MtniES POHIŠTVO i g a 1] a mifL\ r« 47 Ljubljana, 20. nov. 1969 Leto XVII. • Cena 1 Ndin V TEJ ŠTEVILKI: OGENJ POZIRA (NEZAVAROVANE) DOMAČIJE ANKETA TEDENSKE TRIBUNE: ZDRAVNIKI SO PROTI OSEBNIM ORDINACIJAM str. 5 BO SLOVENSKA ZNANOST SPLESNELA? str. 6 NAJBOLJŠI SLOVENSKI ŠPORTNIKI str. 10 KAKO JE PADLA ANAPURNA 2 str. 13 DESET TON SPOLNOSTI str. 15 NOVO! ZDENKA TOPLJENI SIR V NOVI EMBALAŽI topljtnl tir \*\ za mazmj« \*\ ta V' Gavrilovičv" 35^m/me«ti u ***./£>/ 10% givrllonM /J*/ jrama 12 VRST SIRA Stoletja Je že staro naše slovensko železarstvo. Prebrodilo je že veliko kriz, a vseeno ni zarjavelo. Združene železarne Slovenije so danes naša največja proizvodna organizacija - Navzlic potrebnosti črne metalurgije v našem gospodarstvu, se morajo naši železarji otepati s številnimi težavami. Slovenci imamo svojo armado. Sestavlja Jo dvanajst tiaoč alovemkih železarn — koroških, štajerskih in g©, renjskih — zbranih v naj večji proizvodni organizacijski tvorbi naše republike; v Združenem podjetju slovenskih železarn. Besede težka metalurgija. Jeklo, plavži, železarstvo... eo nam vedno vlivale določeno spoštovanje, ob njih smo se počutili Jekleno močni, samozavestni stabilni ... Pa vendar se za temi malce‘bombastičnimi besedami skrivajo velike težave; pod njihovo pezo poka celo najplemenitejše jeklo. Malo več kot dva meseca Je minilo, odkar so se Jeseniški, ravenski in štorskl železarji na referendumu odločili, da se združijo v skupno podjetje — združenje, ki naj bi uspešno živelo v našem reformiranem gospodarskem sistemu. Nič čudnega ni, če so si železarji "podali roke, saj so tudi sami končno doumeli, da na drobno * železarnami ne gre in da ;e edinole v Slogi moč in uspeh. 1. VPRAŠANJE: DENAR Se nedavno se je vsaka izmed treh slovenskih železarn po svoje otepala s problemi v boju za svoj vsakdanji kruh, vsaka zase je iskala ovinkasto pot na tržišče, vsaka zase opravljala potrebne raziskave, da o medsebojni konkurenci ne govorimo. Vse to Je seveda hromilo proiz-vodnjo, povzročalo deficit, nizke osebne dohodke, predvsem pa — navzlic magičnemu pojmu črne metalurgije — nihče ni ka; dosti poslušal zahtev te razdrobljene »črne« veje slovenskega gospodarstva. 1 Tudi integracija, izglasovana 15. septembra letos in s pogodbo potrjena petnajst dni kasneje, še ni sama po sebi tisti zdravilni Ibk, ki bi pozdravil naše železarstvo. To je šele začetek morebitnega boljšega skupnega gospodarjenja. Za sedaj še vedno ostaja veliko odprtih vprašanj1. Na prvem mestu Je seveda problem denarja. Z uvajanjem in začetnim oblikovanjem tržnega gospodarstva pri nas Je tudi črno metalurgijo, ki ima zelo zapleten tehnološki postopek, potegnilo v tokove ekonomskih zakonitosti in to celo pod slabšimi pogoji, kot Jth je imela predelovalna industrija. »Zlasti takrat, ko »o leta 1967 začele delovati vse sestavine gospodarske reforme, se Je pokazalo, da ob kontroliranih cenah in nizki carinski zaščiti brez posebnih olajtšav črna metalurgija ne bo zdržala takih pogojev,« je dejal na prvem zasedanju centralnega delavskega sveta združenih železarn začasni generalni direktor tega podjetja Gregor Klančnik. Obdobje 1967—1968 Je bilo za naše železarne Izredno kritično in to tudi po krivdi raznih reformskih posegov, ki so cene metalurške industrije stabilizirali, cene reprodukcijskega materiala, električnega toka, transporta pa so po mili volji rasle navzgor. Začela se Je kriza. Prva Je bila na vrsti železarna Jesenice, najbolj značilna proizvajalka jekla kot reprodukcijskega materiala, ki Je Imela leta 1967 10,5 milijona din izgube. Leto dni kasneje pa sta se Ji pridružili še ravenska in štorska železarna, leta 1968 so imele vse slovenske železarne 66 milijonov din izgube. V premagovanju ekonomskih težav so do sedaj naredile najVeč delovne skupnosti same. Tako Je realizacija leta 1967 znašala 910 milijonov din, leto nato 1055 milijonov din, za letos pa predvidevajo 1285 milijonov din skupne realizacije. O prispevku predstavniških organov — o investiciji 51 milijonov din iz turizma za železarstvo — pa bo skupščina SR Slovenije razpravljala ta mesec. Poleg te investiciji pa bo združeno podjet- NADALJEVANJE NA 4. STRANI 50000 SLOVENCEV ŽIVI OD ŽELEZARSTVA SLOVENSKO JEKLO RJAVI? TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA iEDENSKA PANO TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANO TORKA TORKA POLITIKA IN GOSPODARSTVO S posebnim vlakom je prispelo na Primorsko 700 otrok iz Banjaluke. Otroke so mmfamtH v Debelem rtiču, domu Rdečega križa v Savudriji in v Strunjanu. Solarji im Banjaluke bodo v Sloveniji nadaljevali pouk. Po dolgi suši Je močan dež v dolini Save Bohinjke povzročil precej škode. Gladina Save se Je dvignila, zato Je bila cesta med Bledom in Bohinjem neprehodna. Močno deževje Je tudi na Primorskem ponekod ustavilo promet. Cesta od Tolmina proti Mostu na Soči Je bila pod vodo Vojaški geografski Inštitut v Beogradu Je izdal zemljevid Jugoslavije ▼ merilu 1:25.000. Naša država je ena redkih, ki ima tako natančen