nas po tem. V Švici kosijo svoje travnike že proti koncu maja. Tudi pri nas se je treba s košnjo požuriti, da ne bomo vozili manj vredne, manj okusne in težje prebavne krme domov. Najbolj pa vplivamo na tečnejšo krmo z dobrim gnojenjem travnikov. V resnici tudi vidimo, da dajejo gnojeni travniki ne le bolj bogate košnje, ampak tudi boljšo krmo, ki zbog svoje večje tečnosti veliko več zaleže in daje več koristi kakor krma iz negnojenih ali slabo gnojenih prostorov. Pri gnojeni krmi nam krave več molzejo in živina se sploh bolj redi, hitreje raste, bolj uspeva itd. Krenimo tudi pri nas na to pot! Dosegli bomo veliko lepše uspehe pri živinoreji kakor jih imamo danes. In kar je glavno, vsa reja bo ceneja, ker si bomo lahko mnogo prihranili na stroških, ki jih imamo danes z nakupovanjem močnih krmil. Mnogo teh stroškov sc bo dalo prihraniti, če bomo doma skrbeli za pridelovanje bolj močne krme, kakor jo pridelujemo .sedaj po naših travnikih in drugih prostorih. Zlasti gnojnica bi nam lahko silno veliko zalegla pri izboljševanju krmskega pridelka, poleg nje pa tudi druga gnojila, ki jih rabimo danes za travnike. POMANJKANJE BIKOREJCEV. Pri nas primanjkuje bikov in bikoa rejcev. Naši živinorejci, ki bi bili pokli* Jurček in Podlipčev Jozeli proti Zabrez«! ju. Ta Jozelj je bil nekake vrste večni j popotnik. Pohaial je brez namena okrog, J najraje pa Ie okrog izobraženih ljudi. V mladih letih je bil namreč v ljubljanskih latinskih šolah. Pa se mu je um omračil radi prehudega učenja. Ta nesreča mu je predrugačila vse življenje, vsi njegovi upi kakor tudi njegovih staršev, vse je bilo izgubljeno. Dasi je bil pozneje videti čisto pameten, ali pečat nesreče mu je za vedno ostal. III. «Ta fantič mi je pa všečl Je tako bister in priden, samo če kdaj še Iump ne postane ...» Le par dni je bil devetletni Jurček malo otožen na novem domu, pa ta otožnost je prešla kmalu. Kako tudi ne! Vsi, gospodar, gospodinja, stari stric Miha, hlapec in dekla, vsi so vzljubili umnega in prikupnega fantiča. Najbolj pa se je sprijaznil z Magdalenco, ki je bila njegove starosti in ji je bil Šimno* vcc stric. Gospodar jo je vzel za svojo, ker jc njegova omožena sestra imela več otrok, pa le manjšo kmetijo; zato jo je lahko pogrešala. Ko sta Jurče in Magdalenea v hribu nad cerkvijo skupaj pasla, ga zvedava deklica vpraša: «Jurček, ali so tvoj oče bili tudi tako dobri kakor so naš stric?» Pri tem vprašanju je postal Jurče žalosten in deklica je izvedela: «Magdalenca, jaz imam samo mamo, očeta pa ne poznam ...» ((Potem si pa revež!* ga z otročjo modrostjo pomiluje deklica. Od tega časa deklica ni več izpraše* vala Jurčka po očetu. V istem letu 1839., v vročem mesecu juliju, je neko nedeljo popoldne kaplan Matijče kar iznenadil Šimnovca. Prišel je k njemu na obisk, pa ne sam. Z njim je prišel še neki drugi gospod. Šimnovec je ravno ležal za čebelnja* kom in dremal, ko ga dregne kaplan s palico. «No, no, dober dan, Slmnovec! Malo počivate v bladni senci. Prav, saj zadnje dni ste dosti trpeli z žetvijo.» «0, Bog daj dober dan! Pa ravno tako želim tudi vam, nepoznani gospod! To me pa veseli, gospod kaplan, da ste me prišli obiskat. Stopimo no v hišo!» Ko so sedeli v hiši pri dobri malici, pa vpraša kaplan, kako sc kaj obnaša Jur* ček. je-li ubogljiv, ali kako? «Ta fantič mi je pa všeč, ker je tako bister in priden. Samo če kdaj še lump ne postane...» Če bi bil Šimnovec pri teh besedah kaj pazil na tujega gospoda, bi videl, kako je postal zmeden in da mu je solza stopila v oko... Tuji gospod, bilo mu jo komaj trideset let in je bil prijetne zu* nanjosti z malimi rumenimi brčicami, reče v nenJikem jeziku kaplanu, naj po* kličejo Jurčeta. Dečko je bil kmalu v hiši; seveda je ostal kar pri vratih in je zvedavo ogle* doval tujega gospoda. Šele na kaplanovo besedo se je upal stopiti bliže. Težak boj je imel v srcu dr. Andrej Stoklas, ker to je bil on, Jurčetov oče. Pred njim stoji lastni sinko, pa se mu ne sme dati spo* znati za očeta... Komaj se je prema* goval, da ga ni vpričo obeh objel iii za* klical: Moj sin! Pa tega ni storil... Po* gladil je Jurčka po licih in glavi ter mu govoril: «Jurček, Ie priden bodi! Na, tu imaš desetak, naj ti kupijo zanj obleko in še kaj!» Dečko je hotel poljubiti roko tako velikodušnemu gospodu darovalcu, pa tega mu ni dovolil, temveč je dejal: «Je že dobro, Jurček; če boš priden, bom zvedel že od gospoda kaplana, pa ti bom šc kaj podaril!« Kmalu nato sta se kaplan in tuji go* spod poslovila. cani za to rejo, se premalo "zanimajo za bikorejo, ker je zvezana z neprilikami, 'dalje, ker se premalo izplača in, ker se dela nepoštena konkurenca z zakotnimi biki in nižjimi junčevinami (skočninami), ki so našim nezavednim živinorejcem žal še zmeraj najbolj merodajne. Dajmo nas šim bikorejcem boljši zaslužek, dajmo jih rešiti nepoštenih zakotnikov, pa bo kmalu bolje. Bikorejec naj zasluži! Sicer moramo pa bikorejce razločeva* ti v dve vrsti, v bikorejce, ki bike samo drže in jih dobivajo iz drugih rok, in v bikorejce, ki bike doma vzrejajo. Pri nas manjka namreč obojih in zato je po« manjkanje potrebnih plemenjakov na dnevnem redu. Pri vsakem zborovanju živinorejcev se slišijo te tožbe. Edino Prekmurje jih prireja čez svoje potrebe, škoda pa, da se sodijo ti biki za druge kraje. To večno pomanjkanje potrebnih plemenjakov ima svoje zle posledice za živinorejo, ki ne more vsled tega uspeš* no napredovati. Živinoreja trpi na ne* zadostni plodovitosti in na posledicah, ki so s tako neplodovitostjo v zvezi. Trpi pa tudi na manjši vrednosti potomstva. Pri nas je nujna potreba, da nehajo že enkrat te večne tožbe o pomanjkanju bikov in o slabih bikih. Prej pa tega ne bo konec, dokler se živinorejci sami ne zdramimo in ne posežemo vmes. Če bo* mo na razvoj naše živinoreje gledali le od strani in tožili in zabavljali čez po* manjkanje bikov le po gostilniških so* bah, ne bomo prišli nikamor! Tu je treba samopomoči in skupnega dela, tako ka* kor so se ga lotili po drugih krajih, kjer imajo danes prav dobro urejeno biko* rejo. Naši boljši živinorejci so poklicani, da se lotijo vzrejevan ja potrebnih bikov, zlasti po tistih središčih, kjer je lepa plemenska živina doma. Vsi drugi jih moramo pa v tem podpirati! Gre se za naše najvažnejše interese! Dajmo se organizirati, kjer še nismo, bodisi v živi* norejske zadruge ali pa v živinorejske odbore in odseke. Na en ali drug način. Na vsak način pa se mora nekaj zgoditi, da se lotimo najbolj perečega vprašanja naše živinoreje. Kajti če bomo še dalje prepuščali vso našo živinorejo svojemu teku, ne bomo prišli nikdar do nobenega cilja, in naša živinoreja bo kolebala zdaj sem, zdaj tja, brez vsakega pravega in brez zadostnega uspeha. Boljši živinorejci bi se morali kosati med seboj, kdo bo prirejal in redil boljše in lepše plemen j ake. Ti živinorejci bi morali zastaviti ves svoj ponos v to, da vplivajo s svojo dobro in lepo plemen* sko živino na izboljšanje plemena v vsej okolici in da pomagajo s tem k napredku živinoreje. Vsi drugi živinorejci jih mo* ramo pa v tem podpirati. Tako razmerje bi moralo vladati med nami no naših živinorejskih okrajih, ne pa kakor se se* daj godi, da imajo neporabni zakotni biki več veljave in več privržencev med gospodarji, kakor potrjeni plemenjaki, in da se sploh premalo zanimamo in premalo brigamo za zadostno rejo do* brih plemenjakov. Take nezavednosti mora biti konec, pa tudi take malobriž* nosti in ravnodušnosti, kakor jo razode* vajo naši živinorejci v tem vprašanjul Gospodarstvo SADNI SEJEM V LJUBLJANI. Sadni sejem v Ljubljani, ki se prične to soboto 18. t. m. in ki bo trajal do vštetega ponedeljka 20. t. m., obeta veliko udeležbo tako od strani sadjerejcev kakor tudi kupcev. Sejem se vrši v zelo prostornem in svetlem paviljonu «L» Ljubljanskega velesejma in bo odprt vse tri dni od 8. dopoldne do 5. popoldne. Naprodaj bo samo lepo in obrano namizno sadje, predvsem seveda jabolka najbolj znanih in najbolj razširjenih vrst. Priglasila za sejem so došla od vseh strani, največ iz bogate Štajerske, ki se odlikuje letos prav posebno po svojem krasnem in žlahtnem sadju. Za Ljubljano bo ta sejem novost, ki bo imela še to posebno vrednost, da se bodo meščani lahko založili s potrebnim zimskim sadjem tudi na debelo. Glavni namen sejma pa je, da se privabijo kupci iz domačih in tujih dežel in da se proda po deželi lepo namizno sadje, ki je po mnogih naših krajih tako bogato obrodilo. Na sejmu bo naprodaj tudi luksusno sadje, ki se bo prodajalo po komadih in nadrobno, tako da bodo imeli obiskovalci priliko pokušati tudi najbolj žlahtne vrste sadja, ki so sedaj zrele in dobre za uživanje. Na sejem so povabljeni kupci iz bližnjih in daljnih domačih krajev in iz tujine. Posebna zanimivost bo tudi to, da bo večina sadja vložena v ameriške zaboje, ki se morajo za sadno kupčijo tudi pri nas uvesti zaradi svoje lahkote in priročnosti za prenašanje in prekladanje. TRŽNI PREGLED. ŽITO. Te dni je cena žitu nekoliko padlas to pa zaradi tega, ker je bil dinar znatno poskočil. Na novosadski blagovni borzi se trgujejo: pšenica po okrog 360 Din, oves po 255 dinarjev, turščica, stara, po 268 Din, nova po 200 Din, moka <00» po 585 Din, <0> po 555 Din in otrobi po 165 Din za 100 kg. ŽIVINA. Cene nazadujejo v Sloveniji in na Hrvatskem. Na zadnjem ljubljanskem sejmu, ki je bil precej mrtev, so se trgovali za kilogram žive teže: voli prvovrstni povprečno pO 13 Din 50 par, drugovrstni po 12 Din 50 parjj tretjevrstni po 11 Din, krave, debele, po 12 dinarjev 50 par,za klobase po 8 do 9 Din, teleta po 17 do 19 Din. Par dobrih konj se je dobil za 16.000 Din. Prasci, šesttedenski do deset-tedenski, so se prodajali od 250 Din dalje za komad. Na zagrebškem sejmu so se trgovale pitane sremske svinje po 25 Din do 25 Din 75 par, nepitane zagrebške svinje pa po 17 do 22 Din za kilogram žive teže. KRMA se je trgovala na zagrebškem sejmu: detelja po 125 do 150 Din, otava po 75 do 125 Din, seno, prvovrstno, po 100 do 137 Din» drugovrstno po 75 do 100 Din za 100 kg. Na Slovenskem se žal takšne cene za krmo redkokdaj dosežejo. To so se pri Šimnovcu čudili vsi in jblagrovali malega Jurčeta, ki je dobil kar .deset goldinarjev za darilo. Hlapec Ši* jmen je rekel proti dekli: «Hudiča! Meni pa noče nihče nič dati. Jaz se moram pa za toliko denarja truditi skoro pol leta.» Stric Miha, ki si je prej pobliže ogle* (doval kaplanovega spremljevalca, je pa !sam s seboj govoril: «Hej šenta, ne re* (čem dvakrat, če ni ta gospod vzel Rjav* jčeyi Meti dekliškega venca!