Mubljana, sobota 28. maja 1955
XXI-	&tev.	123
Gl*AVNl tN ODGOVORNI
OREDNIK
SlKKOVKC 0RK,A ORBDotskj OD BOH
Utt
<1«n razen Cena u dinar}«*
cjOu&L$£sCu
immsma. m^sm* a
PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRU2ITE SE!
L IZDAJA
»LJODSKA PRAVICA« USTANOVLJENA S. OKTOBRA UM » MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE EZHA-JAUA KOT 14-DNEVNIK EN TEDNIK OD OSVOBODITVE DO L JUL. 1961 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK // OD l. JUNIJA 1SSS IZHAJA ▼ REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO*
OBISK SOVJETSKIH DRŽAVNIKOV V BEOGRADU
DRŽAVNIŠKI RAZGOVORI NA TOPČIDERU
skopali sovražniki ljudstva, zavrženi plačanci imperializma, ki so se skrivaj vtihotapili v vrste na*e Partije.
Globoko smo prepričani, da je doba poslabšanja naših odnosov da-
ktalfšfii? deDgaciji ie ba v četrtek prirejen slovesen sprejem na zemunskem Razgovori so se pričeli včeraj zjutraj, popoldne so se nadaljevali
ffrad^rinT<^'’~ 27\rnaia- Včeraj popoldne je prispela v Beo-»odstvnm r~fxvn*ški obisk delegacija Sovjetske zveze pod prvenn „ , ČLana. Prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR in državnik etaria CK KP SZ Nikite Hruščeva. Sovjetske repubiii-o >r^ *Prejeli na zemunskem letališču predsednik je imel	** drUffi naii državni voditelji. Na letališču „ooa j
delepaciia l-- Hruičev Pozdravni govor po radiu. Sovjetska	leč za nami. Z naše strani smo pri-
Je sinoči nhi.i Sf le nastan'la v Starem dvoru na Dedinju,	pravi jeni storiti vse, kar je potreb-
Davi .	predsednika	republike	v Belem dvoru,
grob NP~e sovietska državna delegacija položila venec na 0robovitiane?a ?unaKa na Avali. Uro pozneje je bila na Dria.«>°SW0^X^itel^fr Beograda. na novem pokopališču.
Bttcijo ..	nx	Tazgovori med	jugoslovansko in sovjetsko dele-
Popoldv*	Se	e*‘	J0,30	v Gardnem domu na Topčideru.
^egaciin^^ ^dvljevali. Zvečer ob 20,30 se je sovjetska taUhn ude\e~ila svečane predstave Baranoviievega baleta Pravljica« v Narodnem gledališču na Trgu republike.
•Bonskem letališču	so prispeli predsednik	sovjetske
, R ele«aciji s„	• .	,	.	, .,	vlade Nikolaj Bulganm, prvi na-
e°?ra<lu nH	■.	e zvezc	je l>il	mestnik predsednika vlade Anastas
ik?'if<a	»muna Jen. svečan sPre'	Mikojan, glavni urednik	»Pravde«
£*Meu *° ** in CK KP SZ Sepilov, namest-swPredsednika 7, a rePubllke> nlk zunanjega ministra Gromiko in Ro ? Edva,r,j e ^nega izvršnega namestnik ministra za zunanjo tr-t>koviči prw, 'Y J’ Aleksander govino Kumikin. tii	, ^“Pščine v ”,k„Zvezne *jud"	Predsednik republike	in drugi
za osa. PlJade, držav-	naši državni voditelji so	pozdravili
“On«. 1	£4	Zlina	’	j	   ‘-----------  r
pred5eH uJ€ zadeve Koia	sovjetsko delegacijo, vojaška godba	lovnega	ljudstva.
D:n* Srbije Petardi ljudske ^up-	je intonirala sovjetsko in jugosio-	| Zvesta naukom	ustanovitelja	So-
Pflcar (at- iu t'lrnbolič, Bosne	vansko himno in sovjetski delegati	vjetske	države Vladimira	Iljiča
>J?'**! in	.	Lazar	®° Pregledali častni gardni bataljon	!
VrJa je prisnBi S1- ^°vJe*ska dele-	na letališču. Nato je predsednik de-
ob 17. uri. Razen.....................
no, da odstranimo vse ovire, ki so na poti k popolni normalizaciji odnosov med našima državama, k utrditvi prijateljskih odnosov med našimi narodi.
V sedanjem časa, ko to že doseženi nekateri uspehi u normaliza-j ciji naših odnosov, izraža sovjetska delegacija prepričanje, da bodo sedanja pogajanja privedla do razvoja in utrditve političnega, gospodarskega in kulturnega sodelovanja med našimi narodi. Za tako sodelovanje so vsi pogoji: stoletno zgodovinsko prijateljstvo med narodi naših držav, slavne tradicije revolucionarnih gibanj, potrebna gospodarska osnova ter skupni ideali v borbi za mirni procvit in srečo de-
Predsednik republike Tito In vodja sovjetske državniške delegacije Ntkfta Hroščev na poti z zemunskega letališča v Stari dvor na Dedinja
:acij« Nikite
Izjav
legacije Nikita Hruščev govoril Hruščeva, pozdrav po radiu. Dejal je:
a Nikite Hruščeva
dragi tovori- bri odnosi skaljeni.
aSi,r0c'e ««	L“‘	mea našlm* državama in našima
J»9o,lZfl S ,e Partijama. Pozneje pa ,0 bili ti do-T ow'e> drQ9i tovarr bri odnosi
Lenina gradi vlada Sovjetske zveze svoje odnose z dragimi državami, velikimi in malimi, na načelih miroljubne koeksistence držav, na načelih enakopravnosti, nevmešavar ter spoštovanja suverenosti in nacionalne neodvisnosti, na načelih nenapadanja in priznavanja teritorialne nedotakljivosti drugih držav. Upamo, da se bodo odnosi med
tev, da bo prispevala k atrditvi I splošnega miru.
Prezidij Vrhovnega sovjeta ZSSR, vlada Sovjetske zveze in CK KP
Moskovski tisk o obisku
Moskva, 27. maja. (Tanjug).
ZSSR so sklenili poslati našo dele- [	,	...	.......
gadjo, da z vami bratsko prouči Vsl moskovska &smta pnobčuje-
psa dozorela vprašanja.
jo vesti o odhoda sovjetske delegacije iz Moskve in njenem pri-Kot predstavniki KP SZ, partije,	hodu v Beograd.	Na	prvih	stra-
ki jo je ustvaril veliki Lenin, želi-	neh priobčujejo	v	celoti	tudi
mo, da bi tadi med našima partija-	govor vodje sovjetske delegacije
ma prišlo do medsebojnega zaupa-	Hruščeva.
nja. Najtrdnejše zveze se ustvarjajo j Razen tega priobčujejo »Mo-med narodi tistih držav, kjer imajo! akovska Pravda«, »Komsomolska vodilno moč partije, katerih delo j Pravda«, »Izvestija«, »Trod« in sloni na nauku marksizma-leniniz
V ^ianil
našima državama še nadalje razvi- ma. Partije, ki jih vodi marksistič-1 | jmi na teh načelih za blaginjo naših no-leninistični nauk, uresničujejo
Vabilo na obisk v SZ
. r	,	.	j	' l "	----- nu iciumsiicm nnuK, uresničujejo vUllllU IIU UD19K V Da
Prezidija vrhovnega znndiln in ndlnf	r*	**	^	na*	v' 0 nov ogromen prispe- popolno medsebojno razumevanje ] '
KP zs ZS&R, Dlade zss £ godilo, in odločno zavračamo osel ort k popuščanju mednarodne mr zato, ker je borba za koristi delav-' Beograd, 27. maja (Jugopres).
‘S	sovietsiean	Hud.	Vrhovni sorjet .ZSSR je povabil
i* »Urini u '°°ia ,u H dell.^Zdraoli‘
sovjetskega ljud ' am vas ktr
l',l iU0o?la£’"e '’udi glavnega me- j ottk * mesta Beograda in *iSooiei*lanaHt?e Ju0°*lavije. tl deieir, delegacija je prišla v -j* W ‘kopno z jugo-
, Poti z* „ adno delegacijo določiti!1	rc,zvoj	in	utrdi.
našitn l,tl>a ter >odelovanja
F°am naie
n	borbi za napre-
’*a ublažitev mednarodne 0qt*iosk trditev splošnega miru O Prodov. re9o brn?*,ih dežel družijo vezi u Sa prijateljstva in blZnikr>rn proti ‘kupnim so-‘odrl 0 />ri7«rte//*<»0 in bor-m °?anje sta se posebno c rbi prol težkimi izkušnjami v trn o (Q‘ fašističnim zavojeval-rf-, ^*e ... ,ru9e svetovne vojne.
S l„:t00l'tsk 'Pr,
>'Uh
o ljudstvo je v hu-
t"*lja, ^Hkim sočustvovanjem n^^loonr, ,.rojsko borbo svojih tflij ■ S h bratov s komunisti J hrablt 'l U{e9a ,rca Pozdrav-,tSncosoohLj,	ene P°d'’'9e na-
le^aršnf ^ vojske pod vod-tn 0ffnr> f Tita. Naši narodi bo-Pri	v	spominu, da so
\ya1du iug°slovanski in
%
: .	.,;i
x-v Š-'
»Pravda« izvlečke iz čianfcov beograjskih časnikov v zvezi z da> žavniSfcuni razgovori v Beogradu. »Pravda« priobčuje posebno poročilo svojih dopisnikov Zukova in Majevskega z naslovom »Veliki dan v Beogradu«, v katerem je govora o sprejemu sovjetska delegacije.
General Dovas v Sarajevu
Sarajevo, 27. maja (Tanjug). Načelnik grikega generalnega
štaba armijski general Konst&n-tinos Dovas in njegovo spremstvo so bili včeraj v Sarajevu.
ijevu.
ilpod-
delegacijo Ljudske skupščine v | Spremljala sta jih genera fl Sovjetsko zvezo na obisk in je polkovnik Ljubo Vučkovič in ge-izrazil upanje, da bo ta obisk neralmajor Brana Barjaktarovič.
Grška delegacija je obiskala po-
da bo ta obisk
upanje,
prispeval k nadaljnjemu zbolj-
šanju prijateljskih stikov med obema deželama. Zvezna ljudska
cupšči
>iska.
... V® na naj bi določila čas
Titova zahvala Nehruju in U Nuju
Beograd, 27. maja (Tanjug). ; Predsednik republike Tito je po-: slal indijskemu ministrskemu 1 predsedniku g. Nehruju naslednjo brzojavko: »Toplo se Vam zahvaljujem za čestitke in želje, ki ste mi jih poslali ob mojem rojstnem dnevu. Uporabljam to priložnost, da izrazim svoje najboljše želje Vam in prijateljski Indiji«.
Zahvala, ki jo je poslal predsedniku Burmanske unije dr. Ba
veljnika sarajevske vojaške vojne oblasti generalpodpolkovnika Veljka Kovačeviča.
Danes popoldne je general s člani svojega spremstva obiskal šolski center v Sarajevu. Z grško delegacijo sta bila tudi načelnik generalštaba JLA in njegovo spremstvo. Prisostvovali so izvedbi taktične vaje. Zatem je generalmajor Jovan Vukotič priredil generalu Dovasu in njegovemu spremstvu na čast slovesno kosilo.
Nastopni obisk veleposlanika Vufa
Beograd, 27. maja (T&njuri. Izredni veleposlanik LR Kitajske
Pred grobom Neznanega junaka na Avali: od leve proti desni: Anastas Mikojan, Nikolaj Bul-ganin, Sepilov, Kumikin, Gromiko in Nikita Hruštev
sraniKu tsurmansKe urine ctr. Ba 1 v„ oj,,	u.i	s	7-	,
s«, sssArss ffSžSfifiSrs
stelT^Uijob"moČ^tke’ u ! SV°ia Po^lastilna p^i Slovel
nem dnevu. Hkrati želim iSti I dr^vniT/n^ *° pris06tT°V,a,i Vaši ekscelenci in prijateljskemu i
tisto, kar se je nakopičilo v tem ob-
*laai*ikunf' skuPn° prizadejali \ dob ju. Z naše strani štejemo v to oin s,°vanlarCe ter osoob°dili to \ nedvomno izzivalno vlogo, ki so jo
0,/eo v° meSt° hitlerjevskih | v odnosih med Jugoslavijo in ZSSR odnose
petosti, k ohranitvi in utrditvi sploš- skega razreda, delovnih kmetov,
nega miru na svetu.
T ežnja Jugo slavije,
koristi delovnega ljudstva njih edini da razvije cilj. Za dokončno zmago socializma
eitsceienci m pnjateljsKemu 1 vp	•
»»"*■ -o«	“£
prot
Navzoč je
»t ,7,0rjev.	iiiiieijcusKiii	v oanosih mea Jugoslavi,o in ZSSR odnose z vsemi državami tako na so prelivali svoio kri naibotilT.inn
1 sas	aa	srj- th ^=
boljše želje«.
Aleš Bebler pri predsedniku Cotyju
Pariz, 27. maja (Tanjug).
Jože rotokola
Vilfan in predsednik dr. Sloven Smodlaka. bil tudi kitajski poslaniški svetnik Ču Cju Je
So J	odnosi	med	n<r, jene proti voditeljem.	JuaoslSir	!	'S?°'h!l0*eč	P.°	^viKsociahstič.	nika	v	Parizu	dr.	Aleša	Beblerja.
0viet»b	odnosi	med	na-. jene proti voditeljem. Jugoslavije. . odnosov med vsemi deželami ne ' nih nnt*h k •• vin, sociaiistič- nika v Parizu dr. Aleša Beblerja, Vetrovno, »c
**. »». in JugMlmiltJ Dtjttoa	J.	„	,/	^	\	„M,	„„	S&gS&Zft	2^*	"	i	JUSLŽi.
Vremenska napoved
za sobote, dne 28. maja
sončno vreme z delno d se bo popoldne po-Temperatura ponoči med S ln I 13, podnevi med Uto* stopinj.
& sprejema Titovih štafet t Beogradu Predsednik »Partizana« Novo	tovuHI	finufdu	iBnaif«	nrnii« i it	v. « ,
° meeU)	Smertn	izro«a	predsednika	Titu	štafetno	palico	s	poadravi	in	čestitkami	slovenskega	liadatva
ODBOR ZA ORGANIZACIJO OBLASTI IN UPRAVE REPUBLIŠKEGA ZBORA LJUDSKE SKUPŠČINE LRS JE KONČAL RAZPRAVO
o novi upravno-teritorialni
razdelitvi Slovenije
V četrtek je odbor razpravljal o trboveljski in novomeški skupnosti komun
Ljubljana, 27. maja. Odbor za bivailci tega mesteca pa so se iz-orgamiizacijo oblasti in uprave Re- rekli za priključitev k Novemu
publiškega zbora Ljudske skupščine je včeraj v glavtnem zaključili razpravljanje o novi upravno-teritorialni razdelitvi Slovenije na občine in skupnosti komam. Odbor bo na prihodnjih sejah še j sprejel nekaj delegacij iiz posa- 1 meznili krajev, ki želijo seznaniti skupščinski odbor o pripadnosti k posajmezn im občinam oziroma
politične, gospodairske raannere. Bili so tudi pomisleki glede
mestu. O tem vprašanju bodo še občine Semič, ki bo štela okoli podrobneje razpravljali in zatem 3700 prebivalcev, vendar pa bo zavzeli dokončn® stališče.	to sicer majhna, toda gospodar-
V imenu iniciativnega odbora sko in geografsko dobro zaokro-bodoče dolenjske skupnosti ko- žena celota s sorazmerno ugodni-mun je poročal poslanec Franc mi izgledii za gospodarski razvoj. Pirkovič. Bodoča dolenjska skup- Dosti je bilo govora tudi o Gra-nost komun s sedežem v Novem daeu, ki ima majhne gospod atr- 1 mestu bi obsegala občine Seni- ske možnosti, vaščani pa so ho-jernej, Mokronog, že prej ome- teli svojo občino, sklicujoč se pri okrajnim skupnostim komun ter njeno Kostanjevico, Mirno, Treb- tem na Semič in Vinico. Odbor bo nato sklepal še o nekaterih ne- nje, Žužemberk, Stražo-Toplice s je bij mnenja, da tako majbna rešenih vprašanjih, ki so se po- j sedežem v Straži in Novo mesto občina brez gospodarske osnove javila v sedam jem razpravljanju I ter Črnomelj, Semič, Metliko in ne bi ustrezala svojemu namenu, o komunali. Na splošno je poka-| Vinico v dosedanjem Črnomelj- , Prav tako je bilo dosti razprave zada raizprava, da so na področju skem okraju. V celoti bi bilo o občini Vinici. Bila bi to občina Slovenije v glavnem sprejeti siko- vključenih v to skupnost s Kosta- z 2900 prebivalci ter zelo omeje-raj vsi prvotni predlogi inicia- njevico 13 občin, medtem ko bi se nimi gospodarskimi možnostmi tiivnih odborov o posameznih ko- področje Predgrada, ki je doslej razvoja, zaradi česar je bitop ra vni uinaihiih ' - 'nosiiih oziroma ob- i pripadalo črnomeljskemu okraju, zaprav odločilno za sedanji predla	'	_	.......
Kočevju. Prav tako so se __________
valci Zagradca in Velikega Gabra 1 ostali deli te občine precej odda-
S sprejema Titovih štafet v Beogradu:
.s
štafeta odhaja s stadiona
« »•
kot samostojna občina priključilo log, po katerem bd bila samostoi-
jrebi- na, to, da so Vinica in še bolj
cimah in v razpravi prišlo le do maajš - ^oroktuir.
Včeraj je Odbor za organizacijo oblasti in uprave, ki mu je izrekli za ljubljansko skupnost ljeni od Črnomlja. Odbor za or-predsedovaJ Vladimir Krivic, na-
komun, vendair pa bodo o tem še ganizaciijo oblasti je vprašanje vzoči pa so bili člani iniciativ- razpravljali.	vimiške občine prepustil še inicia- 1
nega odbora za formiranje trbo- V celoti bi	štela	dolenjska	tivnemu odboru za formiranje
velijske in novomeške skupnosti	skupnost komun	92.500	prebival-	komun, da ga še
komun ter tudi poslanci omenje-	cev in bi obsegala 170.000 ha po-	tualno predlaga v:
nih okrajev, v dopoldanski seji	vršine. Od tega	števila	je nekaj	k Črnomlju,
obravnaval vprašanje trboveljske	več kot 12.000 delavcev,	61.000	S	tem je	bila razprava o novih
skupnosti komun. V to skupnost	kmetov, ostali prebivalci	pa	pri- občina.h	in	skupnostih	komun	na
bi bila vključena sedanja okraja	padajo obrtnikom
Trbovlje in Krško in bi bila ta	jem prebivalstva.
za
prouči in even-ključitev Vinice I
skupnost komun precej obsežna. Obsegala bi posavsko in zasavsko Sestavljena bi bila iz
c raja padajo obrtnikom in drugim slo- področju Slovenije v glavnem i prebivalstva.	,	končana, vendar pa bo Odbor za
Tovariš Pirkovič je omenil, da organizacijo oblasti in uprave Reje vprašanje pripadnosti Bele kra- j publiškega zbora Ljudske skup-jine dokončno rešeno in bo, kot | ščine nekatera vprašanja še po-
OB V. REDNEM LETNEM OBČNEM ZBORU OBRTNE ZBORNICE SLOVENIJE
Ljudski odbori imajo velike možnosti
VPLIVATI NA RAZVOJ OBRTI
Letno poročilo zbornice ugotavlja tesnejše sodelovanje z okrajnimi	sye
bori — Mladino je treba usmeriti v tiste stroke, kjer primanjkuje e
ko je V zasebnem sektorju^a^.
Obrtna zbornica LRS je za svoj V. redni letni občni zbor, kj bo 28. in 29. t. m. ▼ Železničarskem planinskem domu na Pohorju, pripravila obsežno poročilo, ki podrobno obravnava problematiko obrtništva v Sloveniji. Iz tega poročila povzemamo naslednje podrobnosti:
občin Brežice, Krško, Senovo, Sev- že omenjeno, pripadla k Novemu j drobneje proučil in o njih sklepal niča, Zagorje, Radeče, Hrastnik im mestu. V zadn jem času so se nam
Na ljubljanskem področju 23 občin
Priprave za novo apravno-teritorialno razdelitev ljubljanskega bazena
Trbovlje, kjer bi imela svoj sedež, reč pokazale tendence, da bi Bela Na dopoldansko sejo je prišla tudi	j krajana	bila	samostojna	skupnost
delegacija iz Troja®, o katerih se	' komun,	kar	pa	se je pokazalo	kot
zaradi različnega mišljenja že rešitev slabše vrste z ozirom na Ljudski skupščini v razpravo dalj časa vodi diskusija glede ’ pripadnosti. Iniciativni odbor je namreč zastopal stališče, naj pripadajo Trojane k občini Zagorje, vendar pa se je večina odločila zia Domžale. Odbor bo sprejel še delegacijo rudarjev iz niže ležečega predela Trojan, ki verjetno želi glede na zaposlitev prebivalcev, da pripade občini Zagorje in . s tem trboveljski skupnosti komun. |
Odbor je na dopoldanski seji! razpravljal o dolenjski skupnosti i koniiun, Najprej so‘'obravnavali vprašanje občine Kostanjevice.
Raizprava je namreč pokapala, da 1 se ^ zahodm-i del te občine želi pri-j ključi ti k dolenjski škujVritisti komun, vzhodni del Podbočja pa k trboveljski, ker je ta del1 pre- ljanskem
bi val st va gospodarsko tesneje po- mestni teritorij jih’ bo zajemal 9.
V letošnjih predpisih in družna prihodnjih sejah. Odbor bo benih planih so bili predlogi zatem sestavil predlog zakona o zbornic v precejšnji meri upo-novi upravno-teritorialni razde- št e vami. Planski instrumenti za H+vi Slovenije ter ga predložil obrt se letos ločeno obravnavajo, j okrajnimi ljudskimi odbori po-
t	”	—------ pristojnost za reševanje obrtni- sebno pri sestavljanju družbenih
planov, pri določanju planskih instrumentov, pavšaliranju o!>rt-
ške problematike pa v veliki meri prešla na okrajne ljudske odbore. Razvilo se je tesnejše sodelovanje med zbornicami in
slo za 31 na 15.172. Ste učenih in nekvalificir ' ■ajistič-cev se je povecalo v	^ v
nem sektorju za 237 na ^ za zasebnem pa s ie	admi'
342 na 3818. Koinph«rano nistrativno in finančno nje, zlasti poslovanje ,. .
banko, je terjato nada J J .vnejra Čanje števila ariminTst ktorjU
osebja v soeialisticnein ^ k0
obrti za 199 na 1515, <.ektorju je hkrati v ^ebnem^. 62.
nih obratov, pa tudi na področju zmanjšalo za 44 na‘	nerio*
celotnega razvoja obrtništva. Se- geie jetos je bilo uvea	;
veda so še primeri, da ljudski ”v -1—d
Ljubljana, 27. maja. Danes se je sestal iniciativni odbor za osnovanje komun na ljubljanskem področju. Pod predsedstvom tov. Marjana Dermast'» so na osnovi smernic in zaključkov nedavne konference mesi v Sarajevu razprav-, Ijali o nekaterih problemih in tehnični izvedbi nove upravno-teritorialne razdelitve. Na seji sprejete predloge bo iniciativni
odbor
ščine
redlagal v potrditev Izvršnemu svetu Ljudske skup-
preti
LRS.
Predlog za' upravno-teritorial-razdelitev obsega na ljub-področju 23 občin;
vezan s sedanjim krškim okrajem. Večino spornih vprašanj glede na Je pa nasprotno Kostanjevica zelo teritorialno razdelitev so spo-oddaljena od Trbovelj, sami pre- razumno z iniciativnimi odbori
posameznih komun že rešili. Na osnovi osnutka zakona
odbori ne kažejo dovolj pripravljenosti sodelovati z obrtnimi zbornicami.
začasni okrajni odbor, ki se mora	Letos je bila
konstituirati do konca julija, vse	republiških	obrtnih	zbor-
posle pa prevzeti do konca av-111*0 J"®?8	1	sa	rjf	^	riniti
gusta, ko preneha mandatna do-! , uaj’'11,Jn0J~0
S«.**. «•**
j bil, izvoljen, v nov začasni ostalih gobarskih panog, da ; okrajni odbor. Za nove začasne	posioC-anjTsocialističnih obrt-
| občinske odbore pa določa , nih Obratov poenostavi m izena-
lai 1
do 50 odbornikov. Tudi te volitve
novi ureditvi občin in okrajev? ki naj % P° predlogu današnje seje
• i 	_	,	izvedle	občine vsaka na svojem
vsebuje glavna načela o delu  u: :_____________________________________*
dično obračunavanje ^°.^°iesece
obrtna podjetja na tri ^ ]an. (doslej mesečno). VsegaJ . skem letu delalo v nostd 48.850 delovnih jeta); 1891 več kalkor v zacet „275 ga-od tega števila je bdo 1 ^^\e. mostojmh mojstrov nih mojstrov, 15.508 pomocn^ in 9976 vajencev.
Posebno pozornost	in
ročilo strokovnemu so1ST; brt Leta 1954 je bilo v
i	•	l-	i_-i	_	!	mn ouraiov uuciiujuuvi m	,	Va<jr<vm Leta iv?« Jc
kon, naj bi b.lo v odborih od 21 fj]o	poslovanja med drtiž- ^Sn{h 293	vajencev »g
benim in privatnim sektorjem I kakor prejšnje	^°JLnCev.
obrti, posebno glede obveznosti .>0,r(K),|)e je sklenilo 3020 uc •
J _ J M V. _	c*	n	roti	L. ,	.
do družbe, nadalje da se resi
uku 9762
Posvetovanje o vprašanjih
DPORABE LETAL V GOSPODARSTVO
Pri nas smo se že začeli posluževati letal za razna dela
v kmetijstvu
a teh oriranov niih kompetence 0^[ncK;J“ *j^°’ 4? ^*l	vr.?*	,	vprašanje	socialnega	zavarovanja	j	j vsega  -------- ,	,-Tn	ic-
:	organov, njin	Kompetence	sedanjih odbornikov	izbrali naj-L‘ hniih mbrtnikov oodališa uč-	ga	'iTf.oPtl	ored eni» 'T.
'ter minimalno	in	maksimalno	Kni;sp vPT mnc(_	J. i zasebnih oortniKov, pooaiisa. u ,	cev nasproti 10.^11	P ci^veniji	le
število odbornikov v teh organih, imefrf občfn E za k mestu	a-V dtflo^jn‘h str<,,ka,h ln ! tom. Zdaj imamo v Slov ^ ,.h
so na današnii seii raznravlinli •	,	občin,	bodo za k mestu spremeni nomenklatura obrti. • g0 vajeni5kih sol, medtem
s° na današnji	seji	razpravljali	pripadajoče volilne	enote volili Razvoj obrtne dejavnosti je:	■ bij[0 leta 1949-50 se 96. trf
o konkretnih predlogih za ljub- odbornike na zborih volivcev. mwl ietora oviralo pomanjkanje j [ ?0|stvo močno trpi,.ker^.
Rok_zate_v_oHtve ^določen od orodj.a in pomožnega materiala,!	“^Vebnejlih
Beograd, 27. maja (Tanjug), nad 80.000 hektarov sadovnjakov V navzočnosti nad 100 predstav- in gozdov. Letos spomladi so s nikov jugoslovanskega civilnega helikopterjem zatirali plevel v letalstva, letalstva Avstrije, Le- žitu na desetih kmetijskih po-talske zveze Jugoslavije, beograj- sestvih v Vojvodini. Po doseda-ske univerze ter gospodarskih, njih analizah je rodilo to delo znanstvenih in zdravstvenih usta- letos zelo lepe sadove. Samo v nov iz vse države se je začelo eni uri so s helikopterjem po-danes v Beogradu posvetovanje škropili kakih 30 ha. Ce bi hoteli o vprašanjih gospodarskega le- opraviti to delo z najmodernejšo talstva. Na posvetovanju bodo traktorsko škropilnico, bi morali proučili možnosti večje uporabe. delati ves dan, kar pomeni, da letal in helikopterjev v gospo- zamenja helikopter pri delu de-darstvu, kmetijstvu, gozdarstvu ( set traktorskih škropilnic in ka-in zdravstveni službi ter sestavili kih 20 delavcev, predloge o naglem razvoju in Po splošnem mnenju udele-pospeševanju te mlade letalske žencev posvetovanja bo treba panoge v naši državi.	gospodarskemu letalstvu in nje-
Na posvetovanju so poudarili, govemu napredku odslej posve-da dobiva zadnje čase gospodar- titi znatno Večjo pozornost ter sko letalstvo tudi v naši državi I razširiti uporabo letal in heli-čedalje večji pomen. Gospodar- kopterjev na čimvečje število sko letalstvo JAT smo uspešno! opravkov v gospodarstvu. Pospe-upo rabili v boju proti gobar ju j sevanje in razvoj te letalske pa-in za uničevanje drugih rastlin-1 noge v naši državi naj bi pod-skih škodljivcev, za zatiranje | prle vse zainteresirane gospo-plevela in ognjišč malarije, dalje1 darske organizacije in ustanove, za škropljenje vinogradov, za Letalska zveza Jugoslavije, nje-otresanje umetnih gnojil itd. Z na središča in aeroklubi.
