Izvoznik za težke milijone Največji jugoslovanski izvoznik tekstila in tekstilnih izdelkov na konvertibilno tržišče ter drugi največji Izvoznlk v globalnem smislu Je Jugotekstll impex, Titova 1—3. V njem združuje delo 480 delavk /n delav-cev doma In okrog 20 v tujini. Dr. Tone Hrastetf, generalni direktor: »Letos načrtujemo okrog 350 milijonov izvozno-uvoznih poslov: Izvoz bo predstavljal 58 odstotkov te vsote in se iz leta v leto veča. Zaradi zagotavljanja surovin in polizdelkov za domačo tek-stilno industrijo in tudi zaradi tega, ker imajo naše (sloven-ske in jugoslovanske) tovarne prevelike proizvodne zmogfti-vosti za jugoslovansko tržišče.« V sedmih mesecih letošnje-ga leta je dosegel Jugotekstil impex 109 milijonov dinarjev izvoza ali devet odstotkov več kot v istem obdobju lanskega leta, pa ky"ub temu za 4,7 od-stotka manj, kot je predvide-val izvozni plan. Vrednost konvertibilnega izvoza se je povečala za 21 odstotkov. »Plana nismo dosegli zaradi izpada naročil v ČSSR in Ira-nu. S ČSSR imamo klirinško meryavo.. Ker je jtigoslovan-ski izvoz znatno večji od . češkega, so pričeli Čehi ome-jevati, celo ustavy'ati naroči-la... Ker tja izvažamo pred-vsem visokovredne ftekstilne izdelke (trikotaža, konfekcija) nas je izpad tega naročila mo-čno prizadel, saj opra^imo s CSSR letno za 106 milyonov dolaijev blagovne menjave. Od tega 60 odstotkov uvoza. Končno smo po posredovanju pri podpredsedniku češke vlade dobili v prvi polovici ju-lija naročilo v vrednosti 9 mi-lijonov dolarjev, avgusja pa še dodatnih 4 do 5 milijonov. V Iran smo lani izvozili za 18,5 milijona dolaijev tekstil-nih izdelkov. Letos le za štiri miljjone, zato, ker pri nas ne zbiramo disciplinirano sred-stev za uvoz nafte in ker Iran tudi ni med • prednostnimi državami pri nakupu tega energetskega vira. Upamo, da bomo do konca leta kljub te-mu izpolnili akreditiv v vred-nosti 5-6 milijonov dolaijev, ki smo ga podpisali septem-bra. Da pa ne bi bil ta izpad neposrednega izvoza prebo-' leč, smo izkoristili možnost nastopa na tretjih tržiščih pre-ko ene od zahodnoevropskih držav. Po tej poti bo odpelja-no v Iran v enem letu za 13 do 15 milijonov dolarjev sukan-ca, preje, filamentov in tka-nin. Pogovarjamo se tudi o gradnji tovarne nedrčkov z dnevno zmogljivostjo okrog 1500 komadov,« je zelo po-drobno razčlenil ti izjemnosti najodgovornejši človek obravnavane delovne organi-zacye. Ugodni izvoz v EGS (68 mi-lyonov dolaijev in precej po-večana prodaja v ZDA in Av-stralijo (6 milyonov dolaijev) bosta omogočila, da bodo do- segli letno planirano vrednost izvoza. Pri mnogih izdelkih si-cer že dosegajo zgornjo mejo uvoznih omejitev in jih sedaj rešujejo predvsem tisti, ki ni-so zapisani v kontigentih: pid-žame, otroške ptetenihe do dveh let starosti, delovne obleke, kopalke, deloma po-steljnina, itn. »Katere so prednosti in sla-bosti izvoza? Sorazmerno do-bra oskrbljenost s surovina-mi, blagovni krediti in prede-lovalni posli omogočajo red-no izpolnjevanje izvoznih na-ročil. Pozitivna je tudi aktivna politika tečaja dinatja. Pri tem pa je žal klirinški obraČunski dolar preveč vre-den v primeijavi z ameriškim dolaijem in to pospešuje iz-voz v ugodnejše in manj zah-tevne klirinške dežele. Med negativne sestavine bi uvrstil neuresničevanje skle-pa o možnosti avtomatičnega koriščenja deset odstotkov deviz družbeno priznanih re-produkcijskih potreb za uvoz opreme. Tudi ta nedoslednost nas bo pripeljala v tehnološko zaostalost in nam zapira iz-vozna vrata, To povzroča med proizvajalci tudi brezbrižnost, saj s sedartfo strojno opremo lahko izdelajo le manj in srednje zahtevne izdelke, ne pa visoko kakovostnih, po ka-terih^je vse večje povpraše-vanje na švetovnem tržišču. Veliko škodo nam povzročata tudi sistem kontingentov in poslabšaiye kakovosti izdel-kov zaradi pomanjkanja dolo-čenih^vrst repromateriala,« je Dr. Tone Hrastelj orisal pomembne lastnosti našega obnašanja na svetov-nem stržišču poznavalec . razmer. Jugotekstil impex sodeluje s 550 jugoslovanskimi OZD tekstilne panoge. Z 200 ima podpisane samoupravne spo-razume o združevanju sred-stev in dela. Za te skrbijo (vsi podpisniki) tudi za vlaganja v posodabljanje proizvodnje in za druge iyihove potrebe. Ta-ko so npr. mariborskemu tek-stilnemu inštitutu naročili, naj popiše stroje v tekstilni in-dustriji, ugotovi potrebe po rezervnih delih in poišče v drobnem gospodarstvu proiz-vajalce rezervnih delov, Le ta-ko se bodo izognili agoniji, ki grozi strojni opremi v naših tekstilnih tovarnah. ' »Z zmernim optimizmom bomo planirali povečarye iz-voza v letu 1985. Letos so po svetu spet polnili skladišča in trgovine po skor^j dvoletnem premoru zaradi zmanjšanega nakupa. Zato bo mogoče pri-hodnje leto verjetno zapolnje-vati le tekočo porabo,« je na-kazal veijetnost dogajanja v letu 1985. dr. Tone Hrastelj. 1 Stane Jesenovec