Dopisi. Iz Čadrama. (Naše društvo.) Napragu novega leta se apomiajamo radi tega, kar aam preteklega za prihodajoat ostaja ia to je gotovo vsako hvalevredao delovauje ia pri Bas je med drugiai aajimeaitaejši aapredek društva za pozidaaje aove farae cerkve. Novega leta 1388 se aam je aazaaujalo, da ima to društvo 1130 društveaikov ia 7410 gld. gotoviae v dosego svojega aameaa. Število društveaikov je letos aarastlo za 76, imetje aaše pa zaaša zdaj 9800 gld., ki je po večeBi med tukajŠDJimi Iaataiki aa obresti vložeao. okoli 2000 gld pa ima v državaih papirjib, ki aam dajejo po 5 °/o ia ia 175 gld. aam je še le s pismom zagotovljeaih. Udova j g. Fraaceta Kuaaj, katerega smo 3. aeptembra pr. 1. pokopali, obljubila je kmalu po aovem letu aašeaiu društvu v imeau rajaega avojega moža 500 gld. plačati ia ker o reaaicoljubaosti gospe Alojzije Kuaaj ae dvomimo, bo aaše druatvo kmalu uad IO.OoO n. atelo. Imeaovaaa dobrotaica še s svojim otrokom vred ko 2. žeaa rajaega aiti petiake vsega premožeaja Be dobi, oatalo pa dobita siaa gg. Fraace kot aasledaik v Oplotaici ia zdraviloslovec Ferdiaaad. Od ajiju se pričakuje, da bota tudi za rajBim očetom kaj storila, kajti ako bogati domačib. Baprav ae bodo podpirali, kdo bi jim potem ua aoge pomagal'? — V oziru aa to. da je predstojaiku aašega društva ae posrečilo veliko tujih. dobrotaikov pridobiti, da so društvu priatopili, kakor dornači mil. g. kaezoškof, potem mil, g. Strossmayer, dr. Baner, priaca Erast ia Robert Wiadischgratz, vlč. g. duh. svetovalec ia župaik Aatoa Dvoršek, ki je društvu dal dve državai arečki 1. 1S60, ki ao zdaj vredai 280 gld. ia se je tako skazal, kakor aekdajai blagi soaed, rojea aa starodavBem Htiaji ia še vee drugih dobrotaikov posebao duhovakega ataau, ki so aam za vsem v tem letu darovali 766 gld. 14 kr., za kar ajim še eakrat rečemo: Bog vrai tiaočkrat; torej je to leto srečno. Med domačimi pažalibože imamo še veliko takib, ki aočejo zapopasti aameaa aašega društva, ki ravao v tem obatoji. da bi vaak ud vsako leto po moči v blagajaico vlagal ia če tudi le 52 kr., bi veadar druatvo vsako leto zdatao aapredovalo. Letos smo priali sicer za več kakor 2000 gld. uaprej, pa brez blagib tujih dobrotaikov ia predstojaika darii, bi ae aam to ae bilo posrečilo, kajti aekateri domačiai še v 4 letih aiao beliča darovali, drugi so eakrat ali 2krat kaj malega vložili ia zdaj meaijo. da je že doata. Najredaejši aaši dobrotaiki ao delavci v steklarai kaeza Hugo "VViadischgratza, ki vsako leto z g. vodjem zložijo okoli 50 gld. Največ aam škoduje mlačaost ia aespozaaaje ljudi, ki uočejo zaatopiti, da krasna žapuijska cerkev služi Bogu pa tudi vsem župljaaom v čast, poaebuo ouim, ki so jo poatavili ia še v pozaih rodovib glasao ozaaajuje ajih radodarnost ia pobožaost. Tudi premalo zaupaaje v samega sebe aam aaaprotuje. Eai pravijo: Bog ve, bom li kedaj videl aovo cerkev? Meada aikoli, ia zakaj bi tedaj kaj za-ajo dal! Ne pa da bi rekli: vaak začetek je težek, pa prišli amo da-si z veliko težavo, do 10.000 gld. Zdaj si bode društvo že dober ud