Pc
etali in helikopterji smo v raznih krajih naše države zaprašili
vo novih volilnih	teles Inicia-	1. do ~IX Avgusta, 'odbori^a si	kva^	j
tivni odbor je sklenil predlagati, bodo konstituirali do 20. avgu- lificiranih delavcev.	I	prosveto in kulturo L111’,;. &
da bi v začasnem okrajnem od- sta. Posebno določilo bo moral c y . lanj opravilo po- i žila knjige za tiste stroke« boru zastopal po 1 odbornik 4 ti-	Izvršni svet sprejeti za komuno	mo6ni‘škl izpJit 3179	obrtnih vajen-	številnejše,	za druge	stroge
soč volivcev ter bi	tako bilo 67	Grad. ker zajema njeno področje	cev se ;e	levilo	kvalificiranih	i,0 pripravila skripte.	*	za
do 68 odbornikov.	Prav toliko	40.000 prebivalcev ter bi po ve-	delavcev v	obrti	povečalo le za	manjkanja	učnih prosioro^	tečaji-
>-	•	•	•	predvideva	mi	na	25.183.	Vzrok	temu	je	mnogc stroke PrireJ®J0‘i<,a pri-
•	...... ..................................... mesto reflnih šol. Zbornica
odbornikov bo moral šteti tudi ljavnem ključu, ki	  __
zbor proizvajalcev.	enega odbornika za največ 500 predvsem fluiktuacija kvalifici- ■ na,__________
Pri volitvah za nov začasni volivcev, štel ta odbor 80 čla- rane delovne sile v industrijo. [ poroča, da bi okrajni odbor bosta mestni in nov, kar je več kot določa ma- Skoraj ves prirastek kvalificira- vključevanjem otrok
starši PrJ v posa
.klic'
           _    ^  ^ _   _   .,
okrajni ljudski odbor	predstav-1 ksimalno	' število.	Na	današnji	nih delavcev v obrti je odpadel ng ^klice'posvetovali	ge
ljala vsak zase posebno	volilno	seji	so	sprejeli	predlog, naj bi	na socialistični sektor, kjer se je njmj
_posvetovalnicam, erj,a v
enoto ter iz vrst svojih odbor- tu volili po enega odbornika na število kvalificiranih delavcev po- mladma v večji m <r-unj. Tu^1 nikov izvolila odbornike v nov 800 prebivalcev.	M.	N.	.večalo	za	1023	na	13.111,	medtem	tjsfe poklice, ki so po> • Ogo
za žensko mladm« je ^post rok. ki nudijo	op*1'
SEJA	SVETA	ZA	PROSVETO IN KULTURO	sli,tev. kakor so na Pn®" tvo.
ka. precizna mehanika.	le.
zl a ta rstvo. radioimehan tarstvo, š četa rstvo. .^nJ^roknvfl.e itd. Zaradi temeljitejše daij-izobrazbe pa je pc'tr j^trotehn«'
Učni načrti, predmetnik, koledar...
Ljubljana, 27. maja.
Danes dopoldne in v prvih popoldanskih urah je bila enajsta redna seja Sveta za prosveto in kulturo LRS. Sejo je vodil predsednik Sveta dr. Dolfe Vogelnik.
Na današnji seji je Svet obravnaval naslednje predloge in poročila: ustanovitev ekonomske srednje šole v Kranju, ustanovitev splošne kmetijske šole Ravne pri Pivki na Krasu, predmetnik z a splošne kmetijske enoletne šole, okvirne učne načrte za industrijske kovinarske in metalurške šole, predmetnik za ekonomske srednje šole, šolski koledar, spremembe navodil za opravljanje strokovnih izpitov uslužbencev v prosvetno-znanstveni službi ter problematiko razvoja Narodnega in Mestnega muzeja v Ljubljani.
Soglasno sta bila sprejeta skle- pa Svet meni, da bi bilo potrebno, pa o ustanovitvi Ekonomske da se pouik na teh šolah podaljša srednje šole v Kranju in splošne od sedanjih 4 do 5 let. kmetijske šole Ravne pri Pivki Zanimiva in dokaj obširna je na Krasu. Z večjimi ali manjšimi bila diskusija ob določevanju no-
Lojze Spacal v Moderni galeriji
SKLICANJE SEJE ODDORA	,	.	...	„„	.	*	,	,	,
za proračun republiškega Ljubljana, 27. maja. — Danes , korekturami sta bila sprejeta tu- vega, po možnosti kolikor toliko zbora ljudske skupščine lrs 0b šestih popoldne je bila v zgor- jdi okvirni učni načrt za indu- stalnega šolskega koledarja. Po Predsednik “	-	■*	»*	5	'	“*
Republiškega *bora ne LRS sklicuje
f.judske slfupSimfe lrs '	0[j 1937 ^o danes ustvaril tržaSki [ da so učenci strokovnih šol in 6. septemibra, zaključuje pa za
Predlog dnevnega reda:	slovenski umetnik Lojze Spacal, učenci v gospodarstvu preobre- maturante 25. maja, za vse ostale
vrvenj1 tronwsfeejuVW55Vl prora a V| Otvoritvi razstave so priso- menjeni s študijem in praktič- pa 10. junija. SemestraIne počit-ij, tajniStva	1 stvovali tajnik Izvršnega sveta nim delom ter da je nmjno po- nice naj bi bilp od 28. decembra
Ljudske skupščine Lns LRS Boris Kocijančič, poslanik trebno vskladiti učne načrte teh do vključno 10. januarja, razen
SKLICANJE seje odbora ZA PRORAČUN ZBORA PP.OIZVA
v mestni klavnici ““ s,»bn>1-
hodnjega šolskega leta ne popra- vajencev. r ^ dckj0 vaje11 vil negativne ocene iz prejšnjega zbornice .v	9	j0	12	,
razreda, bi mora! razred ponav- -	klavnici	v.
ljati. S tem predlogom so se " bistvu strinjali vsi člani Sveta, vendar ni bil sprejet, ker je v opreki s trenutno zvezno uredbo, bil bi pa ladko osnova za diskusijo o šolski reformi.
obrtnikih pa celo ob nec pet ti r.	.
Zbornica si je lani 'JV^nie P°' devala doseči	*•'
kojninskega m zdrav , , jjcov rr!
Svet pa je. sprejel predlog,	^ostalimi ohrtnijkij^1
zlasti Pri7a
- d 3» J^	.
>seči uvelja ga in zdravs zasebnih o
da bi oniogočiJi opravljan je po-.	oblj"jw^■
jaki naj bi se pripravljali za te , J} tem izd . ■ ^pniti je - _ izpite v posebnih seminarjih, ki do konča j ^ S]ovenije P
bi jih na šoli vodili predavatelji d"	^t,nico osvoboditve ^
dotičnih predmetov. Ta sklep je *,avl'a 1° nri,kazalo svot r»z fl še posebno važen, če upošteva- k°> da bo p - rfržgvi . mo razmere in možnosti podežel- v nov^	velesejm"
s k ega dijaka, ki posebno v prvih	24.	septe^ra
razredih nima praktično nobene Ijnbljam. ki bo od možnosti, da bi se v poletnih me- do 9. oktobra.
Dr. Mnriinn nojde nn sknps< 1 Nemške zve/e mesi
Beograd, 27. maja
(Tanj
ug)-
m*5
secih siam pripravil za popravljalni jesenski izpit.
Na današnji seji je Svet obrav-
  ---------- ------ , .	   .	...	--------------- naval tudi problematiko Narod-
,	dr. Darko Cemej, francoski kon-	šol s šolami	splošnega tipa. Po-	tega pa	bj bile še	krajše, pomla-. nega in Mestnega	muzeja v Ljub-
,	________.	zul v	Ljubljani g. Goussard, taj-	kazalo se je	namreč, da so prav	danske	počitnice	od 27. aprila,' ljani. Predlagana	je bila ustano-
jalcev*ljudske*skup8CINE~lRS nik Sveta za prosveto in kulturo učenci v gospodarstvu in na stro- do vključno 2. maja,	I vitev komisije, ki naj bi proučila D j JT iT »talne konference
Predsednik odbora z« proračun	vlado Vodopivec, tajnik kovnih šolah fizično najmanj Zanimiv je bil v tei zvezi celokupno problematiko Ijubljan- Predsedn,k	Jugoslavije
Zbora	proizvajalcev	Ljudske	skup-	Sveta	za kulturo m prosveto	vzdrži javi, zdravstveno najšib-	predlog	prof. Miroslava Rauber-: skih muzejev in	bi po predhod-	i"	nteslmh	onem	p dr. M«
šfilne lrs	sklicuje	7.	sejo	odbora	za	MLO	prof. Miklavič, prorektor	kejši, kar je	iskati vzroka morda	ja, naj	bi v nižji	gimnaziji opu-' nem posvetovanju z vodstvi mu-	predsednik MLO	Ljubljane
?°^«lop*u Llud.ke skupMlnfLRS1 Univerze dr. Zwitter generalni tudi v ^reobremjanjenem učnem stili popravne tepite, saj so te zejev ter z Društvom muzealcev rijan Dermastia bo zastopa« , predlog anevnee« reda:	tajnik Slovenske akademije zna- načrtu. Zato je Svet določil, naj pokazali kort dokaj neuspešno in konservatorjev svetovala Sve- .	,	,P70	mest	na	skup’
nosti in umetnosti dr. Milko Kos komisija zmanjša njihov učni na- sredstvo za poglobitev študija. !tu primemo rešitev. Sve4 sam pa naclonalno z' '	ho	jo.	in	1
in drugi javni ter kulturni de- črt, izenači naj ga z učnim na- Po Rattberjevem predlogu naj bi bi se o istem vprašanju posverto- nemške zveze mesi, ki	\
1 Črtom na gimnazijah, v ostalem dijak, ki je bil ob zaključku le- val z Mestno občino.	junija v Frankfurtu na	M
Razprava o izvršitvi proračuna v prvem tromesečju 1955
Iz t*}n!8tva	.
Ljudske skUDŠčine LRS lavci.
Meddržavni razgovori
d°nu na 7" se..za^e^ P Gardnem tisto mesto iz izjave Nikite Hru- temeljiteje bodo pristojni krogi tko-soDiet /opc,^fru. Jugoslovan- ščeva, v katerem je poudarjen razumeli sedanjo stvarnost in po-tori. ti s meddržavni razgo- trden sklep Sovjetske zveze, da trebe naših dni. Smisel za sto ar-do obiskim° .Vs!?0’ da ie prišlo bo razvila svoje stike z drugimi nost je nedvomno eden izmed bi-lonjpf.i.. . najbolj avtoritativne državami >na načelih enakoprav- stvenih pogojev sleherne uspešne iriaonih dele&aci}* in do med- nosti, nevmeš,
—.,un	■	nevmešavanja	ter	spošto-
PredstaDnika7^°DurOV najvišjih vanja suverenosti in narodne ne-rneni znat ° j držav, po- odvisnosti, na načelih nenapada-liciji soT>*fnčPre<*e^ ° normali- nja in priznanja, da ni dovoljeno stikoo. v; le/ ° ~ iu8°slovanskih poseganje enih držav po terito
7.hr\l;i’ uUOTnu d& boH.n i.nleknn rialni ne>r1ntablinne-ti rJn$ aih*
tiolil,m’1 ao°ma, da bodo takšno rialni nedotaklivosti drugih«.
držanj $tlkoD med '	.......................
je pJ™* Pozdravili vsi.
'•CečrClSfoa,r '
„ tem
politike.
Kakor prepričljivo kaže mednarodna praksa, je uspešna tista politika, ki se je otresla slehernega slepila, ki razume in tolmači potrebe sedanjega časa. Pozitivna je tista politika, ki sloni na demokratičnih načelih in ki
BONNSKA DEKLARACIJA
spričo priprav na konferenco ministrskih predsednikov štirih velikih sil
obema Največ pa lahko naši dve de-ki jim želi nedvomno prispevata k na miru. Očitno je daljnjemu popuščanju napetosti' je prežeta z dosledno miroljub■ odstranitev nenor- | na svetu in upostavitvi bolj zdra- nimi težnjami, veg a mednarodnega vzdušja *
Bonn, 27. maja (Tanjug). V vladni deklaraciji v zvezi z interpelacijo, s katero je socialnodemokratska opozicija zahtevala pojasnila glede vladne zunanje politike, je kancler Adenauer danes v Zvezne m zboru očrtal osnove zahodno-nemške zunanje politike s posebnim ozirom na bližnje razgovore štirih velikih sil. Kanclerjev ekspoze ni vseboval nobenih novih elementov, ki bi kazali na spremembo dosedanje vladne zunanje poli tike.
Najbolj bistveni del kanclerjevega ekspoze ja se je nanašal na bližnje razgovore ministrskih predsednikov štirih velikih sil in na stališče nemške vlade o tej
delu
‘Ploini nfP°u^dno prispeva k tem, da uredita vsa odprta vpra toetu. “ablhzaciji razmer na '	'	........................
šanja iz naših mednarodnih sti-Mi u	kov. Njihova ureditev na dosled-
Ostanek amo’ da bo beograjski no demokratični podlagi bi bila tivne sadove, tinsko . Prvučfvanju jugoslo- 1 vsekakor splošnega mednarodne-ffttop d ^^^. h meddržannih ' ga pomena. To bi tudi dalo bolj kh°d Za m^ u našel zadovoljiv ! konkretno in bolj ustvarjalno 'z sitiono	odprta	vprašanja	vsebino sami izmenjavi mnenj o
konferenci Zahodnonemška vlada Mi pričakujemo, da se bodo v	sodi, da je združitev Nemčije od-
temduhu razvijali jugoslovansko-	ločilen korak na pati k miru in
sovjetski meddržavni razgovori in	varnosti v Evropi Do združitve	zapustila Atlantsko zvezo.
da bodo^ rodili pomembnepozi-	Nemčije lahko pride šele po svo-, Izrazil je zadovoljstvo,	da	so
JOŽE SMOLE	bodnih občenemških volitvah, I	nevtralizacijo odklonile vse	za-
oo in	meddržavnih	splošnih	mednarodnih	problemih
ttiko^ JJJ	-	   _MV<	_f___________________  ~	._____
Prtih ‘polif)refL0^i’ lz cei°te od- in pripomoglo k postopni odstra-Dušani ku in gospodarskih nitvi nezaupanja med Vzhodom Ših vprašan^--*11?' ™noSih dru- in Zahodom ter prispevalo k bolj-
1. r
jffontaf g. i? začel pred dvema z Zahoda in izhoda.
- ka ' r>n JU r?ZD\ial pozitivno. _ Kakor je poudaril Nikita Eru-
takšno zboljšanje
Veliko zanimanje v Franciji
za sovjetsko-jugoslovanske državniške razgovore v Beograda
vprašan * i	ura-
Pro~] m obema drža- ' šemu razumevanju nekaterih po-i°°’ ki «„ ff normalizacije sti- zitivnih ukrepov, ki že prihajajo
z Zahoda	in V
'illJOa pa	'	Tul.jal Pozinvno. Kakor	je p
°h>ire in >	se jasno določiti	šč?v, bi	bilo	taKsno zvoijsanje
?• jugosloZ° na.daljnjih sovjet- jugoslovansko - sovjetskih stikov ‘hfcoD. freh**1-^1 meddržaonih nov velik prispevek k popušča-jati jn a Jc skupno formu- nju mednarodne napetosti, k ču-,0sledno jPos^fD^i solidne, na vanju in krepitvi splošnega miru j *‘onece temlr0 a*}čnih načelih | na svetu. Naša politika je dosled- ! ^briških mo<ri.le~sovietsko-jugoslo- na politika proti vključevanju v •fte terneijg	stikov, tak- katerikoli ideološki blok. Njeno
Ifm K’ kakršni so že ram- izhodišče ie trdnn nrenričanie.
Pariz, 27. maja. Francoski dnevniki so šele davi objavili poročila svojih posebnih dopisnikov iz Beograda. To zakasnitev je treba pripisati enodnevni stavki grafičnih delavcev. Vtem ko so jutranjiki priobčili samo krajše telefonske vesti ali na hitro roko sestavljene brzojavke, so današnji popoldnevniki »Monde«, »Pariš Press« in »France Soir« objavili obširne reportaže, v katerih poročajo o vseh podrobnostih beograjskega sestanka, ki je vzbudil izredno pozornost francoske javnosti.
Dopisniki največjih
hodnonemške stranke, vštevši opozicijsko socialnodemokratsko stranko, in rekel, da nevtralni pas v pogojih atomskega vojskovanja ne bi zagotovil varnosti ne tej ne oni strani.
| Kancler je rekel, da je cilj ] sovjetskih teženj po nevtralnosti medtem ko pred sestavo splošne i odstranitev ameriških oporišč iz nemške vlade ne more biti govo- ' Evrope in vzpostavitev blokov ra o mirovni pogodbi z Nemčijo, šibkih držav na kontinentu po Kancler je dejal, da nevtralizaci- zgledu Srednjega vzhoda, ki se ne ja kot pogoj za združitev Nem- bi mogle postaviti po robu so-čije ni sprejemljiva in odklonil. vjetskemu vplivu. Ce bi Zahod je tudi oboroženo nevtralnost ter dovolil ustanovitev nevtralnega možnost, da bi Zahodna Nemčija j Pasu. bi Zahodnoevropska in
............ Atlantska zveza izgubili sleherno
vrednost, ravnovesje pa bi bilo premaknjeno v prid Sovjetske zveze.
Glede sporazuma med velesilami je kancler rekel, da je vojna spričo razvoja atomskega orožja prenehala biti politično sredstvo, ker bi privedla do popolnega uničenja na obeh straneh. Sporazum med velikimi silami, ki bi privedel do miru, lahko sloni samo na razorožitvi, spričo česar
svetu.
t bloke ni pot k miru.
k,0ek*i*Sa8L P0lmke aktivne j Edina pot k zagotovitvi miru u,srie stikee SJ1f0 }lP°*t zvili zelo ! je pot aktivne koeksistence. Ne ,, nienimi j [akšnimi nam na- > pot nekakšne miroljubne koeksi-.n*no Ind	ka^OT	stence v smislu pasivnega sožitja
Bjli srti0 inl,a in Rurma. Uposta- dveh po ideološki liniji razdelje-rf 7 zal	bomo	tesne	nih svetov. Ne takšna koeksisten-
?/Sirni	državami in | ca, ki pomeni razdelitev sveta na
.	1,1 na %tarnl ° Evropi, Ame- j ideološke bloke in njihovo sožitje
pariških
dnevnikov so objavili čez cele strani reportaže, v katerih so opisali tiste pol ure od trenutka, ko je sovjetska delegacija stopila na jugoslovanska tla, do trenutka, ko je Hruščev končal svoj govor. Neki dopisnik poroča, da je opazoval Tita na letališču in pravi, da je stal ko iz marmora izklesan. Toda tisti hip je preživljal morda najrazburljivejše trenutke v svoji karieri. Moral je pač mi
ncJrU*ih kemtinentih Š !	1948>	“
n,ske De . ?ll° nas vežejo zavez- smislu nekakšnega začasnega pre-	^°S	sovjetsko-jugoslovansko	zbližanje
ra?L‘n,te °ezi bomo še na- mirja med dvema sovražnima, z	od	odpora	kompromitiralo	položaj	Jugosla-
moč ničesar očitati. Nihče, zlasti pa ne Rusi, ne morejo zameriti
Jugoslovanom, da hočejo ohraniti	mora biti problem razorožitve
najtesnejše stike z vsemi tako	glavni predmet razgovorov kon-
na Vzhodu kakor na Zahodu. ference velikih sil.
Novo mednarodno vzdušje
za ureditev nemškega vprašanja
Bonn, 27. maja. Današnja »ie- vprašanju, toda ne s stališča na-od svojega ljudstva drugačnega	bata v Donnakem Bundestagu ni |	daljnje	krepitve	blokovne	poli-
nastopa, ki je bil hkrati zelo do-	niti navdušila niti raizočairala na-	tike	in	blokov,	temveč	s	stališča
stojanstven	in	ljubezniv, hrez	bito polne tribune diplomatskega	borbe proti njim. Podpis avstrij-
razburjenja,	brez	gneče. »Mon-	/.bora in novinarjev, čeprav so jo	ske državne pogodbe, sovjetski
de« je objavil tudi uvodnik o	pričakovali z veHkinn zanima-
Beriji. Pisec uvodnika in beo-	njem.
grajski dopisnik tega časnika si	Po vladini dekllaraciji je go-
prizadevata pojasniti »uganko« voril vodja opozicije Erich 01-ali bodo ostali razgovori samo na lenhauer. Razloždl je sociatoode-meddržavnem torišču ali pa bo mokratsko koncepcijo. Ta 9loni
na dejstvu da so ZDA in SZ kot
pozdravljalo občinstvo s ploskanjem in vzkliki: »Živel Tito«. »Monde« pravi, da jugoslovanski voditelji niso mogli pričakovati
p ^ijali. 11
r,™. hinu™* N„	vojaški m politična aparat Mo-
skve je takrat pritisnil na deže-
dosledno miroljub- . nima blokoma. Ne gre torej za
- ■toni stifr i.UKozlovanski med-
i borov. Gre za aktivno mednarod-, -»m sj., .	uum dicu- j no sodelovanje, za aktivno ko-
^dnn j in da bi sloneli na , eksistenco, ki naj postopoma pri- . .	_	.___
demokratični podlagi, 1 vede do odstranitve umetne ideo- I Jonf, 7°]lh smov'
dano in izkrvavelo v vojni, v ka-: teri je izgubila skoraj dva mili-
>aj .
n a8&ezt^na zdrava in čvrsta . loške razdelitve meta na bloke, jui-ska sodelovanje. Jugoslo- I Naša politika je jasno dolo-sooi n°s*’ Je dokazala iena. Naša politika je načelna, 7e/i airfip Globoko privrženost dosledna in ustvarjalna in naša jp*! ne »?efa sodelovanja vseh politika se ne more ne zdaj, ne v n°®> notrln'- nn raz^e ° nji- prihodnosti odmakniti od svojih ni- konce *l.ureditvi, v poli tič- i temeljnih koncepcij, trdno pre- , tn ^ih	ideologijah in pričana, da pomenijo prav takšne
. Ma (:.fs‘anovah, je ugodflo koncepcije našo največjo korist ffiettkp 1° mesto v izjavi vodje in da najbolj koristijo mednarod-- •o l e/J^cik Nikite Hru- ni skupnosti.
Beograjski sestanek je logičen sestavni del takšne politike. Samo Haši>n,e^? zboljšanja stikov razvijanje beograjskega sestanka . a dvema deželama. bo tem učinkovitejše in njegovi javnost pozdravlja tudi pozitivni sadovi tem večji, čim
V komentarjih govora vodje sovjetske delegacije Hrušč eva poudarjajo pariški poročevalci njegove prve besede, v katerih je na način, neobičajen za srečanje uradnega značaja pozdravil domačina. Njegove besede »dragi tovariš« in »dragi tovariši« tolmačijo pariški poročevalci kot zanesljivo znamenje, da bo skušala sovjetska delegacija dati srečanju tudi »medpartijski značaj«.
Sprejem sovjetske delegacije v Beogradu je bil po mnenju pariških novinarjev dostojanstven. Dolgo kolono avtomobilov pa je
•o0j,
državniški obisk v beogradu
predilog o razorožitvi, odgoditev obveznosti Vzhodne Nemčije, d« se oboroži pred konferenco štirih, je vodja opozicije označil kot konkretne koratke k zmanjšanju napetosti na svetu. »Sedanji obisk ..o ^	^	zelo reprezentativne sovjetske de-
! nosilci blokovske	politike napra- legacije v Beogradu nedvomno
vije nasproti Zahodu. »Jugoslo-' vile v zadnjem času konkretne pomeni velik uspeh jugoslovanske vani so zelo	samozavestni«,	pravi korake za zmanjšanje napetosti I politike v njenem boju za neod-
dopisnik	na	koncu,	»njihov	polo-! na svetu in da je	ravno zato na- j visnost, je pa tudi znamenje na-
žaj je res izredno čvrst. Njim ni1 počil čas za razgovore o nemškem I dalj njega popuščanja napetosti«
USPEH KONSERVATIVCEV
na parlamentom ih volitvah v Veliki Britaniji
London, 27. nmja (Tanjug). Zdaj že mi več nobenega dvoma, da so si na voerajš njrih pariamentairnih volitvah v Veliki Britaniji konservativci zagotovili vodstvo v deželi za naslednjsih pet let. Ta sklep so povzeli poMitični opa<zovalci že iz danes dopoldne objavljenih rezultatov volitev v 357 volilnih okrajih. Generalni tajnik laburistične stranke Morgan PhiJlips je že davi novinarjem dejal: »Jasno je, da ne bomo dobili 14 milijonov glasov, kolikor sem imel za nujno potrebno, da bi zmetali.«
Štetje gilesov v 357 volilnih I stvo dveh mandatov. Konserva-i okrajih je daio laburistom vod- tivoi so dobili 177, laburisti 179,
liberalci dva mandata, ostali pa
lftie * j. strani)
"vo «...	pravega m
H™bj !ateli*toa-f'*’! n„». lzPolnili svoje dolžnosti l^^tni 0 17,1 narodi in delovnimi **e> kar j 3a sveta> ko ne bi storili S^,eboin tno^°^c za vzpostavitev razumevanja med KP Podlag' 'n ZK Jugoslavije
nauka marUsizma-leni•
H	ri
,5,1 Oierfn OOCCD ,n kmetov, ko-,^11 in irodnega delavskega gi-n 'rtfrn uPni ji borbe za utrdi-boljs0 bodočnost člo-
<0:
2ahtev
°d vodilnih ljudi n’h in delavskih partij j teu,-eu medsebojnega zaupanja na podlagi ner y'Zma-lcninizma.
.	i)0'-	>rain'	mir	med	narodi!
;,f>o bratsko prijateljstvo in
°ite^Vanie med narodi Jugo "Sovjetske zveze! v v,i° narodi Jugoslavije! ^Vi i .
°b»sk pri predsednika InS Titu
h« TiU^ ^ Predsednik repub-Vti!in Nikita Hruščev in za £ Po ni.08*®1* odpeljali v meji 01iU',cah in zlasti v Nema-?L_ 80 se zbrale velike hU^i	ki so vzklikale:
J*® sta u?** ^ prvem avtomo-- Jil* Nikita Hruščev in
sveta Edvard Kardelj, Aleksander Rankovič in Svetozar Vuk-manovič tu- člani Zveznega izvršnega sveta Koča Popovič, Mija! ko Todorovič In Veljko Miču-novič. Za sestanke obeh delegacij Je bila ustrezno opremljena dvorana v Gardnem domu na Topčideru.
2e sam sprejem v Beogradu
skom, M Je zbudil toliko zanimanja po vsem svetu.
Na grobovih padlih
vodstvo konservativcev, bo imela konservativna stranka 100 poslancev več kot laburistična. Dosedanji izidi kažejo preusmeritev razpoloženja volivcev proti desnici za 2,5 ‘It.
London, 27. maja (AFP). Po , dosedanjem štetju so na parla-i mentamih volitvah v Veliki Britaniji konservativci dobili 340 mandatov, laburisti 276, liberalci 5. Štetje glasov še ni zaključeno v devetih volilnih okrajih.
Konservativci so dobili 17 novih mandatov, laburisti 4, izgubili pa 18, liberalci pa nobenega novega mandata.
Konservativna stranka je do-
Davi Je sovjetska državna de-	visoki sovjetski državniki so po-
legacija položila venec na grob	loHu na grob Neznanega Junaka
Nešolanega Junaka na Avali. Vi-	veiik venec z napisom »Vojakom
sota sovjetski državniki s.flanom	jugoslovanske vojske, za neod-
- -----------------------------     Vrhovnega	sovjeta SZ visnost svoje domovine padlim
Je včeraj Izpričal, kako velikega Nikito HruSčevom na čelu so se borcem — delegacija vlade So-pomena Je sovjetski državniški pripeljali na AvaJo v spremstvu vjetske zveze«, obisk tud! v zavesti ljudskih Jugoslovanskega veleposlanika v Po polaganju venca na Avali množic, ki so se včeraj popoldne Moskvi Dobrivoje Vidiča, šefa ^ člani sovjetske delegacije po-zbrale na Nemanjini ulici, Ulici I protokola predsednika republike ložjU venec (ndi na grobove Ju-knega Miloša in vzdolž vse poti j ®loTe,*L Smodlake, generalma- goslovanskih in sovjetskih hordo Starega dvora. Razpoloženje |	1>a™la Konenoviča in so- cev, padUh za osvoboditev Bso-
ljudi, njih vzklikanje in aplavzi (vjetskega veleposlanika v Jugo- g^rada. Po položitvi vsakega ven-so	bili	dokaz	dostojanstva in	po-; slaviji	g. Vasilija Valjkova. Pred	^ na grobove osvoboditeljev
nosa spričo tako velikih sadov njihovim prihodom sta že čakala Beograda, sta dve četi vojakov načelne in neodvisne politike na- Ha Avali pomočnik komandanta izstrelili po tri častne salve. Cla-šega državnega vodstva, dosled- beograjske garnizije generalma- ni delegacije so si ogledali gro-ne miroljubnosti	in	optimizma.	I J°r Žarko Zgonjanin in šef pro-	bove padlih borcev. Potem so se
V	novinarskem	centru	se	Je tokola državnega tajništva za	odpeljali v Gardni dom na Top-
medtem sprožilo intenzivno delo. zunanje zadeve Pavle Beljanski. gideru, kjer so se ob 10.30 začeli Nad 180 novinarjev iz države in Pri spomeniku sta bili postro- jugoslovansko - sovjetski državni iz	vzhodnih	in	zahodnih dežel se jeni častna četa in vojaška god-	razgovori.
prvem	se- j ba, ki	Je med polaganjem venca Malo pred eno	uro so bili
Je	bilo | igrala	državni himni Sovjetske	razgovori prekinjeni	in so se ob
nobenega. Toda konservativci so dobili 13 novih sedežev, a izgubili i tri dosedanje, medtem ko so la-| buristi dobili tri nove mandate, a
izgubili 12. Razen tega so vodili, ______________________________________
sovjetske delegacije v spremstvu konservativci po številu doblje- bila skupno 12,993.639 glasov, la-generahnajorja Žarka Zgonjani- nih glasov tudi v drugih okrajih, buristična stranka 12,129.085, lina poloSili venec in se vpisali V teh navedenih volilnih okrajih beralci 655.961, a ostale stranke v knji po na grobu Neznanega so dobili skupno 7,620.100, labu- 203.910 glasov. Na volitvah je so-junaka, so pregledali častno četo. risti 7,307.800 in liberailci 322.000. delovalo 76,74 odstotka vpisanih
Ce bodo tudi izidi glasovanj volivcev, medtem ko je znašal na drugih volilnih okrajih potrdili volitvah 1951 ta odstotek 82,30.
