v POROCILO O DELU DELOVNE S UPINE ZA PRIPRAVO ZA ONA O GEODETS I DEJAVNOSTI Gojmir Mlakar Geodetska uprava občin Celje in Laško, Celje Prispelo za objavo: 85.1991 Izvleček V prispevku je podano poročilo o delu delovne skupine za pripravo tez "Geodetskega zakona". Podana so izlwdi§ča, ki so bila pri tem upoštevana, in problemi, ki so se pojavljali. V prilogi je poleg okvirnih izhodišč objavljen tudi predlog najpomembnejših novosti, ki se nanašajo na evidenco zemljiškega katastra. Ključne besede: geodezija, organizac,jski vidik, zakonski osnutek, Slovenija Abstract The article presenls tlw report of tlw working group for lhe preparat ion of the Geodetic Acl. Enclosed are along with the skelet on slarling points also suggeslions of the most imporlanl novelties, referring to //ze evidence of tlw land cadastre. Key words: geodesy, organi2alional aspect, draft, Slovenia UVOD Na razgovoru, ki ga je 18.12.1990 organizirala Republiška geodetska uprava (RGU) o bodoči organizaciji geodetske službe, organizaciji izvajanja geodetskih del, pridobivanju sredstev zanje, kar naj bi dobilo ustrezno mesto v novi geodetski zakonodaji, je predlagala ustanovitev posameznih delovnih skupin, sestavljenih iz geodetskih strokovnjakov (predstavniki geodetskih delovnih organizacij, geodetskih upravnih organov, republiškega in občinskih, in Zveze geodetov Slovenije - ZGS). Skupine naj bi delovale pri RGU-ju, njihova naloga pa naj bi bila priprava čim kvalitetnejšega Zakona o geodetski dejavnosti in priprava potrebnih izvršilnih predpisov. Delovna skupina za pripravo zakona naj bi ob pripravi zakonskih določil izdelala tudi koncep! izvršilnih predpisov ler predlagala člane delovnih skupin za pripravo le-lch. cl članov delovne skupine so predlagali udeleženci posveta, ki ga je organiziral RG U 12.12.1990, in sicer: Rafka Bohaka, Vinka Petriča in Gojmirja Mlakarja, delovne organizacije so svoje predstavnike predlagale kasneje, direktor RGU je 8.1.1991 imenoval delovno skupino za pripravo tez zakona o dejavnosti geodetske službe v sestavi: Gojmir Mlakar, Rafko Bohak, Vinko Petrič, Miroslav Črnivec, Franjo Vuk, Janez Goršič, S!anko Pristovnik in Slanko Majcen. Svoje predstavnike je predlagal !udi ZGS, direk!or RGU je Geodetski vestnik 35 (1991) l potem v skupino vključil še Aniona Prosena, Pavleta Kneza in Pavleta Zupančiča kot predstavnika ZGS-ja ter Petra Šivica kot predstavnika FAGG-ja, iz delovne skupine pa je kot člana umaknil predstavnika RGU-ja Stanka Majcna in Stanka Pristovnika. V aktu o imenovanju je omenjeno, da v delovni skupini sodeluje Stanko Majcen in po potrebi !udi drugi strokovnjaki RGU-ja. Delovna skupina seje prvič sestala 18.1.1991 in predlagala za vodjo Gojmirja Mlakarja, ki je na naslednji seji predložil okvirni program dela delovne skupine, ki so ga člani sprejeli. V njem je podrobneje opredeljena njena osnovna naloga, podana so izhodišča za delo in terminski plan aktivnosti. IZHODIŠČA ZA DELO DELOVNE SKUPINE er gre pri pripravi zakona za dejavnost, ki ključno vpliva na geodetsko službo in stroko, za njeno mesto v družbi, za status in družbeni ugled vsakega geodeta, naj navedba izhodišč, ki so bila v večji ali manjši meri upoštevana pri delu delovne skupine, služi presoji o njihovi ustreznosti in popolnosti. Javna razprava bo lahko izhodišča dopolnila in upoštevala !udi nekatera nova, ki smo jih morda prezrli. P. os vet, ki ga je 15.3.1990 organiziral ZGS na Brdu pri Kranju, je dal izhodišča za pripravo koncepta