zemljevid, vendar bo ta namenjen predvsem za vojaške potrebe. Doslej je bilo mogoče kupiti stare zemlje-vide našega ozemlja v enakem merilu le v nekaterih specializiranih avstrijskih trgovinah. priB Afera glede uvoza avtomobilskih lic se je naglo končala. IMV Je sklenila pogodbo s sarajevskim podjetjem Uniš za dobavo 1.028 prikolic, ki Jih bodo uporabljali prebivalci porušene Banjaluke. Novomeška tovarna je direkciji za izgradnjo Banjaluka priznala poseben popust — kot pomoč porušenemu mestu. KULTURA IN PROSVETA Slovenski oktet Ja nastopil v Trstu. Za nastop naših pevcev Ja bilo takšno zanimanje, da je že dva dni pred koncertom zmanjkalo vstopnic za veliko dvorano kulturnega doma. ZNANOST IN TEHNIKA Zvezni svet za adravstvo in socialno politiko Je sprejel ukrepe glede uporaba sla. dilnih sredstev, ki vsebujejo ciklama* in po mnenju tujih strokovnjakov povzročajo raka. Doslej je bil asugrin v prosti prodaji, zdaj pa ga bodo izdajali le na recept. ŠPORT IN LOV Govorijo, da je ljubljanska Olimpija hotela v Sarajevu priti na vsak način do točk, ki ao ji nujno potrebne za obstanek v prvi nogometni ligi. Vodstvo ljubljanskega klu-ba je prišlo v bosansko glavno mesto s do- narjem, ki ga Je ponudilo sarajevskemu vratarju Muftiču. Denar so mu izročili zato, da bi na tekmi igral v korist Olimpije. Vratar Sarajeva je denar sprejel, zadevo pa prijavil organom UJV. V prihodnji številki bomo poročali, kako se je zadeva ■ podkupovanjem razvozlala. POLITIKA IN GOSPODARSTVO PLAČE KOLIKO ZASLUŽIJO FUNKCIONARJI? Predsednik administrativne komisije zvezne skupščine je pred nedavnim sporočil Javnosti, kolikšni so osebni dohodki zveznih poslancev, in funkcionarjev. Marsikateri slovenski direktor bo ob tem seznamu lahko ugotovil, da je bolje, če ostane na sedanjem položaju, ker plače na zveznih položajih niso tako astromom- državni sekretarji genralni sekretar skupščine, sekretar ZIS, zvezni sekretarji, predsedniki zveznih svetov in generalni direktor zavoda za gospodarsko načrtovanj« sko visoke, kot marsikdo misli. Nikakor I pa s tem ne pravimo, da so plače zvez- j nih funkcionarjev nizke, posebno še, če pomislimo, da je jugoslovanski povprečni osebni dohodek okrog 1000 novih dinarjev. Funkcionar, ki ga izvoli zvezna skupščina, ima pravico do enakega osebnega dohodka, kot ga je imel v zadnjih dvanajstih mesecih pred izvolitvijo ali imenovanjem. Ce je imel nižje osebne dohodke, dobi naslednje mesečne prejemke: predsednik zvezne skupščine 5.750 predsednik zveznega izvršnega sveta 5.500 podpredsednik skupščine, podpredsednik ZIS in predsedniki zborov zvezne skupščine 4.900 predsedniki stalnih komisij skupščine, predsedniki stalnih odborov svetov zvezne skupščin« in člani ZIS 4.500 predsednik ustavnega sodišča 5-500 sodniki ustavnega sodišča in predsednik vrhovnega sodišča Jugoslavije predsednik vrhovnega gospodarskega sodišča sodniki vrhovnega sodišča in sodniki vrhovnega gospodarskega sodišča 4.500 4.250 4.000 4.500 zvezni javni tožilec in zvezni javni pravobranilec 4.250 namestniki državnih sekretarjev, namestniki zveznih sekretarjev, namestniki predsednikov svetov, namestnik generalnega direktorja zveznega zavoda za gospodarsko načrtovanje, sekretarji svetov skupščine in sekretar za informativno službo zvezne skupščine 4.000 Funkcionar, ki je na novo delovno mesto »prinesel« večji osebni dohodek, bo dobival toliko kot prej. Nadomestila ki smo jih našteli v seznamu, dobe le ti sti funkcionarji, ki so prej zaslužili manj Torej ne morejo imeti nižjih osebnih do holkov, kot jih objavljamo, lahko pa imajo višje, če so jim imeli na prejšnjem delovnem mestu TOŽBE 4.500 GARANCIJE NA USTAVNEM SODIŠČU Jugoslovanska revija Avto gre že drugič iskat pravico pred ustavno sodišče. Lani je v veliko zadovoljstvo slovenskih bralcev na ustavnem sodišču dala na tehtnico zakonitost komunalnih taks za potniške avtomobile. Lastniki avtomobilov so ponekod že plačali zelo visoke takse, UGOSLAVIJA JUGOSLAVIJA J-AVIJA JUGOSLAVIJA JUGO UGOSLAAjUtfcJUGOSLAVIJA ‘■AV^nuftoSLAVIJA JUGO ugosdW#*jugoslavija , ,~VC"PBPBSLAVIJA JUG0 UGO^TH 1'ljtL JUGOSLAVIJA ^AVjjfl-^flSLAVIJA JUG0, UGCWWfWPP JUGOSLAVIJA in VJ^**f^SLAV,JA JUG05 UG<^lVIa JUGOSLAVIJA .lavUAJTO*6LAVIJA JUGO! JUGOSLAVIJA LSLAVIJA JUGO! JUGOSLAVIJA ISLAVIJA JUGC JUGOSLAVIJA ISLAVIJA JUGO TA JUGOSLAVIJA ISLAVIJA JUGO JUGOSLAVIJA »OSLAVIJA JUGC JUGOSLAVIJA IGOSLAVIJA JUGO tl A. JUGOSLAVIJA U^jJAJUGOSLAVIJA JUGOl NAROBE RAZUMLJENA KRITIKA Ugotavljam, da javnost, sestavlja-; na Iz mozaika zasebnih mnenj In administrativnih odločanj, tudi In še posebno ob zadnjem nastopu študentske gledališke skupine »Pupilije Fer-keverk«, moje kritike ni sprejela celostno, da je ni hotela ali mogla razumeti tako, kot Je bilo želeno. če je ni mogla, potem, seveda. Je to krivda pisca, ki svojega stališča očitno ni znal dovolj jasno predstaviti In razložiti. Če je ni hotela, pa je pojav znamenje namernega ali morda že popolnoma nezavednega politikantstva, ki je daleč pod ravnijo umetniškega udejstvovanja In kritičnih