Je zbralo včeraj na stanku, na katerem Jim
m
razdeljeno gradivo v zvezi z obi- zveze In Jugoslavije. Ko so člani petih nadaljevali
Stari dvor na Dedi n ju, kjer se Je nastanila delegacija sovjetskih državnih voditeljev
"*a
republike, v drugem Predsednik Bulganin aik Zveznega Iz-&Veta Edvard Kardelj. I.7. (tj. * s® se do dvora na Dedi-sovjetska deleča-za časa svojega 0b “Soslavifl. i.	ie delegacija obiska-
t,1*1	^	republike v Be-
UrMrn'	Prišli so vsi delegati.
?! hius^n*ltu republike sta te-‘Odi državni sekretar za *3deve Koča Popovič In (llV	sekretar Jože Vilfan.
*?ovorih o meddržavnih Ih , mednarodnlh vpraša-? Interesirajo obe državi J* ^ Pričeli danes, sode-DrZ?sovjetske delegacije sečnika republike pod-lwi Zveznega izvršnega
...
;y.yXy
$	<-	A	•	\	’4'	•	^	-
' y( s X /	'	^' "J *
• 4'. , «f
■
< mmm
" *
Clan prezidija Vrhovnega sovjeta In prvi sekretar CK KP ZSSR Nikita Hruščev govori na zemunskem letališču v krogu sovjetskih in naših državnih voditeljev
SZ privolila v konferenco
ministrskih predsednikov velikih sil
očita pa ZDA, da njih politiki z negodnimi izjavami kalijo vzdušje za pomiritev
Moskva, 27. maja (Tamjug). Sovjetsko zunanje ministrstvo je včeraj izročilo predstavnikom Velike Britanije, Francije in ZDA noto, v kateri je pudarjena pripravljenost SZ, da bi čimprej sklicale konferenco ministrskih predsednikov štirih dežel ob sodelovanju zunanjih ministrov.
V noti je poudarjeno, da je da bi datum konference lahko zavzela sovjetska vlada pozitivno naknadno določili, stališče do kottfe.rc.nce ministrskih V noti je nadalje poudarjeno, predsednikov velikih sil in da dn je pripravljenost zamteresira-sodi, da hi takšni razgovori pri- ■ nih držav, da sodelujejo pri nre-spevaii k	omiHenju	mednarodne ;	ditvi penečih vprašanj, omogočila,
napetosti	in	h	krepitvi	medseboj- i	da so napravili konec prelivanju
  --------------- - —JJ- krvi na Koreji in vojaškim ope-
racijam v Inekakim. V zadnjem času je bilo uirejeno tudi eno izmed najitežarvnejših evropskih vprašanj — avstrijsko, in to je pomemben prispevek k nadaljnji uitrdiitvi miiru in zmamijšainju mednarodne napetosti. Sovjetska vlada tudi opozarja na svojo deklaracijo z dne 10. maja, glede ka-
nega zaupanja v meddržavnm odnosih. Sovjetska vlada tudi sodi, da sestanek štirih lahko prispeva k ustvaritvi pogojev, neogibnih za ureditev perečih mednarodnih vprašanj, s pogojem, da vse zainteresirane dežele dejansko za tem teže.
V noti je tudi rečeno, da bi na posvetovanju ministrski predsed- .	_	_
niki lahko samo določali vpraša- ' tere poudarja, da teži po utrditvi n ja, o karterih bi razpravljali, v	.*»—«*■»
zvezi s tem pa bi lahko dali ustrezna naivoaila zunanjim mi'
medsebojnega zaupanja in odnosov med držatvami in po prene-
________ _________ _	hamju >hladne vojnec. Sporazum
nfetrom. Sovjetska vlada meni, da j o predlogih Sovjetske zveze glede
je najprimernejše mesto za konfe renco Dunaj, kar tudi ustreza povabilu avstrijskega kanclerja Ra-aba. Sovjetska vlada poudarja,
zmanjšanja oborožitve in prepovedi orožja za množično uničevanje, ki so bili sproženi v deklaraciji, bd prispeval k prenehanju
Zadovoljstvo v ZDA
spričo sovjetske privolitve v konferenco štirih velikih
Washington, 27. maja (USIS). ZDA so sinoči pozdravile sklep SZ, da privoli v konferenco najvišjih
Sestanek zahodnih zunanjih ministrov
Pariz, 27. maja (AFP). Zunanji ministri treh zahodnih velesil se bodo sestali nekaj dni pred jubilejnim zasedanjem Generalne skupščine OZN v San Franciscu, da bi se dogovorili o skupnem stališču na tej konferenci. Toda za zdaj še niso ničesar ukrenili, da bi določili datum in kraj sestanka. Zelo verjetno je, da bo sestanek v ZDA, v New Yorku ali Washingtonu.
Nova pomorska zveza s Trstom
Trst, 27. maja. Danes zjutraj Je iz tržaškega pristanišča prvič odplula jugoslovanska motorna ladja »Aleksa Santič«, ki bo odslej vzdrževala redno tedensko zvezo med Trstom in Zadrom. Novo pomorsko progo, ki je označena s številko 25, je ustanovila Jadranska linijska plovidba. Motoma ladja se bo ustavljala v Poreču, Rovinju, Puli, na Malem Lošinju in v Zadru.
Stavka varilcev v Tržaški strojni tovarni
predstavnikov Francije, Velike Britanije, ZDA in SZ.
Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva je novinarjem izjavil: »ZDA z zadovoljstvom ugotavljajo, da je sovjetska vlada privolila predlog vlad ZDA, Francije in Velike Britanije, naj bi kmaiu prišlo do i sestanka ministrskih predsednikov štirih velesil ob sodelovanju zunanjih ministrov. ZDA bodo sodelovale pri naporih, da bi se čim prej sporazumeli o podrobnostih, kakor o roku in kraju konference. ZDA so tudi zadovoljne, da je SZ privolila, da bodo ministrski predsedniki sami določili vprašanja, o katerih bodo razpravljali, kakor tudi način, kako naj bi ta vprašanja urediK, ter da bodo v ta namen dali ustrezna navo-
tekmovanja v oboroževanju, narode pa rešili vseh večjih vojaških bremen tar ustvaril pogoje za mirno in nemoteno življenje.
V zvezi s stališčem ZDA opozarja sovjetska vlada na nekatere izjarve voditeljev ZDA v zadnjem času, v karferih je bilo pemdarje-no, da se ameriška vlada izreka za posvetovanje miniistrskiih Predsednikov štirih držav »s stališča sile« z namenom, da bi izvajala nedopustni pritisk na saimo konferenco. Do takšnih dejanj prihaja ne glede na to, da je bila njihova neplodnost v pogajanjih s SZ že večkrat doka<zama.
Voditelji ZDA, je poudarjeno v noti, se vmešavajo v notranje zadeve dnrgiih držav itn delajo razme izpade proti deželam ljud ske demokracije, ki branijo svobodo in neodvisnost svojih narodov. Toda očitno je, da takšni poskusi vmešavanja v notranje zadeve dru-giih dežel, je rečeno dalje v noti, n riso združljivi z načeli OZN in zavrniti jih je treba kot izraz agresivnih teženj nckaiterih krogov, katerih cilj je še bolj pospešiti tekmovanje v oboroževanju, nadaljevati hladno vojno in še povečaiti mednarodno napetost. Takšne izjave je treba oceniti kot težnjo, da bi diskreditirali idejo o konferenci velikih sil. ZDA na eni sirarni predlagajo sestanek štirih, da bi uredili pereča mednarodna vprašanja, po drugi pa že zdaj predlagajo takšne načrte, katerih cilj je onemogočiti razgovore. V noti je poudarjeno, da je to moč pojasniti s tem, da vlada ZDA kljub svo-, jim izjavam dejansko očitno mi 7 * za ureditev perečih mednarodnih 1 vprašanj. Posvetovanje velikih sil bi v takšnem položaju ne moglo oliroditi pozitivnih sadov, kj se jih narodi nadejajo, temveč bi priprave, ki jih že v naprej izvajajo, da bi onemogočili uspeh razgovorov, privedle do nadaljnje poglobitve nesoglasij med državami in prispevale k poslabšan ju mednarodnega položaja.
Sovjetska vlada, je rečeno v noti, sodi, da se vlade, katerim so bile .note poslane, ne morejo strinjati z izjavami vodilnih ljudi
Občni zbor Trgovinske zbornice za okraj Celje
Celje, 27. maja. Trgovinska zbornica za okraj Celje je imela danes v prostorih hotela »Savinja* 3. redni občni zbor. V obširnem poročilu upravnega odbora je bilo prikazano delo Zbornice v minulem poslovnem ietu, prav tako pa je bil nakazan razvoj gospodarstva po osvoboditvi ter nekatera značilnosti gospodarske dejavnosti lani v celjskem okraju.
Naši kraji ob Titovem rojstnem dne*®
Gomilške® F
Zanimivo predavanje tovariša Simoniča
V četrtek zvečer je predaval v veliki dvorani Narodnega doma v
šala Tita
V Kamniku je nad 800 ljudi pri- TVD partizan u»	^
sostvovalo svečani akademiji, ki so v počastitev litov g .njce osvo' jo priredili ob Titovem rojstnem in v proslavo cs ,	|j0.
dnevu. Priredila jo je kamniška boditve priredi a^ mladina pod geslom »Mladina Titt-< .	.	na sta-
I Na Titov rojstni dan
V Ribnici na Dolenjskem sta dionu atletskega r“. '^•ev jn P*’ moški in ženski pevski zbor prire- v Ceiju nekaj tiso P zavodo» dila na čast Titovemu rojstnemu onirk s celjskih •	u gpreje-
dnevu koncert. Na sporedu so bile prisostvovalo stav	pionirk0
med drugimi tudi partizanske pesmi, mu 240 novih a
*	organizacijo
Na Senovem se je ob Titovem rojstnem dnevu zbrala pred novim občinskim domom mladina osnovne šole in gimnazije Senovo in Brestanica. 750 pionirjev in pionirk je bi-veliKi avoram	iMarooncga	ui/ma v	,	Vrni*.	Po	»Alberta cun™-	 '-nftiib	de'.
susslu- .. !0,„
predavanje je poslušalo več kot pet 8a Je sprem ja a m a a g	tradicionalni	Titcrvi
sto ljudi.	F.	K.	j	.	letos sodelovali tudi^radm* br
tt j i "c*	„i,„!.v|InJn	■	Pionirji	osnovne	šole Dob	pri	terii vseh republik.^	o:	.	tni	d®
Hotel »Evropa« obnavljajo DomžaIah so imeij ob rojstnem zojavko maršalu T	d0	tT1.
Zastarele gostinske prostore re- dnevu maršala Tita svečano alcade- so poslali po etru	začela,	je
stavracije hotela	»Evropa«	v Celju .	,	skrbno	orior avl ienim spore-	ja. Iz Kopra, kjer	se	J	.	bljano,
šla do Maribora od tuvW „e0.
od koder so pozdrav poste grad.
rojstni dan mf i zasta1
ih oareaov »-»..ka P”nka< in ka«, »Franca Planinca o(i
del,
V Kopru so na .-j----- _ i(mjr. Tita razvili tri zast:“ JL-Voj-skih odredov »_Janka p^r/>nka, in
»Alberta Burlina«. Hkra‘’^h
- * „ anevu niar^ua aiui a»cwuv	^	I------	-e	ZaickU* -
bodo do poletja temeljito obnosil.; mijo s skrbno pripravljenim spore- jV £ ^ribVa od tu v Ljublj«J Restavracija bo imela dva večja go- dom. Hkrati so slovesno sprejeli sla do Mano _ stinska prostora in poseben vhod z: rn<Ki pionirje 49 učencev dveh pr-vogata Kocenove ulice ta Titovega. ^ razredov	šole.
dila svojim zunanjim ministrom, j ZDA, ker te ne morejo ustvariti ZDA bodo konstruktivno proučile j ugodnega vzdsnšja za konferenco vse možnosti, ki jih konferenca iah- štirih velikih sil, katere c3j mora ko nudi za napredek miru, svobode biti ureditev porečih medireurod-in pravičnosti.«	»ih problemov.
Sastroamidjojo v Pekingu
Krišna Menon bo nadaljeval svoje posredovalno poslanstvo zaradi Formoze v Londonu in .Washingtonu
New Delhi, 27. maja (AFP). izpustil ujete ameriške letalce.
Indijski delegat pri OZN Krišna Menon je imel dolg sestanek s
Krišna Menon bo v kratkem odpotoval v London in Washing-
predsednikom vlade Nehrujem. | ton, kjer bo navezal stike tudi z Poročal mu je o svojih pekinških drugo stranjo v tem sporu, razgovorih s kitajskim predsed- Kakor poroča »Nova Kitaj-nikom vlade Cu En Lajem.	ska«, je prispel v Peking pred-
Na podlagi teh vtisov in zna- sednik indonezijske vlade Ali nega stališča Kitajske glede For- Sastroamidjojo. Na letališču ga moze sklepajo delhijski opazo- j je sprejel predsednik vlade Cu En
Trst, 27. maja. Danes je bilo v Trstu zborovanje delavcev ladjedelnice Sv. Marka in Strojne tovarne, na katerem so delavci razpravljali o diskrimina- 1 valci, da je Kitajska pripravlje- I Laj. cijski politiki delodajalcev ter še na začeti razgovore »v dvoje ali Predsednik republike Mao Ce posebej o stavki varilcev, ki tra- j širšem krogu«, če bo Cangkajšek Tung je danes sprejel indonezij-ja že osem dni. Delavci so skle- umaknil svoje čete s Kemoja in skega predsednika Sastroamidjoja nili, da bodo podprli stavkajoče Macuja in ne bo prejudicirano in indonezijske veleposlanike
Z ZASEDANJA ZBORA PROIZVAJALCEV OLO KOPER
Potrditev zaključnih računov
trgovskih, gostinskih in kmetijskih podjetij	^
Na zasedanju Zbora proizva- | slovanju podjetij. Glavni vzroki i	^lovanja. Vsem
r>Mr DT.n TCrvnAr en	fvln 1 i ! 7n	tako stanie 90 predvsem po- I vodsk g ^	   a-':i
jalcev OLO Koper so pregledali j za tako stanje so predvsem po- I v in potrdili zaključne račune trgo- manjkanje strokovnega '	1
vinskih, gostinskih in kmetijskih podjetij za leto 1954. Pri tem so odborniki ugotovili razne pomanjkljivosti in napake v lanskoletnem knjigovodstvu in po-
kadra,; jetjem pa je zbor	napa^
malomarno poslova- za odstranitev d^   v piraD^
kakor tudi nje nekaterih podjetij. Zbor proizvajalcev je odklonil potrditev bilance za leto 1954 trgovskemu podjetju »Jestvina« zaradi ne-
Še to
Odbor za organizacijo kulturnih prireditev
Na seji Turistično olepševal-
Mestmima klavnicOTiav^ 6icef in Izoli so zakijučiu rač^o, da potrdili, vendar s P^P°^oral»e
jih s tem ne razrešijo mo^ra.
in materialne odg°v° ztiašajo.v
di primanjkljajev, k oo <$&■
cbeh podjetjih nad 800W
Odborniki so tudi >sl^ekate-
zirali neodgovorno delo	gJd
rih honorarnih kn^ovodiil-
nili so, da bodo v totoj V noeti ustanovili v vodski center, ki bo	&
posredoval strokovno preprečil Sušmarjenj
ciramh knjigovodskih
Pet sto milijonov dinarjev za stanov®JJ» in komunalno dejavn ^
Včeraj je bila v Kop^u * Joseja obeli zborov	ijali,0
teri so predvsem	vanisko
uporabi skladov za 8 y jena' in komunalno dejavn	di®-
mene so določili 500 ntoF* skla-Iz sredstev stanov/wj®K<« ^„0-da l>odo zgradili letoV,,injib ‘6
vanjskih posioprj, na<lalJ pa jih bodVzgradib do hod n jega leta. Gra^hor„ani2a<?J« medeli. Gospodarske o pOVec’3'
so se zavzele, da b°d g
nimi kreduti za Sern	del’
...	razliko med razpolo-^	^ ]e-
[ društva pomagali pri reorgamza-	Vladov	i;n.Pr’cl! p„zen t«Sa
cijii oblasta in pri delu v okviru . tošnjimi investicijam«; K
bodočih komun. Jeseni bodo pri-: bodo dale organizaci]^ - radnj«
redili knjigovodski tečaj ter po- nov din za kr<?d' 'ra J yjjon°
: i	. t .	i	•	•	a__I •	nth	n u s ],n ^ 1X	T
Portorož
in ono s Koprskega
varilce s tem, da bodo začeli nabirati prispevke, ki bodo šli v!
vprašanje o kitajski suverenosti Pekingu, New Delhiju in Moskvi, nad Formozo. Kakor pričakujejo, Navzoča sta bila tudi podpred-
sklad za pomoč stavkajočih va- bo Peking v ta namen napravil sednik Cu De in predsednik vla-
rilcev.
I še eno dobronamerno potezo in de Cu En Laj.
POSPEŠENA POGAJANJA
Pariz, 27. maja (AFP). Pred- dalje ostali v rokah Francije. Tu-sednik tuniške vlade Tahar ben nizijci bodo postopoma v prihod-Amar, ki je prispel minulo noč njih nekaj letih prevzeli upravo v Pariz, se je davi sestal s turni- , v izvršni oblasti, administraciji, škimi ministri, ki sodelujejo na šolstvu, sodstvu in policiji. Tunis francosko - tuniških pogajanjih, bo ostal gospodarsko povezan na
Komercialno, devizno m prora- /.a	•	vn	seil	w	v
čunsko stroko. Ko bo društvo Izdi in
imelo	svoje prositore, bodo orga-	^obr1!!	ustan<>vaSnj'1
nizirali	t udiP strokovno p^veto-	,	^oPo*
pomoč podjetjem pn	,	]aftne!,a sklada	podjetjem ^
sakodnevnih vprašanj.	fprn<.tusc	in	»Sijaj«	ni*$'
valnico za
reševainju vsakodnevnih
Društvo spada po svoji delavnosti ]javiivc nov— B—r med najaktivnejše v Sloveniji. p;sov Sklenili _so tudi,
j F ructust in »s»ja'j‘	preo
ih gospodarski ^
i  lili so pjjonorn^0
Letos .so med drugim organizirali ustanovili v Kopru	q.
ib
Covoril je tudi s predsednikom »Neodestura« Habibom Burgibo.
Francoska in tuniška delegacija sta imeli danes dopoldne prvi sestanek pod predsedstvom francoskega ministra za maroška in tuniška vprašanja Pierra Julya. J Po nekaterih informacijah sta konvenciji o civilnem letalstvu in o ljudskem zdravstvu dejansko že pripravljeni. Treba je urediti samo še nekatere podrobnosti, kakor n. pr. stalež nekaterih kategorij uradnikov ter francoskih nameščencev, ki delajo v Tunisu.
Predsednik tuniške vlade se je popoldne sestal s predsednikom francoske vlade Fanrom, kj je predsedoval tudi popoldanskemu sestanku, na katerem so obrarvna-vaJi še neurejena vprašanja.
V tuniških krogih sodijo, da bo sporazum podpisan v soboto.
Francijo z monetarno in carinsko unijo,
V Tunisu pripravljajo velike | svečanosti. Priprave so postale še bolj svečane spričo napovedanega povratka nacionalnega voditelja Habiba Burgibe — ki ga je pred tri in pol leta francoska vlada zaradi njenovega odpora internirala v Franciji.
Z VSEH STRANI SVETA
ZSSR
SOVJETI NA ZASEDANJU MEDNARODNE ORGANIZACIJE DELA
kitajskimi funkcionarji, ki so potovali na azlJako-afriSko konferenco v Ban-dungu .podtaknili v letalo v Hongkongu. Hongkonška vlada bo ukrenila vse, kar Je v njeni moči, da dožene vsa dejstva ln da izroči krivce sodišču. Policijska preiskava se nadaljuje
BURMA
Moskva, 27. maja (Tase). Sovjetska delegacija, ki se bo udeležila zasedanja Mednarodne organizacije de-,
la, je odpotovala iz Moskve pod vod-,	_	_
stvom sovjetskega predstavnika v ted KUOMINTANSKE SILE V RAZ-organizaciji. Arujunljana. Konferenca 1	8ULU
bo v 2enevi ln se bo začela 1. Ju-1	_	_	  ,	_
nHa.	Rangun,	27.	maja	(Tanjug).	»Na-
Csr	tion«	poroča,	da so se po velikih
operacijah v bližini tajske (siamske)
RATIFIKACIJA VARŠAVSKE POGODBE
Pariz, 27. maja (Tanjug). Tu pričakujejo, da ali najkasneje jutri podpisali francosko-tuniški sporazum, s katerim bo 4 milijone Tunizijcev dobilo notranjo avtonomijo.
Po tem sporazumu bodo Tunizijci prevzeli notranjo upravo v deželi, medtem ko bosta obramba in diplomatska služba še na-
meje znatno skrčile kuomintanške oborožene *ile v Burmi. Kakih 2000
 _____ __	.	.	_	_	.	oboroženih pripadnikov nekdanjih
PrJ|a’ 2J- maJa. (Tass). Predsed- kuomintanSkih čet. ki so se pred leti ?.« .C?R A"‘,^in Zapotocki je ra- umaknile iz Kitajske v Burmo, so tif clra1 pogodbo o prijateljskem so- mlnull teden na TaJskem razorožUi. delovanju in vzajemni pomoči vzhod-
noevropskih dežel. Pogodba je bila bodo Še ponoči sklenjena na varSavski konferenci pred dvema tednoma.
HONGKONG
TOREJ LE BOMBA NA | »KASMIRSKI KNEŽNJI«
Hongkong, 27. maja (Reuter). Hong-konške oblasti so davi objavile, da Je utemeljena domneva, da so bombo, zaradi kateie se je ponesrečilo in-
dijsko letalo »Kašmirska knežnjac sl vajo zvišanje plač,
VELIKA BRITANIJA
STAVKA 2ELEZNIČARJEV
London, 27. maja (Reuter). Kaže, da se bo Jutri opolnoči zares začela napovedana stavka železničarjev. Pogajanja med predstavniki delavcev in vlade, ki so trajala Štiri dni, so se sinoči dokončno izjalovila. Stavka naj bi zajela 70.000 strojevodij in kurja' čev, ki so včlanjeni v Združene zveze strojevodij in kurjačev. Ti zahte-
knjiigovodski tečaj, ki ga je obi- srednjo šolo. skalo okrog sto knjigovodij iz	.	neka®1
vsega okraja.	i	Nova	čitalnica
*	..	_J,v-li	V	OK\
Baletni večer
v Dekanih so, ?^1jpVO6V<>b0i”
proslav desete obletnice^ ^,0 Baletna šola. v Kopru bo pri- ditve v kju<^e . vn0Sti fv° -i lila v počastitev 10-letnice osvo- čitalnico. Ob tej P množic1’.
zagovarjal, da mu ^	doJca*pso-
ker Pa.^^enjeneS4 0
tr
nega društva v Kopru so ustano- :	T& administracijo, | individualnih; hiš in 2- Jenj^
vili poseben odbor, ki bo skrbel ko,mereialno> devizno prora- za kreditiranje začeBB ? ^ {ud za organizacijo raznih kulturnih in umetniških prireditev, koncertov in razstav v turistični sezoni.
Avtobusno podjetje »Slavnik« v Kopru bo uvedlo med sezono večkratne dnevne zveze z gradom Socerbom, kjer bodo uredili tudi plesišče. Do 12. junija, ko bo pokrajinski zlet Partizana v Kopru, bodo uredili v mestu tudi razgledni stolp.
Tri milijone za ureditev zadružnega doma
Kmetijska zadruga pri Antonu '00 investirala letos tri milijone din za ureditev notranjih prostorov njihovega Zadružnega doma. Uredili bodo sejno dvorano, sedež za množične organizacije, knjižnico, dve stanovanji, vodno napeljavo in prostor pred Domom. Prebivalci bodo letos uredili tudi javno razsvetljavo v vasi in je OLO prispeval v ta namen 600.000 din.
Nad tisoč otrok bo letovalo v Kopru in Piranu
Letos bo letovalo v počitniških kolonijah 43 otrok iz koprskega okraja, predvsem zdravstveno ogroženih in sirot padlih borcev. Letovali bodo v Črnem vrhu, Tolminu, v Mekinjah; 35 dijakov bo letovalo v Avstriji, nekaj otrok iz Šmarij in Marezig pa v Strunjanu. Stroške za letovanje bosta deloma krila še Svet za zdravstvo OLO in Zavod za socialno zavarovanje, deloma j jih bodo pa krili starši otrok. Iz raznih krajev Slovenije pa bo letovalo v Kopru in Piranu nad tisoč otrok.
Društvo ekonomistov
in gospodarstvenikov Koprskega okraja med najboljšimi v Sloveniji
Na občnem zboru ekonomistov in gospodarstvenikov koprskega okraja so sklenili, da bodo člani
redila vpočassmrov lu-icmu«; «= *v>- ,	—7	- ,, cj..-	nin1""'	tie
bodiitve baletni večer v Gledali- i predstavniki	o	*	' jin;	gos	,
šču za Slovensko Primorje v organizacij _ in	ima
Kopru. Prireditev bo 1. junija ob ogledali knjizn	,
20. uri zvečer.	500 knjig.
S ptujskega sodišč*
Neresnične podatke je dal
stavil,	omenja
tatvino, je sothsce „ra. dilo na 8 mesecev zal™
Haber Ivan iz Podgorcev Je prijavil pridelek vina 10S1 litrov, v resnici pa je	pridelal	400 litrov vina
več. Tako je nameraval znižati davčno obveznost za 5640 din. Pristojni organi so mu prišli	na	sled in	so-
I dišče ga je	obsodijo	na	denarno	kazen zaradi	dajanja	neresničnih	podatkov.	lovsko' puško jajce	v^-
času. Seveda tudi	Hla	stanja,
I nja nista imela. ^ sta P1^
at Vinko, pekovski pomočnik	pa	sta	se	na	poP°|nta
nujo, si Je pred meseci prilastil	strast,	katera	J«.1	se t>°
v ptujski bolnlžnlcl okrog 40 kg pše-	,	upati	je.	a	,egl&.
nične moke. ki jo je prodal nekim J™ fT^&ruNekoliko P<»e* sorodnikom. Ker je kot pek zlorabil zaupano moko, ga je sodišče obsodilo na denarno kazen.
Iz te moke ne bo kruha
Zaradi nezadržne lo^6 strasti bosta zaP ^ »
Oče Tomaž Bec jn^
SakuSka sta okrog y prepove^jjr
lovskf?8«^
Pernat iz Ptuja,
S fižolom je prekupčeval
Franc Čuček iz BiSa je brez dovoljenja trgoval s fižolom. Pri kmetih je nakupil okrog 600 kg fižola ln ga nato 348 kg prodal nakupovalcu. M tem so ga zalotili in sedaj bo deset dni v zaporu.
Kolo je ukradel
Mihael Bibič iz Loči c pri Polzeli ukradel pred gostilno »Beli križ«
gostilno »Beli križ« delavskih	mesta	O'0'
v Ptuju_moško kolo, katerega lastnik majo na od2,°^m0 pretek'*^ zapofa'
strast v zaporu
Volk dlako menf“'p’Jrn£
Franc Kun®*e'’t‘direktor nik iz Ptuja. Je Janjini*« J S2-65 skega podjetja blI znesek pre'
neupravičeno po«“‘ katero Je JpO-d nar jev od got°vin» za na ^
jeP pri - blagajni J^.fetJ;onaredil &
vanle. Raven	omenjeni	zarad
trdilo za lo.ooo di i dI ker Je gpo»J; 8 mesecev na s\ j loto v.« iztl*!
podobnih delanj bi	praV ni*	i>
Prejšnja kazen ga	d, znaf•.	ifl
la. Ta primer Je	|h
lahkomiselnost up	cti1 ki
svetov
»	*	tuj	u iiiuoAu Aviivr, Adtcicga jdoiiiirv uinjv J	.lntrnn	pic*'' .