razvoja geodetske dejavnosti v Sloveniji (PRILOGA 1). Razvojni strategiji geodetske dejavnosti je bil posvečen tudi lanskoletni geodetski dan, zlasti prispevka Tomaža Banovca in Stanka Majcna. Po dogovoru v delovni skupini so posamezni člani pripravili dodatna gradiva, ki so služila bodisi kot okvirna izhodišča ali pa so pomagala pri rešitvi posameznih ožjih problemov. Med temi naj posebej omenim prispevek M. Črnivca - Analiza stanja geodetskih evidenc z oceno njihove vrednosti, ukrepi za izboljšanje stanja ter opredeljeno prioriteto, ter prispevek F. Vuka, ki je s sodelavci opravil kritično analizo tez zakona z dne 16.1.1991. Probleme smo skušali reševati globalno in ne le ocenjevati ter spreminjati, v tezah predlagane, člene. Delovna skupina je proučila tudi pripombe s predhodne javne razprave (v kolikor te niso bile zajete v tezah), tako tiste, ki so jih poslali organi geodetske službe kot tudi pripombe republiških organov, ki so povezani z geodetsko službo. Izkušnje iz razvitih evropskih dežel, ki naj bi !udi dobile svoje mesto v naši novi zakonodaji, smo v delovni skupini spoznali s proučitvijo avstrijskih geodetskih predpisov (te smo imeli na razpolago v prevodu), predpisov, ki veljajo v Švici (za to državo imamo tudi opis geodetske dejavnosti, ki nam ga je poslal tam zaposleni kolega F. Koncilja), nekatera gradiva pa so nam omogočila spoznati tudi posamezne geodetske rešitve v Franciji, Nemčiji in Italiji (kataster stavb). Geodetsko dejavnost v Švici smo spoznali tudi nekateri člani delovne skupine in predstavniki RGU-ja ob obisku v tej državi. NAČIN DELA DELOVNE SKUPINE Delovni skupini so pri zakonskem urejanju nekaterih področij pomagali strokovnjaki, ki ta področja poznajo ali so zanje pristojni na svojem delovnem mestu. Področje mrež geodetskih točk, določila v zvezi s koordinatnim sistemom, geoidom oziroma elipsoidom so opredelili dr. Vodopivec, M. Jenko, F. Černe, I. Štupar in M. Črnivec, pri razpravi o določilih za zemljiški kataster je sodeloval T. Lesar, pri razpravi o katastru stavb N. Gorkič in L. Koman-Perenič ter pri razpravi o registru prostorskih enot, imenovanju in Geodetski vestnik 35 (l 991) 1 1 označevanju naselij, ulic in stavb ter določanju hišnih številk B. Lipej. Glede katastra zgradb (stavb?) smo v delovni skupini menili, da je za njegovo uzakonitev oziroma opredelitev namena, vsebine, načina vodenja in povezave z drugimi evidencami, potrebna ustrezna študija, izdelava modela in njegov preizkus v praksi, posebej še, ker tudi reši Ive v svetu ne ustrezajo opredeljenim namenom. Ker podrobna proučitev problema katastra stavb terja daljši čas, je delovna skupina dopustila možnost, da se njegova ureditev izvede v posebnem zakonu. Za posamezne rešitve bi morali dobiti mnenje uporabnikov geodetskih evidenc. Od pristojnih republiških organov bi morali dobiti rešitve, ki se dolgoročno načrtujejo na področju davkov (zemljišča in stavbe), na področju evidentiranja pravic na zemljiščih in stavbah ter vlogi zemljiške knjige, zemljiškega katastra in katastra stavb pri tem. Za bodočo organizacijo geodetske službe in vsebino evidenc, ki jih vodi, so pomembne tudi spremembe, ki se načrtujejo na področju urejanja in varovanja prostora. Za opredelitev katastrskih kultur in drugih vrst rabe v zemljiškem katastru ter zamenjavo sistema katastrske klasifikacije s sistemom bonitiranjaje poleg davčne in planerske službe pomembno tudi stališče kine1ijcev in gozdarjev. Delovni skupini je