PomerLki o stovenskem pis an ji. vni. V. Iskati — ali je povsod znan ta glagol? T. Kar vem, je v navadi le bolj pri zahodnjili Slovanih, zlasti med Slovenci; iskati sveta, pomoči, denarjev na posodo; iskati se (einander suchen, gesucht \verden); pri lovcih iskati t. j. slediti; — iskati gem. suclien, stsl. ogerskosloven. verlangen, quaerere, petere, daher išterc, gem. šterc, der da etwas verlangt, der Bettler — pravi Murko; obiskati, poiskati preiskati i. t. d. V čpskem je jiskati ali jiskati samo še v pomenii: komu v hlave vši! U. V tem je tudi med Slovenci naj navadniši: poisči mi poisči — pravijo oče materi ali mati hčeri — , tako me glava serbi! T. V serbskem pompni a) petere (verlangen) in b) quaprere (suchen), sicer pišpjo raji tražiti, pitati, starati se i. t. d.; iskati ali biskati koga (Ipgere pediculos); morebiti bi se rps tudi v slovenskem dalo Iočiti a) notranje djanje (petere, studere, verlangen, zu erlangen streben), pa b) vnanje (cjuaerere, suchpn, aufsuchen) ? U. Kako je v staroslovenskpm? T. Iskati (iskii et ištil, išteši, raro iskajii, iskaješi) česo quaerere; perscrutari; izco fris. ahd. eiscon nhd. heischen lit. jeskoti let. cskat e scr. i - piše Miklosič. V. Ali ima staroslovensčina tudi glagol obiskati (besuchen)? T. V tem pomenu ne; ima le obiskati t. j. scrutari; langere, palpare. Tudi drugi Slovani tega nimajo, obiskati jini je posetiti, poseštati; naš glag. obiskati je narejen po nemškem besuchen. Prav piše o tem Metelko: ,,posetiti, iterativ posečati (poseščati) heisst besuchen auch noch im Russisclien (vergl. šetatij. Wir sagen: bolnika obiskati, der Kroat: bolnika pohoditi, der Serbe: bolnika oblaziti. Wer driickt sich richtiger aus ? — So weichen wir von einander ab, \vo wir den alten Ausdruck verloren haben". IX. U. S l e d i t i, si djal, se glasi lovcem iskati (suchen), in pes, ki zna dobro slediti (Spiirhund), se zove v rusovskem iščejka t. j. iskač, česki slednik ali slidnik, čes. polj. serb. tudi vižel, vižle — vižleta (vid. Cigalp). Ker je ta glagol tolikanj imeniten za naše časnikarje, pa se ga nekaj časa skorej ogibajo, pompniva se torej o njegovi pravi rabi nekoliko. T. Res se ga ogibajo novičarji posebno od 1. 1858, karje ))ilo brati v Glasniku: »V razgovoru zastran pravilne rabe doveršivnih in nedoveršivnih glagolov, ki so ga Novice ne sila davno raznesle po slovGnskem svctu, Mlo je na široko razloženo, da kakor se dovoršivni glag-oli v naznanivniku (fndk-ativ) sedanjega časa ne prilegajo pravemu sedanjeinu času, tako tudi scdanje-časni naznanivnik nedoveršiviiih glago- lov ne služi za naznambo prihodnjega časa. Temu pravilu nasproti slovenski časniki radi svoje veče sostavke prekrajajo z opombo »dalje sledi« (continuatio sequitur), »konec sledi« (finis sequitur). Kdor se derži pravega pomena teh besedic, mora liste preobračati iii prebirati, da bi našel, kje nek tiči ta sledeči (sequens, non secuturus) drugi konec sostavka, ali na zadnje se prepriča, da v resnici ne sledi, ampak da menda še le bode sledil. Bolje bi bilo tedaj reči: »na dalje drugikrat, na dalje prihodnjič, drugikrat kaj več, dalje prido, ali (k večemu) bo sledilo«. Tako nahajamo v Slovenskeni Eomarju pniv: »drugo lcto na dalje«. K temu ima spodej opombico: Nemcu služi »Fortsetzung folgt« fur »wird folgen«, kakor se pravi: »Der Vater folgt dirbinnen drei Tagen nach« namesto — »wird folgen«. Nemec pa govori tako, zato ker nima glagolov veršivnih in doveršivnih, kakor Slovenec«. (M. C.) Koj v naslednjem listu se bere: »V zadnjom »Glasniku« je bil opomnil gospod M. C., da naši časniki napek tergajo sostavke z opombami: »dalje sledi« in da to ni prav. Jaz tudi ravno tako sodim; le toliko bi še pristavil, da je slovenskim pisateljem glagol: »slediti« verstnik glagolu: »terjati«, ker v obeh enako radi nemčujejo«. »Slediti«, kolikor