« IV. Rokovnjači in druga taka so* drga so dan za dnem nadle* govali uboge kmete. Vse se je balo in treslo pred Pajkom iz Vrhovelj. 5e vse drugačno in bolj trnjevo živ* Lienje so imeli naši kmetski predniki kakor dandanes mi. Rokovnjači, cigani, desetine, pa valptov bič, to so bile ne* znosne nadloge, ki so trle naše očfete. ►Pač je francoska vlada dobro stopila „vagabundom in graščakom na prste. Pa ko je črnorumeni avstrijski orel znova razpel svoja krila nad našo kranjsko deželo, se je vrnilo vse po starem. Malo* marna avstrijska vlada se je bore malo brigala za blagostanje naših prednikov. Prav mrzel zimski dan je bil v letu 1845., ko je prišel mesar Grof iz Št. Vida k šimnovcu prašiče klat. Prvo, kar jim je povedal zgovorni možiček, je dalo go* vora za ves dan. Vsi Zabrežani so se kar križali od groze. Prejšnji večer je bil namreč pri Mar* tinčku v Rafolčah strah in groza. Ko so že vsi spali, jih zbudi ropot voza in konj. Gospodarja pokličejo zunaj, da naj jim da pijače. Bila je že takrat, kakor je še dandanašnji, tam gostilna. Deset čudno našemljenih možakov se vsede za mizo. Nekaj časa pijejo, nato pa ugasnejo luč in vdero v čumnato in klet... Go* spodinja je bila še toliko pogumna, da je kar v sami srajci skočila skozi okno in letela po vasi klicat ljudi na pomoč. Pa preden so se vaščani zbrali, so jo lopovi že odkurili z dobrim plenom; vzeli so suho meso dveh prašičev, nad 100 bo* kalov vina in še nekaj denarja. Seveda so oddirjali na vozu in jim slediti ni bilo mogoče. _ Simnovec, ki je sedel pri topli peči in Špilil palčice za zavezo klobas, se je kar tresel ob tej novici. Še na vivček, ki ga je imel v ustih, je pozabil, da mu je padel na tla. «Ti, Lovrenc, kaj pa misliš, kdo neki so bili ti lumpje?« «1, kdo so bili,» nadaljuje Grof, «tisti lopov Pajek iz Vrhovelj je že bil. pa Pre* lovšek iz Gradišča. A saj, zlodja, ni sko« raj dosti varno govoriti. Saj veš, da ži* vimo v takih časih, da sosed sosedu ne sme nič zaupati in verjeti.» «Preloži nam^ že Bog enkrat te te* žave!» vzdihne Šimnovec. Proti večeru istega dne je k Šimnovcu prišel daleč naokoli znan berač Smolež. Usedel se je kar k topli peči, dobro ve* doč, da dobi tudi on kako svinjsko do* broto, ki so se kuhale in pekle. Ko je bil pridni in zgovorni klavec Grof z obema prašičema gotov in so vsi posedli okrog velike mize, kamor jim je gospodinja nanosila celo kopo dobrih' pečenih klobas krvavic, so vsi neka j časa kar molče jedli; nato pa se je začelo ži* vahno govorjenje in žejo so si gasili z izbornim sadjevcem. K vsej veselosti je najbolj pripomogel berač Šmolež, ki je pravil razne resnične in zlagane novosti, da so ga vsi strme poslušali. (Dalje prih.) akriunostni otoki lužnega morja Od vse naše zemlje so razen južnega in severnega tečaja najmanj znani in preiskani šte-jvilni majhni otoki Južnega morja, dasi ni dohod do njih združen z nikakimi težavami. :Zato se je pred kratkim podala na pot ekspe-da preišče te majhne otoke in njihov pravljični svet. Ekspediclja potuje na ladji z imenom St. Georg. Ladja je odplula najprej k Panamskemu kanalu in od tam ob Kolumbijski obali (Južna Amerika) k otoku Gorgoni. Gor-gona ima enako bogato rastlinstvo in živalstvo kakor republika Kolumbija, kateri nasproti leži otok. fri izkrcanju na otok Ferdinandino so opazili preiskovalci čredo več metrov dolgih legvanov, ki so radovedno zrli vanje. Pravi pravljični svet pa se pričenja šele na Galapagoških otokih, ki se nahajajo nedaleč od Gorgone. Ladja je pristala ob Narbo-roughu ali Ferdinandini, ki spada v omenjeno Galapagoško otočje, katero ima svoje ime od želve. Tu živi namreč največja vrsta želv, težkih 700 do 800 kilogramov. Na teh otokih, ki so zanimivi po svojem čudovitem živalstvu in rastlinstvu, žive zadnji ostanki praživali savrijev, tako zvani legvani, kakor se imenujejo velikanske, več metrov dolge morske gaščerice. (Glej sliko!) Po teh ogromnih živalih si še najlaže predstavljamo, kako so: izgledali še strašnejši pradedi teh ogromnih stvorov. Ob tem otočju štrlijo iz valov morja do 1500 metrov visoke gore s svojim posebnim rastlinstvom. Na vsem otočju se nahaja okrog 2000 ognjenikov, ki so večinoma že ugasli, le na nekaterih otokih, zlasti na gori omenjeni Ferdinandini, ognjeniki še blujejo, toda le zmerno, tako da jim človek lahko pride precej blizu. Ti ognjeniki pričajo o svoječasnih podzemeljskih prevratih, katerim se najbrže ima zahvaliti obstoj tega skrivnostnega in osamljenega otočja. Ljudje žive le na enem teh otokov, toda tudi ti so sem dopotovali šele v novejšem času; pečajo se večinoma z živinorejo. Vsi ostali otoki, ki tvorijo precejšnje ozemlje, so brez prebivalstva. Razen čudnih rastlin, metuljev, ptic ter razni n drugih živali na Gorgoni in na Gala-, Zanimiua staua \ Dogodbica. Razen smrtnih primerov, nesreč pri ži-tVini in občinskih volitev se na Grmadi v navadnem in cerkvenem letu ni zgodilo nič, kar bi bilo vzbujalo splošno zanimanje. Ljudstvo se je zadovoljilo z navadnimi govoricami, zabeljenimi z narodnimi pripovedkami, katere so takrat še verjeli. Ako Se je vsako desetletje pojavil kak izreden dogodek, tedaj so ga smatrali za čudež :n {Strmenja ter občudovanja ni bilo ne konca He kraja. Taka izredna prikazen je bil za Grmado tujec, ki se je nastanil v vaški krčmi, kjer 'je zabaval neuke goste s svojo spretnostjo, v katero seveda niso mogli pogledati z razumom. Cesar pa človek ne razume, temu jse navadno uklone in nazadnje postane ,res meliak ter se da pretvoriti v različne oblike. Tako je bilo tudi na Grmadi. Kjer se je prikazal neznanec s svojo privlačno besedo in s prikupljivim obnašanjem, povsod $o se mu odkrivali z globokimi pokloni. Nihče ga ni vprašal po imenu in domovini, niti po drugih okoliščinah, ki navadnega človeka ponižujejo in povišujejo; on pa je po ovinkih vse izvedel in ko si je nabral dovolj gradiva, tedaj jim je začel prerokovati, ugibati misli ter razlagati njih poteze na rokah ter na obrazu — poteze, ki so nekaterim pomenile srečo, drugim pa .azne nezgode na duši in telesu. Mož je bil spreten in previden v svojem izvajanju. Kar je rekel, je držalo in, kar je storil, je zadel. V zadrego ga ni spravilo nobeno zavito vprašanje, noben zagoneten primer. Kadar se je zmotil v ugibanju, ali če je zašel v prerokovanju, *eda; je vlil vso svojo zgovornost v kratko pojasnilo — zasukal je besedo ali pa je obrnil dogodek in nihče mu ni mogel dokazati, da ni pogodil. Njegova čudovita dela so mahoma za-slula po okolici. Mlado in staro ga je obsipalo z vprašanji in nobeno ni smelo ostati nepojasnjeno. Kar je naročil ali priporočil, se je vestno izpolnjevalo. Novica o čudovitem neznancu je prišla na uho tudi gospodu Jakobu, grmadskemu župniku, ter ga je zelo nerodno sunila v srce. Do takrat je bil on na Grmadi prvi za Bogom; kar je rekel, je obveljalo in ljudstvo se je trkalo na prsi pred njegovo besedo. — Zdaj pa ga hoče prekositi tujec, čigar roke niso maziljene, in ljudstvo mu daje veljavo, ki samo njemu pristoja, drugemu pa je naravnost zabranjena. Poleg tega pa se je gospod Jakob čutil tudi prikrajšanega ter oškodovanega na darilih, katera je moral deliti z nesramnim vsiljivcem. Opazil je, da možje manj prihajajo po nasvete, da mu potuhnjene device celo roke več ne poljubijo, ako ga srečajo na poti. Bolj kot župnik pa se je jezila in ropotala njegova dolgoletna kuharica Katarina, togoteč se nad vaščani, ki so naenkrat pre-jenjali z donašanjem daril, ter nad ubogim župnikom, misleč, da je on kaj zagrešil, kar odbija dobrotnike od župnišča. Župnik se ni zavedal nobene nove krivde; celo mehkejši in prizanesljivejši je postal napram iaranom, čeravno samo. na- videzno — v srce pa mu itak nihče ne vidi, zakaj nihče razen nesrečnega tujca ni spo-f soben brati misli na obrazu ... Posrečilo se mu je pomiriti kuharico, ki mu je odkrila, da je neznanec zelo nevaren človek, katerega morata spraviti iz fare, kar se bo najlaže zgodilo, ako ga osmešita ali osramotita pred ljudmi. «Tako uničenje ni prepovedano,« je raz-v lagala, opirajoč roki v bok. «Ali ni celo v svetem pismu zapisano, da je nasprotnika dovoljeno uničiti, naj bo že na kakršenkoli način?» «Samo v izrednih primerih, dušica,» jo; je župnik zavračal. «In tukaj je brezdvom-no jako resen primer.« «No, vidiš! Zato pa se posluži ugodnosti in sezi po pripomočkih, ki ti jih ponuja božje razodetje v cerkvenih knjigah. Na tako podlago lahko postaviš imenitno stavbo in peklenska vrata je ne bodo premagala.« «Scm že premišljal, a nič pametnega mi ne pride na misel. Iztuhtati pa moram nekaj velikega; z enim samim udarcem mo-. ram ugonobiti njegovo veljavo.« «Počasen si ter odlašaš, kar bi moral že davno storiti. Čemu si vendar študiral božje in cerkvene postave in še vedno čepiš ob knjigah, v katerih mora biti vendar nekaj drugega kot navaden papir.« «Ni tako lahko, kakor misliš. Nasproti nika moram poznati, preden se ga lotim, a tega ne poznam...» «Povabi ga na kosilo ali na kozarec vina, spusti se z njim v pogovor, pretehtal pagoškem otočju je našla ekspedicija na Gor-goni še razne starodavne ostanke, ki pričajo, da so živeli tu nekoč danes nepoznani prebivalci. Med drugim so naši slike, izrezane v kamenje, o. katerih izvoru se znanost še ni izrekla. Ekspedicija svojega preiskovalnega potovanja še ni končala. Od Galapagoških otokov je odplula ekspedicijska ladja proti otoku Ta-biti; od tam bo posetila še več drugih otokov, med temi skrivnostni tako zvani Velikonočni otok. Preiskovalci na delu v palmovem gozdu na otoku Gorgoni. Pes in njegov rep. Ožbolt in Gašper sta se pogosto raz-govarjala in pričkala o stvareh, ki so se drugim ljudem zdele neumne, njima pa pametne. Tako je nekoč vprašal Ožbolt, ki je hotel biti duhovit, Gašperja: «Čuješ, povej ti meni, zakaj miga pes z repom?» «Gašper: «Najbrže od veselja.» Ožbolt: «Kaj še! Pes maha z repom zato, ker je močnejši od repa, ker bi sicei rep mahal s psom.» Deka[ za mladino 5tarjene dobrote se pozabljajo (Pravljica.) Nekoč se je ujel volk s svojo prednjo nogo v past. Poskušal, se je osvoboditi, ali vsako prizadevanje je bilo zaman. Ko vidi, da se bližajo lovci, napne svoje poslednje sile, z velikimi mukami izvleče nogo in zbeži v gozd. Na potu sreča kmeta, ki je nosil na hrbtu vrečo, a v roki ročnik s. cepcem za mlačvo. «Kam hitiš, volk?» ga vpraša kmet. «Ah, dragi moj kmet, velika nezgodai se mi je pripetila. Preganjajo me lovci, prosim te, skrij me v svojo vrečo, da me ne ujamejo. Usmili se me, večno ti bom hvaležen.