reakcij nanj. Zdi se ml zatorej potrebno Izjaviti, da sem novinarsko spremljal zadnji nastop skupine »Pupilije Ferkeverk« kot pojav, ki se — čeprav na robu — giblje v območju umetniških prizadevanj In Iskanj, torej kot kritik in ne kot kakršenkoli administrator z namerami In možnostmi kakršnegakoli učinkovanja v tej smeri. Teh, kot znano, tudi doslej nisem imel, In čemu bi ml jih nenadoma brez moje najmanjše volje In tovrstnih zmožnosti priskrbela prav »Pupilija Ferkeverk«? Kdor se — kot na primer upravnik dvorane v Križankah, ki Je skupini odpovedal gostoljubje — sklicuje tudi na moje poročanje, ko na kaki od neumetniških ravni kontaktira s temi mladimi ljudmi, ta na) ve, da sl je izbral neprimeren, vsebinsko napačen argument. Naloga kritika namreč je, da prispeva k estetskoidejnemu boju mnenj, in prav to In edino to je hotel sprožiti moj kritični zapis. Ne mislim sicer, da je odpoved dvorane ali, recimo, družbene denarne podpore ali česa podobnega že administrativni ukrep, ki ga, v dokaz širine, odprtosti In trdnosti te družbe ne bi smelo biti In ga, kot ugotavljamo, tudi ni, vendar pa se mi zdi popolnoma nevzdržno in neutemeljeno izrabljanje mojih kritičnih pripomb že v tako obrobnih reakcijah neumetniške narave, kot Je, na priliko, odpoved dvorane v Križankah. Da ne želim nikomur preprečevati poštenega in prizadetega umetniškega Iskanja, dokazuje že moje prvo poročilo, seveda prav razumljeno. Ker ga nobena od prizadetih strani ni komentirala v celoti, sem prisiljen ponoviti nekaj svojih poglavitnih trditev. Predstavi skupine »Pupilije Ferkeverk« sem uvodoma priznal največ, kar je mogoče prepoznati v sodobnem nihilističnem obravnavanju sveta In njegovih problemov — humani učinek skozi antihumanistične provokacije. Vsemu nastopu sem se naklonjeno potrudil poiskati utemeljeno motivacijo — prikazovanje razmerja med rabljem Irt žrtvijo. Opozoril sem na ontološke korenine polaščanja na vseh ravneh življenja ter tako opravičil tudi nesentimentalne prikaze mladih akterjev. Zastavil sem si vprašanje, ali so umetniško distancirani od ekscesov, ki jih provocirajo, ter ga podaljšal v prihodnost njihovega delovanja, s čimer sem se menda dovolj nedvoumno Izrazil proti temu, da bi jih kdorkoli administrativno omejeval. Seveda pa naj dovoli In razume, kdor zmore, da imam kot človek pravico do svojega pojmovanja umetniškega procesa in ustvarjanja. Prav v nedokončanem procesu umetniškega ustvarjanja vidim v primeru nastopa »Pupilije Ferkeverk« točko, kjer se kolikor mogoče celostna kritika mora razhajati z uprizoritvijo. Na kratko: šok, ki ga doseže akcija z vpeljavo konkretne krvi, bi morala na kakršenkoli način Izzvati z umetniškimi, t. j. posnemajočimi sredstvi. Ne morem se, kratko malo, strinjati z usmeritvijo, ki bi, v skrajni posledici, pripeljala do tega, da bi z resničnim žrtvovanjem človeka vzbujali človeško sočutje. Vprašanje Je estetskoidejne narave In ga ponovno odpiram v prid nadaljnjemu umetniškemu Iskanju. JOŽE SNOJ ODMEVI KRIŽANKE Z zanimanjem vsak teden pričakujem vaš list, med drugim tudi zaradi križanke, ki Jo z veseljem rešujem. V številki z dne 16. oktobra pa križanke ni bilo mogoče rešiti, ker sta bili v njej dve napaki. Ce se progasti metulj v zadnji vrsti vodoravno imenuje PROGAR, potem sta nepravilni navpični besedi PAST (zaradi P) In žensko Ime EVA (zaradi O). Ali Je mogoče, da sestavljavec naredi v križanki tako grobi napaki? Zora Adam, Novo mesto Res bi bila huda, če bi naš ugankar kar dvakrat tako grdo pogrešil. Pa ni niti enkrat: progasti metulj ni namreč PROGAR, temveč TRAKAR, oslov glas pa je tudi RIK namesto RIG, kot ste bržkone mislili. Kar poglejte v slovenski pravopisi CRNI OBLAKI, REŠITE NAS TEME V vseh statističnih pregledih vidimo, kako visoke prejemke imajo uslužbenci v elektrogospodarskih podjetjih. Zanima me, ali bodo prihodnji mesec dobili kaj tanjše kuverte, ker Je zaradi izpadov električnega toka prišlo do take škode v našem gospodarstvu In do tolikšnega negodovanja pri ljudeh? Jaz bi jo, če bi napravil manj izdelkov, ne glede na »višjo silo« I , France čorga, Kranj PLAKETA BRANKA ZIHERLA Ko sem prebiral vrstice o pripravah na nagraditev letošnjih najboljših športnikov, sem se spet vprašal: Kje so imena nogometnih »zvezd« — mislim na gladiatorje ljubljanske Olimpije — za katere se vedno najde milijone? Najboljši slovenski športniki še zdaleč nimajo urejenih vadbenih razmer, niti naš vrhunski športnik Miro Cerar ne. To ne bi pogreval. Vprašam pa se, kako dolgo bodo nekateri samoupravni organi (podjetja, banke itd.) še podpirali drage, neperspektivne in nekvalitetne klube, kakršna Je ljubljanska Olimpija? Kaj odgovorni ne znajo šteti? Ali ne vidijo, kako malo ljudi prihaja na centralni stadion in kakšne množice se zgrinjajo na košarkaške In hokejske tekme? Intel* In tl*k* CP »DELO« * L|ubl|anl — glavni In od-govorni urednik Zoran Jerin — Uredništvo: Ljubljana, Tom tičeva 3/11. p. p 150-111. tel.t 23-522 do 23-528. Kolportaže ta Ljubljano: Ljubljana. Šubičeva ulica 