Je bil Šeruga Jakob. Kolo so lzsle-I dvomljivo pošlo	jtiesecev
dill v Celju. Ribič se je trdovratno1 sojen je bil na
»LJUDSKA PRAVICA«
i e z n j i
n.mi* unrannfh	n!e&ove samoupravne pravice v • lahko zaradi morebitne samovolje
>ih »ideh dnslJ: odborov: “i s™° gospodarskih organizacijah in \ odgovarjajo samo politično, in si-°dborod ie n ■ ° ^ra, ljudskih raznih ustanovah, so temeljne I cer samo kolektivno, torej kot i20bliko'Dai» /,! j°m0<=,al ^a so s.e vrednote v socializmu. Prav . razblinjen in neulovljiv krivec.
*^a 0 vlnei U različna gledi- uprava pa z uporabo in konkre- '	'*•
lasem drnih1 rnes^u. uPraoe o tizacijo predpisov višjih ali niž-tplošno. 7,fnem sistemu na jih organov oblasti uresničuje Prišel ta nmhl raz“m‘JIDO> da jc pravice in obveznosti državljanov,
P°nembneiiih 1 j eden naj- podjetij in samoupravnih ustanov. nie skupščino n^Anev'}i red zad- Po upravni poti z zakonom ali 'nest.	stalne	konference	drugimi predpisi priznane pravice
y T .	postanejo res pravice. Kako zdaj
sedi tovaSB I? oglasil k be- zagotoviti, da uresničevanja teh tei>lS ardelj in se dotaknil pravic ne bi ogrožali ne usluž-
f	  ^	J	UUlUKllll	F'	/te	Ul	Ugl UCUll /IV U&IU4-
Se ^a vprašanja. Rekel je, benci, katerih samostojnost bi se protu'^- v zvezi dve sčasoma izmaličila v samovoljo, Joči si in enako škodljivi rie uslužbenci, katerih odvisnost
'3 Ha Ui Uit;	vi	.	 1:___*7_	  i-	i	i .	_	j
»CŽftji;	J	a^uuijiui	'*-*5 M-otu-Atvc/tot, (vatir/ lil uliuizlivni
°doi»ni i i-r ~	uslužbenci	od voljenih organov	ljudskega od-
skega 0dh °u° SDOiega ljud- | bora bi se sčasoma omejila na hlne nn °ra	2 sleherne verti-	njihovo podrejanje	najrazličnej-
,?VjZa?f	in	odgovornosti,	Šim kraj
Znebil°sl’eh se, upravni aparat vplivom?
69
TEKMOVANJE »DESET LET SVOBODNE GRADITVF
Ni dvoma, da je pomanjkljiva strokovnost uslužbencev v ljudskih odborih, predvsem pa njihovo nezadostno poznavanje veljavnih predpisov in našega pravnega sistema sploh, mnogo pripomogla, i da sta prišli obe težnji, o katerih | govorimo, še bolj do izraza in da | iščemo v eni ali drugi skrajnosti j izhod, da bi odstranili razne ne- j gativne pojave v dosedanji praksi ■ ljudskih odborov. K temu pa so enako pripomogle tudi pomanj- j kljivosti v zakonitih predpisih, ■ katerih uporaba v konkretnem \ življenju, na terenu, često sploh
Sonce nad zeleno Dravo
Nekaj o dveh dravskih elektrarnah in njihovih graditeljih
SMS'	! “^Pravne barake so na tej strani
‘n druga*0.|ZSu? *n odgovornosti, Šim krajevnim in lokalističnim | ni rodila najboljših sadov. Zato |
__	]	so se ljudski odbori včasih znašli j
st>ojim i; eJr\v. odgovornosti pred Prvo in drugo nevarnost lahko , v položaju, da so mislili, da so se lahk *.m odborom, da bi	dokaj jasno spoznamo. Če bi za	,	poklicani, da intervenirajo in da
Dertikaln Clm *esneje vključil v	zagotovitev enotne zakonitosti	takšne predpise	po svojem politič-
*n n’žiih° P°Dezan°st vseh višjih ' strogo vztrajali na samostojnosti	|	nem preudarku	najprej popravijo,
ho je t,--?—an,0D uPrave. Potem	uprave tako daleč, da bi zahte-	.Prvo in drugo	je odpiralo vrata
*ICl L FlTHrt f*n W	a	Tl O /1 Tl* W» « »nn «	Mr»	l*i	A	i	rvvvi	v	•	i»n	rM	An/%	lil	n/l/t«
trajnost - f Pr?° in drugo vali tudi njeno vertikalno poveza- j birokratizmu, samovolji	 >
udaril j le tovariš Kardelj po- vo z izključno odgovornostjo! krajevne uprave, bodi krajevnih je svojim razkazoval hidrocen
d. »	Mnroi/t	   _•	~ ~* L.* x _________________________f	________ _i_7_ -•	-
ov j "j'-' isvti ui gam	, lsi vu [Ji uut.u(/i au f/u/uc-
*tjo svoi g6 i’a	pristojno-	nilo, da vračamo administratio-
^ruibena u udskega odbora, j nemu aparatu nekdanjo vlogo, da
morajo biti organi navzgor, bi to pravzaprav pome- organov oblasti
! trak>:
V boju za okrepitev zakonito- i »Tu je padel moj prijatelj v
"'uzoena , j------'v! s a	uuvuia, i ncn«* a/jui uiu /<t /\it tinju ulu&u, ufl sti in zagotovitev pravic posamez- t vodo en da® pred koncem, tako
nplio na skupnost pa naj ima ;	postavljamo administracijo nad	i nikov in njihovih samoupravnih	•	da smo imeli ob	treh njegov po-
hnja držav i strokovnega šo- 1	samoupravljanje. Vprašanje ne-	] organizacij je zelo dobro izlio-	greb, ob petih pa	slavnostno otvo-
na zagoton ? us'užbencev, dalje	varnosti pred birokratizmom pa	, dišče mnenje, izraženo na zadnji	ritev hidrocentrale. Najboljši pri-
Sa sistetn j enotnosti upravne-	lahko načnemo tudi nasprotno: da	j skupščini Stalne konference mest.	'	jatelj mi je bil.c
"prane bti? komune do zvezne so njene korenine prav v nesamo- ' Po tem mnenju so funkcije v Mali sinko je letal po mostu in n.it, _ ?Kor tudi na .mol,'«,,!,1, t/mnnc/! ,,T,rano n tmnrah; -ml-n. ljudskem odboru določene takole: vpil:
riačpf ^u<^1 na uveljavlja- stojnosti uprave v uporabi zako-
O C / ri iti /\ o ^ i	nfln 0	/1»V)	9-\ n * /71 « rv/im nn iZ*qti 711
da organi oblasti (plenumi in ' »Ata, ata, glej, kako jezina je sveti) izdajajo predpise, skrbe za j voda!« Priitekla je k njemu stajrej-uveljavljanje politike ljudskega j ga sestrica, pa tu/di ooe im maiti odbora na raznih področjih živ- \ sta prišla k ograji Ijenja komune in nadzorujejo delo ' ,Da, Jovo, ta voda žene tur-uprave, organi uprave pa v teh bino, ki proizvaja elektriko!t Mol-
samostojnosti usluž- nov, s tem pa tudi v pomanjkanju ^Pravne n^l °PraDljajo svoje njene odgovornosti za posle, ki jih šnihk0l°u ■ neod°isno od ka-	opravlja. Če se	postavimo na	sta-
p0, v \ krajevnih vplivov.	lišče,	da je za	njene ukrepe	od-
bolj	uprave	je	morda	naj-	govorno voljeno telo (plenum
in nim1Wo vprašanje komune ljudskega odbora ali ustrezni	.	.	.
Ciooei -a bodočega razvoja.	snet),	tedaj nas	lahko tudi to	za-: okvirih povsem	samostojno	oprav- j čaila	je	družina"	in	gledala	v	gio-
m njegove pravice, zlasti	Petje	v birokratizem.	Ijajo	svoje	posle	ter	neposredno	bi,no,	kjer	se	je divja penila voda
j Mnogi pojavi birokratizma in 1 uporabljajo zakone in predpise. Ka,j j€ vedei j0Vl0 0 turbini in j samovolje v uporabi zakonov Vzporedno s tem je treba seveda elektriki, kaj njegova sestra i,n ' i lahko izvirajo prav od tod, da zagotoviti tudi vpliv skupnosti v w»],() mati, preprosta ženica iz tisti, ki so kot uslužbenci edini uveljavljanju enotne politike^ gle- Prekmurja, vs>i pa so čutili da ie i lahko odgovorni za to, niso samo- de strokovnega šolanja uslužben- t0 n<,ka.j važnega in velikega i® stojni v opravljanju upravnih po- škili kadrov, izpopolnjevanja c|,a je pT1; tem Jelii sodeloval oče slov, s tem pa tudi ne odgovorni, upravnega sistema in zagotovitve j p<) ogledu ■ pel ja! v de
n ja »Deset let svobodne graditve«!	,	-	,,	_
je tovariš Lojze .Jakopič, novinar j rekC' ~ Uesna obrežna zgradba Ljudske pravice«, ki je preppto- 1 je zgrajena, prav talko prvo preval Štajersko.	točno polje in prvi turbinski ste-
ber, le vrb še dokončuje jo, da bodo lahiko namestila žerjav. Turbinski steber je visok 18 m iin po obsegu tolikšen, da so spravili vanj 6000 ton betona. S spremljevalcem sva se spustila čisto dol' k temeljem, ki so kot zavarjeni 10 m globoko v živo skalo; torej sva stala toliko metrov pod dravsko gladino. Reko so zrimilj k levemu bregu in gradbišče zavarovali pred vodo z betonsko zagatno steno. Ko pa bo desni del gotov, bodo čelni del zagatne stene razbili, vodo spustili prek prvega pretočnega polja in začeli z gradnjo na levem bregu.
»Hej, vi tam, če morete malo niže, vas bom slikal!« sem zaklical delavcu, ki je viseč na vrvi čistil steno. Motiv je bil zame interesanten, delavec pa ni kazal posebnega navdušenja.
»Ja, tole moram narediti do desetib. Po malici se bova, ali pa pridi gor!«
Ko sem delavca fotografiral, sva šla s tehnikom Savom na levi breg, kjer stoji separacija im betonarna. Dan je bil lep, sončen
V nedeljo popoldne sem ga bodi | videl v Vuzenici na mostu, kako
»Dajte no, povejte kaj toplega o teh graditeljih!«
»Veste, jaz bi vam tega ne znal. Zame je najbolj lepo takrat, ko končamo, pa mi stari (imž. Pipanu rečejo tako) reče: ,Odpočij se, mesec dini, potem gremo naprej!1«
Star delavec Hrovat — drugo leto bo šel v pokoj — ma je povedal:
»Ganljivih prizorov tu ne boste našli, tega je bilo precej med prvo svetovno vojno, ko so gradili Falo vojni ujetniki. Cez tri sto ljudi je umrlo na gradbišču im nič koliko jih je odšlo po vojni domov z neozdravljivo boleznijo. Pa sedaj... Kar poglejte: delo je mehanizirano im zavarovano pred nesrečami. Po tolikšnih izkušnjah, upamo, v Vuhredu ne bomo imeli nesreč!«
Nekaj več bi pa le rad dognal o teh ljudeh. Že inženir Pipam je govoril o tem z menoj, pa Savo im zdaj že Hrovat:
»Poslušajte! Pravite, da zaslužite povprečno toliko, kot ostali pri gradbenih podjetjih. Tu je delo težavnejše din odgovornejše, ločeni ste od družin im sploh živite nelagodno življenje, kaj pa vas drži tukaj?«
Zasmejal se je Hrovat in za-
in jasen, še lepše pa je bilo grad- mahnil z roko, zasmejali so se vsi,
Dodatne
se trgovinske sacije z Avstrijo
maja. (Tanjug) Pred-^aajetrn- . v®ns*te in avstrijske zu-na 1, n . e zbornice so zaklju-rit, uunaiu	__
tisti, ki prevzamejo kot izvoljeni potrebne samostojnosti v delu
VI*Uti slove ir * vA«“ju5; r 1
^jetrgovin^i, * e, 'n avstrijske zu- v organili oblasti te funkcije, pa upravnega aparata.
1 so dm - , P°gajanja, na kate- ! mr*3Ua ‘ sezname biaga za v i clJsko menjavo na celov-*t«. Ker hr^InU’ ^ sredi avgu-7°"° letos prvikrat na ve-''atek,	9'3	tudi podjetja z
Veksejnlu *° Vrednost menjave na bilijona j!°dv°jili- Znašala bo 11,3 * »nngov.
^oslarij.
PRIMER BREZVESTNEGA POSLOVANJA V IZVOZU
Kakih 10.000 kg sira so vrgli v Egejsko morje
r^0vora	na	Trgovinsko podjetje »Uvoz—izvoz« Ugotovili »o, da so sicer dobri sjenlški
. enJenGga izven okvira iz Prištine je prodalo grški tvrdki sir slabo zapaketlrali, da se je posušil
j °	•-	—	• -	-	—	•	—	*	•	-	*	5	•*
Ao	.	S°vinskcca	sporazuma	»Sotlri Krustarls« v -Solunu vagon	,	in odrgnil, ker ob straneh ni
2i!a	, 7*jo	in	Jugoslavijo	izvo'	s jen iškega sira. Ker podjetje ni imelo	j	varovan. Sledili so bre/uspe
Pfesno »r?.^0 med drugim tudi _____________________________   _	JMV
'	zadrževali. Da pa bf zadevo vendarle	1	žali ceno. Za 1#0 kg sira so	zahte-
uredlU, je podjetje zaprosilo trgovin-	t	vali 420 dolarjev. NihCe pa	ga ni
sko podjetje »Stokoprom«t« iz Skop-	:	hotel kupiti, zato so znova	znižali
,.r'i° nied drugim tudi 'je	zdravilne rastline,
^terijsK 2erv«. eterična olja, ga-
rib
f*rti
lavsko restavracijo, z ženo sta popila dve pivi, mala dva pa sta dobila malinovec in sladke preste. V nekaj mehkega je billa zavita družinica, v radostnem molku so se pogovarjali med seboj.
Kako vesel sem bil, ko sem tega delavca srečal v sredo v Vuhredu.
»Kaj pa vi tu?« sem ga vprašal. >To je pa čudno vprašanje. Tri hid ročen trale sem pomagal gra-diiti, vi se pa čudite, kaj delam .	.	tu!«	Bilo mi je nerodno, pa sva j
z!*: | bila kmalu v živahmem pomenku.
i\u» puujctjo jii iiuviu r v ai u v au. oicuiu ou brezUSpeSnl PO' |	j	•	j	.*	_	'i
pooblastila za prodajo mlečnih izdel- | skusi, da bi sir prodali kaki drugi * SCVeoa O ilil-dTOCentrall, ker O d'ni- i kov, so carinski organi sir na meji tvrdki. Ko se to ni posrečilo, so zni-
-«	.	•»	—»	1JU| HUJ mu ovu»x uoiugv |/i o u |/iu- vvuu; "O	“««	uv.-tjvi	»v	r	“
j ' Avstrijska podietia bodo Vizij! po 5 dinarjev od vsakega kilo- j nujali 1000 kg sira, kupcev pa ni bilo
sPon, en	redneci	trsovinskesa	crama prodanega	blaga.	"**
i„ ■? trgovinskega Tako je sjeniskl sir vendarle pri-
strni	. oz“a	v Jugoslavijo	spe] v Solun. In	v tem,	ko sta obe
ktričn-	ln njih	rezervne dele,	podjetji računali	z lepim	zaslužkom,
druRn n‘ material,	kemikalije in	-iu -1o-.iz ..So,lina.	Presenetila kratka
_	•	_	"	Onu	pifllJClJU	»O	VUrofctt	l/l	uaup	,	ut/irvt	hujiih, u i* j	ouv	t	u
usnJe, izdelke domače lja, naj inu stori uslugo proti pro- ‘ ceno: za borih 20fl dolarjev so pO-
ugo.
Tedaj so sklenili sir očistiti in znova ponuditi naprodaj, čiščenje je stalo 140.000 din, pa tudi potem sira niso mogli prodati.
In vtem
vest. Tvrdka Sotiri* Krustaris ni ho- nosti, so po tela sprejeti sira, 6ež da je slab
Del gradbišča v Vuhredu
Nove odkupne cene češenj
gem tu sploh govoriti ne znajo.
»Peta dravska hidrocentirala |
Bni Vuhredu bo najmočnejša na ;
1 ravi im prva v Jugoslaviji, ka- ' tere gradnja se lahko meri z vsa-	bišče. Po	njem naju	je vodiila la-,	ki	so slišali	naijin razgovor:
ko v inozemstvu: po načinu eko-	borantka	Milena. Se	lansko jesen	»Ce tega	še niste odkrili sama,
nomicnosh im hitrosti. Graditi so	sem jo videl večkrat	na ljubljam-,	potem vami tudi jaz ne morem po-
^	~	...	-	'ja	""
_ ______ —	st_______________ j_______________ T^_
predstavnikov grške narodne banice i	^dobro ga opravlja: kontTOlo in den prizor: trije dolavci so >tun-
ko so iskali zadnje mož- za-eelii lanii oktobra, a letos no- ski promenadi im pri Petričku Pa ! jasnit/ii!
■	--™.	»”	-	v,Iart? zavezniške vembra bo prvi agregat ze v po- mi je povedal na uho Savo, da Cisto doli na dnu zagatne
nrAilcffivnlbfVTT ir r Ji L: a nnrndno hunlrA i .	“	^	O	Cl\aKrat	GODTO	£Tcl	OT>F3;V,I'Tn	'	KOiTlitiTrtlA	in	rliPill	Tvri^rtf'	^iriiP	rlol	cr«	*4un.
ilfr	trgovskih PodjetiJ ni huJ’e prizadela, dalje iz spodnje	Ul 6KUUU. £/auru^a
8°stin,i. Okrajne Trgovinske ler deloma srednje Vipavske doline, >z Uglje, sjenlški okraj, zahteva de-
sestavili protokol o popolnem uničenju kakih 10.000 kg sira jugoslovanskega porekla. Sir so uničili tako, da so ga vrgli v Egejsko morje približno 2 milji od obale.
hitreje gre delo od rok, kot je šlo preiskavo gradbenega materiala, na Mariborskem otoku. Rekord, ki I Zdaj pa še nekaj o separaciji
ga ne premore tovrstni kolektiv v Jugoslaviji!« Ni imel kaj več časa
vtem ko iz gornje Vipavske doline ustreza le za industrijsko predelavo.
M. D.
Nova tovarna pohištva začela obratovati
Gospodarsko sodišče zdaj odloča, i razgovor. Klicalo ga je delo, kdo_ Ih> poravnal to Skod<>._ Zadruga jaz pa sem si iskal' nove »žrtve«.
Najprej sem si z brega ogledal ogromno gradbišče.
Pred mamo je čepel na desnem bregu mogočni portalni žerjav, ki
S*tuPnem e Gornice v Gorici so na j. . s®stanku v četrlek določili so jjx *e odkupne cene češenj, izv0i, / e yeljati v petek. Češnje 1fu8c ni. splošne kmetijske za-l kfl CVa*e kmetovalcem po 40 prvovrstne za širo-Vtstne tu i^0 P° 28 din ter drugo-
kil^ 1 2a domači trg po 20 din	*	------- ...	     —---------  Hx	rd	na
Pre<ielavam' e^nj za industrijsko st'1,tev . rojstnega dne predsed- poravnal, '['“vsem jasno pa je, 'la ^ bregu so zložene grmade granii-0 za sedaj ne bodo odku- 1	®	^I i#-0M k* sjeniškega si°raPv vrbd^osti 1 nih blokov, železa, lesa, gradbe-
nar od podjetja »Uvoz—izvoz« v Prištini. To podjetje pa se izgovarja, da je predstavnik zadruge natovoril sir v vagon ln da mora zato zadruga trpeti škodo. Višje gospodarsko sodišče Srbije je zadolžilo podjetje »TJvoz-izvoz«, naj zadrugi plača kupljeni sir, ker je dolžno skrbeti za nakladanje I in prevoz svojega blaga. »Stokopro-
in betonarni, kar je na gradbišču novo. Govorili so mi že delavci mnogo o tem, pa sem poiskal še znanega inženirja Pipana. Potrdil mi je, da grade to hidrocentralo dvakrat hitreje, kot so mariborski otok in da gre za to hvala kolektivu in boljši mehanizaciji. Beto-
Varaždin. 25 maia V Va.raž- m.et* iz Skoplja pa zahteva odškod. , .	,	,	■	, .	,	,■
- •	-	nino	za	storjeno	uslugo. Spor se na-	D lina, katero bodo kmalu irKMitr-
j;  • x^i „ „1	,	,.	v	nim» zn storjeno usiugo. a por se na- ^	animu	invwn.i-
dinu je začela Qbraito\ati v poca- daJjuje. Ni še znano, kdo bo škodo ralii v prvi turbinski steber Na
Crl.TOir hA wvii£-t,ni0.f»n	.«,1	nnMairnnl	   ..	_	•_	1	_	.	.	_	*
ima nosilnost 150 ton. Pred dnevi narna je njegova zamisel! Prej so s<?. fa, pripeljali iz mariborske i z navadnimi betonskimi mešalci »Metalme«. Poleg njega je bila j skoraj ročno tehtali betonske me-zlozena ze prva lutostrojska tu.r- j š-ana*oe, ker zahtevajo posamezna
dela različna sorazmerja med
^Ugalurrgovska podjetja bodo za- I varna pohištva »Florijam Bobič«. ! dv™mUUon^dhfariev.
^veh Poznavala od enega do	—-
u>narip«	__	 °	f
- mU1 , ju’jev marže za vsak kilo ih n ,uP*jen>h češenj. Kupci v
. °d° morali razen tega še farjev sPevati od enega do dveh . iniR« ^r' kilogramu češenj v ta-'-‘■ovani -f i i _________________
jev °Van* »fond za borbo proti Prr muhi‘-r,li ('.a^.ujeio, da bodo začeli obi-^tku nn|e v večjem obsegu v za-
lIRor|r*^OC*n',e8a tedna, seveda če tu,j. n° vreme. Hkrati se bo za-> Sil «v°z v večjem obsegu. Za • Pr>de v poštev le še pri-lz °brobnih krajev Rrd, ki na Novo Gorico in jih toča
Devizni tečaji
!7	r&1
‘ inai„	sestanku	so
tfjJU,. a *aktjučki Po n asi or
Uted^lar ,	J43661>	3329.40,	llnr,
hi.9*-«« /?°0’ 9800• 1042-86; DM 99 U. '67a.it ' ^IjUO; , Ffm	1
S«,
bili dno nai&lednjih te-
doifl.
^	ci	3»oq	in 1000.80;
614,
TiV**» -UJiD.40; *'rris —, —, 1066, .	651,	611.18,	1173.29; Bg.
3200, 271.46; obr. dol. Avstr. 2958.30, 886.10; obr.
^•'}40,79^
886.10; obr.
dol.
doil
740* 14r>-67; obr. dol. ZSSR K?* 2(uSr4-49* 774.83; obr. dol. Madž. ^Ij. J*00* 2551.97, 750.66; obr. dol. v/°.	2420, 706.67; obr. dol. CSR
’	^°7.84,	795.95;	obr. dol. Romun.
v fe.Številke pomenijo: 1. te-Sedali ? ian'it 2. tečaj v Zagrebu, Hj ^UuacJ.	FLRJ, 4. ažio v odst.
niSL ^	živahnost	povpraševa-
fcihJl- sestn^i7^ na današnjem red-rS p .skoraj popolnoma po-^°daja.lci deviz niso uspeli *»ln floln ^	so	neprodani ame-
/°rinH *!1’ ailflrte6ki funti, hola.nd-tlr>5	in ve,^'k del nemAk.ih mark.
bili v avstrijskih, če-mik V madžarskih izraelskih Q obraičunskih dolarjih.
Pri bolnikih na otološkem oddelku
kf?Fl.trrii"e P0«)Jf P^malo Najedo se do sitega, postelji. Imeli so slabo perilo in po-
ve, kaj je zlo in trpljenje. V ljubljanski bolnišnici bi vam lahko mnogo povedali o tem. Vendar pa stremijo, da Čimbolj olajšajo bolečine in dolgčas, ki vlad glejmo malo
vodo, peskom iin cementom. Sedanja betonarna opravlja vse avto-...	..	, .»	matično in dva visoka kabelska
nega	materiala.	Tudi	skladiščne	žerjava prenašaia beton čez Dra-
1	vo na desni breg. Delovod ja Petek
je prestregel najin razgovor, inženir je moral drugam, pa sem prijel Petka za rokav:
»Vaše ime je tudi znamo! Kaj bi pa vi povedali za naš časopis?«
>So vam že povedali, kaj bo imela novega hidrocentrala? Za-
saj	lahko pojedo, kolikor hočejo.	nošene obleke, bili so brez	knji^
Vsi	ti otroci so v bolnišnici veči-	igrač. Hrana je bila sicer	dobra, a
del	po	krivdi staršev. Trenutno jih	vendar ne prav primerna, ker je bila
vlaH. ,,	Je le 6’ včasih se jih pa nabere tudi j premalo sesekljana. Solate sploh niso
M??* nt!2iri 25!{S’ r£°‘	\	Neoprezni starši namreč pu-	dobivali, ker je niso mogli	nezmlete
otroški oddelek Oto- sčajo tekočino raztopljenega lužnega' jesti. Otroci so precej bruhali, po
11K f*. KI Pa vnril r»r1- lr<iiv.no Iri« «„	I.s____ a. ,	...1  V	.	...	.	.	.	’
■ -_____  ..	.	  J	_-----------------------   lutiicga	UUJtl	SU	pteuej	uruuail,	170-
marifi	k,ier.	?trek	lah‘	*?b“«.V6«	kaj,	kar	n,	bilo
kali« v vodo glavo mlademu fantu.
»Na, le napij se je, ljubček. Nikoli več je ne boš pozabil! Vsrkaj jo vase, naj ta bo njenega vonja poln nos, okusa polna usta, njeno preienje vedno v mislih in njene siile polno telo!«
»Zdaj si krščen in sprejet med graditelje.«
Ta prizor in pa prvo srečanje na mostu v Vuzenici sta mi pomagala, da sem končno dojel dušo dravskih graditeljev. Zabetonirali so svoje življenje k Dravi, kot turbinske stebre deset metrov globoko v živo skalo. Sla po zmagovitem boju in ponos graditeljev velikih objektov, ki prenašajo energijo in preobražajo domovino, jih veže z reko, jih veže v trden kolektiv s svojim »starim« in s toplimi človeškimi nitmi v širšo slovensko in jugoslovansko skupnost.
Nad gradbiščem je sijalo svetlo sonce, svetil' se je beli pesek razgaljenih bregov in divje se je zvi-
mariij tovarišica dr. Božena Grosman, ki menda bolj kot mati skrbi za te svojo bolnike.
Oddelek je bil Izročen svojemu namenu septembra 1952. Seveda gre zasluga za to predvsem tov. dr. Grosmanov!, ki je nesebično žrtvovaJa
ko pride do nje. Ker je brezbarvna, za njih želodčke. Hrana je bila i-dno mislijo, da je voda. Ena sama kap- enolična. Razen tega niso imeli ne ljica zadostuje, da mora otrok v bol- vrta ne prostora za igranje na nišnlco.	prostem.
 	Danes	imajo ti otroci v ličnih,
TUDI ZABAVAJO SE	lepo urejenih bolniških sobah vsak
svojo posteljo s čistim perilom in
porniče bodo drugačne. Na dose- jala zelena Drava, stisnjena v danjih zapirajo pretočna polja ta-' tesni levi breg. ko sem odhajal, hlastne zapornice. Ta, nova, vu- Vlatk je drdral enatkomerno, mena hredska pa bo imela tablasto le pa se je še dolgo, skoraj do Ma-spodnjo, zgornja zaklopka pa bo ribora, zdelo, da čujem trušč sil-segmentna. Novi način je cenejši, j nega gradbišča, utripanje pogum-trpežnejši, gradnja lažja in za-1 nih in požrtvovalnih sre gradite-pornice so mnogo bolj elastične j ljev dravskih hidrocentral. v pogonn!«	I	Lojze	Jakopič
tudi svoj proisti ča*,da je uredUa radoLet^tes“ ^	>»»”	Imao	poln^6	kn/ig	in
‘dl PoX°u! kKeark°m,Js!.nrt>eani bf v"se "S«° Ž55.SL	S5ST“	&	sobo	ter	od.ično	hrano.
premalo ocenili to delo. Poleg otro
maske: rdcčo3°kapico ^kuharfika. ''sT Kazc" tcsa dobivajo otroci, ki so S	tC;	revn>.	ob odhodu iz bolnišnice oble-
w	uliu-	111H i	jdravniuV	^	4'7VI“»	ounouu	iz	ooinisnice	ODie-
skih bolniških sob so urejene tudi iutkovne nredst^vo hnrtHn'’v»n	kt>’	PlašCek, čevlje ali kaj drugega,
ieralne sobe. dnevne sobo. knnalnirp. lutKpvn9 predstave hodijo ven. Doma v n^pi««. ntnigr!n0niA£ir.
igralne sobe, dnevne sobe, kopalnice, sobe za osebje, materinska soba, lep vrt in drugo.