« «Dobro, pomagal ti bom. Z'ezi v vrečo.» Volk se je splazil v vrečo, ki jo je kmet zavezal, vrgel na rame in odhitel dalje. Lovci so dohiteli kmeta in ga vprašali* «Kmet, ali si videl volka? Baš nam je pobegnil iz pasti.» «Nisem.» Lovci so se podali dalje in tedaj je spregovoril volk: «Ali so že odšli?» «So,» je odgovoril kmet. «Tedaj me izpusti.» Kmet je položil vrečo na tla, jo odveza! in volk je zlezel ven. Komaj je bil zunaj, je zakričal: «Kmet, sedaj te bom pa požrl.» «Kaj ti pade v glavo, dragi volk. Malo poprej si mi rekel, da mi boš za uslugo večno hvaležen...» «Ah, storjena dobrota se pozabi,» je odgovoril volk. njegove besede, preišči mu znanost in imel ga boš takšnega, kakršen je.» Ta misel se župniku ni zdela napačna in tako je tujec prejel prijazno vabilo na .kozarec vina, kateremu se je z veseljem Odzval. Navihanec je seveda uganil župnikov namen, znal pa se je pritajiti, kakor da ni ničesar slutil. Gospod Jakob ga je ob določeni uri čakal na pragu, stisnil mu je desnico ter ga peljal v posebno sobo za odlične goste, ki jso v samotnem gorskem zakotju seveda iredka prikazen. Posadil ga je za mizo, Ozaljšano s pisanim prtom ter z duhtečimi cvetlicami, za kar je skrbela Katarina poleg izvrstne malice, kuhane in pečene .vsebine. «Vi ste imenitna oseba, prvovrstna posebnost današnjega sveta 1» mu je nazdra-vvil, nalivši kozarec. «Od poklonov in naslovov nimam ničesar, i> mu je odvrnil neznanec. «Moie ime 'tfe Ivan Prekanjen — ime, ki je pristno slovenskega izvora, čeravno ne soglaša z mojimi zmožnostmi.* «Ce pa soglaša... Čudne, skoro neverjetne stvari se čujejo o vas. Gotovo ste se jnnogo učili ter znate uporabljati, kar ste se naučili. Ali pa imate le bogate izkušnje •brez znanstvene podlage ?» «Vsega nekoliko, častiti gospod. Izkušnje in znanosti, nekaj imam pa tudi spretnosti in sreča mi je od rojstva do danes ^zvesta spremljevalka. «Blagrujem vas, odlični prijatelj, ter blagoslavljam vase delo. Mnogo dobrega !'§te že storili mojim faranom, pokažite tudi meni trohico svoje umetnosti, izpolnite mi kako željo, storite mi nekaj, kar je drugim nemogoče.» «Ne vein še, kaj imate na srcu, ker ne morem vedeti tega, česar sami r>e veste .. .s Duhovnik se je začudil. Res še v tistem hipu ni bil na jasnem, kakšno željo naj mu odkrije, in premetenec je uganil, da nimai še ničesar pripravljenega. Zato je župnik i napel vse svoje sile, da bi v najkrajšem času mogel kako pripravno misel iztisniti iz možgan. «Kmalu bomo nekaj našli,^ mu je tujec pomagal iz zadrege. «Zdajzdaj bo v vasem srcu spočeta želja.» Prebrisanec jo je vnovič pogodil. Zares se je župniku pričelo svitati v glavi in ves začuden se je pogledal v zrcalu, če se mu morda pozna na obrazu kaka skrivnostna sled. začrtana po občutkih, ki so se začeli porajati v njegovem srcu. Tudi to je zapazil neznanec ter mu je poslušno nastavil uho. «Nekaj bi bilo, ako ni pretežko...» je duhovniku prilezla misel iz grla. «Toda dvomim, da bi bilo mogoče ...» «Prečastiti, meni ni izlepa nemogoča kaka reč. Kar povejte, kaj imate na srcu, vse drugo bo moja skrb.» «Poslušajte! V kleti imam velik sod, drži kakih pet sto litrov in je sedaj popolnoma prazen. Ali bi ga mogli napolniti s svojimi besedami?« «Upam, da se mi bo posrečilo. Ampak zastonj se kaj takega ne izplača izvršiti. Zastaviva tisoč goldinarjev, ki pripadejo onemu, ki bo stavo dobil.» Napolnitev soda z besedami se je go-i spodu Jakobu zdela nemogoča, zato mu je z veseljem udaril v roko in stava je bila potrjena. Sledil ji je dogovor o kraju, načinu in času izvršitve. Župnik si je izbral prostor pred župniščem, kjer bo dal med tednom napraviti oder, nanj bo postavil hlapec prazen sod in gospod Ivan bo moral v nedeljo popoldne po litanjah tako dolgoi vanj govoriti, da bo napolnjen. Župnik je bil sicer uverjen, da nekaj nemogočega ne more nihče izvršiti, vendar ma se ni mogel ubraniti tudi dvoma, ki je izpodjedal njegovo prepričanje. Tisoč gol-« dinarjev je bilo takrat vendar nekaj de-* narja, čigar izgubi se bosta nazadnje pri-t družila še ponižanje in sramota. Koliko žup-f nikove veljave je že otemnelo v teh kratkih tednih! Ostanek pa bo ugasnil, kakor hitro se pritepencu posreči dobiti stavo. Svojo skrb je potožil kuharici, ki mu je postrežljivo kakor vselej pritekla na pomoč. Obljubila je opraviti tridnevnico po-i leg raznih drugih molitev in dobrih Vsak, ki je tisti teden prišel v župnišče, je bil naprošen za kako pobožnost v žuonikov namen. Pripravljal pa se je tudi tujec, no'zve-dovaje po župnikovih razmerah, o karerih" pa mu ljudstvo ni moglo mnogo povedati, ker ni bilo dovolj poučeno; mnogi pa se tudi niso upali govoriti o božjem namestniku, ker se jim je zdelo dvakrat greh'. Našle so se celo zagovornice, ki so se kosale med sabo, katera bo prej zakrila S plaščem ljubezni njegove slabosti. «To ne more biti,« je menil kmet. »Hodiva dalje, pa kogar prvega srečava, ga bova vprašala, ali je to prav. Ako on reče, da je, tedaj me moreš požreti.® In odšla sta. Cez nekaj časa ju sreča kobila. «Draga kobila,« reče kmet. »Odloči ti, na čigavi strani je pravica. Rešil sem volka iz velike nesreče, a on me hoče sedaj požreti, češ, da se storjena dobrota pozabi. Ti si stara, gotovo boš vedela, kdo ima prav.» «Jaz vama bom povedala nekaj iz lastne izkušnje. Dvanajst let sem zvesto služila svojemu gospodarju; rodila sem mu dvanajst žrebet, katera je moj gospodar prodal za drag denar. Ko sem pa ostarela in onemogla, me je zapodil z doma. Volk ima prav: dobrote se pozabijo.« «Evo, vidiš, kmet, da imam prav,» reče volk. Kmet se razžalosti in zaprosi volka: «Hodiva dalje in še vprašajva koga!» «Dobro, pojdiva,« odvrne volk in odšla Sta dalje po poti. Srečala sta psa. Kmet ga je vprašal isto kakor kobilo, a pes se je nasmehnil ln dejal: «Dvajset let sem zvesto služil gospodarju ter mu čuval hišo, hlev in vse imetje. A ko sem ostarel in onemogel, me je zapodil. Volk ima prav: dobiote se pozabijo.« «Vidiš, da je pravica na moji strani,« se je razveselil volk. Kmet je postal še žalostnejši ter ga zaprosil: «Vprašajva še katerega tretjega, in tega zadnjega. Ako ti da tudi ta prav, potem napravi z menoj, kar te je volja.» Neznanec se je moral postaviti na lastne noge. Vohal je podnevi in ponoči; tak;; se mu je nekega večera posrečilo preplezati farovško obzidje ter se splaziti za grm ob oknu kuhinje. V tej sobici je gospod Jakob imel navado použiti svojo obilno večerjo ter jo zaliti z vinom, kar je trajalo največkrat pozno v noč. Tudi nocoj mu je kakor vedno delaia družbo Katarina, šivaje njegovo srajco, s katero je imela obilo posla, zakaj vsak drugi dan je kričala po popravilu. Včasih ga je v takih samotnih urah kratkočasila z novicami, nabranimi med tednom; tu je izvedel za marsikatero skrivno ljubezen. Zakonsko nezvestobo in druge siične do-godbice, pokrite s ponarejeno pobožnostjo. Katarina je bila prva, ko je bilo treba kaj Izvohati, in zadnja v priznanju, da se je Zmotila. Ta večer pa je bila izredno slabe volje; komaj se ji je ljubilo govoriti. Noben odgovor ji ni ušel brez vzdiha, brez svetle solze, ki jo je ustavila na obrazu. «Kaj ti je zopet, dušica?« jo je župnik skrbno pogledal. «Vsak mesec te enkrat nekaj prime in takrat nisi za nobeno rabo.» «Po fantku se mi je užalostilo, po mojem in tvojem otroku. Nocoj je njegov rojstni večer, prav to uro je izpolnil dvanajsto leto. Ali si že pozabil?« «Kaj takega se ne pozabi,« se je duhovnik prisiljeno namuznil. «Dvanajst let — praviš — je že od tega? Naglo so minula.« «Tebi seveda. Toda zame so ta leta dolga, težka in strašna leta; kamor se ga- «Meni je vseeno,« reče volk in odšla [ sta dalje, dokler nsta srečala lisice. Kmet ji pove vse po vrsti, kako je bilo. «Jaz ne verjamem, da je bilo tako,« reče zvita lisica. «Tako velika žival, kakor je volk, vendar ne more niti stati v tvoji vreči. Daj, pokaži mi, kako se je zgodilo.« Kmet je odprl vrečo in volk je porinil vanjo glavo. «Kaj, samo glavo si imel notri?« je vprašala lisica. «Ne, ne, evo glej,« odvrne volk in zleze cel v vrečo. «Kmet, ne vem, kako si mogel zavezati vrečo,« je nadaljevala zopet lisica. «Daj, pokaži mi tudi to.« Kmet je pokazal in zavezal vrečo. «A sedaj mi, dragi kmet, pokaži, kako se mlati žito,« je povzela zopet lisica. Šele sedaj je kmet razumel, kaj je lisica hotela, in je začel tolči po vreči, čim najbolj je mogel. «Obrni še na drugo stran,« je zaklicala lisica. Kmet je ubogal in pri tem udaril tudi lisico po glavi s tako silo, da je na mestu poginila. Da, volk je imel prav: storjene dobrote se pozabljajo. Eno goi/ore, črugo mislijo (Bajka.) Gladen volk je taval okrog in si iskal hrane. Nekoč zvečer je prišel pred hišo koncem vasi in zaslišal dete, ki je plakalo, in mater, ki ga je strašila, govoreč, ako ne umolkne in ne gre leč, da ga bo takej oala {volku. Volk se je razveselil teh besed in 1 čakal, kdaj mu bo ženska dala otroka. nem, me spremlja kesanje in očitanje vesti.« «Sai ni tako hudo! Dušica, preveč si občutljiva. Oreh je izbrisan, jaz sem te odvezal. Bog ti je odoustil. Z njim pa so nama odpuščeni tudi poznejši grehi, zakaj veliko je Usmiljenje nad onimi, ki se ke-sajo...» «To mi je edina tolažba, zato pa vselej obudim kesanje, kakor hitro se greha zavem. Razen tega pa so še drugi občutki, ki mi tajajo občutke ter jih spreminjajo v solze.« «Kakšni razlogi, Katarina?« «Tehtni razlogi, gospod Jakob. Dvanajst let že nisem videla svojega otroka, ki sem ga tebi na ljubo oddala pod izmišljenim imenom neki postarni vdovi, živeči daleč od tukaj. Vzela ga je za svojega kot siroto brez staršev z obljubo, da mu bo skrbna in ljubeča mati. Pomisli, Jakob! Tuja žena postane mati mojemu otroku, jaz pa se mu ne smem predstaviti s pravim imenom.« «Seveda ne in zopet ne! To bi bila sramota za naju ter za vso faro. Boga zahvali, da se stvar ni razkadila v javnost. Koliko sramote morajo danes prenesti nezakonske matere! S prstom kažejo za njimi in za njihovimi otroci, čeravno niso ti ničesar zagrešili in so ravno tako nedolžni kot najimenitnejši zakonski otrok.« «Kaj pa greh, o katerem tolikokrat pri-diguješ, — ta pred Bogom tako ostudni in v tvojih očeh tako poniževalni smrtni greh?« [ Cez nekaj časa se dete umiri, preneha plakati in vpraša mater, ali ga bo res izročila volku. «Ne boj se, dete moje,« odgovori mati, «ako volk pride, ga bomo takoj nabodli na vile.« Ko je volk zaslišal te besede,- ie ves prestrašen zbežal, misleč: «Res je, ženske v tem selu eno govore, a drugo mislijo.* U ljudski šoli Učitelj v šoli nekaj razlaga, pa pokliče' Janezka: «Recimo, Janezek, da tvoj ded tebi daruje...» Janezek ga hitro prekine: «Gospod učitelj, moj ded je že davno umrl.« Učitelj: «To je vseeno, hočem dati samo primer. No, pa recimo, tvoj oče tebi daruje... Janezek ga zopet prekine: «Gospod učitelj, moj oče je že pred nekaj dnevi odpotoval v Ljubljano.