z obrestmi, le uaprej ia v kratkem se bo delo začelo; zato aas tuji ia domači dobrotaiki aikar ae zapustite ! Od Kanine gore pri Konjicah. (Nekaj o cerkveaib podobah.) Radoatai ia blagodejai občutki so mi aapolajevali srce, ko aem aa avojih potovaajih po Štajarakib ia Kraajskih pokrajiaah ogledoval maogoštevilaa božja avetiača. Poaebao se sme poaašati Kraujska — čeravao materijalao ubožaejša od Štajarske — z veličastaimi ia prekraaaimi cerkvami, zlasti pa atolaica aloveaska, bela Ljubljaaa. Človek lahko tukaj vidi živ dokaz, da Sloveaca še ai okužil uovodobBi liberalai duh aveta; zakaj, kjer eakrat zamrje vera ia aravao življeaje, tam tudi ae ljubijo več ,,lepote božje hiše". Našel sem pa tudi tu pa tam kako zapuščeuo ia zaaemarjeao cerkev, v kateri bi lahko par košev pajčeviae ia druge aesaage ualožil; a podobe aem opazil v maogib cerkvab tako aerodae ia aeprimerae, da bi veliko bolj sodile za v peč, kakor pa za cerkveai kiač, ker ao v aečast Bogu, župljaaom pa aa sramoto. Kar zadeva aedostojae cerkveae podobe, sem aašel aajveč aeroduoati v aeki podružaiški cerkvi, katera atoji aa prijazaeai griču z lepim razgledom Ba vse atraai. V velikem oltarji atoji ravao taka podoba ali kip cerkveae patroue sv. U. . . v tančico oblečeaa, kakor bi videl prav aašopirjeao, aališpaBO ia razuzdauo kmečko ^frajlico" s prevzetuiBi ia Bičemuraim obrazom.*) Človek bi si labko mialil, da je prišel v tempelj bogiaje Veaere. Res, aevolja se me je lotila, ko aeBi videl v božji hiši tako aedostojao. z gizdavo obleko aašemljeao podobo. Pa tudi drugi kipi aageljev ia svetaikov se tako aerodao ia kislo držijo, da bi človek kar bežal iz cerkve. Izvedel sem, da vlč. g. župaik bi biii radi, zlasti podobo v velikem oltarji odatraaili. pa župljaai uiso tega dopuatili. Zalibog, da priproato ljudstvo aimaokusa ali mu pa pojema, kakošaje bi morale biti cerkveae alike ali podobe. Po mojem priproatem maenji bi morale biti cer- *) Obleka, podobna naši, v obče ni za podoba svetnikov. Ured. kveae podobe, bodi-si slika ali kip, brez vsega posvetaega, nepotrebaega lišpa, v poaižaem, veadar dcstojaem oblačilu, s pobožaim ia vzvišeaim obrazom, da bodo vsaj aekoliko sličae oaim osebam, katere predstavljajo. Ko bi bili svetaiki živeli aa zemlji v gizdavem iu aičemuraem oblačilu, katero kaže ošabaost ia aapub človeški, ae bili bi pač svetuiki poatali. Eaako se mi zdi veliko lepše ia dostojao, ako ee augelji obrazujejo v oblačilih. kakor pa goli, ker to ai ravao prijetao za oči. Dalje je obžalovati, da ae zelo malo Bajde takih avetib razpel križaaega Izveličarja, v katerib bi bilo v reaaici izražeao pravo trpljeaje Kristueovo: ajegove grozae bolečiae ia mukepolaa amrt. Zatorej ai gotovo veliko zaslug pridobijo isti dušai paatirji, kateri aeprimerae podobe iz cerkve odstraaijo ia s takimi aadomeatijo, katere človeka zbujajo k pobožaoati ia so v reaaici pravi kinč ia lepota božje hiše. Potrebao je pa tudi cerkveaike čeatokrat opozoriti aa to, da večkrat lepo oaaažijo ae saaio tlak, marveč tudi cerkveae steae, alike ia kipe aa oltarjib, ia