zaradi pomanjkanja časa, morda pa tudi zaradi premajhne agresivnosti, uspelo navezati stike le z Republiškim sekretariatom za pravosodje in upravo, kjer je bil izpostavljen problem povezave zemljiškega katastra, načrtovanega katastra stavb in zemljiške knjige ter nujnost njenega avtomatiziranja in z Republiškim sekretariatom za finance, kjer smo proučevali možnosti za stalne vire financiranja programov geodetskih del, ter bili seznanjeni z nekaterimi značilnostmi novega davčnega sistema. V tem času pa so imeli predstavniki RGU-ja tudi več daljših razgovorov na Republiškem sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora. Rezultat teh razgovorov v predlaganih zakonskih rešitvah je v uzakonitvi geodetske zbornice in razširitev tudi na področje ti. inženirske geodezije. ZGS je skupaj z Izvršnim svetom Skupščine občine Celje načrtoval organizacijo "okrogle mize", na kateri bi z odgovornimi predstavniki republiških upravnih organov (po možnosti ministri) skupaj opredelili mesto geodetske službe v novonastajajoči slovenski državi. Tudi rezultati le razprave naj bi pripomogli k boljšim zakonskim rešitvam. Zaradi drugih aktualnih nalog, s katerimi so angažirani predstavniki republiške vlade, načrtovanega razgovora v tem času ni bilo mogoče organizirati, verjetno pa bi bil tak razgovor tudi preuranjen, saj ne bi bilo smotrno ob tej priložnosti reševati morebitnih različnih pogledov na razvoj geodetske službe, stroke in geodetskih evidenc, ki smo jim v geodetskih krogih še vedno priča. Delovna skupina je celotno gradivo, ki naj bo obdelano v novem "Geodetskem zakonu" (ime je predlagal minister Jazbinšek), proučila in predlagala rešitve na devetih sejah, od katerih sta bili dve dvodnevni. Na osnovi skupno sprejetih izhodišč so nekateri člani prevzeli zadolžitev za dokončno oblikovanje posameznih poglavij, in sicer: M. Črnivec - geodetske mreže, načrti in karte z gradivi daljinskega zaznavanja in državna meja, organizacija izvedbe in financiranja geodetskih evidenc republiškega pomena R. Bohak: register prostorskih enot s posebnimi nalogami G. Mlakar: zemljiški kataster V. Petrič: splošne določbe, geodetska prostorska dokumentacija F. Vuk: geodetske evidence lokalnega pomena. Geodetski vestnik 35 (1991) 1 Omenjeni člani delovne skupine naj bi za navedena področja pripravili tudi utemeljitve za rešitve, ki se razlikujejo od rešitev, ki jih je v tezah predlagal RGU. Področja, ki niso navedena (kataster stavb, geodetska zbornica, geodetske storitve), je delovna skupina, potem ko so njeni člani sprejeli svoja stališča, prepustila v dokončno oblikovanje predstavnikom RGU-ja. V delu skupine so enakovredno sodelovali tisti člani, ki so bili prvotno imenovani - tudi predstavnika RGU-ja - kot naknadno, po drugi seji, dodatno imenovani. Kljub nasprotovanju direktorja RGU-ja smo se vsi ostali strinjali, da ni razloga, za drugačen status predstavnikov RGU-ja. Tudi predsedstvo ZGS meni, da ni smotrno pripravljati zakona po dveh poteh. ZGS nima namena pripraviti zakona, ki bi bil <-!lternativa zakonu RGU-ja. Stališče direktorja RGU-ja je še toliko manj razumljivo, če upoštevamo, da je v aktu o imenovanju rečeno, da gre za delovno skupino pri RGU- ju. NADALJNJE DELO elo skupine ni končano. Gradivo, ki ga je pripravila, bo RGU uredil v nove teze zakona z nekaterimi spremembami in dopolnitvami, zalo je dogovorjeno (v delovni skupini in v predsedstvu ZGS-ja, da bo delovna skupina nove teze zakona ponovno pregledala in se