« Učitelj: «Ali za Boga, ne prekinjaj me! Recimo, da je bila to tvoja teta..« Kaj mogoče tudi tete nimaš?« Janezek: .«0, teto pa imam, Urša ji je ime.« Učitelj: «No, pa dobro! Recimo, da da-: ruje tebi tvoja teta Urša pet dinarjev. Od teh pet daš materi dva, koliko jih še potem ostane?« «Nič, gospod učitelj.« , Učitelj: «Zakaj nič?« Janezek: «Vi ne poznate moje mamer Ko bi ji dal dva, mi vzame še one tri.« «Izbrisan je, v pozabljivost je pokopam Obleka tvoje neumrjoče duše je oprana v, zakramentu svete pokore; če bi v tem trenutku umrla, bi vsplavala v najvišja nebesa, zakaj devet in devetdeset tercijalk bi moralo odstopiti ter ti pripraviti prostor — toliko! veselje bi zavladalo v nebesih ob tvojem; prihodu.« Katarini so se ponosno zasvetile debele oči. Vsa potolažena se je sklonila proti župniku ter mu je hvaležno poljubila roko. Gospod Jakob ji je vrnil s poljubom na': čelo in njegova desnica se je za nameček' ovila njenega vratu. Tako je navihani Ivan v nekaj minutah več izvedel, kot mu je v enem tednu mogla; povedati vsa župnija. Zadovoljen se je od-; pravil k počitku in drugi dan se je predstavil župniku, češ, da se kesa dogovorjene stave ter ga prosi razveljave. To je storit z namenom, da izbije župniku vsak dvom! na izgubo ter ga prepriča, da bo zmagal na vsej črti. Veselje, ki je zaradi tega kipelo v župnišču, se je razlivalo v yečjih in manjših curkih tudi po okolici. Župnik j- naročil elegantno tiskana vabila z zanimivim sporedom — seveda ni manjkalo tudi slavnostnega govora — in kuharica je skrbela, da so se ta vabila raznesla ne le po domači* ampak tudi po sosednji župniji. Miha, farovški hlapec, je imel s postavljanjem odra velike sitnosti in težave. Nadzorovala ga je Katarina, kateri ni bilo iz^ lepa ustreženo s kakim delom. Povsod, je imela ona odločilno besedo, župnik je moral molčati ter se ji pokoriti. Celo raz prižnice" Kotiček za ugankarje darila za ugankarje-naročnike. 43 daril v knjigah, bi predstavljajo skupno vrednost 4500 kron. — Prvo darilo je vredno 420 kron. Uredništvo «Domovine» razpisuje 43 daril za svoje naročnike, ki bodo pravilno rešili vsaj tri od današnjih ugank; le za prvo darilo le treba rešiti vse. Pogoji so nastopni: a) Rešitve ugank se morajo doposlati z natančnim naslovom pošiljalca najkesneje do 4. novembra, katerega dne se bo vršilo žrebanje za darila. b) V poštev pridejo pri žrebanju samo oni ugankarji - stari naročniki, ki imajo naročnino plačano vsaj do konca oktobra. — Zamudniki, ki se žele udeležiti ugankarske tekme, naj torej takoj poravnajo zaostalo naročnino. Tudi novi naročniki, ki plačajo s prihodnjo številko dalje naročnino vsaj do novega leta, se bodo upoštevali pri žrebanju. Žrebanje se bo vršilo v torek 4. novembra in se bodo potem na naše stroške razposlala vsa darila izžrebancem. — Darila vsebujejo znane priljubljene romane, ki so izšli doslej v «Jutru» in bili izdani v knjigah. Daril je 43, in sicer: I. Lucifer, Hči papeža in Veliki inkvizitor (1 darilo). II. Veliki inkvizitor in Hči papeža (2 darili). III. Ali Lucifer ali Hči papeža — po želji izžrebanega ugankarja (10 daril). je moral oznaniti zanimivo oredstavo, ker j je ona tako hotela. Napočila je tista zaželjena nedelja, o kateri je govorilo mlado in staro ves teden od ranega jutra do poznega večera. Že dopoldne so začeli prihajati tuji gostje. Kmalu so bile razprodane številne vstopnice, še enkrat toliko ljudstva pa je bilo udeleženega po strehah,-oknih in drevesih. Predstava se je pričela. Župnik se je izvrstno naučil slavnostnega govora kakor vsake pridige, katero je pred nastopom dvakrat ali trikrat ponovil Katarini. Tudi kretenj in globokih poudarkov ga je naučila pri vsaki pomenljivi besedi. Ko se je občinstvo naploskalo in nakri-čalo, se je ponovno dvignil zastoj in na oder je stopil prebrisani Ivan, ki bo delal čudeže — tako so si šepetali navzoči v napeti radovednosti. Postavil se je pred sod, ki je ozaljšan z venci in s cvetlicami stal na sredi odra. Katarina je sedela pred odrom na prvem sedežu. Poverila si je nalogo, gledati proizvajalcu pod roko ter opozoriti na vsak nedostatek, ako bi opazila kako sleparstvo. Ob nji je sedel kaplan iz sosednje f~re s povečevalnim steklom, vdelanim v dragoceno držalo. Prekanjeni umetnik se je priklonil občinstvu, ki mu je groniovito odzdravilo. Nato je nastala tišina, nihče se ni upal za-kašljati, kihniti ali treniti z očesom. «Slavno občinstvo!« je zaklical z mogočnim glasom, da so ga čuli tudi udeleženci po strehah in drevesih. — «Pred mano stoji prazen sod, katerega bom. tekom pol ure — najbrž pa že v nekaterih minu- IV. Gusarji (10 daril). V. Blagajna velikega vojvode (10 daril). VI. Prigodbe gospoda Collina (10 daril). Podobna darila nameravamo sedaj večkrat razpisati. Zato opozarjamo naročnike, ki so z naročnino zaestali, da jo nemudoma poravnajo. Pri žrebanju bomo vedno upoštevali le naročnike, ki izvršujejo svoje dolžnosti. rebus. 100 LI 100 - ssk ZEMLJEPISNI DEMANT. a a a a b b d e i j k l 1 m m ° 0 0 r r ! r r r š t 1.) Soglasnik. 2.) Kraj na Dolenjskem 3.) Kraj pri Domžalah. 4.) Mesto na Štajerskem. 5.) Trg v Ljubljani. 6.) Kraj pri Hrastniku. 7.) Soglasnik: Srednja navpična vrsta se glasi enako kakor srednja vodoravna. tali — napolnil s svojimi skromnimi besedami ...» «Bomo videli,» si je mislil župnik za odrom in prav tako je mislila tudi Katarina, dočim se je kaplan z drobnogledom brez kake posebne misli zaničljivo nasmehnil. «Začnimo!» se je navihanee po kratkem odmoru sklonil čez sod, ki mu je poslušno nastavil odprtino. Občinstvo ni nekaj časa opazilo drugega kakor premikanje njegovih usten, nato se je čulo nerazumljivo mrmranje, nakar so z naraščajočim glasom začele padati razločne besede, — sprva kratke in brezpomembne, končno pa zanimive, da jih je ljudstvo požiralo z ušesi, z ustmi ter z očmi. «Katarina, kuharica v župnišču na Grmadi, je ženska, ki nadkriljuje v vsej okolici ves nežni spol,» se je glasilo njegovo zanimivo pripovedovanje. «Njene čudovite zmožnosti so znane daleč naokrog ...» Kuharica se je ponosno dvignila, da se tako pohvaljena pokaže občinstvu, obenem pa je poželjivo škilila na oder v zavesti, da še dolgo ne bo napolnjen sod njenega častihlepja. «Zapisana je v vse mogoče bratovščine, obdarjene s stoletnimi odpustki, šopek si dene na prsi in venec na glavo in belo oblečena stopa v procesiji, četudi je mati nezakonskemu otroku, čigar oče je pravkar piednašal slavnostni govor.« «Molči, pritepenec!» je župnik prihrulii izza odra ter mu je šiloma hotel zamašiti usta z roko. «Nisem še napolnil soda,« se jc izgovarjal. «Dodati mi je, da je tega otroka po-sinovela neka vdova, čije bivališče sc na- uganka. Je deklica vesela, lepo oblečena, ki dan vsak sedmi v poset se pripelja. Ko se nam bliža, zvonovi zazvone. čeprav le pohajkuje, jo zvesto vsi časte. Ta deklica vesela ima sestrici dve in bratce čile štiri. Kako ji je ime? RAČUNSKA ŠALA. Neki oče je imel 5 sinov. Vsak sin je imel 1 sestro. Sinovi so se razkropili po svetu ter nekega di.e zvedeli žalostno vest, da jim je domi umrla ena sestra. Koliko sester jim ie še sedaj ostalo? kako mi je ime? ER ER ER ER ER UGANKA. Je tanka, fina, brez kosti, pri konju vsakem se dobi. Če kljukica se izpusti, pred njo se v kožuh skrije*, ml. haja daleč od tukaj ter da Katarina žc dvanajst let ni videla svojega otroka ...» «Potepuh, baraba, slepar!« se je penil gospod Jakob, škripaje z zobmi. «Kakšno pohujšanje! Krščanske matere, proč z nedolžnimi otročiCi! In ti, mladina, zatisni si ušesa, da ti strup ne zalije ne» pokvarjenega srca!» Kaplan z drobnogledom se je vrgel na oder ter je šiloma hotel odstraniti pohujš-Ijivca. «Zdi se mi, da še vedno nisem napolnil soda,» se je rogal mladi predrznež. «Izgini! Sod je napolnjen,« je zarentačil gospod Jakob. «Tu imaš tistih tisoč goldi-. narjev.» «Res je napolnjen — tako zvrhano je napolnjen, da nobena beseda več ne ostane v njeni,» je trdila Katarina, splezavši na oder. «Morda bi se dalo še potlačiti...» izključeno! Nemogoče! Dokler se namreč ni ničesar slišalo, tako dolgo so besede padale v praznino, ko so postajale razločnejše, takrat se je vsebina že bližala odprtini; kar pa ste nazadnje povedali, to pa sploh ni našlo več prostora ter je steklo iz soda.« Prebrisanec ji je prikimal s tako porogljivim obrazom, da ji je naenkrat vsa sramota udarila iz napetega lica, občinstvo pa se je zagnalo v bučen smeh. Nekateri so ploskali ter rjuli od veselja, drugi so ropotali s stoli, z nogami in s klopmi. Tujec pa je med kričanjem in ropotom pograbil denar s soda, kamor mu ga je položil osramočeni in ponižani župnik, ter jc še tisti večer izginil iz okolice. HMELJ. Svetovni pridelek hmelja se bo letos prilično kril s svetovno potrebo pivovarn. Ker so zaradi slabe lanske letine hmelja tudi vse stare zaloge izčrpane, je verjetno, da letos nikakor cene ne morejo posebno pasti, če že ne bodo zrasle. Zateški hmelj, ki je najboljši na svetu, se prodaja po okroglo 110 Din in še više za kilogram. Naš hmelj seveda v cenah vedno zaostaja za žateškim. Kakor poroča zadnja vest, so cene v Zatcu čvrste. = Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo dne 15. t. m. v devizah: 100 avstrijskih kron za okrog 10 par, 100 italijanskih lir za 310 Din 40 par do 313 Din 40 par, 1 dolar za 70 Din 30 par do 71 Din 30 par, 100 češkoslovaških kron za 210 Din 50 par do 213 Din 50 par, 100 švicarskih frankov za 1366 do 1376 Din. = Proizvodnja sladkorja v letošnji kampanji bo po dosedanji cenitvi znašala v naši državi okrog 11.000 vagonov. Ker se potrebuje za domače potrebe le 6000 vagonov, se bo moglo izvoziti 5000 vagonov v inozemstvo. Proizvodnja sladkorja bo letos po vsem svetu obilna, zato se tudi pričakuje znaten padec cen. = Sestanek za pospeševanje živinoreje. Ministrstvo za poljedelstvo in vode je sklicalo za j., november sestanek živinorejskih strokovnjakov, na katerem se bo razpravljalo o vseh vprašanjih, ki se tičejo živinoreje in edinstvenega zakonskega načrta za pospeševanje živinoreje. Beležke «Domovina» kot glasilo zatiranega, toda naprednega kmeiskega in delavskega stanu bori neustrašeno za njegove pravice, ki mu gredo v demokratični državi. Pač pa vprašamo: Kako se imenuje tista stranka, ki ščiti neizmerna škofovska veleposestva, tropo bankirskih verižnikov in regiment priganjačev po slovenskih farah? To je klerikalna stranka, ki je ravno zadnje mesece na vladi pokazala,' da pozna samo koristi škofov, fajmoštrov, bankirjev m še nekaterih izbranih koritarjev — kmete in delavco pa jc zatajila, oškodovala in ogoljufala. Kmet in delavec, odprita oči ter pljunita na hinavščino, kadar se ti zopet pokažejo klerikalni priganjači kot «zaščit-' niki»! Oni so volkovi v ovčji obleki. Tedenske novosti r+ Kako merijo sirovost. Ako «Domo-vina» prime za uho «Domoljuba» ali njegove tigre, ki so sedeli v vladi in niso izpolnili danih obljub, je po «Domoliubu» to sirovost. Ni to sirovost, pač pa je cDomolju-bov> očitek sirovosti tipična nesramnost klerikalcev, ki hočejo nekako odvračati ljudi od nas s tem, da naše pisanje kar tjavendan brez dokaza imenujejo sirovo. Katoliški menda ta način politične borbe ni, pač pa je klerikalen, kar pomeni tudi zavraten. Tako sirovo kakor »Domoljub* ne znamo pisati. Ali ni to sirovost, ko psuje dr. Žerjava, ko psuje poštenjake le zato, ker niso klerikalci? Ah ni to sirovost, ko pravi, da ie sokolstvo divjaško, čeprav mora dobro vedeti, kako važnega pomena za moralni prerod našega naroda je baš sokolstvo. Če bi bil »Domoljub» pošten, bi moral to priznati kljub temu, da so Sokoli njegovi nasprotniki. Zato pač moramo ponovno ugotoviti, da je pisanje lažnivega in obreidjivega «Domoljuba» zastrupljevanje slovenskega ljudstva. -1- Ne pozabite! Avtonomijo, s katero so klerikalni tigri pred volitvami obljubljali paradiž na zemlji, so zadnje mesece ob vladnem koritu zatajili, kakor so tudi pogoltnili obljube o znižanih davkih in o vračanju fantov iz Maeedonije. Kmeta so pritisnili z zvišanimi davki, sami pa so pobirali ministrske plače. Stroški, ki so jih napravili klerikalni tigri na račun kmetskih in delavskih žuljev s svojim koritarstvom in zavoženo politiko, dosegajo milijone in milijone dinarjev! Če ne prej, ob volitvah pa bomo napravili račun s klerikalnimi zapeljevalci nesrečnega ljudstva! + Volk zopet v ovčji koži. «Domoljub» je o demokratizmu slišal nekaj zvoniti in veže otrobe, da demokrati ščitijo bankirje, veleposestnike in korupcioniste. Ne bomo posebej pobijali te budalosti, ker smo ponosni na priznanja naših čitateljev, da se posebno * Naročnikom - zamudnikom. Pričeli smo ] listu zopet prilagati položnice. Zato nai vsak i naročnik, ki najde v listu položnico, takoj ž i njo vplača na bližnjem poštnem uradu naroč-' nino, ki jo dolguje. Uprava «Domovine». * Grobovi naših vojakov. Ministrstvo za vere je zbralo potrebne podatke o grobovih naših vojakov, ki se nahajajo v inozemstvu. Teh se nahaja v Češkoslovaški 15.000, v Avstriji 7000, v Madžarski 8000, v Italiji 4000, v Franciji in na Korziki 5000, v Grčiji 15.000 in v Afriki okoli 10.000 grobov. Mnogo grobov naših vojakov se nahaja tudi v Bolgariji, Turčiji, Rumuniji, Rusiji in v francoskih kolonijah, a o številu teh še nimamo točnih podatkov. * Izvršilne odredbo k zakonu o zaščiti delavcev. Minister za socialno politiko je podpisal naredbe in pravilnike za izvajanje ;:akona o zaščiti delavcev. K tem uredbam spada: uredba o delovnem času v trgovinskih podjetjih, uredba o delovnem času v obrtnih podjetjih, uredba o odpiranju in zapiranju obratov ter pravilnik o podaljšanju delovnega časa v industrijskih podjetjih. * Sedemdesetletnica goriškega nadškofa Sedeja. V četrtek 9. t m. je praznoval goriški knezoškof dr. Fran Sedej svojo sedemdesetletnico. Jubilantu so bile ob tej priliki izročene številne čestitke. * Nov škof. Za škofa v Skoplju je imenoval papež Slovenca dr. Gnidovca iz misijonske družbe. * Žalni dan vojnih invalidov v Celju. Udru-ženje vojnih invalidov, vdov in sirot kraljevine SHS, podružnica Celje, priredi v nedeljo dne 19. L m. žalni dan za padlimi in umrlimi vojaki ter žrtvami svetovne vojne. Da se pomanjkanju za žrtvami preostalih vsaj nekoliko od-pomore, priredi podružnica istega dne cvetlični dan. * Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl včeraj znani lekarnar in posestnik gosp. Ubald Trn-koczy. — Dalje je umrla v Ljubljani profesorica na ženski realni gimnaziji gdč. Milica Ile-šičeva, hčerka profesorja dr. Ilešiča. Blag jima spomin! " V Ameriki umrli rojaki. V Clevelandu je umrl rojak Tomaž Leveč, star 47 let. Bil je samec, doma od Sv. Ane pri Ložu. — V Forest City je umrla na domu svojih staršev 171etna Marija Pancar. — Dne 17. septembra je preminul v Jolietu v visoki starosti 74 let Janez Težak, doma iz Rosalnic pri Metliki. Zapušča soprogo, štiri sinove in dve hčeri. V Ameriki je bival 34 let. — V Ridgewoodu je umrl v 57. letu starosti Frank Starin, ki je tudi bival že 34 let v Ameriki. Doma je bil iz Ihana pri Domžalah. V Ameriki zapušča ženo in štiri otroke. — Smrtno se je ponesrečil z motornim kolesom v Milwaukee Alojzij Bajec iz Šmarjete na Dolenjskem. V Ameriki zapušča očeta, dve sestri in enega brata. — Pri delu se je istotam smrtno ponesrečil Joe Škof iz Krškega. — V Clevelandu je po dolgi bolezni preminul Matija Petkovšek, star 55 let, doma iz Bevk pri Vrhniki. — V Kenosha je lani povozil avtomobil rojaka Jožefa Kastelica. Od tistega časa dalje je hiral in je meseca avgusta preminul. Doma je bil iz Ilirske Bistrice. — V Boydes-ville je podsula debela plast kamenja Franka Simončiča, ki je bil na mestu mrtev. Zapušča ženo in otroka. Doma je bil iz Št. Jerneja na Dolenjskem. — Za raliom je umrl v Jolietu Janez GaspiČ. Zapušča ženo in devet otrok. — V Cheat Havenu so črnci napadli Janeza Te-kavca. Ustrelili so ga v trebuh in je v dveh urah umrl. Doma je bil iz Begunj pri Cerknici*' — V Glennu je bil v rudniku ubit 551etni Frank Spohek iz Loža na Notranjskem. — V Forest City je umrl 481etni Janez Orehek iz Žeje (fara Dob pri Domžalah). — V Leadville je preminula 371etna Neža Babiž iz Rožendola pri Semiču. Zapušča moža s sedmimi otroci. — Na notranjem vnetju je umrl v Pittsburgu 401etni Janez Uršič. — V Subletu je pri eksploziji v premogovnem rovu našlo smrt 12 slovenskih rudarjev, in sicer so bili to: Janez Pagon, njegov sin Ladislav Pagon, potem Jožef Rakun, Jožef Felicijan, Frank Visočnik, Anton Turk, Jo'?f Borštnar, Anton Rosec, Anton Kralj, Frank Jenko, Jožef Bortjančič, Janez Moškun in Janez Slavernik. Med številnimi žrtvami sta bila tudi dva Slovaka. Rešilo se je v vsem samo 12 rudarjev, med temi Slo-' venec Alojzij Maček. — V Sheboyganu je umrl slovenski gostilničar Andrej Florian. Istotam je preminula najstarejša slovenska rascljenka v tamošnjem kraju Neža Suša, stara 70 let, doma iz Cerovca pri Trebelnem. — Nadalje so umrli v Ameriki nastopni rojaki: v Clevelandu 201etni Rudolf Perušek, v Gormania Anton; Korenčan, v Paw-Paw 471etni Matija Sitar, v Fair Oaks 401etni Marko Švegel, v Pueblo' Frančiška Hribar, v Library 341etni Albin Kovic (iz Kresniških poljan na Dolenjskem), v Chisholmu 681etna Uršula Osbalt, v Chicagu Jožef Zaje. Bodi jim lahka tuja zemlja! * Razne ameriške novice. Roparskina-pad na rojaka. V Clevelandu so napadli rojaka Petra Štefina Slovenci, ki jih je poznal samo na videz. Vzeli so mu denar in nekatere druge stvari. Žalostno je, da se v Ameriki tudi naši rojaki tako daleč izpozabljajo nad rojakom. — Poročila sta se v Steeltonu Ana Bratina in Geršič, v Chisholmu pa Frank Ster-gar in Jennie Lipovec. — U m o r. V Mintonu je Peter Vergolini odpeljal na samoten kraf devetletno Ano Tomažič, jo posilil in zadaviL' Porota je zverinskega morilca spoznala krivega umora. * Težka avtomobilska nesreča. V nedeljo popoldne se je na avtomobilski vožnji smrtno ponesrečil znani ugledni posestnik g. Joško Rajh iz Mote pri Ljutomeru. G. Rajh se je peljal s tovarnarjem g. Martinušičem iz Murske Sobote v avtomobilu čez Apaško kotlino proti Ljutomeru. Med potjo se je avto zaradi hitre vožnje ob enajstih ponoči prevrnil, tako da sta Rajh in Martinušič, ki je sam žofiral, padla na polje. Avto se je prevrnil na Rajha in mu razbil glavo, da je obležal na mestu mrtev. Martinušič pa je dobil le lahke poškodbe. Pokojni Rajh je užival po vsej Štajer« ski velik ugled in je bil znan kot vesten in neumoren gospodarski delavec. Bil je navdušen nnpiednjak in narodnjak in dolga leta ?ta-rosti* ljutomerskega Sokola. Njegov pogreb se je vršil v torek ob ogromni udeležbi občinstva. Slava njegovemu spominu! * Prisrčno pozdrave vsem znancem in prijateljem pošiljamo ob priliki odhoda iz Slovenije v Srbijo slovenski vojaki' iz Maribora: Maks Draksler (Zidani most), Mihael Cverle (Sv. Rupert nad Laškim), Anton Mlačnik (Luče pri Ljubnem) in Janez Zumer (Ljubljana). * Celjski dr. Ogrizek in tarok. Pišejo nam: Začudeno boste pogledali, kaj pomeni ta na- j slov in kakšno zvezo ima. Čitajte torej: Ne- j davno sem imel opravek v nekem trgu Savinj-1 ske doline in sem potem zvečer sedel v neki gostilni, kjer je pri sosednji mizi baš neka vesela četvorica tolkla . Po vsaki končani igri so se čule opazke na Ogrizka. Kaj je to? Prisluhnil sem in ugotovil, da vsakogar, ki izgubi, titulirajo z Ogrizkom. Tudi dr. Ogrizek je izgubil v Celju igro, ko je propadel pri občinskih volitvah kot Slovenec-nosilec liste, ki je bila po večini nemškutar-ska. No, res popularen je postal dr. Ogrizek in žalostno slavo si je nakopal. * Avtomobil je do smrti povozil v vasi Radno pri Sevnici 151etnega dečka Kozinca. Nesrečnik je bil edini sin v vojni padlega posestnika Kozinca iz Orl. * Samomor di;aka. V nedeljo se je ustrelil v Ljubljani dijak 6. razreda realne gimnazije p-«,-,' - ^•»nr rrJora iz Mojstrane. Kaj je mladega dijaka gnalo v smrt, ni znano. Samomori se \ i j ij ni t zadnjem času hudo množe. * Na.deno truplo otroka. Na desnem bregu Save v bližini Kresnic so našli v vodi golo truplo deteta moš! ega spola. Dete je bilo le malo razvito, zaradi česar je domnevati, da je bilo n jeno prezgodaj. Uvedena je preiskava. * Krvav 7ločju podivjanih radlcevcov. V nedeljo se je vršil v Stari Pazovi v Slavoniji shod Radičeve stranke, na katerem je prišlo do spopada z nacionalisti. V prepiru so Radičevci ubili kmeta Kočijaševiča, ki je bil pristaš radikalne stranke. Pod sedanjo vlado so Radi-čevi pretepači vedno predrznejši. * Ra krinkana družba želesniffkih tatov. Novosadska železniška policija je aretirala nekega Ivana Biliča, ki je po vojvodinskih železnicah kradel potnikom denar in blago. Pri zaslišanju je izjavil, da je član organizirane družbe, ki deluje po vsej državi in ima svoj sedež v Zemunu. Na podlagi Biličevih izpovedi je policija aretirala osem članov te družbe. V njih stanovanjih so našli ogromne vsote denarja in drugih ukradenih predmetov. * Zverinska mačeha. V Krčevini pri Mariboru so orožniki odkrili strašno zločinsko početje. V hiši r. Kamenška v Tomšičevem drevoredu je nečloveška mačeha že dolgo *a3i mučila šestletnega dečka, sina poštnega uslužbenca KlojrniVn. Orožnik sain je bil priča strašnega mučenja, kateremu je bil izpostavljen mladi in nedolžni de£pk. Mačeha je otroka zapirala v temno luknjo brez okna med premog, kjer j>» W'Mil .»trote tudi ponoči spati. V lej luknji j« c!tv>k preaičevati na mokrih g. Lb 'loVah od aprila naprej. Topen je bil skomj *H*k dnn in tudi hrana, ki jo je dobival, je b'ta u<;7j»djst«a. Orožnik je podal ovadbo na pri*trtji»« mesto in naloga sodišča je, da podivjano pošteno zašije. * K©pr«*idne ravnanje s puško. Preteklo nedeljo sc jo ieral v Gaberju pri Dobravi dva-najsoeioi Frame Zore * očetovo puško. Deček al vedel, da je puška nabasana. 