1. telefon: 22-575, kolportaža ta tunanje prodajalce: LJubl|ana. Titova o. 57, telefon 318-997. Naročnlnskl oddelek: Ljubljana, Titova cesta 57, telefon 311*897 Naročnina: celoletna 48 N din. polletna 24, četrtletna 12, mesečna 4 Ndin. Za tujino, plačano v Jugoslaviji: celoletna 96 N din, mesčna 8 N din; plačana v tujini - na KB Ljubljana. Bežigrad SDK-501 -1-167/2 p- ca-loletna naročnina v USA dolarjih: 7.70. v britanskih funtih: 3 funte 4 ftlllnge. v tahodnonemftklh markah: 31 mark. v švedskih kronah: 40 kron, v Italijanskih lirah: 4800 lir — Oglasni oddelek: Ljubljana, Šubičeva ulica 1, telefon 21*896, Številka liro računa SDK 501-1-167/2. Rokopisov ne vračamo. Tr SPET NOV REKORD NA MEJNIH PREHODIH mmaasBU Našo anonimno anketo »Osebne ambulante da ali ne?« smo poslali 400 zdravnikom. Skoraj vsi zdravniki so na našo anketo resno odgovorili. En sam pa nam Je poslal naslednji odgovor: Spoštovano uredništvo TT1 Ime vašega lista Je sicer Tedenska tribuna, vendar je on tednik lahkega žanra in tak naj tudi ostane. Zato hlc Rhodus — hic saltal Problem osebnih ambulant In privatne prakse pa bomo zdravniki anketirali In diskutirali v okviru svojih strokovnih, stanovskih In samoupravnih ustanov. Anketiranje In diskutiranje občanov o teh problemih pa prepustite resnemu, dnevnemu časopisju! Pozdrav zdravnik Naš pripis: Stultorum infinitus est numerusl MILIJONI SKOZI OZKA GRLA Samo starejši bralci se še spominjajo, da po osvoboditvi skoraj nikjer ni šlo brez vrst. Ljudje so pred okrajnimi pisarnami čakali v vrsti na najrazličnejša potrdila. Vrste so bile pred pekarnami, mlekarnami, na tržnicah - nosečnice s potrdili so lahko šle naprej mimo vrste. Vrste so bile pred trgovinami z gumijastimi škornji, pred trgovinami z emajlirano posodo in oblekami. ■rtnuafr’ •>§ ■ :/:• mmmm Slabih petindvajset let po vojhi po-enamo vrste le še pred kinematografi. Predvsem pa na mejnih prehodih ^ kjer včasih tudi po nekaj ur čakajo tako tujci kot naši državljani. Čeprav so državna vrata na stežaj odprta, ne morejo požirati množic potnikov, ki drvijo na vse strani posebno v turistični sezoni in ob praznikih. Mejni prehod z Italijo Je zatrpan v dneh, ko praznujejo na oni strani državne ali cerkvene praznike. Jugoslovansko — avstrijski mejni prehodi ne morejo »požreti* vseh potnikov, ko praznujejo v Avstriji. Za 29. november bo najhuje na cestah proti Trstu ter na me.,'nih prehodih v škofijah, Fernetičih, Gorici in Kozini. Potniki, ki se odpravljajo v Trst, že vedo, da bodo morali pred mejno zapornico čakati vsaj uro, dve, morda celo več. VSAKO LETO NOV REKORD V prvih desetih mesecih letošnjega leta je stopilo čez naše meje toliko potnikov, kot štejeta dve Jugoslaviji prebivalcev oziroma čisto natančno: 39,487.000 potnikov. Med njimi je balo nad trideset milijonov tujcev. V povojnih letih še niso zabeležili toliko mejnih prehodov. Lani Je prestopilo naše meje nekaj čez 38 milijonov potnikov, predlanskim 36 milijonov, prejšnja leta pa precej manj. Do konca letošnjega leta lahko pričakujemo še precej1 potnikov, saj bo do takrat še veliko praznikov, zato bo število prebodov rekordno. Mejni prehodi postajajo ožko grlo. Na železniškem prehodu na Jesenicah boli uslužbence že te dni glava, ker bo okrog božiča in novega leta dela več kot preveč. Na Jesenicah ni mednarodnega perona, zato odpeljejo vlaki pogosto z zamudo, id veliko stane. Decembra bo prišlo na Jeseniško železniško postajo 94 izrednih potniških vlakov. Samo v enem dnevu jih bo pripeljalo 24. Gneča bo torej precej hujša kot v dneh, ko je še slavni planičan vozil gledalce pod skakalnice. Razen že omenjenih izrednih vlakov bo na jeseniško postajo pripeljalo dvanajst posebnih vlakov za Grčijo, dvanajst za Turčijo, ob vsem tem pa bodo vozili seveda še redni mednarodni vlaki. Kljub sporazumu o skupni mejni železniški kontroli (naši me,Vil organi vstopijo na vlak že v Beljaku in pregledajo potne liste, Avstrijci pa to storijo že na Jesenicah), je zastoj neizbežen. Čeprav Je v Sloveniji poprečno na vsakem sedmem kilometru državne me- je mejni prehod, je to očitno še vedno premalo. Mejini prehodi so namreč ponekod še vedno prav taki, kot so bili v letih, bo je bil dogodek, če se je kdo pripeljal iz tujine v Jugoslavijo, ali pa je odhajal na tuje. Se pred devetimi leti je presto, pilo državno mejo, v Rožni dolini le 23.000 potnikov zdaj pa jih Je letno že nad dva in pol milijona. V Šentilju pride čez mejo letno okrog štiri milijone ljudi, uradna statistika za 1960. leto pa pravi: 116 tisoč potnikov. O povečanem prometu nas najbolje pouči naslednja primerjava: pred devetimi leti Je prestopilo italijansko, avstrijsko in madžarsko mejo v Sloveniji skupno 538 tisoč potnikov, zdaj pa jih gre toliko letno čez mejo samo pri Ratečah. Največji promet je seveda v Škofijah, kjer Je najmodernejši mejni prehod. Lani je šlo tam čez mejo več kot pet milijonov potnikov. Vozila, ki jih je letno skoraj dva milijona, vozijo v šestih vrstah proti Italiji in prihajajo v našo državo ravno tako v šestih