je meni znano, pri nas nema druzega pomena, kakor: »spuren«, pa ne »folgen«. Samo besedice: »poslednji, poslednjič, naposled, (naslednji)«, imajo nekoliko v sebi tiste misli, ki je v nemškem glagolu: »folgen«. Tedaj ni prav: »koze so se vernile, kamor jim J. ni mogel vedno slediti«; t. j. wohin ihnen J. nicht immer folgen konnte«. Keči bi se imelo: »kamor J. iii mogel vselej za njimi«. Dalje beremo: »reče in pade pred kupcom na tla, in midva slediva njegovemu izgledu« — wir zwei folgten soinem Beispiele. Slovenski bi bilo: »pade pred kupcom na tla, midva pa ravno tako». (P. Levstik.) In str. 619 je tole: Slediti. Zastran »dalje sledi« naj povem še to, da neki kmet, ki je pervič bral neke slovenske novice, ni umel, kaj je to: »dalje sledl« — očitno znameuje, da to ni prav po naše, čeravno ste obe besedi domači«. 17. In po vsem tem še ti vedno pisariš: 9dalje sledi, konec sledi!" Ali ne veš, da se to pravi: vozu narodne omike kolesa zavirati ? In če se godi to na zelenem drevesu , kaj se bode godilo ondaj — na drugem? T. Godi sp res na zelenem drevesu — Slovanom sploh, da se jim voz narodne omike zavira, in da se tudi v tem le malo vjemajo. Tako pišejo p. hrov. serb.: dalje — konac, dalje drugiput, dalje če sliediti ali sliedit če dalje, konac sliedi ali ee sliediti; rus. daljše bude, prodolženie, do sledujuščago XTr. 2; slovašk. dokončenie, pokračovanie ali pokračovanje nasleduje; čes. pokračovani (krak — korak t. j. Fortschreitung, Fortsetzung) in dokončeni; serb. ali vendsk. prihodnje skončenje; sloven. dalje sledi, nasleduje, pride i. t. d. U. Iz vsega tega je viditi, da «e drugiin Slovanom nič bolje ne godi. — Kaj mi torej svetuješ, in kaj misliš storiti v prihodnje ti, da ne bom ,,tepen s starim kopitom" jaz, in da tebi ne poreko, da ti maba ,,kita" do križa?! T. XTočem preiskovati, ali je vse res, kar sva brala poprej, ali ne; to pa rečpm, da pomcni glagol b 1 e d i t i (sledovali, na-po-sledovati) 1) v staroslovenskem a) invpstigare, b) sequi (sledovanije consecutio, po sledovanju ordine, sled' vestigiuin, i. t. d. v' sled, iti — hortiti v' ali po sledu sequi — Mikl.); 2) tudi v druzih slovanskih jezikih; 3) ravno tako v novoslovenskem (sled, a ali u Spur, Folge; nasledovaii komu in koga — Metelko; komu, koga in za kom — Murko v pomenu spiiren, folgen, naclifolgpn, nachahmerf); 4) da smo zložno napredovaje tudi Slovenci nekterim besedam vsled novih reči pomen razširili; 5) da iz bistva doveršnih in nedoveršnih glagolov sledi, da gre po vseh časih in naklonih terpeče, nedoveršeno djanje ali stanje (jaz rečem: tudi pisanje) sploh z nedoveršnimi glagoli dopovedovati — Janežič §. 387; in če vse to nič ne zda, povem naposled 6) da na -i v ,,dalje ali konec sledi" naglaska ne devam, ter rabim glagol slediti v prav slovenskem in sicer ožjem pomenu (spiiren, suchen). Ali torej nemčujem ali slovenčujeni? V. 0 ti zeleno drevo — kaj ti poveš?! Torej — kakor pes zajca sledi ali lesico, in gre po sledu ali za sledom, tako bravec ali, če raji slišiš, čitatelj moj! sledi dalje spis ali sostavek, ki te mika, v tej ali drugi knjigi, v tem ali prihodnjcm, naslednjem in poslednjem listu, dokler ga dobiš dalje ali konec sam, kakor pes zajca, lesico ali celo medveda! — Ker je tedaj a) velevnik ali velevni naklon že po svojem bistvu prihodnjega pomena , ker se ima djanje, ki ga veleva, še le zgoditi ali dopolniti, in b), ker se nemški ,,inan" tolikrat lahko sloveni z drugo edinjo osebo, in c) ker nam oblika 2. osebe služi (udi za 1. in 3., ondaj — o človek! bodi si kterikoli (jaz, ti ali on), sledi po pisniu, po časniku ali po bukvah dalje, sledi konec, kakor sledi pes zajca, in novičarji in časnikarji slovpnski, nikar sr ne anajte pisati ili tiskati kadar koli je treba: ,,dalje — konec, dalje ali konec sledi ali sledi dalje — konec"!