7ara«Ji neprevidnega ravt-iinja se je ptička sprožila in krogla je zadela njegovo 17letno »esUo v tre- buh, sosedo Marijo Japeljevo, ki je stala v bližini, pa v levo ramo. Težko ranjeno Marijo Zore so prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer je podlegla poškodbi. Pazite na otroke, da ne dobe orožja v roke! * Fantovska bitka pri Pragerskem. Kako napreduje med našim ljudstvom posirovljenje, nam daje žalosten primer poboj, ki se je vršil prošlo nedeljo v Sikolah pri Pragerskem. Stepli so se v gostilni Draškovič med sabo fantje iz Šikol in Stražgonje. Pretepu prvi povod je bilo neko dekle, za katere ljubezen sta se pogajala dva izmed fantov. Pretep se je začel v gostilni in se nadaljeval zunaj s koli, plankami, noži in puškami. Streljalo se je kakor na fronti. Ranjenih je bila cela vrsta fantov. Najteže sta bila prizadeta posestnikova sinova Anton Pepeljak in Franc Lenart iz Šikol, ki sta bila drugo jutro prepeljana v mariborsko bolnico. V celem je moralo šest ranjencev iskati pomoči v bolnicah. Mrtev ni bil nihče, vendar je ta poboj posredno zahteval smrtno žrtev. 551etna kmetica Katarina Peršuh je po pretepu spraševala za sinom. Ko so ji napačno povedali, da je ubit, jo je zadela kap in se je mrtva zgrudila. Njen sin je bil pri pretepu le lahko ranjen. Orožništvo vodi preiskavo in je že več pretepačev aretiralo. * Zverinstvo netakonsko matere. Te dni so orožniki iz Šabca izročili beograjskemu sodišču delavko Gino Matic, ki je izvršila pred nekaj dnevi strašno dejanje. Kot izvoljenka Milana Velisavljeviča je rodila nezakonsko dete moškega spola. Dete ji seveda ni bilo po volji in zato se je brezsrčna mati trudila, da ga čimprej spravi s sveta. Otroka je najprej zadavila in ga nato vrgla v strugo Donave. Voda pa je otroka kmalu vrgla zrpot na kopno in ljubimec nezakonske matere je vrgel nato otroka v neki jarek, kamor so običajno odlagali kosti za pse. Otroka so psi resnično zavohali in ga popolnoma oglodali. Drugi dan so ljudje našli raztresene kosti in dele telesa na dvorišču. Uvedena je bila taknj preiskava in brezsrčna roditelja sta bila aretirana. * Opasna ptifa pod ključem. V Trebnjem je orožništvo prijelo zloglasna tatova, brata Franca 111 Rudolfa Kržolja. UkracHa sta v Litiji dve kolesi in odvedla brejo kravo, ki sta jo pa med potjo blizu Sv. Križa privezala k drevesu in pustila. Tudi eno kolo je dobil oškodovanec nazaj. Sumi se, da sta lopova sodelovala tudi pri vlomu v Lajovčevo trgovino v Litiii, kjer je bilo ukradenega za 50.000 Din blaga. Iz raznih krajev * V Ročicah so imeli v hribih za Donačko goro pri kmetu Rampretu vinsko trgatev. Zvečer potem se je rodbina mirno razgovarjala v hio'., ko je nastal pred hišo neankrat velik hrup. Rampretov zet Josip Fideršek je šel pogledat, kaj to pomeni, toda v 'emi so se ga lotile tri postave z noži in ga težko ranile — Fideršek je lopove spoznal. Bili so celo njegovi sorodniki. Orožništvo jih je are iralo. * Na Spodnjem Berniku pri Cerkljah se je pretekli petek zgodila krvava rodbinska drama. Simon Naglič, ki se je pred par leti vrnil iz Amerike in priaesel s seboj precej denarja, se je kmalu po povratku oženil k precej premožni hiši. S svojo ženo pa ni ž'vel v dobrih adn-«4ajih ter jej je često prožil, da jo bo ustrelil. U*n1n«»j{n dne je ž^na dfl/ila na polju, a mož je imrno pristopil k nj»-j m petkrat ustrelil ni njo ir. »nm >i- re«». 2oaa jo bila taU>j mrtva. Morilca so aretirati. * V Stari Oslici nad Škofjo Loko je umri tamošnji župnik g. Ivan Soukup. Pokojnik je bil rodom Čeh. N. v m. p.! * V Šmartnem ped šmarno goro 3e je v nedeljo zgodila težka nesreča. Neki domači^ je padel z jablane in obležal na mestu mrtev. Zlomil si je tilnik. * V Zapužah pri Dravljah je delavec Alojzij Bečan podiral hraste. Po nesreči je zašel pod deblo, ki ga je pritisnilo čez spodnji del telesa Prepeljali so ga v bolnico. * V Mavčičah je umrla cerkvenikova žena ga. Marija Vrhovnik v 68. letu starosti. N. v m. p.! * V Novem mestu je imenovan za dekana g. Karel Čerin, tamošnji župnik. * Pri Sv. Roku pri Sevnici so se fan je stepli ter je bil neki Medvedšek tako močno ranjen, da je nekaj dni nato umrl. * V Gornji Kungoti je prošlo nedeljo zjutraj izbruhnil požar pri Francu Lebariču, posestniku mlina in žage. Požar se je širil s tako hitrostjo, da je kmalu upepelil ve3 mlin. Škoda je ogromna, a posestnik je bil zavarovan le za malenkostno vsoto denarja. Kako je požar nastal, ni znano. Reševalna dela je opravljalo mariborsko gasilno društvo, ki je prepreč:lo, da požar ni napravli še več materijalne škede. Pri gašenju je vodja mariborskih gasilcev g. Foller padel v vodo in se pri tem lahno poškodoval. Iz demokratske stranke V soboto 18. t. m. se vrši plenarna seja k. o. JDS. ob 8. uri zvečer v Š m a r« ci pri Kamniku. Udeleži se je go« spod dr. Rape. Istega dne se vrši tudi seja k. o. JDS. v Krmelju pri Sent J a n ž u ob pol 8. uri zvečer v gostilni Nišanc. Udeleži.se je delegat iz centrale. V Novem mestu se vrši seja k. o. ob 8. uri zvečer. Udeleži se je g. Fran Majcen. V nedeljo 19. t. m. se vrši plenarna seja k. o. JDS. ob pol 8. uri zjutraj v Vrhpolju pri Moravčah. Ude« leži se je g. dr. Rape. Ob 11. uri istega dne se vrši plenarna seja k. o. JDS. v D o b u pri D o m ž a 1 a h. ob 3. uri po« poldne pa v M e n g š u. Obeh sej se ude« leži g. dr. Rape iz Ljubljane. Istega dne se vrši plenarna seja k. o. JDS. ob pol 10. uri zjutraj v restavraciji ge. Forte v T r b ov 1 j a h. Udeleži se je g. Jug. V Bohinjski Srednji vasi se vrši plenarna seja k. o. JDS. ob 1. uri popol« dne. Udeleži se je okrožni tajnik za ra« dovljiški okraj. VČrnomlju se vrši plenarna seja k. o. JDS. ob pol 14. uri v gostilni g. Šoreicerja. Udeleži se je go» spod Fran Majcen. V Borovnici se vrši plenarna seja k. o. JDS ob pol 8. uri zjutraj. Udeleži se je delegat iz centrala. I« Zveze kulturnih društev V soboto 18. t. m. se vrši predavanje ZKD. pri Sokolu I. v Ljubljani ob 8. uri zvečer naTaboru. Predava g. Zupan« čič Josip o španski inkviziciji. V nedeljo 19. t. m. se vršijo nastopna predavanja: V Š t. Vidu nad Ljub« 1 j a n o predava ob 3. uri popoldne go« spod Anton Likozar o splošnih gospo« darskih vprašanjih našega kmetovilea. VRadomljah predava ob 10. uri do« ooblnc v so'-'o'ski dvorani br. Jcrmona g. prof. Breznik iz zemliepiiji ia zgodo« vine Jugoslavije. V Št. Petru pri Novem mestu predava ob 7. uri zjutraj v gostilni Ivane Šegule g. dr. Josip Kune o reji domače živine. V B e 1 i cerkvi predava ob 3. uri popoldne v gostilni Josipa Zorka g. dr. Josip Kune o prvi pomoči živini v sili. V Draga« tušu predava ob 11. uri dopoldne v šoli g. Fran Črnagoj, nadzornik, o sadjarstvu. iV Aržišah«Kolovratu predava ob 3. uri popoldne v gostilni g. Bregarja g. Josip Zupančič o inkviziciji in njenih ustanoviteljih. Na Bledu predava ob 3. uri popoldne v sokolski dvorani g. pro« fesor dr. Ivan Čadež o našem vesoljstvu. Na Koroški Beli predava ob 9. uri zjutraj g. prof. Fran Jeras: Slike iz nacio« nalne zgodovine in svetovne vojne. V Borovnici predava ob pol 4. popol« dne ga. Jerica Zemljanova o gospodinj« skih vprašanjih. V Preserju pri Borovnici predava ob 7. uri zjutraj v gostilni pri Andreju Petelinu g. rav« natelj Lovro Tepina o prvi pomoči Sivini v sili. Na Vr h n i k i predava ob 3. uri popoldne v sokolski dvorani g. pro« fesor Fran Dolžan o vesoljnem potopu. Bolezen in konec gospe Vlade V Beogradu je gospa Vlada začela hirati. Slaba prebava radičevskih ogrizkov, klerikalni revmatizem in turška kurja očesa so ji začeli postajati v nesrečo. Včasih se Zboljša stanje, pa zopet še huje poslabša, da gospa Vlada trepeče in lahko vsak hip Zdrkne na tla kakor lesena svetnica. Toda Čudno: če njene padarje povprašate, kako je z zdravjem, se vedno pohvalijo: «0, hvala Bogu, vrlo dobro!« Kadar so skupaj na seji, pa berejo recepte, ki se glasijo zelo nepovoljno: iVročina... 39 stopinj, > pulz krvi.., kakor pri golobu, dihanje... naglo. To pa pomeni, da je gospa Vlada že zelo, zelo pri kraju in da vsak hip lahko nastopi katastrofa! Tako pravijo novinarji in štejejo gumbe, koliko dni še ostane pri življenju. Tudi poedini poslanci majejo z glavami. Ampak dr. Korošec se še ni odpovedal in zato se še drži; ko se to zgodi, pa pojde Vlada topla v nebesa. Pravega obvestila o zdravstvenem, Oziroma o bolniškem stanju gospe Vlade ni dobiti. Saj je zmeraj tako, zato ni čudno, da včasih kaka Vlada kar na lepem zmrzne in se objavi samo posmrtni plakat s priporočilom: «Naj počiva v miru!