vrstah. Najširša mejna vrata Evrope, kot pravijo prehodu v škofijah pa so za zdaj žal še brez koristi. Italijani namreč še niso začeli obnavljati prehoda na svoji strani, zato je ozko grlo ostalo. Drugi najpomembnejši mejni prehod Je v Šentilju, kjer je potrebno posebno sredi turistične sezone precej časa čakati, preden se odprejo vrata naše države. Toda vse to se ne dogaja po krivdi obmejnih organov In carinikov, temveč preprosto zato, ker so vrata preozka. Z zgraditvijo nove ceste od Šentilja do Nove Gorice, ki so jo na odseku med Vrhniko In Postojno že začeli graditi, te ovire seveda več ne bo, saj bodo vrata precej širša. POHIŠTVO Prehod pri Fernetičih velja še vedno ra. najožje grlo na eesti med Dunajem in Trstom, zato morajo potniki na italijan-Bko-jugoslovanski meji včasih čakati tudi po tri ure. Prav čudno zveni da je od Ljubljane do Trsta uro in pol vožnje, zaradi stotih metrov obmejnega prehoda pa morajo potniki potovati na tej relaciji včasih tudi po pet ut. Ob praznikih je kolona avtomobilov dolga od meje do Sežane, to Je nekaj kilometrov. Dolge vrste pa ao pogosto tudi v Kozini,, kjer gredo čez mejo državljani iz re-škega področja, v Gorici, kjer je stari prehod, ki ne ustreza mednarodnim predpisom, ter na Fodikomu, čez trate-rega vodi glavna magistrala iz Nemčije. V poletnih mesecih stoji tam kolona avtomobilov — in to na strmem klancu, kjer moTa biti voznik že pravi mojster, da lahko spelje. S tem smo tudi našteli vse slovenske »milijonarje«, to Je prehode, ki imajo letno več kot milijon prehodov. Za Podkoren Ipbkp zapišemo še to: nemšiki turisti so sl ga zapomnili predvsem zato, ker na mejnem prehodu uničujejo zaradi strmine sklopke. Ker je za rezervne avtomobilske dele pri nas hudič, pripeljejo Nemci s seboj mnogokrat dele za sklopko. Med Italijo in Jugoslavijo Je devet oestnih prehodov, trije železniški in dva morska (Piran ln Izola), ki sta bolj sezonska. Na avstrijsko jugoslovanski meji je osem cestnih prehodov, trije železniški in en zračni (Brnik). Na Madžarsko pelje le en mednarodni prehod v Dolgi vasi pri Lendavi. Razen teh imamo proti Italiji še 44 prehodov druge kategorije, proti Avstriji 27 in enega proti Madžarski. Tu so všteti tudi obmejhl prehodi, kjer lahko potujejo le potniki s prepustnicami. Le malotado ve da imamo na italijansko-jugoslovanski meji prehode na čisto navadnem kolovozu. Ko dvolastniki peljejo pridelek čez mejo, bi morali včasih nekaj kilometrov naokrog, čeprav Je njihovo polje morda le nekal metrov oddaljeno od kmetije. Takrat lahko zaprosijo za prehod pri določenem mejnem kamnu. Tam počakajo kmeta obmejni organi in mu skrajšajo pot do doma. V Sloveniji imamo tudi prehodna mesta, ki so odprta le od maja do novembra. Na teh mestih lahko prestopijo mej’o le Avstrijci in Jugoslovani in so pomembna predvsem za alpski turizem. Tako lahko gredo planinci čez mejo na Stolu, Kordeže-vi glavi na Koroškem in na Pavličevem sedlu na celjskem področju. Najbrž bomo v Sloveniji kmalu dobili še en nov mednarodni mejni prehod. Piranska občina je že zaprosila zvezni lz-\ vršni svet, da bi piransko pristanišče postalo stalni prehod. Letos je v Piranu pristalo več kot 4.000 jaht, če pa si bo občina priborila stalni mednarodni prehod, bo v Piranu še prezimovališče za jahte. Čeprav so mejni prehodi vrata v našo državo, skozi katera prihajbjo turisti, ki porabljajo devize v Dalmaciji ali na Ohridu v Vojvodini ali Dimitrovigradu, jih morajo vzdrževati republike, na območju katerih so. Tako mora Slovenija odšteti za modernizacijo kar precej milijonov. Pri tem pomaga sicer tudi carina, vendar vse to še ni dovolj. Občine blizu mejnih prehodov imajo koristi od prometa, saj se je število trgovin in gostiln v bližini avstrijske in italijanske meje zelo povečalo. Prodajni prostor se Je v zadnjih treh letih na Goriškem razširil za 4.657 kvadratnih metrov ali skoraj za polovico. V obalnih občinah so samo v devetih letošnjih mesecih prodali blizu 29 milijonov litrov bencina. V domače avtomobile so ga seveda nalili veliko manj, zato pa so bolj vestno »tankali« italijanski vozniki. Ravno pri bencinu pa računi obmejnih občin še zdaleč niso čisti. Denar ne ostane pri njih, temveč se preliva drugam. Danes bi bili mejni prehodi vzorno urejeni, če bi denar od prodaje bencina ostal občinam. Pri tem mislimo vsaj tisti delež, ki je namenjen za ceste. Naša republika se že dolgo trudi, da bi se pri delitvi tega denarja kaj’ spremenilo, vendar doslej brez uspeha. Prav zaradi tega je bila zelo vzpodbudna izjava predsednika zveznega izvršnega sveta Mitje Ribičiča ki je ob podobnih pritožbah beograjskih mestnih očetov dejal, da se bo to moralo spremeniti. Denar od prodaje bencina naj bi torej ostal tam. kjer ga proda/o. V obmejnih občinah so to izjavo, ki Jo je objavila tudi Tedenska tribuna, z veseljem prebrali. Ce bo prišlo do nove delitve, bo vsak bolje razumel, zakaj morata samo republika in občina financirati rekonstrukcije mejnih prehodov. Slalbo urejeni mejni prehodi, vrste i® kolone pred