sploh vse cerkveao lepoti<-je, da bo ,,zuaaj ia zaotraj" vse čiato ia auažao. Saj še človeško bivališče se vsaki daa oaaaži, a Vaegaaiogočai vladar aebes iu zemlje, aajveča lepota in veličaastvo, bi pa aaj staaoval v borai ia zaprašeai božji biši? Ali bi ae bilo to strašno žaIjeaje Božje? — Pa zadoati! Marsikateri častiti bralec ,,S1. G." morebiti o tej stvari drugače sodi; a pomislimo, da vsak človek aa svetu ima svoje posebae aazore in mislim, da aikakor ae škoduje, ako se ti javao izražajo, da so le pošteai, pravico ia reaaicoljubai ter dostojai. D. Iz Gotovelj. (Cerkveaa popravila.) Naša župaija obatoji, kakor zgodoviaa kaže, že preko šest sto let. A dasiravao šteje komaj aeat do sedem sto duš, se veadar za popravilo ia olepaaaje župaijske. kakor tudi podružue cerkve prav maogo stori, kar Baj dragi čitatelj ,,Slov. Gosp " aam iz Basledajih vrstic razvidi. Ker bi se pa dopis, ako vse od kraja aavedemo, maogo preobširil, molčimo o davao preteklem, ter začaemo z letom 1875. Tedaj aamreč ao aaš 5. g. župaik poklicali alavaega rezbarja ia zlatarja iz Celja, da je v župaijaki ia podružai cerkvi stare že eiato oprašeae altarje preaovil ia kar je trebalo, aovo dostavil. Leta 1882 ao aam aaročili aa Duaaji aovo kraaao aebo, a 1. 1884 veličastao veliko zastavo ia vee drugih reči, kakor: cerkveae svetilaice. ogriajalo itd. Pa že 1. 1883 aam je g. F. Naraks iz Arjevasi aove, milo doaeče, v jako okuaaem alogu seatavljeae orglje izdelal ia v župaijsko cerkev postavil. Zdaj je pao vse v redu, boš mialil dragi čitatelj, a zelo ai se varal. Cerkveaa okaa ia stoli so skoraj že dali alovo; zatoraj je bilo pač skrbeti za aove ia res, že 1. 1384 je bil ves lea, pod vodatvom g. župaika ia izkušeaia cerkveaih ključarjev, aakupljea, izžagaa ter v sušilo zložea; da ao že tako leta 1886 iz hrastovega lesa, z razaobai-vnimi Sipami vložeaa okaa bila gotova. Ia laai, t. j. 1. 1888 poaašamo se laako že z aovimi prav ličao izdelaaimi cerkveaimi stoli. A še več, tudi za dušni blagor se je muogo storilo. L. 1883 so nam č. g. župaik priredili aepozabljivi sv. misijoa ia 1. 1886 sv. eksercicije, katere so vodili čč. oo. Lazariati od sv. Jožefa, av. miaijoa pa čč. oo. Jezuitje od sv. Aadreja aa Koroškem. To so tedaj aaša glavaa cerkvena popravila, katere so pa č. g. župaik vse tako vredili. da je župljaae prav aialo, ali večkrat celo aič atalo, za kar amo jim vedao iz srca hvaležai. Iz aašib slovenskih prs pa se izvija: ,,Bog aam jih obrani še muoga leta". Samo aekaj je. ki še aekaj žrtve potrebuje, sredaji zvoa (kateri je iz aekdaaje luteraaske cerkve aa Golčab v aaš zvoaik bil prestavljea) ae vjema se z večjim ia maajšim, zatoraj ako bočemo še barmouičao zvoaeaje imeti, treba bo zopet aekaj malega vsakemu dati, da se aovi zvoa aaroči. C. g. župaik so že svoje maeaje o tem izrekli, a aeka "trmaata avojeglavaostu se temu protivi, le-to bojo pa gotovo pametaejai popravili, potrebao avoto aabrali, da se aov zvoa aaroči. ki aam bo v lepej harmoaiji z ostalima ozaaajal veaelje ia žalost ter aas spremljal do hladae gomile.