STARŠI so krivi
Pa imajo svoj kinoprojektor, s ka-
V ta oddelek Otolaringološke klinike prihaja 45 */• vseh pacientov, ki
Posvetovanje zdravniških in invalidsko-pokojninskih komisij
terim prikazujejo otroške filme Tn Vih^kSnV• v Beograd, 27. maja (Tanjug).-risanke, 'z njim kratkočasijo tudi naraščL	^	»t	'	Vz'"eznem zavodu za socialno za-
SSc?knakispre]erJCprlha^o 'ccTt jS,bil° 15,0 «P~3Sf«Tl2u WinS i 'arovanje se je danes začelo zbo-»Kaj pa ta striček dela tukaj?« Bosne. Tudi dedek Mraz jih je obl- 3 oseble*	^nrlrtnr,	ni	P^stavnikov	zdravni-
. Skal in je vse, celo matere, ki so bile	rnrti	JI,	•	Stl	k	s	m	invalidsko	pokojninskih
prisotne, pogostil in obdaroval. Pre-	  1
so vpraševali otroci, ko sem se pojavil med njimi. Bil sem v bolniški pnauiue, pogostu in ooaarovai. pre- ijen dr ’ Var«pU Vrwoi w sobi tistih, ki so imeli to nesrečo, da Pevali so, da je bilo veselje, in ple- lja rfS kS tega odd^lka',
so pili raztopino lužnega kamna. Za- saH »Kolo partizansko«, radi ene same kapljice te raztopine se morajo pokoriti leto dni ali celo več. Grlo se jim stisne, tako da ne morejo požirati. Napraviti jim mo-
,	Je zel° neestetski — n. pr. operacija
Mali korajžni Darko me je vpra- mandeljnov je sicer enostavna ven-sal: »Ali lepo pojčkam, kajne?« Se- dar pa pr.av nič lepa Dalje so zelo veda sem ga moral pohvaliti. Prav težke in občutljive operacije srednje-^	^	T	prisrčno so mi deklamirali, plesali, ga ušesa itd.
i? \	skozl	pokazali so mi risbe in izdelke iz Otroci se na življenje v bolnišnici
tero jim nalivajo tekočo hrano. Vsa pouka ročnih del. Imajo namreč tudi tako navadijo, da gredo večidel zelo sreča, da imajo dva »Turmix«-apa- vzgojiteljico, ki skrbi za njih duševno neradi domov. Priznati pa je treba,
teKoce. hrano.	da se osebje težko loči od otrok, tako
da iščejo razlogov in izgovorov, da KAKO NEKOČ IN KAKO DANES bi lahko koga izmed njih še zadržali. „ . . ,	^	,	Poslovil sem se. »Pridi še kaj,
Rad bi povedal nekaj o razliki strF»k,« so me otroci pozdravljali ob med sedanjim in starim bivšim od- odhodu. Povedati pa moram, da sem delkom Zaradi pomanjkanja prostora kljub nerazpoloženju, s katerim sem
c 'riirAl, ti nf i*»ni ** .. ..T« rtinVtu _»—   : y .	.	_
rata, s katerima spravijo stanje vsako vrsto jedil (tudi meso, solato, krompir, jajca in drugo). Ta dva aparata so dobili od Društva progresivnih Slovenk iz Amerike. Mnogo jim koristita, ker ni mogoče drugače prehranjevati bolnikov, kot če jim
J hrano sesekljajo Hrano imajo od- so živeli tl otroci v zelo slabih raz prišel med nje/odhajai veder ln 7™ Ulično. Jedo radi In Jim je do ena meraH. Ležali so bo 3 do i »a eni dovoljen.	J	„
komisij iz vseh republik. Direktor Zveznega zavoda Zdenko Has je izjavil, da je namen tega posvetovanja predvsem, spraviti v sklad prakso komisij zlasti v tistih vprašanjih, kii še niso urejena, oziroma ki jih sploh ni moč pravno urediti, To je važno zavoljo tega, ker ima jo sedaij komisije določene samostojne funkcije, čeprav so hkrati organi socialnega zavarovanja.
Govoreč o pomenu zdravniških in in val ideko-nokojnan ski h komi-
sij je Zdenko Has poudaril, da ima njih delo velik vpliv na učinkovitost zaščite zavarovancev, prav tako pa tudi na izdatke socialnega zavarovanja. Zdenko Has meni, da ni nujno sodelovanje med socialnim zavarovanjem in komisijami, pa tudi ne med zdravstveno službo in socialnim zavarovanjem. Poudarjajo tudi, da bi bilo treba proučiti, kako lahko zdravniške komisije pomagajo ▼ razvijanju preventivne zaščite zavarovancev.
Ob obravnavi vprašanj iz delokroga zdravniških komisij bodo posebej razpravljali o izkoriščanju topliških in klimatskih zdravilišč in o izdelavi ortopedskih pripomočkov.
■c
KULTUBNI O B Z O B N I K
}
Maupassant: BEL AMI
FILM
»DEKLICA IN HRAST« NA BERLINSKEM FESTIVALU
Beograd, 27. maja (Tanjug).
Starega znanca na treba pred- na doslednost Duroyevega kairie- rentni ostajamo do njega ali iz
sta'vij ati. Maupassant je naš star rizma ne priteza naše ogorčenosti, j zgoraj omenjenega občutka mo-1	 h____)	^____
znanec, skorajda prijatelj hi naš posmeh velja bolj njegovim j ralnega posmeha z njim celo rahlo i Zvezna komisija za pregled fil-lahko rekli, ki ga pogosto sreeu- »žrtvam« in morailnim osnovam : simpatiziramo. Njegove avanture	.	. ,	,	'
jemo v založniških programih, meščanskega zakona, ki brezob- ' nas lahko zabavajo, kot značaj j	J®	rt,
Maupassant živi v naši zavesti i zirnemu karieristu omogoča ne- pa nas pusti hladne. Ker ne ob- | narodni filmski festival v 15 eri mu,
1	1	i	1	•	.1	'1.	1	T~\	.	     J	_	1_I i; L1       1 : ] „	V,n mo • Irt l,r,	ni	Uinl	Tr,	dri	R III II TC1
prvenstveno kot novelist visokih umetniških kvalitet. Novela je njegov najipolnokrvnejši izraz. Ostro opazovanje, smisel za bistveno in iz brušena oblika karakte-niziirajo Maupassantov novelistioni opus. Sklenjenost in osredotočenost, ki ju zahteva novela Maiu-passantove šole, sta poleg stilne
oviran vzpon. Duroyeva podoba j čutimo njegove krivde, ga ne mo- . ki bo od 24. junija do 5. julija, prerašča ožino enkratne resnično- j remo obsoditi, s tem pa mu tudi ( umetniški film »Deklica in hrast«, sti v splošnejši lik. Lepi striček I jemljemo možnost moralnega oči- j film je posnelo podjetje Jadran-ostaja pred nami kot moški, ki Jčenja. Tak ostaja pred nami, ka-, fym 17 Zagreba, režiral ga je skozi postelje pleza k uspehom, kršen je »Lepi striček« in nič več. - Krešo Golik scenarij pa je na-Navzven sta ga sam šarm in ele- Maupassantu ne nameravamo na- j . j bnjriževnik Mirko Božič, ganoa, navznoter puhlost in praz- prtiti greha, da je njegov junak
• t i ■ y . m. ____________________± l-x ttx: l '-t i ____________
ni,na. In sebičnost. Ne moremo ga ne vzljubiti, ne obsoditi, imdife-
taikžen. Učinkovitost satire je prav v tej »objektivnosti«, ki živo od- j raža puhlost, zlaganost iu licemerstvo tedanje družbe. Toda ali je ta učinkovitost tudi dandanes še lahko učinkovita? »Lepi striček« je vendar preveč samo silhueta na meščanskem ozadju, da bi lahko nadaljeval svoje samostojno življenje. Umika se na police z etiketo »prijetno branje«.
Od tam pa bo še dolgo svetila Opere Vilma Bukovec in pianist njegova izbrana francoska ele- j Marijan Lipovšek so sinoči odipo-
ganca.	,	.	,	!	tovali v Moskvo. Jugoslovanski
Novi slovenski prevod jeoskr-	,	.
bel Vladimir Levstik. Prevod se umetniki bodo v Moskvi, Lenin-1 bere zelo dobro, kvečjemu tu in gradu in Kijevu sodelovali na de- j tam zmoti kaka ne dovolj rahlo- setih opernih predstavah in bodo j čutno izbrana beseda. Toda to je pjj.j-edili 5 koncertov. Miroslav
m o.vur ih/vt m oilOTl.h pct I TTAn T1A C1TT1-
NAŠI OPERNI PEVCI j SO ODPOTOVALI V MOSKVO
Beograd, 27. maja (Tanjug). Člani beograjske Opere Miroslav Cangalovič in Aleksander Ma- , rinkovič ter članica ljubljanske
Josip Tominc: MOŠKI PORTRET
Koncert planinskega okteta
Danes bo v ljubljanski Drami premiera izvirne drame Marijana Matkoviča »Na koncu poti«. Na sliki: avtor drame prisostvuje generalki v družbi direktorja M. Klopčiča in režiserja Sl. Jana
man j kot malenkost. Izredno sim-	*	.'	‘	dkve priredil dne 20. maja 1355 v
petično opremo je oskrbel inž. 1 Cangalovič bo pel naslovno vlo- vejjkj dvorani Ljudske prosvete kon-arh. Branko Simčič preprosto, a ‘ go v opori »Boris Godunov« ter cert^	k(mcortai	ki	ga	je
I elesramno, praT kot nalasc za ta vlogo v »HovaTiščdini«, Vilma Bu- odpel oktot na pamet, so bile skladbe
!	,	.	kovec in Aleksander Marinkovič	M
Cankarjeva zalozba bo svoje j	ni	bila
bralce s to knpgp prav gotovo , Pa	peia	v	operun	»rausi«	p<xsebno Mht<TVIi<i im j« vso pesmi oktet
ratzveselila.	Kaijeta/n Kovn-c lin »Madame Birtrterfiy«.	tehnično brez težave odpel. Oktetu se
Tudi planinski oktet iz Maribora I pozna, da Priajo Je v proslav’o 10. obletnice osvobo- , neboma ze	lot,	^jo	“gg
... J-_	—i- m« V f prvega t«00«3; p~Heie dokaj
nešteto nastopov. Petje J»dbi br«* in enotno iu J° bilo 1,,,—ko v°°' dvoma tudi občutita .umetnij stvo prot. Gregorca in red<* od
sss»sr»isi.iS5«Hs?
jedrnatosti, njegov naijvečji ča<r.
Maupassant romanopisec je v najboljših delih novelistu enakovreden mojster. Formalnih kvalitet tudi v njegovih romanih ne moremo prezreti Kljub temu pa lahko ugotovimo razliko med n jegovim romanom in n jegovo novelo in ta razlika se v umetniškem smislu nagiba v prid noveli. Širša, mamj sredotežna oblika romana, se pri Maupassantu realizira v tekoči pripovedi, ki v solidni kompoziciji usmerja svoj lagodni tok v nekomplioirani razvojni liniji od začetka do kraja več aili manj enakomerno, brez izrazitejših vrhov ali padcev. Med tem ko oblika pri noveli ves čas opozarja na avtorjev izbru-šeni artistični čut in prav iz njega izhaja sugestivna moč njegovih krajših tekstov, se znajdemo v Maupassantovih romanih v toku čiste pripovedi, prezremo manj ostro izstopajoče oblikovne odlike ter doživljamo tekst kot zgolj prijetno pripovedovanje in skoraj nič več. Moralno satirična ali moralno obtožujoča poanta, naperjena proti tedanji meščanski družbi, je dandanes izgubila ali pa izgublja na ostrini, pred bralcem ostaja zgolj zgodba, fabula, ki si s časom vse bolj in bolj prilašča atribut »prijetna«. Prav v tej »prijetnosti« pa je nekaj tragike in ta tragika je v praznini, ne sicer docela praam, praznini pa vendarle, ko da je iz teh tekstov odtekla živa kri in nas zdaj ne morejo nič več boleti. Morda bi nam bili tudi danes nekoliko bližji v problemskem smislu, če bi hiili malo manj prijetno in lagodno berilo.
Po tem razmišljanju, ki ne namerava biti obsodba, st oglejmo »Lepega strička«, ki je izšel pred dnevi v Cankarjevi založbi v Ljubljani Videti v tem delu zgolj družbeno satiro in norčevanje iz meščanske morale, je brez dvoma preozek vidik. »Lepi striček« je v nekem oddaljenem sorodstvu z našim Skrabarjem, seveda ob primernem abstrahiranju njunih družbenih pogojenosti. Oba sta ljubljenca žensk, oba se svoje moči nad njimi zavedata, le da je Georges Duiroy manj sentimentalen m si zna iz svojih neštetih raizmerij ustvariti kariero. Cinič-
1945
Srečanja z umetniki-partizani
RADO SIMONITI
1955
»Življenje vedno najde oblike, da lahko rešuje tekoče naloge«
Ko se človek spomni na mlade dni, ali bolje, na svojo prvo mladost (kajti toliko imamo mla-
»orglarček* v dijaškem konvik-	grlih, in tam smo stali pr etre-	stopil tudi po bolnišnicah. Setu, pa inštruktor in še kaj.	seni in brez moči...«	veda, kar tako pripraviti zbor,
V konoiktu sem vodil dijaški »Kaj pa zbor Srečko Koso-	in z visokimi zahtevami? Dvo-
dosti, kolikor srečnih obdobij) zbor, pa tamburaše, več kot pol vel?*	mil	sem v to in odkrito rekel:
in če se zraven ubada s peresom, leta sem vodil tudi dijaški zbor »Kot novinarju ti moram naj- »To je nemogoče.« tedaj mnogokrat ne more ver jeti, na klasični gimnaziji. Zraven prej povedati, da se bo zbor ob	Pehaček pa:
da je n. pr., ko je bila njegova sem igral na dijaškem odru v deseti obletnici osvoboditve spet	»Si razumel?<
»aurea	aetas*,	pisal celo	verze,	konoiktu, bil sem pa tudi vodja	sestal, in sicer 70. junija. Le glej,	»Težko bo šlo,* sem rekel.
Tako je	bilo	tudi	z	menoj.	Moj	okteta »Žar* na klasični gimna-	da ne boste o njem molčali! Na-	On pa — kot vojak — spet:
»Si razumel?«
»Razumel.*
Sledilo je kratko povelje: »Tamle so vrata. Pojdi in delaj!*
Rado Simoniti se je nasmehnil:
»Tega prizora se še danes rad spomnim in res sta nam tedaj pogumna odočnost in samozaupanje dostikrat pomagala reševati situacijo. Življenje si vedno najde oblike, da rešuje tekoče naloge. No, ni mi žal. Nastal je zbor, na katerega nisem bil ponosen samo jaz, temveč osi partizani, vse ljudstvo...*
Vsak intervju mora imeti konec in tudi jaz sem zastavil zaključno vprašanje:
»In tvoje sedanje delo?* Spregovorila sva nekoliko o umetnosti in skrivnosti dirigiranja in Simonitiju sem med drugim omenil, da mi je bila všeč zadnja uprizoritev Prodane neveste.
»Rad imam to veselo, vedro opero. Sicer pa danes živim v znamenju garanja. Delam kot dirigent d Operi, pri Slovenski filharmoniji, komponiram samo-garijo, Madžarsko... Naš zbor	speve in zbore. Razen tega po-
_	so snemali na plošče, za film	magam pri ljudski prosveti, tako
čase sem preživel. Že od četrte	kih spominov.	Najbolj grozotno	itd. Morda te bo zanimalo, kako	sem častni član sežanske	Svobo-
gimnazije sem se moral sam	doživetje je bilo zame o začetku	sem postal dirigent tega zbora.	de. Če še prištejem, da	preda-
prežioljati. Moj dom je bil pod	1944 na Rabu.	Od tam smo od-	Poklical me je k sebi koman-	vam na Akademiji za	glasbo
Italijo — tja nisem mogel več,	peljali s seboj	in rešili tudi Iga	dant baze o Bariju general Rado	zborovodstvo, sem menda	doka-
in potem sem delal v	počitnicah	Grudna.	Ko je	naša	delegacija	Pehaček in mi naročil, naj na-	zal, da mi dela ne manjka.*
pri zidarjih, na opekarni, na hotela tam pred grobovi zapeti pravimo za zaveznike koncert.	Pa problemi slovenske glasbe?
cesti, da sem kaj zaslužil. Od žalostinko »Gozdič je že zelen*, V taborišču Graoina smo imeli	»O tem pa — če hočeš —
šeste gimnazije	dalje	pa sem se	nam je	pesem	ob pogledu	na	pevski zbor primorskih Sloven-	kdaj drugič.*
preživljal že z	glasbo. Bil sem	grobove dobesedno	zastala	o	cev in ta naj bi med drugim na-	FRANCE NOVSAK
prvi tiskan ,greh‘ je bila nekak-	ziji.	»Žarovci*	so se nekateri	stopil bo skupaj z Invalidskim
šna elegija, utapljajoča se v	lepo	uveljavili, v literaturi in	pevskim zborom. To bo po-
vzdihljajin.	drugod. Rad se spomnim na tiste membno srečanje ljudi, ki so
To elegijo omenjam zato, ker	dni,	bil sem v	sedmi gimnaziji,	prvi ponesli našo partizansko in
je njeno besedilo uporabil za	ko sem odšel z	Žarovim oktetom	narodno pesem razen po domači
svojo prvo skladbo, ali vsaj za na Koroško, kjer smo obiskovali	deželi v	tako imenovani	veliki
eno od svojih prvih, skladb, te- slovenske vasi, peli in recitirali,	svet —	Italijo. Francijo,	Švico,
danji petošolec iste klasične gim- naš sošolec Uroš Prevoršek pa	Belgijo,	Nizozemsko,	Češkoslo-
nazije Rado Simoniti. Ko sva je igral violino. Bil je to rod, ki	vaško, Avstrijo, pa v	Trst, Bol-
nedavno obujala spomine na je imel v sebi še nekaj več kot bridka, a vendarle vesela dija- zgolj mladost — ni nas družilo ška leta, sva se spomnila tudi le šolsko tovarištvo, temveč neka na prvo Simonitijevo kompozi- zavest, ki ji ne vem imena, a jo erjo.	opažam pri vsej tej generaciji.*
Kako radi se nasmehnemo,	»To je — generacija pred za-
ko se spominjamo prvih zmag prtimi vrati,* sem vskočil, o življenju!	»Točno. Zadnje čase večkrat
Simoniti si je z dlanjo podprl berem., da se ta generacija ome-brado in se s komolcem naslonil nja. Prao je, da se. Nemara je na mizo — drža, o kateri se ga to le nekoliko preskromna ge-s pomiri jam še iz dijaških let. neracija, zlasti glede na delež,
Pred nama je bil odprt časnik ki ga je prispevala v slovenskem in tam je pisalo črno na belem, življenju, da ne omenim njenega da je v Brdih spet pustošila deleža o osvobodilni vojni.* toča. Pravkar je dobil Rado spo- Nekako samoumevno sva prerodilo iz domače Fojane, kjer so skočila na partizanstvo in diri-po vojni dobili vodovod, pa za- genta slavnega partizanskega družni dom in vinsko klet, ko- zbora »Srečko Kosovel* sem liko je bilo toče. In pogovor je vprašal po tistih dneh. nanesel na dom in mladost.	»V partizane sem šel po ita-
»Včasih sem kar hud,* mi lijanski kapitulaciji; bil sem v pravi naš znani dirigent in skla- kulturniški skupini Ljubljanske datelj,* ko nekateri pretiravajo brigade. Na partizanstvo me s hudimi času Še drugačne hude veže mnogo lepih, a tudi brid
vrane laui.vt, - /r^-enziia^ „ Petrarca pri Slovencih (	dran>a
Vladimir Koch: O slovenav	o
tiki — Bogdan Pogačnik- . spomenikih in topoloveffl^ ^om) JL govor s kiparjem J. Savm	&
Marija Vogelnik: H,^avPHUblJahfL lov (o baletnem ve*e™,.Y v Mar*6* operi) - Branko Rudo«. V Hrrbe<< ru razstavlja	(razgla^^,
Griin: Spopad z Evropo __ nje po gostovanju TNP)
Naš jezik.
,\\x\\\\\\\\\ws\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v.vs\\\\\\\\\\\v,\\\\\vvo,\\\v.\\\\\v,\\\\\\\\\\\\\\\\\^^^
1
Ifofel
VICKI B A UM
ROMAN, ;
Prišel je sekundo prepozno, kajti Bertie jo je že bil zgrabil za ramena in jo suval sem in tja. Ničesar ni rekel, samo mikastil jo je čedalje srditeje. Helen je stisnila ustnice in zatisnila oči. Iznenada jo je izpustil, stopil korak nazaj in jo udaril z dlanjo po obrazu. Slišati je bilo zamolkel, smešno odmevajoč tlesk. Kitajci so se nehali smejati.
Vse skupaj je bilo nesmiselno in nemogoče. Frank Taylor še nikoli ni videl, kako moški udari žensko — niti na Kitajskem kaj takšnega ni videl. Njegove pesti so postale zelo velike in trde. Ena — dve — najprej leva, potem pa še desna, sta se kar nekam sami z najpreprostejšim boksarskim prijemom zavihteli in padli na Bertiejevv želodec in brado. Padel je na cesto, bedasto nasmejan, in nenadoma mehak ko stara nogavica. Frank ga je dvignil in šofer mu je spoštljivo pomagal, ko ga je potiskal v avto. Russell je smrdel po alkoholu in Frank je požiral slino, ker je tudi sam imel neprijeten okus v ustih. Otipal je svoje sklepe. Ravno prav, je pomislil zadovoljno. Ni kazalo, da se bo Bertie, pegav in nasmejan, kmalu ovedeL Frank je zaloputnil vratca. »Odpelji ga v
Hotel Sangaj!« je velel šoferju. Motor je zabrnel, ljudje so se neradi, toda smeje umaknili in takoj sklenili krog okrog Franka in Helen, kajti hoteli so videti, kaj se bo še zgodilo.
Frank je tlesknil z roko ob roko ko da sta prašni. V sklepih je začutil hujše bolečine. »Oprosti'—« je dejal nerodno.
»Ne smem ga pustiti samega,« je rekla Helen bleda pod svojo svetilko. »Med potjo bo skočil iz avtomobila in se ubil.«
»Tem .bolje,« je odgovoril Frank srdito. Začelo se je bilo že daniti, svetilke pa so postajale bolj motne v svitu jutranje zarje.
»Kam naj te odpeljem?« je vprašal nežno.
»V hotel, neutegoma,« je odgovorila Helen.
» V drug hotel?« je vprašal. »Saj ne moreš ostati sama z njim. Saj vidiš, da je znorel. Se ubil bi te.«
Helen je odgovorila samo z nasmehom, ki se je čedalje bolj širil, da je zajel in razsvetlil sleherno celico njenega obraza. Frank je začudeno gledal ta pojav. Kaj tako lepega še svoj živi dan ni videl. Tako lepe in čudovite ženske še nikoli ni videl, kakor je bila Helen Russell, tako vseskozi čudovite, pogumne, nesrečne, nemočne in pri tem močne žene. Niti vedel ni, da more biti na svetu takšna žena. Z neko japonsko ladjo se mu je tisto noč Ruth Anderson vsako uro bolj bližala. Vzlic temu pa še nikoli ni bil tako daleč od nje.
»Taksi —« je rekla Helen in orjaški ruski vratar, ki je gledal dotlej mučni prizor samo od daleč, ker ni sodil v njegovo pristojnost, je potegnil iz žepa piščalko in zažvižgal.
»Domov te odpeljem,« je rekel Frank. »Ne pustim te same, pri tebi ostanem.«
medtem ko na ~	iti »nosovi izstopajo. Tu je	teaoKfa
baritonista in solista vrvet patju. ki izstopata tuda kar sre seveda v	.
glasovi tako niso mod l bas. ter Je posebno pogrešata drugi ^ ki je na nekaterih mestih i» ^ gU-raj podrejeno vlogo in ga ni	y0&Xi>-
šati posebno pri niakih tonin.	d,-
zacija je bila dokaj dobra “j bii* narnika. Vendar je omernti, oa 6VO_ nekatera tempa vzeta le P j^aii bodno iSkrjanokuO. Vstopi pr*F^o. so enotni in poje oktet »k>	,o	^
Na nekaterih mestih je buo	p*
žanja in nekaj spodrsljaje >	# iti
oeloini izvedbi koncerta ne	d»
v škodo. Najboljši dokaz temu. ^ oktet vrši uspešno svojo nai * si jo je zadal ob ustanoiitv ’jajtgs vdušemje obdinstva, ki je do rtud-mesta napolnilo veliko dvorano tu ske prosvete.	...	aajno
Pripomniti bi bilo mog iahko glede sestave sporeda, ki Aj^meznit bolje sestavljen, t. J- A. A?valo Pr skladateljih, kar ne lu	Vse
vajanju in bi bilo bolj e t, po-točke sporeda pa je z '“b?, „“:Alorea-
vezoval in napovedoval wan jja0-
skega narodnega gledališča g q, bora Hugo Florjančič.
KNJIGA O JUGOSLAVIJI
Moskva, 25. maja (Tanjug)- , skovska državna založba ska literatura« je izdala knjig0 rava Jugoslavije«, ki jo je ““J .
A. N. Gracianski. V knjigi, ki J . šla v nakladi 10.009 izvod°v, kazan zemljepisni položaj vije, sestava zemljišča, P° obde-flora in favna, posebej pa je . lana priroda posameznih zem J V nih področij.
»Naši razgledi«^
Iz vsebine:
ZunanjepothčnfugS gled - Miran Ogrin: Nag'°;oSiogra' Egipta« (prikaz Nagibove	bodi.-
fije) - Dr. Ivo Juvančič- OSw no gibanje v Kaltjl —' xiSe poVojne stik:	Značilnosti bmanske^^^
agrarne politike — sta0A natri Nova zgodovina alov®°!^ Gralenauer' (recenzija knjige	na-oda) T
Zgodovina slovenskega _ n ljvd Dr. Dušan Savnik:	,-jijj Med"
stva (Nekaj pripomb * ^^jdigenoU* narodnega urada za deio	razžla'
Peoples«) - An*et® M:"ica Ba,t dov« o šolski re£?rml;,nko Cemu*’ tenlev Ferdo Bibič, Jank? Brli-Venceslav Čopič, FrancG	'aj£
no Hartman, Lino Legiša^ Ravb^: šič, Ema Muser, M‘rosla paternu. Franc Zadravec — Bons
,,edela’
Še zmeraj ga je gledala, nasmejana ali začudena, P ^ je lahno majala z glavo. Taksi je prispel in se ustavil, in _ pripei' pomagal vstopiti. V zadnjem trenutku je nastal obi aj ^hteVali ljaj, kajti vsi kitajski gledalci so kričeč iztegnili roke	jraR^
denar, darila in napitnino za sodelovanje pri tem dog ^ grozil-je zaprl okence, toda šofer ni odpeljal. Frank je k e magati, »Daj jim vendar nekaj,« je dejala Helen. »Hoče jun zato ne odpelje. Saj vidiš, da so reveži.«	gpravil
»Ali pa mu plačujejo provizijo,« je zamrmral Fran ^ nepri-je skupaj vse grobosti, kar jih je še poznal v	j^jčani6
čakovanim sunkom je taksi naposled odpeljal. Ko so j»exjala ^ in gnečo že za seboj, je postalo nenadoma zelo tiho.	tak0
se nekaj minut molče in tesno stisnjena drug k ru«-da sta se dotikala z rameni, rokami in stegni. Sama ali ju je silil skupaj nagon ali kaj.	prip^10
»Ali se je to — mislim — ali se je kaj tak ne naSit\eh' že kdaj prej?« je vprašal Frank čez nekaj časa. Spet se ^ ^ z da) nila kakor prej, ne da bi odgovorila. V svitu uličnih sv ^ opazil, da ji teko solze po licih, ne da bi se nehala s”^?-n0 je »Da, sir Galahad —,« je odgovorila naposled. » moje življenje —.«	nerodna
Skušala si je s hrbtom roke obrisati	solze.	Bl	soize	s° Jl
otroška kretnja in njena lica so bila takoj spet mo ra, ^^jglil tekle iz oči tiho in obilno ko poletni	dež.	je	dol£°
Frank. Bila je povsem nepričakovana misel, na ^ a ^ ^ n j e1*1 ni mislil. Dež iz' Wai ale alex — je rekel nedoločen 0prazoir1, »Dež iz Wai ale alex —« je slišal, sklonjen nad Helenin, svoj glas.
»Oprosti —« je zašepetala. »Jokati se nisem nauči
^0TA, 28. MAJA 1955
{ ŠPORT »N TELESNA VZ60JA )
Se bo veslačem obrnilo na bolje?