o njih opredelila. Predsedstvo ZGS-ja je predlagalo, da bi pred predajo predloga za izdajo zakona z njegovim osnutkom, geodetska društva organizirala krajšo razpravo. Ta naj bi pomagala rešiti preostale dileme. elovni skupini je tudi naloženo, da sodeluje pri pripravi podzakonskih predpisov, pri čemer naj bi skupaj z RGU-jem napravila analizo obstoječih in ugotovila, katere terjajo nove zakonske rešitve. Na osnovi analize naj se napravi podroben načrt podzakonskih predpisov in okvirno opredeli njihova vsebina. Realno naj se oceni izdelava, angažirajo usrrezni strokovnjaki ter zagotovijo potrebna sredstva. Pomembna je tudi priprava kvalitetne obrazložitve predloga za izdajo zakona. Znano je, da se večina poslancev v republiški skupščini odloča na njeni osnovi, saj za detajlno prebiranje posameznih členov običajno nimajo časa. Prav bi bilo, da zalo delovna skupina sodeluje pri pripravi obrazložitve zakona, v katerem so navedeni razlogi za izdajo, izhodišča, na katerih slonijo zakonske opredelitve ter kratek in razumljiv opis njegove vsebine. ZAKLJUČEK enim, daje delovna skupina že zdaj opravila pomembno nalogo, pri čemer je večino njenih članov vodila zavesi, da s svojim delom prispevajo k ureditvi geodetske dejavnosti. ki naj v novi slovenski državi najde ustrezno mesto, z realizacijo kar najboljših zakonskih določil pa pripomore k razvoju mlade države in njeni enakovredni vključitvi v evropske tokove. Vprašanje paje, če morda ne zamujamo priložnosti, da bi ob pripravi zakona naredili korak v bodočnost Korak, s katerim bi presegli dosedanje gledanje na posamezne geodetske evidence, namesto njih bi definirali prostorske informacijske sisteme, ki bi sloneli na dogovorjenih modelih podatkov. Z njihovo kombinirano uporabo, ki jo omogočajo moderne tehnologije avtomatskega vodenja, bi lahko na sodoben način zadovoljili najrazličnejše uporabnike. Žal za take rešitve ni realnih možnosti, saj terjajo Geodetski vestnik 35 (1991) l profesionalen pristop, sodelovanje širokega kroga strokovnjakov (ne samo geodetov), neprimerno več časa in veliko denarja. Za ilustracijo naj bo podatek iz Švice, kjer s projektom RA V (reforma uradne izmere) skušajo uresničiti opisane cilje. Pri izdelavi projekta, za katerega pripravljajo tudi ustrezno zakonsko osnovo, dela sedem vrhunskih strokovnjakov, ki pri tem sodelujejo še s tridesetimi specialisti za različna področja. Za izdelavo projekta in nastavitev informacijskega sistema, ki bo slonel na njegovih izsledkih, namenjajo 3 500 000 000 CHF, seveda za daljše obdobje - 20 do 30 let Ker gradivo za nove leze zakona še ni v celoti urejeno, je priloga članka le obrazložitev novosti v zemljiškem katastru (PRILOGA 2), saj ocenjujem, da gre za pomembnejši del dejavnosti geodetske službe. PRILOGA 1 IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO KONCEPTA RAZVOJA GEODETSKE DEJAVNOSTI OPREDELITEV VLOGE GEODETSKE ZAGOTAVLJANJE POTREBNJ!{ DEJAVNOST/V SLOVENSKI DRUŽBI INFORMACIJ O PROSTORU ZA: - urejanje pravnih stanj na nepremičninah - obdavčevanje v zvezi z nepremičnirwmi - upral'ijanje s prostorom - vrednotenje nepremičnin - komunalno urejanje - prostorsko ( urbanistično) planiranje - projektiranje - ekološko sanacijo - drn}?e,Jasno opredeljene namene STRATEŠKI CILJI ZA URESNIČITEV VZPOSTAVITEV PRIMERNEGA OPREDELJENEVWGE PROSTORSKEGA!NFORMACJJSKEGA SISTEMA, v katerega so vključeni podatki sedanjih evidenc geodetske službe in dOQovorieni novi podaJki, zlasti podatki: - zemljiškeJ