njimi, nam niso ravno v ponos. Človek dobi občutek, da mora tu" ji turist čakati v vrsti samo. zato_ da bo lahko pri nas zapravil devize. Modernejši in širši prehodi pa niso potrebni le zaradi hitrejšega prometa, temveč bodo n® njih lahko tudi obmejni organi in cariniki bolje opravljali svoje delo. Če smo že vrata na široko odprli, bi jih morali vsaj prepleskati ln primemo urediti, kajti prvi vtis je pogosto odločilen. F. 2. FOTOGRAFIJA POD NASLOVOM: na prehodu v Dolgi vasi ne poznajo gneče TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANO TEDENSKA PANORAM^ TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANO na predlog revije Avto pa Je ustavno sodišče odločilo, da so te dajatve nezakonite. V večini občin so takse vrnili, čeprav Je to povzročilo precejšnjo zmešnjavo. Revija Je zdaj predlagala ustavnemu sodišču oceno zakonitosti še bolj kočljivo zadevo, ki žuli predvsem jugoslovanske lastnike avtomobilov: garantni roki. Kupci so prepričani, da jih zakon Kiti vsaj prvih šest mesecev od trenutka kb kupijo nov avtomobil. Temeljni zakon’ o blagovnem prometu pravi, da gredo in- dustrijski proizvodi lahko v promet, če imaj’0 garantni list in tehnična navodila in če je za določen čas zagotovljeno popravljanje (garantni rok), redno vzdrževanje in potrebni rezervni deli. Temeljni zakon je tudi predvidel, da lahko zvezni sekretar za industrijo in trgovino določi proizvode, ki lahko gredo v promet samo z garantnim listom. Zvezni sekretar je avtomobile uvrstil med Industrijske proizvode za trajnejšo uporabo, ni pa določil najkrajšega garantnega roka. Tako so kupci'prepuščeni na mi- ■{MzmM GARANTNI ROK: pet kilometrov ali dva tedna ... lost in nemilost proizvajalcem avtomobilov, saj lahko garantni rok določa proizvajalec. V svetu res določajo garantne roke tovarne same, ker je to že Konkurenčni boj. Kdor nudi ugodnejše roke ta Je med kupci bolj priljubljen. V Jugoslaviji ka.,’ podobnega ne moremo pričakovati, ker je kuipec vesel, da nekaj mesecev po vplačilu končno dobi svoj avtomobil. O konkurenci v naši avtomobilski industriji raje ne bi pisali. Tovarna si lahko privošči, kar se ji zljubi, ker se pač zaveda, da v Jugoslaviji ni organa oblasti, ki bi prepovedal prodajo avtomobilov brez garantnega roka. Ustavno sodišče bo torej moralo oceniti, ali Je pravilno, da garantni rok določa proizvajalec avtomobilov. Vozilo Je pri nas draga reč, zato ga nikakor ne bi smeli prodajati brez zagotovila, da vsaj nekaj mesecev ne bo okvar oziroma, da jih bo plačala tovarna. ■ PODRAŽITEV in«* mm iittt ttllll PODRAŽITEV: bo bencin tekel za večji denar? KJE JE DENAR ZA CESTE? Hrvaški izvršni svet Je pred nedavnim predlagal podražitev bencina. Predlog še ni sprejet, lahko pa pričakujemo, da bodo vozniki kmalu plačevali bencin po višji ceni. — Zvedeli smo za predloge, po katerih bi »e liter bencina podražil za deset par, nafta prav tako za deset par, prispevek za ceste pa bi bil 300 odstotkov večji, — Je Tekel generalni sekretar avto-moto zverce Jugoslavije Lazar Lotvin. AMZ Jugoslavije ni proti podražitvi bencina, moti pa jo, ker za ta korak ni jasnih argumentov. —• Avto moto zveza Jugoslavije ugovarja samo zato, ker ni natančnih računov, ki bi pokazali, ali bo prispevek za ceste res porabljen za gradnjo in popravilo cest. Avto moto zveza ne bo proti podražitvi, če nam bodo dokazali, da gre denar zares za ceste. Za zdaj kaže, da vzdržujejo ceste lastniki zasebnih avtomobilov. Ali je pošteno, da lastnik tička vzdržuje cesto, čeprav jo najmanj uničuje, prometna podjetja pa ceste tako rekoč orjejo s težkimi vozili. Torej bi se morala podražiti predvsem nafta. Prodajna cena 89-oktanskega bencina je 1,80 dinarjev, proizvodna cena je 60 par. prometni davek 6 par, prispevek za ceste 55 par. Pri 86-oktanskemu bencinu gre prav tako 55 par za ceste. Pri litru nafte je prispevek za ceste le 30 par. Generalni sekretar AM^ Jugoslavije meni, da je to nenavadno. Od denarja, ki ga zberejo pri prodaji bencina in nafte, porabijo ra vzdrževan le cest le 63 odstotkov. To pomeni, da ta denar uporabljajo nenamensko. Zakaj to rej povišati prispevek za ceste, ko pa ^ sedanjega porabijo za nekaj tretjega- 0 KARLOVAC SODIŠČE V STANOVANJU ^ Nedavno je Karlovac dobil novega sodnika, vendar prostora za njegovo pisa£ no niso našli. Sodnik bi se moral vsa dan voziti iz Zagreba, zato so se na okro • nem sodišču v Karlovcu odločili, naj v Zagrebu rešuje zadeve druge stopnje. Karlovac pa prihaja samo na seje se,n®tT Enako bo treba storiti še z dvema s0®1 koma, ki sel bosta kmalu zaposlila h karlovškem oitrožnem sodišču. To sodišče dela v stari stavbi, ito® sa)_ mo dvorano za razprave, stranke no rejo čakati v čakalnicah, ker Jih ni. ga velika težava »hišne pravice« j« j' tehnična oprema, kar onemogoča uraJ 7000 nerešenih zadev, precej 01 več kot dve leti. DONAVA_______________H NEMOGOČE S POLNO PARO Pred gen . - kratkim so vzdolž Donave od Re-brod Urga ^bva v Črno morje zadnji vlači? vrgli si>rakete«. potniške ladje itd. so nikov ne<^oločen d as