-	Qn^e eden izmed tistih Športov, ki jim tisk posveča
*	0 malo pozornosti. Če bi prelistali posamezne letnike naših rukov, bi sicer sem ter tja zasledili kakšno kratko in skopo Port * Z ves^a*^ih tekem, morda še celo kakšno kratko ter ik' «'°’ t0C*a to bi i>iio v glavnem tudi vse. Zanimanje za vesla-Posa^°rt n- lab° veliko kot na primer za nogomet, kjer lahko amezniki ali pa moštva kaj hitro »zablestijo«. Razen tega pa kan<? noy°'nein'h tekmah vedno veliko število gledalcev. Skrat-’ .ce *! dober nogometaš, te pozna skoraj vsakdo. Pri veslanju : le P° P vinoma drugače: izredno trdo, načrtno in večletno delo Po rebno, da postaneš vrhunski veslač.
,e fi še tako dober in če dosegaš še take uspehe, boš le redko Pon^‘	1 za.s^uzen° priznanje. Zlasti veslači pogrešajo materialne
čoln*e’ i	veslanje je eden	izmed najdražjih športov: dragi
V	bangerji, visoki stroški za prevoz čolnov na tekme itd. tan. 0 vpliva, da se mladina bolj težko odloči zanj, zato tudi občinstvu ni ravno veliko, prav zaradi tega pa mu Pano posveča bolj malo pozornosti. Če torej katera športna Pob odi Za^uz‘' da se je spomnimo, ko slavimo desetletnico os-tlani' °r'n Sl i° nekoliko temeljiteje ogledamo je to prav ve-'.se je v zadnjih dveh letih v Sloveniji izredno raz-1,1 o in tudi kvalitetno precej napredovalo.
Leto 1950 —	liani	priključili še trije primorski:
preokretnica	VK	ladjedelnice »Boris Kidrič« v
0	jloveno,	Piranu, VK Nautilus iz Kopra in
■" v pravem 001 Tes*a^^em športu Delise iz Izole, ki pa je obstajala '‘o govori Pt>!Uenu te besede — že prej. V Slovenskem Primorju se ^50 napre: T ,s.e‘e nekako od leta • je veslaški šport v zadnjih dveh ** ^>ortna	lakrat J® bda ■ letih prav tako kot drugod v SIo-
£#>0a, ker r Pan°8a Pr> nas malo j veniji izredno razmahnil. Po s<r ~~ Sod'UZen Uuhljanske Savice ' dan jem stanju je razvoj lega športa ^ naZL£lm.0«rede povedano na dobri poti.
‘laške kluh	jugoslovanske ve~ j
»obeneeT a' bU° teriloriJu *‘Uba. ^ drugega veslaškega !
filed, ki ; “ j* odzval leta 1950
fP°rt, .Pa .. 'dealne pogoje za ta ,
Bjejški šnori ' v druSe> žaI Pa jih J^ajo. 7„ .'! * Baj malo izkori- {
i zalo vse sadove dvoletnega napor-1 nega dela in je v vsakem pogledu izredno uspelo, saj je sodelovalo oko' 120 tekmovalcev in tekmovalk. Kakšen napredek, posebno še, če pomislimo, da sta mogia v letu 1951 , nastopiti na prvenstvu le dva kluba i (Savica in Bled)l
Glavni oviri — I pomanjkanje plovnih objektov in trenerjev
| Seveda pa tarejo naše veslače iz dneva v dan razne skrbi in problemi. Najbolj pereč problem so
I rožu. Nikakor pa ne smemo pozabiti ■ na mednarodno »Blejsko regato«, 1 uživa svetovni sloves, saj bo prihodnje ieto na Bledu celo evropsko prvenstvo v veslanju, kar je nedvomno veliko priznanje našim marljivim funkcionarjem.
Pred letošnjo sezono
Kakšnj pa so izgledi za prihodnost? V ta namen je najbolje, č? se poslužimo kar besed predsednika Veslaške zveze Slovenije tov. Kocjančiča, ki je na zadnji letni skupščini veslačev dejal: »Računamo na po-
TELOVADNA AKADEMIJA TVD »PARTIZAN« RAVNE
Nastopajoči so se izkazali
tako‘daSOje^VeSaška !v zadniih dveh lclih> zIasti in Pred ‘eU 1951 lahko pri- ^ pa Predsedniku Zvez« Prv^tvo J,U,’ljani P"o republiško ‘ Bor,s" Kocjančiču, ki je s svojim« t,°takn kl * bilo dokaj skrom- vzpodbudnim« besedam, m imcia-
** Pokazal? Uc*eIežbi kot po kvalite-
Ten, VeS,anja-^*dil	začetkom je gmanost je lansko repuousKo pr-
raiIaah v Nano naS'i razvoj in venstvo na Bledu, ki je bilo seveda VK Kr°«V„Cm, mes!U. so usta- s čolni preklopne gradnje (ti čoini d*lje pr[ . Bo, ki od leta 1953 ne ustrezajo za državno prvenstvo Posta/3 >P)o*enjsko regato«, ali pa mednarodna tekmovanja) I^ao m-. a *radicionalna in se je in seveda samo v disciplinah, za ^ štirim 1J° Vs’ s'ov’enski klubi, katere imajo naši klubi na razpo-drušlvom pa so se lago čolne. To prvenstvo je poka-
Viden napredek
Izreden razvoj veslaškega športa in razgibanost v društvih samih, kakor tudi ustanovitev novih društev, j. treba pripisati predvsem vztrajnemu delu VZS na tem polju
fki <	^
, >
' HB
Tudi v Mariboru so prišli veslači na račun
Zveze svojimi
iniciativo privedel ta lepi šport v tako razgibanost.
Najzgovornejši dokaz za to razgibanost je lansko republiško pr-nstvo na Bledu, ki je bilo seveda s čolni preklopne gradnje (ti čorni
,,	,..............,	-	-,T, p
naših
Na Bledn imajo idealne pogoje za veslanje
PRED TEKMO JUGOSLAVIJA : ITALIJA
nespremenjena postava
: maja. Nocoj je prispela venskih mladincev z vzkliki »plavi, j^EeZeritani.rgoslovanska nogometna plavi« najprisrtneje pozdravilo naše z ..Bi se bo v nedeljo igralce.
V	JGion«, “plansko reprezentanco1 Za tekmo je izredno veliko zani-ftiet-.bJubiiaJ.1c°munale«.	manje. Računajo, da bo mestni sta-
ŠPomI67 dh^C.*80 * od nažih nogo- dion poln do zadnjega kotička (ka-Sonv?* tunv-2. no poslovili številni kih 80.000 gledalcev). Organizirano je ‘toin ’ Ha	bi 'Jubltelji no- tudi veliko število vlakov in avto-
DivLP^stajah v Rakeku, Po- busov lz vseh krajev Italije z navijači. '3ud? * v Sežanl Pa ie večje Naši reprezentanti so sl danes do-zelelo reprezentantom poldne ogledali tovarno avtomobilov Zlasti prisrčen je bil »Fiat«, popoldne pa so imeli trening na stadionu. Jutri dopoldne bodo napravili izlet na grič Superdo nedaleč od Turina, kjer se Je 4. maja
rstll, kjer je več 100 slo-
1549 ob letalski nesreči smrtno pone-t,ONl ŠAHOVSKI TURNIR srečlla celotna italijanska reprezen-
wl(nctnovič prvi,	i Predsednik mestne občine Je po-
fi; ,	.J.	1	poldne priredil slovesen sprejem v
“v ireiU	'	počastitev naših reprezentantov.
O	n	,	,	I Naše moštvo bo. kakor Je Izjavil
84 »J*® koln ’ maJa- (Tanjug). — ] jugoslovanski zvezni kapetan Tima-i^rb^^ia ^IJhiarodnega šahovske- n|j nastopilo v nedeljo v že objavili« ° in Hamburgu je bilo sila ]t en t postavi: Beara, Bel in, Stankovič, !-c®lo	yse Partije dolgo tra- Boškov, Horvat, Krstič n., Ognjanov,
Prvo atanoviA ’ fj so se končale remi. Veselinovič. Zebec, Vidoševič, Vukas. ?') kS?to na tum/rtu ejeZač«Jalje Po dosedanjem sporazumu z Ttali-sS mTPI1«rai svojo partijo z nem! Janl le moč med iSTO iamcnjat: vra-prvaki Biala^m. ^ in enega igralca le v enem pol-
CčJa,ad?emi “ jfod!,	Včeraj 'popoldne je bila uradno
h?' vi^i1 svojo partijo s Pfeiffer- objavljena tudi sestava moštva »Az-tirS4 indar ni dosesel več kot rerm 1 zurov«. V njej ni nobenih novosti, bf^Šli tpr6ruagal Prinsa ki 1e v tel razen poškodovanega krilca Moltras-v>riV,kakor tun v vseh drugih na slla’ kt So bo zamenjal Bergamaschi.
!sral zelo tel Sveidt v moštvu ni tudi Gallija. ki je v slab-Stahlberg fe^ Drernagal « »orrni od ostalih napadalcev. Mo-N bL,a Beniji ,„ si tako 3 štvo je naslednje: Viola. Magninl. Gia-Zmag3 sta s^ izbojevala ™machi, Chlapella, Ferrario. Berga-
izredno visoke cene plovnih objektov. V vsej Sloveniji imamo danes samo dva gladka čolna (četverca), ki ustrezata za nastope na državnem prvenstvu in mednarodnih regatah. Vsi osrtali čolni pa, ki jih imajo naša društva, so preklopne gradnje naše proizvodnje (»Elan« in »Predrag Heruc«).
Drugi prav tako pereč problem j« pomanjkanje strokovnega kadra, trenerjev. VZS je v zadnjih letih napravila številne korake, da bi čim bolj ublažila ta problem. Naše veslače so trenirali (razen tega pa vodili še številne seminarje in tečaje) razni strokovnjaki iz ostalih republik (Ivančevič in Ropret, ki sta oba predavatelja na DIF in še drugi). Toda ta problem je še vedno aktualen, ker do sedaj še vedno nimamo v Sloveniji vsaj enega žare* kvalitetnega trenerja. Razen tega je na dnevnem redu še problem stalnega trenerja, za katerega pa naši klubi nimajo finančnih sredstev. Kajti trener — član društva, ki opravlja svoje delo prostovoljno po svojem službenem času, zmore kvečjemu dve posadki, vse ostale pa so prepuščene sami sebi in kljub velikemu trudu in volji ne morejo doseči tega, kar ždijo.
Uspela tekmovanja
Vendar Vno kljub številnim oviram v zadnjih dveh letih doseg- j li nekaj zares pomembnih uspehov. | Najvrednejši od vseh je vsekakor prvenstvo na Bledu. Nadalje mora- | mo omeniti drugo mesto ženskega četverca VK Bleda na državnem prvenstvu v Šibeniku, kar je bil naš največji uspeh dotlej. Lansko leto je postala državna prvakinja v ski-1 ffu Mariborčanka Olga Silošek. Naši mladinski četverci so sc na obeh zadnjih državnih prvenstvih uvrstili v finale. Lani pa so celo dosegli drugo mesto (Piran) itd.
Kot uspeh lahko smatramo tudi dejstvo, da smo do danes uspeli pri nas organizirati dve prireditvi, ki sta postali tradicionalni: to sta spomladanska »Dolenjska regata« in jesenska »Istrska regata« v Porto-
moč Veslaške zveze Jugoslavije, da omogoči ne samo enake pogoje za vse slovenske klube in tekmovanja, temveč tudi v državnem merilu, da bodo naši klubi lahko nastopali pod enakimi pogoji z ostalimi klubi iz bratskih republik. Ti so' namreč zaradi dolgoletnega obstoja in drugih možnosti v primeru z nami v boljšem položaju, ker imajo plovne objekte, hangerje itd. Zavedamo pa se, da bodo potrebni še veliki napori, ki jih moramo premagati in jih tudi bomo, če se bomo borili vsak na svojem mestu, da odpravimo vse napake in dvignemo veslaški šport v Slovenili na višjo kvalitetno raven.«
s. J.
TVD »Partizan« na Ravnah je prirod 11 v počastitev rojstnega maršala Tita slavnostno akademijo, združeno z razvitjem društvenega prapora.
Na programu je bido 22 točk, katero so izvajali člani »Partizana« iz Možice in Raven, ter mladinke Samorastniške gimnazije. Nastopile je nad 90 telovadcev — od najmlajših do članov, ki so prikazali vaje na orodju in talno telovadbo
Za akademijo je bilo izredno zanimanje, saj so Ravenčani do zadnjega kotička napolnili dvorano in navdušeno pozdravljali lepo izvedene vaje. Predvsem eo ugajali najmlajši in pa mladinke pri vaji z žogicami.
Predstavniki Železarne Ravne, SZDL in Marija Kuhar so kot pokrovitelji predali prapor predsedniku domačega »Partizana« tov. Kukcu, ki se jim je zahvalil in obljubil, da bo prapor še večja vzpodbuda pri nadaljnjem telesno vzgojnem delu na Ravnah.
Trud, ki so ga vložili marljivi voditelji TVD »Partizana« za to akado-mijo, so domačini poplačali s številnim obiskom, želijo si pa še več takih prireditev.	S. J.
Uspel nastop v Maribora
TVD »Partizan« Mariborsko tekstilno tovarne jo v mariborskem okraju primer, kako 6e lahko tolesnovzgojno društvo poveže z delovnim kolektivom. Na telovadnem nastopu 60 navzoči dokazali številnim Jgledaloem, da v Melju vzgajajo zdrav in discipliniran rod.
KEGLJANJE
Mladinci »Ljubljane« najboljši
Ljubljana, 27. maja. Včeraj Je bilo v Ljubljani prvo prvenstvo mladincev (do 25. leta) y mednarodnem slogu kegljanja. Tekmovanje je tako po rezultatih kot po številu udeležencev dobro uspelo.
V tekmovanju posameznikov so bili najbolj uspešni tekmovalci »Ljubljane«, ki jim tudi v moštvenem tekmovanju »Saturnus« ni mogel ogrožati prvega mesta. Naslov prvaka v ljubljanski podzvezi za leto 1955 je pri posameznikih osvojil Gabrovšek (»Ljubljana«) s 398 podrtimi keglji, en kegelj pred klubskim tovarišem Glavičem.
Rezultati:	Gabrovšek 398,
Glavič 397 (oba »Ljubljana«), Omejc (Ilirija) 384, Legiša 380, Janežič 377 (oba' »Ljubljana«), Urankar (»Domžale«) 358, Bolte (»Saturnus«) 350, Gor-šič (»Ljubljana«) 350, Drnovšek (»Saturnus«) 344, Bolka (»Domžale«) 336.
V moštvenem tekmovanju Je »Ljubljana« v postavi Gabrovšek, Glavič, Janežič. Avsec, Legiša in Goršič podrla 2234 kegljev, »Saturnus« pa 1879.	E.	G.
Kljub torna, da je nastopno veliko števiilo tekmovalcev v mnogih točkah, so ee te vrstile hitro druga za drugo. Kot gostje so sodelovali tudi člani »Partizana« Železničar, ki so skupno z domačimi nastopili na bradlji. Najboljša točka je bila simbolična sestava »Bohor šumi«, ki so jo prikazali mladinci in mladinke terena Melje.
Za izvrstno izvedeno akademijo moramo »Partizanu« čestitati, prav tako pa tudi v6ean požrtvovalnim vodnikom, ki so ta nastop pripravilli.
C. V.
TVD »Partizan« Narodni dom bo razvil nov društveni prapor
Ted es no vzgojno društvo »Partdzaau Narodni dom bo priredilo telovadni nastop 4. junija ob 18. uri na letnem telovadišču v 'Rivaliju. Prav tako bodo razvili tudi nov društveni prapor.
ATLETIKA
Trije svetovni rekorderji v Beogradu
Na velikem mednarodnem atletskem tekmovanju v Beogradu, kl bo 15. junija na stadionu JLA, bodo med drugimi sodelovali tudi trije svetovni rekorderji Emil Zatopek, Heinz FtU-terer in Dana Zatopek. Atletska zveza Jugoslavije Je prejela pismi od atletskih zvez Nemčije ln CSR, v katerih dokončno potrjujejo prihod svetovnih rekorderjev.
Sestava moštev CSR ln Nemčije Je naslednja:
CSR: Janaček 100 m — 10,6, Jung-w.rt 1500 m — 2:43,4, Jlrtlanski skok v višino 203 cm, Engel kladivo — 58,35,Staklafa krogla — 15,88, osemkratni svetovni rekorder Zatopek ln svetovna rekorderka v metu kopja Dana Zatopek.
Nemčija: Laufer 1500 m — 3:47,7, Konrad 5009 m — 14:23,9, tretja na evropskem prvenstvu v peteroboju Marija Sturm ln svetovni rekorder ▼ teiku na 100 m Heinz Filtterer.
Udeležbo svojih atletov na tej veliki prireditvi so priglasile tudi Atletske zveze Poljske. Grčije, Turčije in Anglije, ki pa doklej še niso poslale sestave moštev. Te dni se bodo bržčas priglasili še madžarski atleti.
Danes Odred ; »Miinchen 1860«
Danes ob 17. uri bo na etadioim Odreda mednarodni dvoboj med atletinjami »Miinchen 1860« in Odredom.
V	vmesnih točkah bodo nastopili znani nemški atleti — državni reprezentanti in številni domači % Lor-gerjem, Cera jem in drugimi na čelu.
VESTI IN DOGODKI
Zmagi sta si izbolevala comacni, cniapeua, rerrano, *rerBa-^^aidi nad Golombeko™ in maschl. Pandolfini. Pivatelli, Boni-N Sclmihm? Neodločeni P«tl. Menegotti, Frignani.
^ Kleninger : Teschner Tekmo bo vodila skupina avstrij-K •tonfn • Heinicke.	i	sklh sodnikov pod vodstvom Stel-
jejta 10 5* ^azvrstltev: Matanovič 12, nerja.
šil 8'5, n”' ,7*1 rc 9, Stahlberg, Tesch-‘lsger 7 5 S.8’ Bialaa. Heinicke, Kie-
8clb' Lan- ter Golombek, Rell-'šhit 4 fe 6,5, Castaldi 6, Prins 4,5,
4	točke.
S£Povski dvoboj "šdzarska : sz
6 Vodi SZ
*LkOlu Pešta- 27- maja. (Tass). Po si,?Oo]a . mednarodnega šahovskega dn? hioft, džareka : SZ vodi sovjet-
SSfia:0 8 7.5 :
»Ljubljana« v borbi za točke
I	V nadaljevanju hrvatsko-slovenske
( nogometne lige bo jutri na stadion/n v Šiški prvenstvena tekma Tekstilac (Varaždin) — »Ljubljana«. Prva predtekma ob 14. nri.
*
i	Nogometaši Železniške tiskarne iz
Ljubljane so gostovali v Medvodah.
h20ht»-L,'!° 8 7,5 : 3,5 ob štirih ne- j kjer so z ŽNK »Medvode« igrali prt ^tl. nlh partijah. Četrto kolo bo jateljsko tekmo 1:1. Gol za goete je
dosegal Torel.
DVIGANJE UTEŽI
Danes zvečer prvenstvo Slovenije
Danes ob 19. uri bo X. prvenstvo Slovenije v dviganju uteži. Nastopilo bo nad 30 atletov na čelu z repirezem-taratd Dolencem, Colaričem, Itoama-notm, Meciloškom in drugimi.
Prvenstvo to v stekleni dvorani Direkcije železnic. Vstopnine nit
Republiško prvenstvo v kajaku
Brodarska zveza Slovenijo bo pri-rodilA danes in jutri na Saivj Dolinki ropubii&ko prvenstvo v kajaku na divjih vodah. Tokmovanjo so bo začelo danes ob deseti uri s spustom, jutri pa bo slalom prav tako ob desoti url. Cilj bo izpod cestnega mostu pri Lescah.
ODBOJKA
Bogat spored v Ljubljani
Danos ob 16.30 uri bo na igriiču »Ljubljano« v Sički prvenstvena odbojkarska tekma zvezne žensko lige »Partizan« (Beograd) — »Ljubljana«.
V	predtekmi (hrvatsko-slovenska liga) so bosta pomorili moštvi Lokomotive in »Olimpije«.
V	nedeljo bo ob 9. uri prvenstvena ženska tokma »Ljubljana« — »Maribor«. V predtekmi ob 9. uri »Kamnik« — »Ljubljana« — hrvaitsko-slo-venska liga — moški.
NAMIZNI TENIS
Triglav odpotoval na turnejo
Kranj, 27. maja. Danes ponoči so odpotovali na turnejo po Italiji, Švici in Zahodni Nemčiji namiznoteniški igralci kranjskega Triglava. Gostovali bodo v Trevisu, Milanu, Genovi, No~ vari v Itailiji, v Švici v Ženevi in Baslu, v Zahodni Nemčiji pa v Karls-ruheu in Stuttgartu.
Judo pod Cekinovim gradom
Jutri ob 15.30 uri bo na igrišču pod Cekinovim gradom prijateljski dvoboj judo moštev mariborskega Branika in AJK »Olimpije«. Tekmovanje bo le ob lepem vremenu,
ROKOMET
Mednarodna tekma v Črnomlju
Jutri bo na stadionu v Črnomlju mednarodna rokometna tokma med reprezentancama gimnazij iz Pforz-heima in Črnomlja.
EVROPSKO BOKSARSKO PRVENSTVO
Banda ne bo nastopil
Berlin, 27. maja (AP). Med včerajšnjim merjenjem boksarjev, ki se bodo udeležili evropskega prvenstva v Berlinu, je bil Jugoslovanski boksar
poltežke kategorije Borts Banda diskvalificiran, ker je njegova teža presegla 81 kg. Ostali jugoslovanski boksarji ao imeli predvideno težo.
Tekmovanje se začne nocoj v veliki zaprti dvorani, v kateri Je prostora za 7500 gledalcev. Priglasilo se Je 173 boksarjev lz 22 evropskih dežel ter lz Egipta in Turčije.
Jutri »Ljubljana« : Odred
V	nedeljo ob 20. url bo v Domu železničarjev prijateljski boksarski dvoboj »Ljubljana« — Odred. Na vsaki strani bo nastopilo po deset boksarjev.
LESNI KOMBINAT V PEČI
proda
polnojarmenik
znamke Kirchner — odprtina 65 cm, v dobrem stanju
Ne prihaja v poštev prenos osnovnih sredstev
534
POGOVOR S SVETOVNIM REKORDERJEM	*
Heinz Futterer o sebi
Obiščite razstavo
POMORSKE SREDNJE SOLE V PIRANU
^eset let svobode na sevebnem jadranu«
Razstava je odprta v Domu enotnih sindikatov na Mi-k,0Sičevi cesti v Ljubljani od 15. do 31. maja 1955 vsak dan °d 10. ure dopoldne do 19. ure zvečer.
1758
Na turneji po Maroku in Al-žiru v maju mesecu smo bili v družbi dveh svetovnih rekorderjev: Belgijca Reifa, ki je že dolga leta znan po vsem svetu po svojem rekordu na 3000 metrov (7:58,8), in drugega, ki se je šele lani uvrstil na lestvico svetovnih rekorderjev.
To je mladi Heinz Futterer, svetovni rekorder v teku na 100 metrov (evropski rekorder v tekih na 100 in 200 m). La-ta si je edini na evropskem prvenstvu v Bernu priboril dve zlati medalji. Na svoji turneji po Japonskem pa je storil še veliko več: dvakrat je pretekel 100 m v času 10,2 sek. Razen njega so takšen uspeh	dosegli	samo	še	Owens
(1936),	Davies	(1941),	La	Beach
(1948),	Juwell	(1948)	in	Bailey
(1949)	v Beogradu. Fiittereju amo zastavili vprašanje, ali je po njegovem mnenju moč prekoračiti famozno mejo 10,2 v teku na 100 m in ali se pripravlja na ta podvig.
IZENAČENJE
SVETOVNEGA REKORDA
»Ko sem na svoji turneji po Japonskem izenačil svetovni re-
kord v teku na 100 m, sta dve štoperici pokazali čas 10,2, ena pa 10,1. Potemtakem je moč izboljšati tudi ta rekord. Jaz sicer ne mislim na to, prepričan sem i celo, da tega ne bom nikdar več| dosegel. Več pa pričakujem od ameriških športnikov, ki imajo ostro in sila izenačeno konku-1 renco, ki jim omogoča nadaljnje uspehe. Prepričan pa sem, da bom žel uspehe v teku na 200 m in čakam na ugoden trenutek, da bi izboljšal evropski rekord, oziroma popravil svoj rekord z 20,9 na 20,7 sekunde.«	t
Futterer je na turneji po Severni Afriki zmagoval, toda brez večjih uspehov (rezultata 10,9 in 10,7). Vprašali smo ga, kako se je pripravljal na letošnjo sezono in kako ja z njegovo formo.
»Ko sem se novembra 1954 vrnil iz Japonske, sem občutno oslabel. Zaradi napornega treninga, trde tekmovalne sezone in naporne turneje po Japonskem sem izgubil kakih 6 kg. Prav zavoljo tega sem tudi nehal trenirati, da bi nadoknadil izgubljeno težo. Vse do konca letošnjega leta ne mislim na re-1 sen trening. Kar še dosežem le-1 tos, je pripisati prejšnjemu delul
in naravni nadarjenosti za sprint, ki je, tako vsaj mislim, za sprin-terje velikega pomena.«
ALI IMATE DOBREGA TRENERJA IN KAKO TRENIRATE?
»Zelo dobro sodelujem s svojim trenerjem Hefferlerhom.
Heinz Ffitterer
Tudi stanujem in hranim se pri. njem. To je mlad človek, pa poklicu frizer. Nima sicer nobenih posebnih kvalifikacij za trenerja, niti ni bil sprinter. Toda navdušuje me za trening. Zelo vztrajen
I je in zahteva od mene veliko. Zelo veliko treniram, on pa vselej sodeluje z menoj, zlasti v različnih pripravljalnih vajah, ki jih redno opravlja z menoj vred!«
KDAJ SE BOSTE ZACELI PRIPRAVLJATI NA MELBOURNE?
»Mislim, da je v tem letu zamišljeni počitek potreben in mi bo omogočil boljši vzpon v letu 1956. To je sicer majceno tveganje. Trdo bom začel trenirati novembra ali decembra 1955. Dotlej bom samo tekmoval. V kratkem odpotujem v Indokino, morda v Hongkong, potlej pa v Beograd ... No, v teh zadevah ne odločam sam; vselej se posvetujem s trenerjem.«
KAJ PA ZAPOSLITEV?
»Delam v personalnem oddelku neke velike električne centrale. Uprava podjetja mi daje vse možnosti za trening in dovolj
prostega časa za tekmovanje.
Prej sem živel na deželi in nimam velikih zahtev. V tem podjetju pa imajo zame veliko razu-
mevanja.«	N.	K.
Razvoj celjske industrije
Nekaj številk o desetletnem napredkn z razstave Društva inženirjev in tehnikov
Maja je bilo v Celju več različ- o desetletnem razvoju nekaterih ke jekla, se<laj pa daje njena redna nih razstav. Njih prireditelji so ho- celjskih tovarn. Veliki uspehi mar- proizvodnja že 30 različnih znamk, teli seznaniti občinstvo zlasti z raz- siikoga veselo presenetijo. Zato je Štorska livarna dela tudi važne pro-vojem in uspehi umetniške in turi- tudi upravičeno, če povemo o ne- izvode za našo težko industrijo — stične dejavnosti. Minulo sredo pa katerih nekaj več.	valje in drugo. Nova pridobitev je
so v dvorani Društva inženirjev in Pred desetimi leti je imelo pod- tudi eleklro-plavž. tehnikov na Titovem trgu odprli še jetje •Elektro-Celje« nekajkrat manj za teksulno in ostalo industrijo eno razstavo — »Desetletni razvoj dektrovodov, vtem ko jih ima se- važna Tovarna organskih barvil v celjske industrije«. Razstavo povoj- daj že več ko 950 kilometrov, po- črelu pri Colju je začela proizvajati nega razvoja celjske industrije, ali raba električne sile pa se je pove- 1950 leta. Doslej so povečali svojo točneje prikaz takega razvoja v sli- čala od 30.000 KWA na 100.000 proizvodnjo za 6000 % ter že delajo kah in grafikonih, je priredilo celj- KWA. Največja tovarna emajlirane 31 različnih izdelkov. Znaten porast
sko Društvo inženirjev in tehnikov posode v Celju je dvignila proizvod- j je zabeležen v barvni metalurgiji _
s sodelovanjem številnih tovarn. njo za 400 %, čeprav se je v povoj- ‘ Cinkarna. Tovarna barv »Aero« je Obiskovalci lahko s slikami in nem obdobju število zaposlenih de- povečala proizvodnjo za 1284 %, številkami v glavnem spoznajo na- lavcev nekoliko znižalo. Železarna Mehanična tkalnica »Metka« za gel razvoj in dvig proizvodnje v 16 v Štorah je povečala proizvodnjo 206 %, Kovinsko podjetje za 600 %,
večjih in manjših industrijskih skupaj za približno 250 %, prej je ETOL   Tovarna eteričnih olj
podjetjih. Zelo so zanimive številke jeklarna proizvajala samo 4 znam- pošilja na tržišče za 3500 % več
I svojih izdelkov kot leta 1946. V ' Tovarni nogavic v Polzeli so 1945. f f '	•	v	•	7	_	,	i leta izdelali 845.738 parov raznih
10 var is Bom Kraigher	j nogavic, Lini pa že 2,840.000 paro>.
obiskal prizadete kraje v Brdih
Na novo so zaposlili 345 ljudi — (205—550). Splošno gradbeno podjetje »Beton«, ki je največje na tem območju, je v minulih letih poveča*
Kot smo že poročali, so v sire- vali godba na pihala iz BHjane,,lj dejavnost ‘ : 1000 %, število na
združeni pevski zbori iz Neblega, ™v° “Plenih delavcev pa za Medane, Cerovega in Kojskega 900 odstotkov Skoraj vsakogar pa
do v Brdih tretjič praznovali občinski praznik, v spomin na dan pred tremi leti, ko so v Dobrovem in Kojskem 1» dolgoletnih
ter dijaki osnovnih šol in gimnazij.. Slednji so zlasti navdušili prizadevanjih dobili vodo iz no-	z	uspelimi	športnimi točkami.
vega briškega vodovoda. Popol-.	Tovariš	Kraigher je popoldne	_
dne je bila v grajski dvorani na	v	spremstvu kmetijskih strokov-	cev> se°aj	pa	jih	je	ze	približno	600.