« ' In če bo tudi sedanja Vlada lepega dne Zatisnila kurje oči, nam ne bo preostajalo drugo, kakor da ji samo zaželimo, naj ji bo ljubi Bog pravičen sodnik. Njena smrt ge bo pa objavila, kakor je to že navada: «Tužnim srcem naznanjamo žalujoči ostali, ki so ostali brez korita in državne dote, vsem svojim sorodnikom, znancem, Znankam in preljubim volilcem, da je naša plemenita in radodarna mamica Vlada izpustila svojo dušo v najlepši starosti svojega razkošnega življenja. Zal, nič ni pomagalo, da smo ji zadnje čase umetno vzdrževali dihanje in prebavo, podlegla je sirota udarcem hudobne Opozicije. — Žalujoči ostali: Poslanski klubi vladne večine, liferanti, magnati, direktorji, škofi, veleposestniki, turški begi, židje, kranjski kulukarji in pa odgovorno uredništvo •Domoljuba«, r>: Živali kot pomočniki zločincev Dogodi se često, da se zločinci nosiu-žujejo pri svojem nečednem poslu živali. V prvi vrsti je omeniti tukaj zvestega prijatelja in družabnika človeka, psa. Kot čuvar in branilec domačega ognjišča in svojega gospodarja v boju z zločinstvoin izvršuje svojemu gospodarju usluge tudi kot zločinec. Najenostavnejše je, naučiti psa, da krade meso v mesnicah in trgovinah z živili. Znan je primer, da se je psa posluževal žepar. Kadar si je ta žepar izbral svojo žrtev, je priletel njegov pes kakor slučajno, skočil na žrtev, ki na ta napad ni bila pripravlje n, ter jo podrl na tla. Medtem ko je pes zopet hitro zbežal, je prihitel njegov gospodar ter hotel pomagati napadencu, mu stikal prah z njegove obleke, ga uslužno pretipal in vnrašal, ali ni mogoče ranjen, pri čemer je žrtvi ukradel denarnico, uro ali kaj podobnega. Nato pa se je vljudno in hitro poslovil, preden je okradeni opazil tatvino. Še iznajdliivejši kakor ta žepar je bil neki tihotapec. Ta je imel krasnega Črnega kodra, ki ga je dal gladko ostriči. Tako golo žival je ovil z dragocenimi čipkami ter jo oblekel v nekak suknjič, ki je bil narejen iz kože nekega ravno tako črnega kodra. Skrbno je sešil vse skupaj, tako da je oblečeni koder napravljal popolnoma naravni vtis. Preoblečenega psa, ki je bil v to svrho dobro izučen, je potem pognal preko carinske meje. Četverokraki tihotapec seveda ni vzbudil nikakega suma. Tako je vršil tihotapec svoje posle leta in leta, dokler ni nekdo ovadil tihotapca carinskim uradnikom, ki so dali kodra pri prekoračenju meje ustreliti. • Redkejše kot psi se uporabljajo mačke za pomočnike zločincev. Pred nekaj leti je v New Yorku prevrnila neka mačka petrolejko in povzročila požar. Neki iznajdljivi zločinec je takoj prišel na misel, da to stvar lahko izkoristi za svoj namene. Iz-učeval je mačke v prevračanju petrolejk ter jih prodajal ljudem, ki so si želeli požarov, ne da bi pri tem prišli v spor s kazenskim zakonom in z zavarovalnimi družbami. Ker tak «pouk» živali ni bil baš lahek, je bila tudi cena teh mačk precej visoka: 800 do 1000 dinarjev. Ta kupčija je cvetela tako dolgo, dokler niso zavarovalne družbe zaradi mnogih od mačk prevr-njenih petrolejk začele sumiti ter so najele spretnega detektiva, ki naj bi proučil zadevo. Detektivu je uspelo najti iznajdljivega zločinca, ki so ga seveda takoj zaprli. V nekem drugem primeru se je pojavila pri neki obmjni carinarnici stara ženica z velikim jerbasom, v katerem je imela, kakor je izjavila, mačko z mladiči. In res, ko so jerbas odprli, je bila v njem mačka in njeni mladiči. Ko pa je hotel carinski carinski uradnik eno živalic prijeti, je starka uradnika divje nahrulila. Mož pa se ni dal oplašiti in je ugotovil, da so mačice mrtve in — napolnjene z opijem, katerega je ženica hotela iztihotapiti. Tudi opice izučijo sem in tja za zločinske pomočnike. V veliki londonski trgovini se je pojavil često gospod, ki je le malo nakupoval, toda zato tem več po trgovini postajal in pregledoval. Vsakokrat po njegovem odhodu so prodajalke ugotovile, da je tega ali onega dragocenega predmeta zmanjkalo. Pričeli so mu gledati na prste, ga dali opazovati, a brez uspeha, dokler ni nekega dne neki spretni detektiv prišel na misel, da lopov gotovo ne dela z rokami. Nekega dne, ko se je možak zopet nahajal tesno ob pultu z blagom, je videl detektiv, da se je v žepu njegove suknje nekaj premaknilo. Kmalu sta se pokazala glava in roka male opice, ki je z bliskovito naglico zgrabila neki predmet ter ga skrila v žep. Detektiv je takoj skočil k možaku in ga dal aretirati. Na podoben način je bila odkrua tudi neka druga tatvina. Iz neke v pritličju ležeče sobe je izginil zavoj bankovcev z mize, ki je stala v sredi prostora, in to tekom dveh minut, ko se je lastnk denarja podal v predsobo. Okna so bila sicer radi vročine odprta, toda opremljena z železnimi mrežami; skozi luknjo teh bi mogel vtakniti roko komaj otrok. In ker so bila tudi vrata zaprta, je bila tatvina v resnici velika uganka. A ugotovili so, da je neki mornar imel zelo majhno opico, ki jc bila izučena za tatvine in ki se je mogla z lahkoto pririti skozi mrežo. Na posebno zvit način je ropala v Parizu neka krotilka kač svoje častilce. Ako je komu dovolila kako urico ljubavnega sestanka, se je znala v zaupljivem in prijaznem razgovoru kakor za šalo polastiti njegove denarnice; potem je odprla svojo skrinjico s kačami ter položila denarnico med kače, pozivajoč zasmehljvo svojega čestilca, naj vzame denar proč. Ti njeni vitezi pa navadno niso imeli viteškega poguma, temveč so rajši pustili svoje denarnice. Eden teh čestilcev, ki je prišel ob precejšnjo vsoto, je žensko ovadil, nakar je policija napravila početju zapeljive kače konec. Kaf pravi moški klobuk «Kdor ima klobuk po strani na glavi, ima nekaj v glavi.» Ta stara prislovica se potrjuje po najnovejših dušeslovnih preiskavah, ki jih je objavil londonski zdravnik dr. Kimmins. On misli, da je odkril resnico, da se značaj moškega nikjer jasnejše ne izraža kakor v načinu, kako posadi na glavo klobuk. «Ako nosim svoj klobuk ravno in skrbno nad čelom, izgledam svečano in zamiši' ljeno,« je izjavil dr. Kimmins. «Ako ga pritisnem nekoliko s čela nazaj, ve ves; svet, da sem dobre volje in da sem razpoložen za vsakovrstne šaljivosti. Ako po-^ maknem klobuk na desno stran na uho, nisem nič drugega, kakor brezskrben postopač. Ce pa pomaknem klobuk tudi malo na levo stran, mora vsakdo misliti, da pri meni ni vse v redu.» Te posebnosti, ki jih je omenjeni duše-slovec opažal pri sebi, prenaša ta na sploš-nost' in trdi, da skrbni ali zanikrni elegantni ali malenkostnoskrbnr način nošenja klobuka odkriva mnoge strani in značaja nosilca. «Za nas to odkritje dr. Kimminsa 'ne pomeni nič novega,« izjavljajo londonski klobučarji, ki trde, da so to opažali že davno pred dr. Kimminsom. «Ako pride stranka v mojo trgovino,« pravi eden klobučarjev, «najprej pogledam, kakšen klobuk ima in kako ga nosi, nakar takoj vem, j kakšnega človeka imam pred seboj. Go-! spod, ki nosi fin mehki klobuk, nagnjen' naprej, želi imeti elegantno pokrivalo in I ne sprašuje mnogo po ceni. Gospod pa, ki ima na glavi trd klobuk, skrbno in ravno postavljen, bo zelo natančno povpraševal po ceni in bo predvsem hotel imeti praktično pokrivalo. Možj. ki nosijo klobuke, pomaknjene na levo stran, so najredkejši; to so večinoma čudaki, ki hočejo imeti nekaj posebnega in katerim se prav težko ustreže.» Prva zračna plovba preko Atlantskega oceana V malem nemškem mestu Friedrichshafnu ob Badenskem jezeru se nahaja svetovno-znano gradilišče Zeppelinovih zrakoplovov. Pred vojno je Nemčija izdelovanju teh posvečala veliko važnost, toda med vojno se veliki zrakoplovi niso obnesli. Dve leti pa je tega, kar so začeli nemški listi širiti vest, da Zeppe-linovo gradilišče sestavlja ogromen zrakoplov, ki ga Nemčija mora izdelati za Ameriko na račun vojne odškodnine in ki bo prvič preplul Atlantski ocean. Vesti so se obistinile. Novi zračni orjak je bil sredi septembra dovršen in se je za poskusno vožnjo trikrat dvignil v zrak. V nedeljo pa je končno nastopil svojo dolgo pot iz Friedrichshafna preko oceana in v sredo opoldne srečno dospel v Ameriko. V celoti je torej novi zrakoplov, ki ga predstavlja naša slika, resnično veliko delo moderne tehnike in ne vzbuja zastonj nemškega ponosa. Ko se je v nedeljo zrakoplov odpravljal na odločilno pot, se je zbrala ogromna množica, ki mu je v blaznem navdušenju klicala in mahala za slovo, dokler ji ni izginil v daljavi. Pot je imel srečno. Brezžični brzojavi, ki jih je zrakoplov oddajal vsak hip na vse strani sveta, so se pričakovali z nervoznostjo. V Ameriki se je v mestu Lake-hurstu, kamor je zrakoplov moral dospeti, zbrala stotisočglava množica občudovalcev iz vseh krajev. Proti koncu poti so motorji že precej pešali, moštvu jc zmanjkalo vode. Vendar pa je posadka vzdržala do zadnjega in v Zrakoplov, ki bo odslej v Ameriki nosil znak «Z. R. III., je ogromna zračna ladja. Dolg je 200 metrov, visok pa 31 metrov in lahko v gondolah nosi seboj 46.000 kilogramov prtljage. Prostora pa ima za 30 potnikov, ne vfctevši zaposleno osobje. Gondola ima krasno mejenc kabine z električno razsvetljavo, tudi kuhinja iina električno ognjišče. Na hodnikih gondole se nahajajo velika okna z najčistejšim debelim steklom in nudijo potnikom za časa vožnje ob lepem vremenu krasne razglede. Motorji na bencin lahko razvijajo energijo 2000 konjskih sil, tako da povprečna brzina plovbe iznaša 110 kilometrov na uro. sredo okrog poldneva se je zrakoplov ob nepopisnem navdušenju množice spustil na dolo čeno mesto. S tem je torej bila prvič po zraku pre merjena tisoč- in tisočkilometr. pot iz Nemčije preko Atlantskega oceana do Amerike. Ta slava ostane inženjerju dr. Ekenerju, ki je zrakoplov zgradil in ga vodil. V koliko pa se bodo takšne vrste zrakoplovi v bodoče dali uporabljati za stalni promet med Evropo in Ameriko, bo pokazala šele bodočnost. Mi pa se z njimi ne bomo vozili radi — stroškov. O ženski lepoti Lepota ni le minljiva,-temveč tudi zelo različne cene. Kaka evropska dama, pa najsi tudi pri nas velja za lcpotico, ne more prav ugajati Kitajcu ali zamorcu, kakor tudi evropskim možem ne priraste prav 1 srcu kitajska «Gejša» ali zamorska kraso tica z debelimi ustnicami. V Anarttu velja za lepotico čim manjša žcnica z žolto poltjo, prekitni očmi. črno pobranimi zobmi Jn polizanimi lasmi. Kitajci in Japonci najbolj cenijo male nožice. Zato si tamošnje gospodične že od mladik let vtikajo noge v ozke čevlje, ki jim sčasoma stopala povsem pohabijo. Božanski Manu, ki je Indijcem dal človeške in verske postaye, pa takole opisuje okus svojih sodobnikov glede ženske le-, pote: «Devojka mora hoditi počasi in dostojno kakor slon. To je najdragocenejši in najmikavnejšl čar, ki ga ženin mora iskati pri izbiranju neveste!