ustavile. Le iz dim-dvatsrt-8^ kadl v močan veter. Več ko v »ev minilo od takrat, ko je bilo jejo utrlpalnici«, kot imenu- ke sT0nay°. i^ko malo vode. Prav v času, hov -Prilizovali vrhunec — 20 milijo-'Jžerdan?i,„bla!?a za prevoz samo skozi t®et m? sotesko — se Je moral pro- kakor Povsem ustaviti. Brodarji ni- leta Ig-, Pričakovali, da bo tako kakor J ah n„ 'k® s° utihnili stroji v vseh lad-Jev drvK)i°navl 111 110 Je na tisoče mornar-J0 »izreden dopust«. "sodnih S r še m moremo govoriti o ih up^Po^odicah, saj sta vodni pretok •« je n ni° gladine enakomerna. Vendar romat moral zaustaviti na več • oc DONAVA: ladje stojijo, voda je plitva krajih ali pa je vsaj veliko težji in počasnejši. Na dolgo pot po Donavi si upata edinole pami vlačilec »Kosovo« in motorna »Modriča« s 600 konjskimi močmi, zato jima pravijo pirata. Drugih 300 plovnih enot mora čakati na lepše čase. Plovba je vsekakor izredno težka in tvegana, saj je vode ponekod komaj za slabih deset centimetrov. Brodarji st marsikdaj pomagajo s tako imenovanim »preskakovanjem«: ko ladja naleti na peščeno oviro, izkoristi najmanjši val, ki ga sicer ladja sama povzroča s svojimi vijaki. Tik pred plitvino se ladja hitro ustavi, tako da jo val prehiti, v tem trenutku pa* prav tako hitro zaplove naprej, in čez plitvino jo zanese val. V četrtek opoldne Je prišlo sporočilo, da prinaša »Drina« novih petnajst centimetrov vode. Val so začeli vsi od kraja spremljati, čeprav je bila njegova hitrost komaj dva kilometra na uro. Izkoristili so ga in nekaj priklopnikov prepeljali naprej. To pa je bila komaj kaplja v morje saj se večini ni splačalo tvegati. Vsi čakajo dan, ko bo prišlo razveseljivo sporočilo o naraščanju vode in ko bo končno spet veljalo povelje »z vso paro naprej«. ZMEŠNJAVA __ VSAKA VAS SVOJO RADIJSKO POSTAJO Zadnje mesece so na Hrvaškem začele rasti nove radijske postaje v mestih in vaseh kakor gobe po dežju. Krajev- nih radijskih postaj je že 60, od teh jih je 43 zbranih v Združenji! lokalnih radijskih postaj in listov. Posebno na Severu je radijska postaja postala že moda in zadeva krajevnega ugleda. V Podravini obstaja poleg treh občinskih postaj še petnajst »vaških« in samo v okolici Viro-vitice jih je osem. Ustanavljajo jih najrazličnejše organizacije (Socialistična zveza, delavske univerze, Ljudska tehnika itd.), celo gasilska društva. Predpisi za to so zelo široki in dopuščajo, da tudi skupina občanov ustanovi radijsko postajo. Tajnik Združenja lokalnih radijskih postaj in listov Franjo Benko pravi, da so tako številne radijske postaje potrebne zaradi družbenega razvoja v komunah. Vendar je del teh postaj ustanovljen čisto iz določenih računov, saj obstaja tudi več krajevnih »ilegalnih« zasebnih postaj, ki so samostojne in podrejene samo sodnikom za prekrške. Položaj večine takih postaj, ki so nastale čez noč, v glavnem ni urejen, dohodke pa dobivajo predvsem z oddajami čestitk in voščil. Radio Zagreb — pravi direktorica Lucija Spajič — do številnih »podružnio« še ni zavzel nobenega stališča, saj jim sedanji zakon to tudi ne dopušča. Vseh 43 lokalnih radijskih postaj je imelo lani okrog 35.000 ur sporeda, od teh je bilo oddaj z glasbo in voščili kar 25.000 ur. Take oddaje so dale radijskim postajam največ denarja, in sicer več kot 2.275.000 novih dinarjev. KULTURA IN PROSVETA NOVE KNJIGE PRETEŽKA PRETEKLOST^ ' io- osvobodilnega boja, se pravi del, k/ se zvečine zadovolje z bolj ali manj nadrobno popisano akcijo, ima najnovejši roman Ivana Zormana z naslovom V tem mesecu se osipa mak (Mladinska knjiga 1969) dokaj svojevrstno mesto. V vrsti del, ki segajo v čas narodno 4, kf st Tako kot pisatelj CiTil Kosmač v svo-| ji Baladi o trobenti in oblaku pride po vojni v primorske kraje, kjer se je bila nekdaj zgodila pretresljiva tragedija, ta-j ko pride v primorske zapuščene hribe tudi Peter s partizanskim imenom Jan. Peter pripoveduje svojo zgodbo v prvi j osebi, to zgodbo pa partizanski dogodki I samo povzročijo in deloma,tudi določijo njen razplet. Vse drugo se v romanu Ivan* Zormana zgodi že po osvoboditvi. Toda kadarkoli se zgodi, Petrovo življenje je vseskozi opredeljeno s preteklostjo. V primorskih hribih, na Ribičevem logu, je proti koncu vojne nemška vojska pobila Perenčevo patruljo, samo Peter se je rešil. Toda rešil se je na nečist način. Kljub temu pa se po vojni splete o Ferenčevl skupinici lepa in junaška legenda, dasi v njej ni bilo vse prav in junaško. Pisatelj Zorman se je tedaj lotil demitizaci-je naše bližnje preteklosti, vendar ne zadosti odločno, saj je v središče postavil predvsem Petrov povojni zasebni in celo intimni problem. Kot nekdanji revolucionar se namreč poroči s hčerjo razlaščenega buržuja in tako hočeš nočeš postane tudi sam nemočen malomeščan, ki se nekaj časa sicer še upira, a ne zdrži do konca. Življenje mu postane predvsem spomin na preteklost, ta pa je taka, da ga spravi v bolnišnico, v nekontrolirana intimna razmerja, predvsem pa v ostro nasprotovanje do sodobnosti, ki nikakor ni takšna, kakršno je kot