Dobrovem slavnostna seja občin-	njakov iz	Kopra, Maribora in	Sprva	so	delali	sode.	Letna	proiz-
preseneti nagel razvoj podjetja »Savinja« — Lesna industrija Celje. Pred desetimi leti je bilo v matičnem podjetju zaposlenih 75 delav-
skih ljudskih odborov Dobrovo in Kojsko, ki ji je prisostvoval tudi ljudski poslanec Brd in predsednik Izvršnega sveta Ljud-
Nove Gorice, predstavnikov lo- vodnja je bUa 9800 hektolitrov, la-kalnih oblasti in političnih orga- 1 n< pa so izdelali za 38.858 hi so-nizacij, ljudskega poslanca Mila ! dov, 3955 kubičnih metrov zabojev,
._____________________________ .	Vižintina in podpredsednika OLO ' 207 m» razne galanterije, 554 ton
ske skupščine LRS tovariš Boris , Gorica tovariša Milana Vižintina lesne volne ter nažagali 15.944 pro-Kraigher. O razvoju Brd po pri- ; ključitvi k Jugoslaviji ter zlasti velikih gospodarskih uspehih je govoril predsednik OLO Dobrovo tovariš Jelko Kodermac.
Na jasi pred gradom je bilo nato veliko ljudsko zborovanje, ki se ga je udeležilo okrog 1500 ljudi iz vseh Brd in Nove Gorice. Navdušeno pozdravljen je spregovoril tov. Boris Kraigher, ki je v svojem izvajanju razčlenil in pojasnil nekatera najvaž-nejšt vprašanja iz notranje in zunanje politike naše države in govoril o perspektivah gospodarskega razvoja Brd. V kulturnem sporedu, ki je sledil, so sodedo-
Sladkorja in kvasa bo v kratkem dovolj
Gospodinje na Goriškem, ki že nekaj časa negodujejo zaradi pomanjkanja sladkorja in kvasa, bo prav gotovo razveselila vest, na bo obeh prehrambenih predmetov v kratkem dovolj na razpolago. Na okrajni Trgovinski zbornici smo namreč zvedeli, da pričakujejo v prihodnjih dneh pošiljko okoli 85.000 kg sladkorja. Od tega je 50.000 kg namenjenega za široko potrošnjo, ostalih 35.000 kg pa za potrebe sadno-likerskega kombinata »Fructal«
obiskal kraje, ki so bili najbolj storninskih metrov lesa. Isto pod prizadeti ob toči. Ogledal si je jetje je 1948 leta izdelalo 556 gar-tudi nekatere postaje za borbo nitur spalnic in 1281 kuhinjskih proti toči ter se seznanil z nji- garnitur; 1954. leta pa že 1140 spal-hovim ustrojem in delovanjem. I nic in 3800 kuhinjskih garnitur
Ž SEJE OLO GORICA
Goriška skupnost komun bo imela 12 občin
Sprejetih je več novih odlokov, med njimi odlok o posebnih dodatkih za učno osebje, ki poučuje na gimnazijah — Del sredstev prometnega davka na alkoholne pijače bo OLO uporabil za borbo proti pijančevanju
tisoč 960 prebivalci. Glavna značilnost gospodarstva na tem področju je njegov kmetijsko-indu-strijski značaj. S kmetijstvom se ukvarja 45,4 •/« prebivalstva, z industrijo 28,4, z obrtjo 5,2 ter ostalimi panogami gospodar-
Nova Gorica, 27. maja. V veliki dvorani upravne palače je bila dopoldne skupna seja obeh zborov OLO Gorica. Navzoči so bili skoraj vsi republiški ljudski poslanci ter zvezni ljudski poslanec tov. France Bevk. Na dnevnem redu je bila razprava in sklepanje o predlogu osnutka nove npravno-teritorialne razdelitve sedanjega goriškega in tolminskega okraja,
Predsednik pripravljalnega odbora za formiranje komun tov. Mirko Remec je orisal zna
v Ajdovščini. Ta količina zado- čilnosti upravo-teritorialne raz-stuje približno za enomesečne delitve sedanjega goriškega in potrebe celotnega okraja.	tolminskega okraja ter med dru-
Omenimo naj, da v industrij- gim poudaril, da je treba čiinskih središčih sladkorja tudi do- prej urediti vse,_ da bi nove ob-
6lej ni primanjkovalo. Trgovinska in gostinska zbornica ga je namreč nabavila manjše količine drugod, tako da so ga potrošniki lahko nabavili vsaj za otroke.
čine lahko začele 1. septembra delati. Namesto 30 dosedanjih, bo v bodoče goriška skupnost komun imela 12 večjih občin s skupaj 2410 km* površine m 112
Mladi na krivih poteh
Organi Kriminalistične službe so njegovo gradbiSče v Tineko pri Sm*r prijeli pet mladih vlomilcev, ki so ju pri Jelšah, kjer sl je gradil hdSo. v noči od 20. na 21. april vlomili v Nepoštenega inženirja čaka zaeluie-trgovsko kmetijsko zadrugo Negova na kazen, pri Ljutomeru. Ko so mlade fante	#
J ‘	“	Ogenj	povzročil
za 1,500.000 din škode
imeli pri svojem delu tudi posebno £ l^ovCah	^
.tehniko.Skozi	Matevža	Bukovarja. Škode Je^Uo
zasliševali, so priznali, da vlom v krajevno zadrugo ni bil prvi, ampak da 90 od februarja vlomili že štirikrat v prav to trgovino. Seveda so
Zaradi zaporne kazni se je obesil
križi so’ potisnili desetletnega dečka, ^tevža Bukovarja. S! ki je potem s polic jemal bonbone, 1.5«>-000 ^ oin. ugeitj je čokolado, liker In druge sladkarije ter jih podajal skozi železne križe svojim prijateljem, ki so se koj pri- . čeli z dobrotami sladkati. Ukradene ( predmete so znosili v gozd ln jih!
potem polagoma nosili domov. Tl	Pred nekaj	dnevi so našli v Pe-
mladoletnlki so Imeli nato pivske trovčah pri Celju 74-letnega P. F., ki večere skupaj z očetom enega izmed	se	<e obesil	v	gozdu. Vzrok Je bil.
njih, ki jim Je dajal pobudo ln Jih	da	bl morai	p.	F. prestati petdnevno
nagovarjal k vlomu.	zaporno kazen. Te sramote pa nd pre-
nesel in je zato naredil samomor.
Uboj in samomor	.	,	,	_	•	„	•Ir,	jev, glede na strokovnost, lepo
*, vran1, va„ DrotI vra_ tnajst oseb se je zastrupilo {.r .aein pogo]e dela Republiški
njemu vrhu so našli truplo Neže	,Kop^r'TrefjSI” Jtfi ika svet za prosveto in kulturo je pa
Škarjo« Iz Vranjega vrha Umora zastrupilo deset	•IJjSjS®8, <e tu<1j pravico do tega dodatka priznal
rri«^TežfS,,I^°al)ed1ae1t	gSJ-	samo petim obmejnim okrajem,
ubil Nežo Skarjot, zraven pa je do-.	J	bc>1£i^^Tuiaižnja	jer	primanjkuje	UČne-
dal, da mora zdaj, ko ona ve za I j im nudili ta.koj5n.jo P«”«*- TukajSnia	osebja.	Na	Goriškem bi za
Nežtno smrt, ubiti tudi njo. Iz ne- sanitarna inšpekc.ja_ meni. d*.*..™ *---------1™	^lnvnili	n
stva 21 •/» prebivalstva.
Skupaj je v obeh okrajih 13.175 zasebnih kmetijskih gospodarstev, 131 splošnih kmetijskih zadrug (največ v Sloveniji) ter 37 socialističnih kmetijskih obratov. Narodni dohodek v letošnjih proračunih družbenih planov znaša, kot pradvidevajo, 7 milijard 847 milijonov dinarjev, oziroma 69.000 na enega prebivalca. Največ in sicer 252.970 dinarjev na enega prebivalca je v občini Kanal ob Soči, kjer je tovarna cementa in salonita, najnižji pa v občini Komen, kjer znaša narodni dohodek komaj 22.324 din na prebivalca.
Razen izvolitve nekaterih komisij in novih vodilnih uslužbencev v aparatu OLO in raznih ustanov, je bil na današnji seji za novega direktorja sadnoliker-skega kombinata »Fructal« v Ajdovščini imenovan Miro Oven.
Na ločenih sejah obeh zborov so nato sprejeli več odlokov in odločb o raznih upravnih vprašanjih. Odlok o občinskem prometnem davku odloča med drugim obdavčitev žganih pijač za 10 °/«, razliko 5*/o med prejšnjo stopnjo prometnega davka za žgane pijače in novo stopnjo bo OLO odvajal na poseben račun in ga uporabil za borbo proti alkoholizmu.
Odlok o posebnih dodatkih učnemu osebju, ki poučuje na gimnazijah, določa stalni mesečni dodatek od 1500 do 400 dinar-
Nezino smn, uoui iuui nju. n. ne-
znanega razloga tega ni napravil, pač, zastrupitve pnftlo zaradi P?*™13®: pa	je sam odšel v	gozd	blteu	hiše1	noga češnjevega kompota, ki so	ga
ln	se v n lem obesil	uživale med kosilom. Kompot ao	ta-
Nežo Skarjot le	ubil tako, da jo I	koj poslali v analizo Centralnemu	hi-
je	udaril najprej z ostrim	delom	mo-	gieraskemu zavodu v Ljubljano,
tike pod oko. potem pa še dvakrat
popolno zasedbo delovnih mest na gimnazijah potrebovali še najmanj 33 učnih moči.
M. D.
S
s toptm delom motike po zadnjem delu glave.
Zaradi konja se je obesil j »UUDSKfl PRAVICA«
V Poženku pri Cerkljah so dne 21. maja našit obešenega kmeta B.
Vzrok samomora je menda ta, da je samomorilec pred nekaj dnevi kupil v Ljubljani na sejmu konja za 74.000 dinarjev. Ko je potem spoznal, da konj ni bil toliko vreden, se Je zavoljo tega obesil.
Hišo si je hotel zgraditi
:
V zadnjih dneh so aretirali ing. ; P. O., zaposlenega v rudniku lignita • v Velenju, ki sl Je hotel na kaj ču- • d en način zgraditi hišo. Gradbeni • material, ki ga Je dobavilo podjetje j »Graditelj« rudniku lignita, Je ing. * r. a. -»roču, naj ga odvažajo na
išče stalne dopisnike
za skupnost komun: Murska Sobota, Kranj, Kočevje in Koper ter za kraje Slovenj Gradec, Krško in Postojno.
Reflektanti naj se pismeno javijo
UREDNIŠTVU »LJUDSKE PRAVICE« - LJUBLJANA KOPITARJEVA ULICA 6/IIL
Plin
Mariborske
plinarne
bo kmalu brez smradu po žveplovodiku
Letos je preteklo 85 let, ko so bili postavljeni temelji Mariborske plinarne. Takratno plinarno je zgradil privatnik Greif leta 1870. Od tedaj je plinarna večkrat menjala lastnika. Za nekaj lasa te je je polastila privatna dražba iz Avstrije »Aagsburger — Gasiver ke*, leta 1916 pa jo je prevzela mariborska mestna občina. Plinarna je namreč služila predvsem za javno ulično razsvetljavo, za luč v stanovanjih ki tudi v mariborskem gledališču za razsvetljavo
Plinovnlk
.•SSSM*
mmm
te %
vodu V začetku leta 19i5 je morala ustaviti obratovanje. Po osvobo-
ker se čist plin ne bo
zamašil v omrežju m	j:0rist
.si en ja zmanjiala. Se W b0-pa bodo imeli	potroin ,	doi),.
do čez nekaj	tednov	zacei ^
vat, plin, ki ne bo P° ^oVodr prijetnega smradu po^	far
Proizvodnja in potrošnja plina ku; čisti plin pa bo je hitro naraščala. Leta 19i7 je jedal kul almkeJ nradltl tudi v«' so zaradili Mariborska plinarna dala potroš- Lam so zac i g	^;no
pri plinarni malo elektrarno, ki sta	Ik. ^eč ^«10^$^.
leta 1950, ko	je	prekoračila	en mi-	njo izdelalo	ve	teia	obral0'
lijon	in	pol	prostorninskih	me-	Pred. krat.kim	!e ~	n0Ve	peii 5
trov. Naslednja leta je proizvodnja vatt. Z obra 1 ,ina pov -
______i___t-	io dnevna nroizvoanju y
odra, dokler plina ni izpodrinila ditvi je delovnemu kolektivu uspe -lektrika. Med prvo svetovno vojno je okoli 200 družin uporabljalo plin tudi za kuhanje. V mestu je bilo tudi okoli 20 plinskih motorjev, ki so za pogonsko gorivo uporabljali plin iz mestne plinarne. Leta 1909
lo, da jo je v nekaj mesecih za silo obnovil. 17. oktobra 1945 je Mariborska plinarna spet začela obratovati.
r
L
'1)0 14 li »SSI
teli
Eiiai
Oto
511!
Sv«j
Sov,
Zvez
:aai
J°rj
Cnii
§
C
Prot
'»‘Ji.
*Vi
(
f»zr,
S»a
"M
S
jo poganjala dva plinska motorja. Proizvodnja električne energije pa je bila premajhna, zato so jo dobivali le sodnija, pozneje tudi gledališče in nekateri *boljši< meščani.
nama obratovala z 10 retortwmi pečmi. Kmalu pa so 5 retortnih peči odstranili, postavili pa so nov dvoplinski generator. Vzlic temu je plinarna zašla v težave. Izpodrivala jo je elektrika. Proizvodnja plina je nazadovala, ker ni bilo odjemalec-, in je bila leta 1928 najnižja. Tedaj se je plinarna pre-
potrebe naraščale. Naprave so bile čala od 3200 m na mj0poV d' vsako leto starejše in njihova de- to peč souporab,h	d#
nelje s
le pa
lontira
na. iz Maribora. Vnd.^ ^
vsako leto starejše in njihova uc r   r	nlinovni*u -
Po prvi	svetovni	vojni je pli-	janska zmogljivost se je manjšala,	narjev. l uai	p	r ^ ie p6<
-	m ■•(.■Mn,.1	Plinarno je bilo treba obnavljati,	napreduje}0.	^deluje	,
oziroma še boljša in trajna rešitev vili. finske ^pa^
bi bila, če bi zgradili novo, z mno go večjo zmogljivostjo.
Velike investicije
Delovni kolektiv je obnavljal obrate, kolikor je imel sredstev na
napredujej rt:
jih bo tudi
na' iz	„	„,r	jv—,	..
opravljenih Jel tnaša^	,e„J.
Vrednost do*1*-
Pogled na Plinarno
ga ga, ker rablja
usmerjala na dobavo plina gospodinjstvom in industrijskim podjetjem.
Zmogljivost Mariborske plinarne je treba povečati
Potrošnja plina je začela hitro naraščati. Najnižja proizvodnja,
430 tisoč m* v letu 1928, je bila naslednje leto prekoračena za
90.000 m1, leta 1935 pa je bila že skoraj dosežena najvišja povojna proizvodnja v letu 1919 —
850.000 m*. Podjetje je montiralo mnogo modernih plinskih aparatov, zgradilo še eno retortno peč, tik pred vojno pa moderno vertikalno komorno peč. Povečavalo je tuui plinovodno omrežje do predmestja. Precej plinovodov je naredilo predvsem na desnem br gu Drave, kjer se je Maribor hitro razvijal.
Toda vojna ni prizanesla Mariborski plinarni. Pri bombardira-	--r— --	„	.	mnoao
njih mesta je utrpela veliko ško- preko 11 milijonov dinarjev — se tev nove, _ nrjnroi’lieni• do; razen obratnih zgradb so bili bodo investicije izplačale. Od njih Načrti so -e P ^ sredstaa-občutno poškodovani tudi plino- bo imel korist delovni kolektiv, bo treba samo
razpolago. Teh pa je bilo bolj malo. Z večjimi popravili in razširitvami plinovodov so pričeli šele leta 1952, ko so se delno sprostili krediti. Tudi Mestni ljudski odbor Maribor je spoznal velike potrebe pri obnovi plinarne in je prispeval precej sredstev že leta 1953. Tisto leto so v Mladinski ulici in na Betnavski cesti zamenjali nekatere plinovode s cevmi večjega premera, na nekaterih mestih pa so jih podaljšali. Vrednost teh plinovodov je presegla 9 milijonov *i" nariev.
Posebno skrb so posvetili čistilnim napravam. Najprej so postavili dva suha čistilca za žveplo. Naslednje leto pa so naročili elektrostatični čistilec za katran in čistilne naprave za odvajanje ive-plovodika. Letos so že začeli montirati te naprave, ki so jih izdelala naša podjetja. Čistilne naprave
milijonov dinarjev. * “v inUesti’ so v Mariborsko P,\*aT'l d^r rali več kot 60 mihio™«
1 Komaj petina bodočih potreb
Delovni kolektiv je .r°.Pp^jetil< keto med industmskum' Pedvidr kakšno potrošnjo P1™? 10 Izvaja v svojih o ra ^ sedoflI Ta anketa je pokaza ,	n0vo
zmogljivost, ko * retino Pr peč, znaša komaj eno pc ^ videne potrošnje. t mObilo0,"° •na,ec bo Tovarno avtom ^ ^
drugem mestu ,uetalna< in niških vozil, sledi ’" ijska p°d nekatera druga 'n *k£ero P°f' ietia. Čeprav bodo ne preola jetja rabila mnogo ^ i:pjaia duje mnenje, da te I	b0 latr
graditi ustnih pUnarn,	„a
ko potrebe krila Mestna f*
S plinom prihranir«0 mnogo prem°9 ^ ^
Marsikomu se te ^“oiivalf čudne, saj plin 'J5'1 vseeno “ mo iz premoga. Pa so ^ upo
melj ene. Gospodinjsti> ,	^ gJco.i
rablja premog, 0a P° da :ado£ 36 % več kot Plinarn i:i , plin0 ' istim potrebam, ko	ga	£
Vzeto s širšega "“‘^na spodarstva nam P n0 pre!^. prihrani vsako Mo1	aradi ,eg_
To je tem ^neJ^narna ><
pr,:z^a
rabijo vsako leto oko, * p
plina. Ta P°tr°ln’ Jn0 pO°'l % hodnjih 10 letih močno P.rat
predvidoma skor J	re[ skr »
Mariborska plinarna n*	*
l, .. „«/> nove s ,.„ po^‘e'
fgradbe napeljali '^ f^nno^t so ga dobili skoraj ’	*	„	:ad
,ki bloki, ki so Jih w njih letih.	^gj
la naša podjetja. Čistilne naprave Telkoje	.^ajnjih
bodo začele obratovati letos v ju- borske	nnunriio	*a,^..reliju. Čeprav so drage — stanejo Vse okoliifinejl	plm	^
VICE
odbor za organiza-i^valiui?3 primorskih študentov ^ranikim	orSanizaci^am in
“aiin n* i? nam na ka><ršen Jfsiizacin fiSC0^ ’i na Pomoč pri Stana. OLr> A ’ Posebno pa OLO S10 Postoi?, G£rica- OLO Tolmin, ?“ Odboru	Koper,	Glavne-
«l*oa Slov^°	Slovenije, Zvezi
genije nJ^e’ Zvezi sindikatov Iee žtiden^,VeJzUetnemu odboru
ik1' ®Miu	Soslav|je v Ljut>-
?°rakih nnvi. JF’ uredništvu Pri-$5* vfh	Cerkno, ObLO
N P0<11 1	JetJu Gorica in
J^tVMski bm?1’ • ki 80 lnserirali v S« Za £S*Un- tov- Tinetu Rem-
£?' flr- imr A°V*teIiStvo' tov' univ' JSt naK«hl.1u za pri-
slavnostnem zaključku fe-“Prava Krško ob '
ŽLMa 1605^1^ j?a cesta m'1
Zaradi _Radefe—Sevn ica—Bre- '
od^n °Zlt-Venih del cestel 3?a 2a™1	30. maja do 10. junija'
5?*Mtev Dmn,Lr°met z vozili. Pre-
ln	? Preko mostov v
'«* H-530 -
Sf?' °I)a *cm!ino *lstl vse madeže ^ 'n pazi	znoja itd. Zahte-
^ na znamko »flex«.
..•■*E»™,AVANIA
lTc*» 81ovpn-Ta zobozdravstvenih 'j,l1*0 na strok« obvešča članstvo,
juW3a obner>? sestanku v Pe"
J «ine	™.. 20. uri v dvorani
& a® df'??žihova u’->
samo ,-, .	°	Parodon-
luni' Ji . lcrapevte. V so-
^SS?nIc> PatalL£b ' 8' z1utraJ v
duta PredoJ»t	0_snatc>mskega
^hnlke dr ši?Ja teraPevte in zo-SiSh	3»Kemične spre-
J* *skodl?ivJLUrf	ln Vekoslav
5	nlzetn«, ost dentalnih kovin za
A*«, š0LSTV0
ŠOla v Ljubljani tok?0,1 Za t-=^	z	dvoletnim
':>Cp*,e;. Zlasti tuT™™ pisarniške uSL<**> in	spretne stroje-
:av!t v°dilnih eP°Srafe (-inje) ter'
ie! J* spre,v.^„VS!u bencev ltd- Pr;-
^ev!' *uWia	ki	se bo pri-
v P^arSf ma ravnateljstvo & na Roati cesti 15. "e thi °81asni ^ za lzpit in vpis 50 **Ilw«In'*ciie n	—	Na pisme-
e 7-namk£r	navodila. —
""“e' - Ravnateljstvo. ^'-ONCERT1 s^i>iv>jss»SbSS
>1. <^°nUe, k^,Velikl dvorani Slov.
«T nastopili slušatelji s!i!u. Pr°f. p., soippetje iz razreda S»B£y» Im a'„ Sch’ifrerja:	Jasna
°'z-r]S Jeric^ i,ust Živko ter ab-!"> v'^nikova Jer'ugova in Dana ‘Ucjj. *°neeitn< “Poredi kot vstop-
*	direkciji, Trg revo-
SzrDAuBCE
^eii,ko<'cu nif, ob 20: Matkovič: *Na *>. i*2r • Premiera. Izven.
„ l)L*°ncu "®1a ob 20: Matkovič: ?raJ»l ! » J?*?- Izven. v*18« hStskS Vbo v Uubljanskl h atkovu MkeBa	krstna predstava
iraški ‘Ha * dramatika Marijana l?.aai »n knji«* koncu poti«. Znani J? »SS	kl	^ pravkar
^loVon»	dram	pod skup-
?ra,Ho *Sv°Ji .ra ° smrti«, prika-« reh tni?!?,. *Na koncu poti« S"1 Po^l	lludi.	kl sS se
t Sv0ipiaiih	e	v°Jne	v različ-
>	vin, Selu ,,vtoJr skuša prikazati ti kem _Us°do posameznika v S«Se tak0sP°Padu. Pri tem se to,, "»atslt. '^.enovane retrospek-flno, l’n,ke’ da neposred-v^Orei^lo. Tor??	v preteklosti s
V	hlori. knrem	nu5a Počkajeva,
5fr' Lni’ ^"ks p°Le ZuPan. Marija S( > Rozn, rilan’ L0jZe POt°' h neai*i^*D|k 5?5n' Rtane Potokar, ŽS« Vi Vs,®!«. Sotlar, Marijan
l'lov.'’'a1irn1:er: Slavko Jan, sce-Cnl1 MHe "RIJavec. Dramo Je
*,,e Klopčič.
,pa' 28 OPERA
nevi*. ob 50:	Smetana:
viatf' J9- mai • Abonma red D. O*- Izw1a,ob 20: Verdi: »Tra-
» p«.: -G a<>Ifa Prancla. Glprt?,^LI9CE I.JUBLJANA *• rn lSka Pasaža >, ■'uait”''' I?va ob 20: Odets: »Sreč-
V1* 2H9ah»"va.)ZadnjlČ- <Loma -
rasna.	ob 20:	Norman
V zadre^*- Izven.
S, L,jub'JanaKM GLEDALISCE
?«nč
Hjla- 28 r“'a- Mestni dom
»MaarM °b 20: Schiller-2u-Gostnv Stuart«, tragedija. »St, • 29, vanje M. Sančeve.
*Sw’ 29 n, ,nie M. Saričeve.
?no .?:a-1a ob 16: Dobričanin: 0b^!(Jansic?novanie«. komedija. ~ ^tha : Šo>?niPre(*stava- Zadnjič; ki1** trn er’ZuPanč,č: »Marija
» *• tra«ll®r?Zupančie: »Marija h,.V Sa^gedi^a- Izven. Gostova-^eli0 2®Ve- Večerna predstava hi^Ur»K ^2onP°P°ldne ob 16 bo zsd-
>	gg«!a zabavna komedija' 5* ^e!stn2Van1e<,• dodaja vstop-“	32*86o Grn d°niu, rezerviranje
! Čestitke
1	Dragi mami tn očetu Mariji ln Jožetu Bukovcu iz Potoka, čestitajo k prazniku — 50-letnici skupnega življenja — in jim kličejo še na mnoga leta sinovi Lojze, Drago, Emil z družinami, hčerka Mici z družino in družina umrlega sina Jožeta.
VESTI IZ MARIBORA
Umetnostna galerija. — Raa^tava grafike in monotipij Mihe MaJeša. Razstavljenih je 188 lesorezov, jedkanic, akvatint, suhih igel, litografij, litogravur, monotipij in barvane keramike. Prijave za vodstvo skupinskih obiskov pošiiljajte na tel. 25-45.
—	Razstava otroških risb učencev akademskega slikarja prof. Janeza Vidica. Razstavljenih je 120 risb, temper in olj na steklo. Sole, prirejajte skupinske obiske razstave, ki traja le do 31. maja 1955. Galerija je zdaj odprta dnevno od 10—18.
Dežurna lekarna v soboto, dne
28. maja 1955: lekarna »Center«, Gosposka ulica 12.
Dežurna lekarna v nedeljo, dne
29. maja 1955: lekarna »Tabor«, Trg revolucije 3.
Od 9 zvečer pa do 6 zjutraj se izdajajo zdravila na zdravniške recepte, napisane istega dne aili noči. Lekarna »Center« je neprenehoma odprta od 7 zjutraj do 19 zvečer.
SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Sobota, 28. maja ob 20:	Smetana:
»Prodana nevesta«. — Zaključena predstava za okrajno gasil, zvezo. Anderson: »Ivana iz Lorraine«. — Gostovanje Drame v Trstu.
KINO
PARTIZAN: Angleški film: »Izsiljevanje«. Tednik. Predstave ob 15.30,
17.45	in 20.
UDARNIK:	Angleški barvni film:
»Moulin rouge«. Brez tednika. — Predstave ob 15.30, 17.45 in 20. POBREŽJE:	Ameriški barvni film:
»Lahko je ljubiti«. Predstave ob 17, 19 in 21.
STUDENCI:	Ameriški barvni film:
»Ljubimca iz New Orleansa«. Tednik. Predstave ob 17, 19 in 21. LETNI KINO SOLA: Angleški film: »Tihotapci«. Tednik. Predstava ob 20.30.
CELJSKE VESTI
MESTNO GLEDALIŠČE
Sobota. 28 maja ob 20: Brecht: »Dobil človek iz Sečuana« Gostovanje Beograjskega dramskega gledališča. Izven.
Posebej opozarjamo občinstvo na gostovanje Beograjskega dramskega gledališča, ki bo gostovalo 8 svojimi najboljšimi deli te sezone.
VESTI Z JESENIC
Kinematografsko podjetje obvešča
vse obiskovalce kina, da bo 28. maja pričel redno predvajati letni kino. Program bo objavljen točno v dnevnih časopisih.
MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE
Sobota, 28. maja ob 19.30: J, Gregorc: »Melodije srca«, opereta v treh dejanjih. s i «iium ssSmc Nedelja, 29. maja ob 14.30: J. Gregorc: .Melodije srca«, opereta v treh dejanjih.
Zveze z vlaki so ugodne.