« Takšno načelo ženske mikavnosti v Indiji velja še danes. Tamošnja narodna pesem celo slavi slona kot vzornika za ves nežni spol. Med mohamedanci v vzhodnih deželah ne najde dopadajenja nobena ženska, ki ni leDO zaokrožena in v vsem počasna. Nekatera zamorska plemena v Afriki pa sploh cenijo debelost in zato se tam ženske re-< dijo, da je strašno. Neki angleški raziskovalec je v Karaguji imel priliko videti tamošnje zamorske princese, ki so g . zaradi svoje debelosti presenetile. Niso že mogle stati pokonci, njune roke in noge pa so predstavljale prave hlode. Zamo-ci smatrajo te debelušaste princese za izredno lepoto in jih predstavljajo kot glavni zaklad svojega vladarja. Raziskovalec je izmeril eno izmed teh lepotic: imela je okrog bokov 1 meter in 66 centimetrov, visoka pa je bila samo 1 m 64 cm. Lepota je, kaksr se vidi, čudno samo-glav pojem. X Debele ženske. V splošnem se čuti vsaka ženska razžaljeno, če ji porečeš, da je debela. Debelost je breme, ki ga nihče rad ne nosi, pa še manj prizna. Znana je stvar, da debele ženske mnogo obetajo, a malo dajo — v ljubezni namreč. Vendar se ženska debelost sem in tja tudi — izplača. Nedavno so ameriški listi pisali o debeli Američanki, ki je prekosila vse rekorde debelosti. Toda Francozom ta ameriški debeli rekord ni dal miru. Iskali so in iskali ter ugotovili, da je neka Francozinja še debelejša. Staro je dotično srečno žensko bitje 41 let in tehta samo 185 kilogramov. Debeluhinja je mati desetero zdravih otrok. Svojo debelost izkorišča tako, da potuje po svetu, se kaže v cirkusih in na sejmih ter pobira denar. Nedavno je sklenila za stalno stopiti v neki cirkus in je že podpisala pogodbo, katere pa na žalost ni mogla izpolniti, ker se ni mogla peljati z vlakom; vsaka vrata v kupejih so ji bila premajhna. Ni ji kazalo končno nič drugega, kakor da si je kupila ogromen voz in se z njim srečno pripeljala na svoje mesto. X Indijanski rokopis. Nedavno je neki misijonar pri indijanskem plemenu Guerrero ob obali Tihega oceana izsledil star indi;an-ski rokopis, ki opisuje prihod Špancev v Mehiko. Misijonar, ki popolnoma obvlada indijanski jezik, je izprosil, da so mu v spremstvu dveh Indijancev dovolili rokopis odnesti v Newyork, kjer so ga učenjaki proučili in nato zopet vrnili Indijancem. Rokopis je pisan na živalski koži in je s'ar nad 400 let. Med mnogimi drobnimi slikami predstavlja ena Indijanca, ki ga trgajo psi. To je potrdilo zgodovinskega dejstva, da je španski osvoje-valec Pedro de Albadore v svoji krvoločnosti dal Indijance v Mehiki preganjati z razbes-nelimi psi. Najdeni indijanski rokopis bo o odkritju Mehike pojasnil še mnoge stvari, ki jih doslej vemo samo iz potvorjenih španskih virov. Vre iia poka (Dopis z dežele.) Službena pot me je vodila proti Rado; hovi vasi. Na postaji so kmetje oddajali krompir' v tovorne vagone ter se po kon; čanem delu podali v bližnje gostilne. Tu« di jaz sem šel za njimi ter poslušal razgo; vore, ki so med drugim zelo živahno obravnavali poslanca Kremžarja in klero; muslimansko vlado, kateri so možje brali prav čedne levite. Med drugim je pravil neki mož, da je poslanec Kremžar še kot kandidat pred zadnjimi skupščinskimi volitvami na svojem volilnem shodu v Sobračah primerjal našo državo kravi, ki ima go* bec v Sloveniji in vime v Beogradu, kate; ro molzejo srbski vladodržci, ki nas v zahvalo s svojimi rogovi večkrat pobu* hajo. Pri teh besedah ga hitro prekine drugi kmet z umestnim medklicem: kakor nas sedaj naši klerikalci z davki, o kate; rih so trdili, da jih bodo znižali. Ta med; klic je napravil med navzočimi dobro razpoloženje za nadaljnjo debato. Vsi so v pogovorih ostro obsojali današnji re« žim ter zatrjevali, da klerikalnih poslan; cev in agitatorjev ne bodo več poslušali, ampak se jih otresli ob prvi jim dani priliki... Naših fantov še ni iz Macedo; nije, avtonomijo so prodali in navili davke, sedli so na ministrske stolčke, o agrarni reformi ni ne duha ne sluha, «Domoljub» le slepari itd., sem slišal od navzočih v gostilni. Od nove vlade imajo dobiček le kleri; kalni ministri, poslanci in agitatorji, ki vlečejo mastne dijete za brezdelje. Naš župnik v S. ima še vedno najlepše in največje posestvo v fari, vrhu tega pobira še visoko bero, a ga ni Kremžarja, da bi dvignil glas za ubogo delovno ljudstvo. Povsod, skozi vso pot od Temnice do Št. Vida sem slišal enake pritožbe. Po; vsod najostreje obsdjajo današnji režim. Klerikalna gospoda izgublja tla med kmečkim ljudstvom. Ravno isto so govorili delr.vei, ki so zaposleni na žagi klerikalnega oprode P., ki izplačuje še danes nekaterim delav; cem le po 30 Din plače za enajsturno delo v tovarni. Iz vsega tega sem se prepričal, da je klerikalna ljubezen do bližnjega povsod enaka in da v klerikalnih vrstah hudo vre in poka. Naš kmet in delavec odpirata oči in spoznavata hinavščino in lopov; ščino klerikalnih obljubkarjev. ŽENSTVO DALJNEGA VZHODA. ^Vsakdanja dolžnost omožene žene je, sprejeti svojega soproga s prijaznimi pogledi in ljubeznivimi besedami, kadar se vrne domov. Žena mora možu vedno pripravljati veselje. Kadar mu pomaga pri njegovem delu, ga mora točno ubogati ter se mora izogibati vsakemu prepiru in pričkanju. Ako mu ugovarja, sme to storiti samo na miren in ponižen način. Nesporazum med soprogovo materjo in njeno snaho ima v večini primerov svoj izvor v neubogljivosti in v zanemarjenju dolžnosti snahe.:> Ti stavki, ki zelo čudno zvenijo moderni Evropejki, se nahajajo v šolski knjigi, ki je v rabi v japonskih dekliških šolah. Ti nazori se jako malo strinjajo s tem, kar želi današnja žena na daljnem vzhodu doseči zase in za svoje tovarišice, pokazujejo pa, kako težko je v Orientu priboriti zmago idejam za samostojnost in svobodo žene. Zaradi tega je žensko gibanje na daljnem vzhodu šele v prvih povojih, čeprav se o njem že mnogo piše in govori. Neka Angležinja, ki je živela dolgo časa na Kitajskem in na Japonskem, piše o tem: STARA EGIPTOVSKA LEPOTILA IN DIŠAVE. Gotovo je nekoliko drzno govoriti o lepo-tilnih sredstvih, ki so pred več tisoč leti vršila svojo svrho, kajti mumija (nerazpadlo posušeno telo), katere usnjata koža krije pre-perele kosti, nam ne more več povedati, s kakšnimi snovmi je nekoč lepoiičila kožo svojega telesa. A recepti vseh teh lepotilnih sredstev in dišav? Njihovi sestavljalci, staro-egiptovski svečeniki, so bili dovolj premeteni, da jih niso izdajali svojim sodobnikom, kaj šele poznejšim rodovom. Pisali so svoje recepte na stene svojih strogo pred zunanjim svetom zavarovanih delavnic in ko so te delavnice tekom časa razpadle, že dolgo ni nihče več mislil na skrivnosti, ki jih vsebujejo. Toda o finih pomožnih sredstvih moderne znanosti premeteni svečeniki še niso slutili ničesar. In tako se sedaj s pomočjo drobnogleda in kemične analize (razločenja sestavin) dožene marsikaj in se tako tudi mumiji izvabljajo skrivnosti njenih nekdanjih lepotilnih sredstev. Izgotavljanje lepotilnih sredstev in prijetno dišečih esenc je bilo pri starih Egipčanih izključno v rokah svečenikov. Ti so često kakšen posebno težavni recept preizx kuševali mesece in mesece, toda zato je potem iznajdba nesla lepe denarje, posebno ker je tudi v Grčiji in v Rimu veljalo za imenitno, da so dobavljali svoje parieme iz Egipta. Potreba po lepotilnih sredstvih je bila takrat prav za prav že precej velika; posebno čudno se glasi, da so mrtvi potrebovali teh sredstev skoro več nego živi; kajti balzamiranje je zahtevalo ogromne količine najdražjih esenc. Neštevilno parfimiranih olj so upotrebovali za masažo telesa; prijetno dišeče lasne vode, s katerimi so si po kopanju polivali glave, deh eče pomade za nego rok, a imeli so tudi dišeče kroglice za usta. Kot sobna dišava so služila raznovrstna kadila. Ali pa so bile te dišave tudi po našem okusu? Kemične analize so nas poučile o njihovi sestavi. Kakor je podoba, so najpri-ljubljenejše dišave starih Egipčanov bile mešanice, katerih vonj je močno spominjal na kadilo. Obstojale so v glavnem iz zemeljske smole, storaksa (dehteče gumijeve smole), neke še sedaj v parfimerijski fabrikaciji zelo rabljene fine smole, dalje iz mire, terpentina, asfalta, palmovega soka, mozga tamarinde (vzhodno-indijskih dateijev) ter končno iz sestavin močno dehtečih cvetlic. Lahko si torej predstavljamo, da so bile močne in aroma-tične vse dišave, s katerimi so se stari Egipčani tako radi obdajali. Spoznavanje in praženje kave. Ali je kava dobra, spoznamo najbolje, ako vržemo nekoliko zrn v kozarec, napolnjen s čisto vodo. Če padejo zrna na dno, je to dokaz, da je kava dobra in zrela, če plavajo povrhu, pomeni, da zrna niso zrela. Pri tej priliki se lahko tudi prepričamo, ali je kava barvana. Barvana kava ima neprijeten duh in je lahko škodljiva. Zato se priporoča, da vsako kavo pred pra-žcnjem operete, potem pa posušite in šele nato! pražite. Pri praženju je treba zelo paziti, da se ne opraži preveč ali pa prehitro. Med pra« ženjem moramo večkrat vzeti kavo z ognja, jo mešati in pustiti, da se malo ohladi. Ko postanejo zrnja svetlorjava, je kava opražena. Preveč kave naenkrat nikdar ne opraži, ker se izdiši. Iz istega vzroka je priporočljivo, da jo vsakokrat zmeljete le toliko, kolikor jo: ravno rabite. Pranje mesa in zelenjave. Kadar perete meso in zelenjavo, morate vedno paziti, da se jedila ne nahajajo predolgo v vodi, ker izvleče voda iz njih najboljše redilne snovi. Voda, ki ima veliko apnenca v sebi, pa povzroča pri dolgem namakanju tudi to, da postanejo jedila bolj trda. Lep za les in steklo. Raztopi klej v gorki vodi, da postane tekoč, kakor ga rabijo mizarji. Razgretemu primešaj presejanega pepela, da se zgosti. S takim klejem pomaži les in steklo ali les in kamen, ki se stisneta in čez nekaj časa tako sprimeta, da ju moreš le z veliko silo razdvojiti. Prevleka za les, da ne gnije. Za prevleko lesenih ograj, desk, sten itd. se priporoča naslednja zmes: Vzame se nekoliko dobrega, svežega cementa, ki se z mlekom na gladki kamniti plošči dobro premeša. Zmes mora biti tako gosta, kakor je navadna oljnata barva. Les, ki se hoče s to zmesjo prevleči, mora biti raskav in ne gladek. Ta zmes, ki jo namažemo s čopičem dvakrat ali trikrat, varuje les gnitja in tudi ognja. Da les ne razpoka. Da les, ki se rabi za kolesa, ročice i. dr. ne razpoka ali se ne krivi, ga namakaj kakih osem dni v slani vodi. Tak les prenese solnčno Vročino in tudi vlažnost. Za smeh in kratek čas Sestrica in bratec. Janezek je nekoč zelo žalosten tožil svoji sestrici: «Ah. Nežika. ti imaš tako vebke oči. jaz pa tako majhne.» Nežika: «Nikar ne žaluj. Janezek, zato pa imaš ti večja ušesa.* Ta pa laze. Potnik: «A!i poznate Janeza Poklju-1 karja v Žabji vasi?» Kmet: «Pa še kako! Poznal sem ga že, ko je še njegov oče v sami srajčki po vasi skakal.» Dolgo čakanje. Gost: «Halo, natakar, kako dolgo bom pa še čakal na polovico ocvrtega piščanca?* Natakar: «Dokler še ne pride kak gost, ki bo naročil drugo p lovico!* Gost: akovrs'no perilo n« najnižji ceni Io pri konfokoiliki Fantastičen roman T VI. dolih. Cena Din 45'—, vezano Din 55'—, po pošti Dia 2"— vež. FEREAL CUENDAS : Veliki inkirizitop Zgodovinski roman iz dobo španske inkvizieije. Cona Din 30'—, po pošti Din 2'— ved. EIARRY SHEFF: -*»*- Hči papeža Zgodovinski roman, ki popisuje krvoločnost in neuravno življenje papeža Aleksandra VI., njegovega sina Cezarja in hčerke Luk reci je Borgije. Broširano Din 30' —, veiano Din 36"—, po pošti Din 2 — ved. CLAUDES FARUERE: Guaap ji Zgodovinski roman iz življenja morskih ropsr-jov t XVII. b tole tja. Cena Oin 20-—, po pošti Dm 2 — več. FR. HELLER: Blagajna velikega vojvode Roman. Ceua Din lo'—, po pošti Din 2 — reč. FR. HELLER: Prigode gospoda CoHina Šaljiv detektivski roman iz velikega svet*. Cena Din 10 —, po pošti Din 2 — več. Knjige se naročajo pri upravnSstvu „Jutra" v Ljubljani, Preieraova ulica 64. g—M^—HBBM—— Miklošičeva Najcenejšo strešno hritje! Združene opekarne, d. d. v Ljubljani prej V IDI C-KNEZ, tovarne na Viču in LSrdu is