DROBNI OGLASI
VEC RUDARSKIH INŽENIRJEV z daljšo prakso, zaposlenih sedaj v Makedoniji, želi prometnejši kraj. Ponudbe pošljite na naslov: Poslovalnica »Borbe«, Skoplje »3—4«. POMOČNIKA, soboslikarskega in pleskarskega, vestnega in poštenega, sprejmem. Plača po uredbi. Nastop službe takoj. Planina Viktor, soboslikar in pleskar, Tržič. K 163 GRADBENEGA TEHNIKA z vsaj 3-letno prakso, nujno potrebujemo za tehničnega vodjo pvodjetja. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe poslati na naslov: »Umetni kamen«, Rogaška Slatina. 1956 VEC MLAJŠIH DELAVK, nekvalificiranih, ki se bodo priučile sortiranja blaga, sprejmemo takoj na delo. — »Odpad«, Ljubljana, Vošnjakova 24.	1954
STROJNIKA k lokomobili sprejme v službo Kemična tovarna Domžale. Nastop 9lužbe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe z dokazili strokovne u usposobljenosti poslati na: Kemfč-
*	na tovarna, Domžale.	1955
TAKOJ ZAPOSLIMO skladiščnika za špecerijsko blago in pomožnega skladiščnika za špecerijsko blago. Pogoji: najmanj 15-letna praksa v trgovski stroki ln izpit za trgovskega pomočnika, oziroma 8-letna praksa v tej stroki za pomožnega skladiščnika. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe možen takoj. Pismene ponudbe poslati do 10. junija 1955, po tem roku ponudb ne bomo upoštevali. 1958 ENOSOBNO STANOVANJE v Ljubljani zamenjam za enako na Reki. Ponudbe poslati v upravo Ljudske pravice pod »CimpreJ«. 1948 ENOSOBNO STANOVANJE v Ljubljani zamenjam za enakovredno ali večje v Splitu Ponudbe poslati v upravo Ljudske pravice pod »Sporazum po dogovoru«. 1947
RADIO UUEUANA
Dnevni spored za soboto, 28. maja
5.00—6.30 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored) - vmes ob 6.30 Pregled tiska — 6.35 Pred mikrofonom so Štirje fantje in Veseli godci — 7.10 Jutranji orkestralni spored — 7.30 Gospodinjski nasveti — 7.40—8.00 Zabavna glasba, vmes reklame — 11.00 Radijski koledar — 11.05 Glasbena medigra — 11.15 Pisan drobiž za pionirje — 11.45 Pesmi za naše male — 12.00 Kmetijski nasveti — 12.10 Pohorski fantje pojo in igrajo
— 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.00 Želeli ste — poslušajte! —
13.30 Glasbeni mozaik (pester spored operne in solistične glasbe) — 14.30 Iz Uradnih listov — 14.40 Razni instrumenti in zabavna glasba — 15.15 Skladbe za violino, klavir in čelo —
15.30 Tečaj esperantskega jezika — 31. lekcija — 15.40 Hrvatska narodna glasba (Prenos iz Zagreba) — 16.00 Utrinki iz literature: Endora Welly: Piščalka — 16.20 Zaigrajmo in zapojmo (zabavna glasba) — 17.15 Glasbene uganke — 17.15—18.00 UKV program: Lahka glasba — 18.00 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori (ponovitev) — 18.15 Veseli slovenski napevi — 18.30 Okno v svet: Avstrija, njeno gospodarstvo in politika —
18.45	Igra tamburaški orkester liub-
1	Janških »Svobod« p. v. Matka Sija-koviča — 19.00 Radijski dnevnik —
19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave — 20.00 120 pisanih minut
— 22.15—23.00 Oddaja za naše izseljence — na valu 327,1 m.
22.15—23.00 UKV pTogram: Plesna glasba — 23.00—24.00 Oddaja za tujino na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba).
Antiperonospoma služba
*	Poročilo za dne 27. maja
Temperatura se postopoma dviga po vsej Sloveniji. Na Primorskem pa je bila včeraj še vedno nižja og one v osrednji Sloveniji in se je gibala med 15 in 17 stopinj Celzija, v ostalih predelih pa med 16 in 18 stopinj. — Neznatne padavine 0,3 do 1,5 mm so v vinorodnih predelih zabeležili samo j v Radgoni, Jarenini in Ložah pri Vi-! pavi. Srednja relativna vlaga ostaja neizpremenjena, le na Primorskem se je dvignila na 70 °/».
Napoved:	Opozarjamo vino-
gradnike Primorskega sektorja, da pohitijo s prvim škropljenjem. Zaradi postopne otoplitve se je rok za škropljenje nekoliko skrajšal.
Se danes mora biti končano prvo škropljenje v okolici Kopra, Izole in Cmega Kala.
Do 28. maja naj bodo poškropljeni vinogradi v okolici Kubeda.
Do 29. maja v okolici Šmarja nad Koprom in Škocjana pri Kopru.
Do 30. maja v okolici Vipolž.
Do 31. maja v okolici Šempetra pri Gorici.
Do 1. junija v okolici Ajdovščine, Temenice, Lož pri Vipavi, Komna, Tomaja in Branice.
Vinogradnike ponovno opozarjamo na kvalitetno škropljenje, posebno na spodnji strani listov. Bordojski brozgi je dodati žveplene preparate Cumulus, Cosan ali Sumporol v kon- j centraciji 0,3 •/• ali 300 gramov na 100 litrov brozge.
Vinogradnike v ostalih krajih ] Slovenije opozarjamo, naj zasledujejo! naše- napovedi jutri in pojutrišnjem, t. j. 28. in 29. maja.
Uprava hidrometeorološke službe ' Kmetijski inštitut
KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO
KINO »UNION«
Ameriški barvni film
»LILA«
Tednik. Predstave ob 16, 18 ln 20.
V	glavni vlogi Leslie Caron in Mel Ferrer. Ob 22 premiera danskega filma: »SPET SVA TU«. V glavni vlogi Pat in Patachon. — Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 dalje.
KINO »KOMUNA«
Jugoslovanski film
»Ankini časi«
Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21.	>'i
V glavni vlogi Milena Dapčevič in Bata Grbič. — Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 dalje.
Gospodinja, kupuj za čiščenje kuhinji odlični
UPRAVNI ODBOR
SGP »STAVBAR« - Maribor
VITA KRAIGHERJA 8-1.
razpisuje po členu 95 uredbe o ustanavljanju podjetij in obratov (Uradni list FLRJ št. 51-424/53) mesto
samostojnega računovodje
Pogoji:	Popolna srednja šola in najmanj 6-letna
praksa v samostojnem vodenju gradbenega ali industrijskega računovodstva. Državni strokovni izpit za knjigovodjo ali da je oproščen izpita.
Osebe, ki so bile kaznovane zaradi kazenskih deliktov, ne pridejo v poštev.
Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve in prakse sprejemamo do 26. junija 1955.
Plača po tarifnem pravilniku oziroma dogovoru.
M-306
KINO »SLOGA«:	Italijanski film:
»Nehvaležno srce«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18 in ?o. Ob 10 matineja istega filma. — Danes zadnjikrat! Prodaja vstopnic od,
9.30—11 in od 14 dalje, za matinejo j Pa od 9 naprej.
KINO »SOCA«: Franc, film: »Vrag v telesu«. Brez tednika. Predstave ob 16. 18.15 in 20.30. V glavni vlogi Gerard Philipe. Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 15 dalje.
LETNI KINO »BE2IGRAD«: Ameriški barvni film: »Lili« Tednik. Pred- j stava ob 20.30. Prodaja vstopnic uro ■ pred predstavo.
CELJE:	»UNION«:	Ameriški film:
»Možje«. Predstavi ob 18 in 20.
KRANJ: »STOR2IC«: Ameriški film: »2enske prihajajo«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18 in 20.
LETNI KINO »PARTIZAN«: Angl. film: »Vidim mračnega tujca«. — Danes zadnjikrat! — Predstava ob 20.15.
STRAŽIŠČE:	»SVOBODA«:	Angleški
film: »Vidim mračnega tujca«. — Predstava ob 19.
JESENICE: »RADIO«: Angleški film: »Matejevi sinovi«. Predstavi ob 18 in 20.
»PLAV2«: Mehiški film: »Ukradena sreča«. Predstavi ob 18 in 20. LETNI KINO »SVOBODA«: Angl. film: »Pod rdečim morjem«. Predstava ob 20.
KINO »TRIGLAV«
Ameriška barvni film
»Trobente in bobni«
Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Danes zadnjikrat. Jutri angleški film: »Hobson v škripcih«.
KINO »ŠIŠKA«
Angleški film
V
Železniško transportno podjetje
Ljubljana
razpisuje ta-le mesta:
V NABAVNI SLUŽBI PRI UPRAVI V LJUBLJANI:
komercialista
z nekaj let prakse v lesni stroki
2 prevzemalca lesa in pragov
z nekaj let prakse
gozdarskega inženirja ali lesnega tehnika
z nekaj let prakse za kontrolno službo pri PODJETJU ZA IMPREGNACIJO LESA V HOČAH, s sedežem v Hočah
Plača po tarifnem pravilniku
REFLEKTANTI NAJ VLOZE PONUDBE S KRATKIM OPISOM DOSEDANJEGA SLUŽBOVANJA NA NABAVNI ODDELEK ŽELEZNIŠKEGA TRANSPORTNEGA PODJETJA, LJUBLJANA
1949
»UJETO SRCE«
V glavnih vlogah: Michael Redgrave, Rachel Kempson. Predstave ob 16, 18, 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Režija: Basil Dearden
Kupimo
4-tonski vprežni voz z gumami
ali damo v zameno 3-tonsko prikolico »TAM« na zračne zavore
ZADRUŽNO TRGOVSKO PODJETJE »POSAVJE« — BREŽICE
1951
Tiskarske in knjiaoveške stroje j
kupimo ali prevzamemo kot prenos osnovnih sredstev :
Gospodarsko podjetje »Ivan Goran Kovačič« j
ZAGREB, PRASKA 6-II, TEL. 39-275
1038
Službo dobi
slaščičarski mojster
Nastavljen bo kot poslovodja samostojnega slaščičarskega podjetja s podružnico. Ponudbe poslati do 10. junija 1955 v upravo Ljudske pravice pod »Cist in sposoben«.
H 14
SPOROČAMO, DA JE UMRL NAS CLAN
Maks vodopivec
°E>LlKOVAN Z REDOM ZASLUGE ZA NAROD, MEDALJO ZASLUGE ZA NAROD, MEDALJO ZA HRABROST, REDOM DELA
POGREB POKOJNIKA BO V SOBOTO, 28. MAJA 1955, OB 16. URI S TEMENA HUJE ST. 23.
MN02IČNE ORGANIZACIJE TERENA HUJE
Pozivamo vse delavce in uslužbence
katerim je prenehalo delovno razmerje v Tovarni avtomobilov v Mariboru od 1952 do danes, da uveljavijo svoje terjatve, ki jih imajo do podjetja iz plačnega sklada, najkasneje do 30. junija 1955, kajti po tem roku izgubijo pravico do izplačila.
TOVARNA AVTOMOBILOV — MARIBOR
M-305
RUDNIK RJAVEGA PREMOGA SENOVO
poziva vse delavce in uslužbence
ki so bili v delovnem razmerju z rudnikom na dan 31. dec. 1954, oziroma najmanj 6 oz. 9 mesecev v letu 1954, pa jim po čl. 31 Uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ št. 56-53) pripada višek plačnega sklada, da ta višek za leto 1954 takoj dvignejo na rudniški blagajni. Kdor v roku treh mesecev po objavi tega poziva ne dvigne svojega deleža, izgubi nanj pravico!
1950
% J®	časopisno založniško podjetje »Ljudska pravica«. Ljubljana.	Kopitarjeva ulica	6/TI1., telefon št 39-181 — Notranjepolitična — gospodarska rubrika	telefon Stev 21-613	m	kulturna rubrika
21-887, Nazorjeva ulica 10/IL — Uprava: Kopitarjeva ulica	2, telefon 39-181	— Telefon za naročnino in oglase 31-030 — Mesečna naročnina 250	din. za tujino 500	din	— Tekoči račun
pri NB 601-T-632, poštni predal 42	— Tisk tiskarne	»Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisi se ne	eračajo
!r^rw’-»K..:v,^Tr
SWSW
Drobne
ZANIMIVOSTI
Pome žrtve vojne. — Y
Swanagi v Angliji se je nedavno razpočila morska mdiaa iz drage svetovne vojake. Raztrgala je štiri učence, (peti pa je brez sledui izginil. Otroci so bili s svojim razredom na iztetu na morsiki abaii, kjer je niastala eksplozija. Zračni pritisk so čudili še 3faa <iaieč. Mina je odtrgala veiitko sfcaio. Kamenje in pesek je vrgio vasotko v zrak. Po čudnem naključju so ostali učitelj in 20 aičemoev nepoškodovani. Obalk) kjer se vsako poletje koplje na tisoče kopalcev, so po e*k^xlaz£ji blokirati.
Papige so ušle. — Več
sto papig, iki so jih z letalom pripetljaja iz Johannesburga v Pariz je med prekladanjem odfeitelo iz toletike. Na letališču je nastal pravi trušč džungle. Papige so vreščale, osebje letališča pa j3i je sfloušafto poloviti m spraviti nazaj v kletko. Večina papig je odletela z letališča.
Železničarji proti alkoholizmu. — Na Dunaju je bil ondan 22. kongres mednarodne zveze železnioair-jev abstinentov. V zvezi je včiam jenih 13 narodnih skupin, tki imajo kakih 57.000 Samov. Kongresa se je udeležilo 372 delegatov iz 11 dežel, med njami tudi iz Jugoslavije. Iz referatov sledi, da so dosegli švicarski železničarji v bojiu proti alkoholizmu na j več je uspehe. Na švicarskih železnicah ni nobene točilnice alkoholnih pijač, pač pa dobiš v njih 50 VTst brezalkoholnih pijač. Na Holandskem imajo želennižaT-h 25 točilnic, ki jih upravljalo Sani afctioentekega društva železni oaj-jev.
Vsak dan grmi 44.000
krat. — Iz nedavno objavljene statistike ameriškega ministrstva za letalstvo povzemaano, da nastame na vsem svetu letno kakih ib milijonov grtaaenj, torej približno 44.000 dnevno. Vsako sekuiDido se zasvetlika strela na zemlji 360.000 krat. Največkrat grmi v srednji Braziliji, (110 dni v letu), dalje v Panami (135 dni), v Južni Mehiki (140 dni), v Kongu (150 dni) in na Java (220 dni). Redko gnmi na polarnih področjih, v Sahari in v Aralbski puščavi (povprečno 4 krat na leto). Na severnem delu zahodne obale Amerilke do 32. stopinje severne širine ter v Avstraliji in srednjem tiiu pa miti vsako leto ne grmi.
LEPA IN BOGATA JE SICILIJA
toda življenje njenih prebivalcev je naporno in siromašno
| Nov uspeh v letalstvo
Štiri ameriška reaktivna 'mamke »F-4S Thunderjet« so segla na progi Japonska * nov hitrostni rekord v oefj | vzrok, da je ognjenik Etna slej kot i	letu-	LoVski	bombniki	so
! prej gosto naseljen in lepo obdelan, dvicnili štirih zjutraj po j čeprav ljudje nikoli ne vedo, kdaj	. m	^ z letališča pn m
Na pomlad, ko na severu v Al-	Pač pa imajo ljudje precej konji- Sicrilei	žive na splošno bedno, j i,0 prihrumela nesreča v obliki la-	_.u	japonske in v nepretrgan
pah še sneži, je sončna Sicilija že	čev, še več pa mol, ki jih uporab-	Zemljiška	gospoda oddaja kolonom ■ ve Etna bruha razmeroma pogo-	preleteli 7789 km dolgo .
vsa v zelenju in na dolgi obali je	ljajo kot vprežno in tovorno živino,	v najem	zemijo bodi proti visoki' Zadnjič je bruhala lavo 1950.	P ^ urah in 32 minutah, «in,
zrak nasičen z vonjavami ko da si	Sicilci se radi pobahajo s svojimi	najemnini	ali pa na spolovino. Ka- Sicilci se ne morejo ločiti od svojih	]etonj	^ njij,ove tanke iz p<>m _
stopil v velikanski sadovnjak cve-	pestrimi narodnimi nošami, ki se	kor	v	Italiji,	tako	so tudi na	Siciliji j ljubljenih	sadovnjakov	in	vinogra-	trikrat	napolnili	^	l>enc,n® ^
točega južnega sadja. Razen gajev ! jim pozna orientalski vpliv. Posel)-	socialne	razmere zelo žalostne.	Sko- j dov.	Zato	se	tudi	nočejo	preseliti	s ,	^	gg	spustila	na
pomaranč in limon, obloženih z zla- | no navdušeni so za pisane perjani- raj bi lahko rekli, da ni kmeta na . pobočij Etne. Po vsakem bruhanju	williamstown
tknj sadeži sredi bujnih belih cve- ce. Nekaj podobnega vidimo tudi v svetu, ki tako ljubi in skrbi za svo- , ognjenika se vrnejo in začno znova I	severno	od	Sydne”'
tov, raste na Siciliji tudi mnogo fi- arabskih deželah. Tam okrase z no- ; j0 zemljo kakor sicilski. To je tudi 1 obdelovati zemljo.	’
govcev in granatnih jablan. Trta že jevimi peresi celo avtomobile.	j
cvete, vinogradi se razprostirajo do Vpliv Saracenov, ki so bili go-1000 m visoko po pobočjih Etne. spmlarji Sicilije za Bizancem kakih Nad vinogradi se razprostirajo lepo j	je čutiti na Siciliji boij ka*
urejeni sadovnjaki, spodaj ob mor- 1 ^vpliv katerekoli druge kulture, ju pa stoje mogočne pahne. Povsod čeprav so storili Rimljani, zlasti pa seveda rasto tudi oljke.	Grki za kulturni razvoj tega otoka
Ua?«n velikih čred ovac vidiš le	več kakor fanatični Saraceni. Le_ti
tu pa tam nekaj mršavih krav. Na	so porušili na Siciliji mnogo starih
Siciliji namreč primanjkuje vode.	svetišč, gledališč in palač. Mimo
_______________________________________ lahko rečemo, da v velikih mestili
Sicilije, razen Sirakuz, še zdaj prevladuje mavrski eiement ne samo v arhitekturi, marveč tudi v člove-j	škem tipu, katerega strastni tempe-
!	rameni je čisto orientalski. Tudi
j	pestre narodne noše spominjajo na
arabska oblačila. Isto velja za narodne plese in glasbila — tamburico in kastanjete, za igro s pahljačami in za pokončne ženske, ki še zdaj nosijo vodo v pestro poslikanih gli-i nastih amforah, antičnih vrčih z j dvema ročajema. Tudi po jeziku s Sicilci močno razlikujejo od kontinentalnih Italijanov. Njihovemu narečju se pozna vpliv grščine.
Položaj ženske na Siciliji
Palermo
Čedalje večji pom«1
helikopterjev
Izumitelj modernega helik^'^
Igor Sikorski pravi, da ni ^ , ko bodo lahko ljud^ P ^ gs helikopterji več blaga, . ^r prevažajo sedaj z letali. ji se bodo razvili tak<^	^o.
tali s hitrostjo nad 300 k™ ^f Stroški za prevoz blaga Pa žaino no manjši, kakor če P blago z letali. Seveda P*	&
misliti, da bi lahko hehkop1^.^ movali z letali ,na	uporab-
Nove helikopterje bo mocM Jj ljati tudi v nove namene.	^
gim jih bodo lahko
adbiščih za prenašanje tovora, predvsem gradben j&n večjega obsega.
ŽivPenje v Holywoodu je prazno in bedno
....... ...	j-	nien	račun.
se Spet senzacija, o kateri so več nem
življenju; bojim se, da bo sto-, možu, da živi na . v€ij|ta se& znatno razlikuje celo od položaja dni govorili po vsem Holiywoodu, rila samomor...»	to je bila v "°»pravi, &
' ženske na italijanskem kontinentu, Susan Hayward, ki je dobila »Oskar. Pogovor je bil končan. Cez ..e- zacija. Igralkina mai v h{ere.
, kaj šele v drugih evropskih deželah. jevo< nagrado in ki je ena najpri- kaj minut so prihiteli v razkošno Barker uničil živce ) zvedel, W Sicilke žive pravzaprav še oriental- Ijubljenejših filmskih igralk, si je vilo Susan Hayward... Na debeli Barker je »casm* iz Ne* , sko življenje. Zensko delo nima hotela končati življenje.	,	preprogi je ležala nezavestna film- se je zgodilo. Poi	vrgti
prave vrednosti, plačano je zelo sla-
Na mizi upravnika policije je za- , ška igralka, ki jo občuduje ves svet. leansa v Hollywood.	^ se it
ido au pa spioo ne, izKonscanje pel telefon. Zelo razburjen ženski : Na polici v kopalnici so bile prazne | irišnice se je zjoKa	po|el0	je
| žensk je na Siciliji tako rekoč ne- glas je prosil, naj takoj pošljejo de- ampule z uspavalnimi pilulami, ki zmeraj želi pobota i -	vsi tr^
Z zelezno voljo lahko človek pre- , omejeno, saj ni nikogar, ki bi se tektiva na stanovanje filmske igral- pa zazibljejo človeka v večni sen, obiskal svoja <>troK/*-	oz<lra
maga vse težave. Na sliki vidite zanje zavzel. Miade Sicilke so zelo ke Haywardove, da bi preprečili če jih vzame preveč. Pri mizi — je čakajo, kdaj 0	• pišejo ®
človeka, ki je moral zaradi bo- lepe. Izredno vehke orientalske oči njen samomor. Telefonski pogovor scenarij novega filma »Jutri bom vela. Časniki pa se	. jcaj
?...zc v otroških letih nad o- so podedovale najbrž po Sarac«»ih j je bil čuden.	i	jokala*, v katerem naj bi igrala tej senzaciji m	J ’ ega &
mestlti svoje roke % usti. Dan^ ali celo Feničanih. S petindvajsetim | »Pravkar sem govorila po tele- glavno vlogo.	utegnil biti vzrok p	doS'**
je že tako spreten, da z usti letom pa Sicilka že odcvete ali pa i fonu s svojo hčerko,« je pojasnje-j Dnevni tisk v Los Angelesu in momora. Življenje in ^ neizčrp^
je celo že izčrpana mati s šestimi j val glas na drugem koncu telefon- Hollywoodu pa tudi drugi ameriški ja filmskih igra ce	Tisk v ®
— j-	 ;__»_______________________uir (»rnHiva za senzacije.
ustvarja lepa platna, portrete itd. Med drugim je tudi navdušen igralec namiznega tenisa. Te dni bodo med dragim prifcasovaH v Deisenhofu v NemHJl barvni, kulturni film, kjer so pometi izredni uspehi desetih slikarjev, ki ustvarjajo aH % usti ali z negami.
Veliki oljnati madeži na morja
aH sedmimi otroki, ki jih neizmer- J skega voda... »Glas mojega otroka časniki so priobčili obširna poroči- vir gradiva za senzacije^	„j
no ljubi, toda zelo težko spravi na je bil zelo razburjen, v njem je bilo la. Po zadnji ločitvi Marilyn Mon- )ywoodu pa živi	mesta
I	   roc	je	},ila	to	največja	senzacija,	sprotnik tega fllnlsK „„„„ ro*e'
noge.
I nekaj tragičnega. Govorila je o praz-
I Filmski svet se je zanimal za vzrok ly Graham si zn H vwardovi»
• poskušenega samomora. Haywardo- »Kar se je pripetllo' J jpeva va pa vztrajno molči. Nekoč je bila dogaja v Hollywo azn0 in zeio srečna v zakonskem življenju, dan. Življenje je tam p najnesfei' Njen zakon z J. Barkerom je bil no. Ondi živeči ljudje si ^aj« med najsrečnejšimi v Hollywoodu. i nejši, kar sem jih aj ,;u<jje ■;! Zakoncema sta se rodila dvojčka.! V Hollywoodu žive ^ nJll Toda pod pritiskom razmer sta se stopnicah, zmeraj __toDajo. lani poleti ločila. Zena je očitala vzpenjajo, drugi pa se r
! Za cLoAko voMjO
Na Vzhodnem morju so se pojavile štiri velikanske maščobne površine, ki ogrožajo letoviško obalo Stockholma in dva zaščitena otoka. Na njih namreč gnezdi na tisoče morskih ptic. Maščobne površine so dolge kakih 60 in široke 20 km, izvirajo pa iz eistemske ladje, ki je najbrž v stiski izpustila na morje nafto. Ce veter, ki puha s hitrostjo 7 vozlov na uro, ne bo spremenil smeri, bodo maščobne površine v kratkem dosegle švedsko obalo. Švedska mornarica je poslala na odprto morje rušilec, da bi posadka , zajela nekaj nafte, da bi potem ugotovili, ali je moč odvrniti grozečo nevarnost s kemikalijami ali pa uničiti z ognjem.
Praktičen stroj za polaganje kablov
V Združenih državah Amerike je bil konstruiran stroj, ki istočasno koplje jarke in polaga na njih dno kable, potem pa jih takoj zasuje. — Stroj-kopač je montiran na prikolico in ima vedra, podobna tistim, kot jih imajo rečni bagerji za kopanje peska. Stroj lahko koplje do 90 cm globoke jarke, a po potrebi tudi manjše. Za strojem-kopačem gre stroj, ki polaga kabel. Cim je kabel položen, pa že Izkopana zemlja preko prikolice pod nagibom sama pada nazaj v jarek in ga zasipa.
PISE: GUSTAV GUZEJ RISE: MILAN BIZOVIČAR
KAKŠNI CASI!
) Angleški ministrski predsednik Stanley Balduiin se je zelo težko privajal novim časom. Eden njegovih ministrskih kolegov se je prav tedaj udeleževal plavalnih tekem v Madeiri, minister Amery je hodil na plezalne ture v Alpe, minister za letalstvo sir ; Samuel Hoare pa se je priprav-; Ijal z ženo na prvi polet iz Kaira v Indijo.
I »Kakšni časi!* je dejal Bald-| tvin, obrnjen k lady Hoare. »Eden plava po Madeiri, drugi pleza na Alpe, vaš Samuel pa leta po zraku. Kmalu se bom zdel sam sebi kot cirkuški direktor, ki so se mu uslužbenci razbežali.«
KAKO TO?	zd8J,~
Frank Wedeking in Max Halbe »Zajtrkuješ lahko kar tak0 i sta se sovražila tako, da se nista mj jutri ne bo tre j več pozdravljala. Tedaj je We- 7«odaj vstati.«
■ deking nevarno zbolel in zdrav-» ni ki so se bali, da bolezni ne bo i prebolel. Halbe je obiskal bolni-S ka in sovražnika sta si v znak 5 sprave segla v roke.
Wedeking je proti pričakova-j n ju kmalu ozdravel. Ko je šel
■ prvikrat spet na sprehod, je sre-
■ čal Halbe ja na cesti. Le-ta mu je • • vesel prihitel naproti. »Zelo me S veseli, da si spet zdrav.«
Wedeking ga je srepo pogle-; dal, rekoč:	»Kako to, gospod
; doktor? Sprava je veljala samo
■ za primer smrti.*
r*
Praktična smetišnica
57. Jikijevci' bi to radi obrnili, a veter jih je nosil naprej. Trije fantje «o skočili v vodo in plavali pioti rdečemu predmetu, ki ga je veter nesel naravnost proti Sončni »bali. »Majhna jadrnica!« je zavpil tisti, ki jo prvi priplaval do nje. Igraje je potiskal pred sabo nekaj decimetrov dolgo igračko s rdečim jadrom. Na obali so se vsi zgrnili okrog njega. »Moja bol Jaz sem jo prvi zagledal,« — »Po njo bi bil iel, pa bi jo lahko imel,« je prisodil Pavlo. — »Kaj pa Ima tu?« je pokazal eden na izvotlen trup. Iz majhne luknjice je gledal moker košček papirja.
S8. Previdno so izvlekli papir. »Kaj pa je to?« so zrli spočetka na mokre čačke. »Danes bodo Veliki zavzeli naselje Bahavih gobezdačev. Ko bo sonce točno nad podrto goro, bo admiral Velikih stopil na vaia tla,« je prebiral Mirko risane pismenke in* dijanskega črkopisa. .Sončni tiki’ je med tem preplul ie polovico pota do jame, .Metulj' pa je zapustil pristanišče bri ko so videli, da so ujeli jadrnico — igračko. Se dobrih sto metrov je bil .Tiki' oddaljen od lame, ko je zapihal močnejši veter, jadro .Metulja' se je napelo in kar vidno je dohitevalo ,Tikija‘.
59. .Metulj’ je zavil ob bregu in se obrnil za 90 stopinj. Veter mu je pihal v bok, toda hitrost se s tem ni zmanjšala. Tudi na ,Tikiju‘ so hoteli zaviti v levo, a splav je podrgetaval kot neubogljiv, trmast otrok. Morali so spustiti jadro in veslati nasaj. Mihi je kar poskakovalo srce, tako gladko je .Metulj' rezal valove. Blizu Naklove glave so se kopali luini. »Pridite pogledat našo mornarico,« jo vat,<l čapljo in njegove tovariše. Pridemo vam potopit vašo domišljavost«, je strupeno odgovoril Caplja.
5 »Ha, naposled sem po šest let trajajočem iskanju našel košček zlata !c
»Neumnost, to je moja zlata 1 plomba, ki sem jo izgubil vče-š raj-«
»Žvečilni te?,.. Čokolada?«
isOBOTA, 28. MAJA 1955