mlad revolucionar razglašal in se zanjo tudi bil. Priznati moramo, da se je kombinacija sedanjosti z retrospektivno obdelavo preteklosti Zormanu posrečila. Njegov roman V tem mesecu se osipa mak je zadosti občutena in povnotranjena izpoved človeka, ki ga je življenje spravilo ob tla. REZERVIRANO ZA TOFA NE VEM, ZAKAJ NEKATERE POLITIKE DELIJO NA LEVICO IN DESNICO, KO PA NE DELAJO NE Z ENO, NE Z DRUGO. UPANJE Pred častitljivo stavbo Viba filma v Ljubljani so posadili vrsto mladih, nežnih dreves. Sedaj jih z vso skrbjo negujejo, da bi zanesljivo čimprej porasla. Edinole tako upajo, da bo slovenski film vendarle morda zlezel na zeleno vejo. KOPRSKI TONI Televizijski, a zadnje čase vse bolj tudi gledališki »reziserista* Toni Marti Je še vedno stalno prijavljen v Kopru, kjer Ima tudi svoj žiro račun In zatorej koprski občini plačuje vse svoje davčne obveznosti. Ni čudno torej, da so sl v Kopru lahko sezidali novo luko, pa železnico In tako dalje. GOSPODARSKA REFORMA Kadar se ml zgodi kaj nepravičnega, nikoli ne vem. ali se mi godi krivica, ali pa je to kakšen nov instrument za uresničitev gospodarske reforme. A propos Resno se bojim, da Je gospodarska reforma uspela samo za gospode... TUDI DE2... V nedeljskem beograjskem televizijskem dnevniku je napovedovalka Vesna Nestorovič prebrala tudi takš-nole poročilo: Zahvaljujoč dež|u v Sloveniji je jndustrlla v Makedoniji spet no.rmal-no stekla.« MISLECI Bolj so mi všeč tovariši, ki nič ne mislijo, kot pa tisti, ki slat>o mislijo! USPELA PETLETKA Kot se je sedaj lavno razvedelo, so Jugoslovani Individualno uvozili iz Italije petsto ton zlata, in to v nepolnih petih letih. To Je torej edina petletka, ki se je posrečila Jugoslovanom. SUVERENI V. D.2ARKO Iz dobro poučenih krogov sem zvedel, da Žarko Petan, trenutni v. d. direktorja ljubljanske drame, suvereno, nadmočno In brezkompromisno obračunava s svojimi nasprotniki za zeleno mizo. Pred njegovimi direktnimi udarci klonijo vsi, pa naj bodo člani umetniškega sveta ali upravnega odbora. 2al omenjena zelena miza ne slu-■ H sejam In konferencam, ampak namiznemu tenisu... NASVET če hočete pri nas dandanes uspeti, vem svetujem, da se delate čim bolj pametnega In čim bolj poštenega, a v resnici ni potrebno ne eno ne drugo. BORCI November Je mesec boja proti alkoholizmu. Borite se proti alkohollzrhu! To |e še edino, proti čemur se lahko odkrito borite ... KAM KOPLJEJO? Ljubljanski televiziji kopljejo jamo... Ne samo teoretično, ampak tudi v praksi... Kdor televiziji jamo koplje, je sam svoje sreče kovači Uradno sem sicer zvedel, da koljejo podhod. Sodeč po smeri luknje kopljejo podhod naravnost proti hotelu Turist v najbolj obiskani STUDIO 15. To je namreč bife ... IDEJA Imam kolosalno Idejo. Napovejmo Amerikancem In vsem drugim velesilam vojno! Po nemškem receptu bomo vojno izgubili, potem ob vsestranski pomoči zmagovalcev sledijo gospodarski čudež, blaginja, revalvacija ... Hudič bo le, če vojno dobimo ... NE RAZMETUJTEI Vem za tovariša, ki je kar naprej opozarjal, da je treba varčevati in da se nikakor ne sme razmetavati z družbenimi sredstvi. Tudi sam ni razmetaval z družbenimi sredstvi. Res ne. Spravljal jih je v svoj žepi NAŠA LEGIJA Mi nimamo niti častne legije niti tujske legije, imamo pa svojo lastno legijo, ki je močnejša od vseh. Imenuje se privILEGIJA! NEPOKLICANIM VSTOP PREPOVEDAN - Tovariš Frane Tič je prišel v mojo rubriko tako iznenada, da je mimogrede spregledal napi3, da je vhod ne-poklicanim prepovedan. Ampak on Ima rad vhode in še bolj vratarje. Pa tudi za napise mu ni dosti mar. Ko je bil že tu, sem ga kar naravnost vprašal. — Imate za posodit dva milijona? Kljub vsemu je bil začuden. — Zakaj? — Rad bi #1 kupil krilo, sem odvrnil. — Ampak krilo ne stane dva milijona! — Rad bi sl kupil levo krilo. — Ne maram kril. Je rekel tovariš Frane Tič. — Raje Imam vratarje. — Sem slišal, da jih imate tako radi, da ste si hoteli enega kar kupit? — Sploh ne. To je bila samo pomoč nerazvitim, tako rekoč Iz principa. — Nikar ne govorite v Sarajevu o principu. Tam so že imeli enega, pa je počil cesarjevega prestolonaslednika. — Kaj ne povesteI Pa potem? — Potem je bila pa vojna. — A takol je dejal tovariš Frana Tič zamišljeno. — Saj bo tudi sedaj. — Kar se mene tiče, sem dejal čez čas, bi si raje kupil vratarja v banki. Tovariš Frane ml Je očital, da sem materialist. Najbrž sem res. Bolje milijoni v žepu kot žoga v mreži... VREME © © © 19:11. 20. 21. 22. 23. 1U. 25. V gorskem svetu Slovenije so bile v minulem tednu obilne padavine zaradi močnih višinskih Jugozahodnih vetrov. Obenem se je tu zadrževala meja med hladnim In zelo toplim vlažnim zrakom. V tem tednu pričakujemo prodor zelo hladnega zraka, zato bo ven jetnp snežilo tudi v nižinah. Predvideni suhi In padavinski dnevi glede na dolgoletna opazovanja. NADALJEVANJE S PRVE STRANI: SLOVENSKO JEKLO RJAVI?___ JEKLENI DINAR V TEŽAVAH INTEGRACIJA JE DOLGOTRAJEN PROCES. SLOVENSKI ŽELEZARJI SO ZDRUŽENI ŠELE DVA MESECA, ZATO JE ZA SEDAJ TEŽKO GOVORITI O KAKŠNIH USPEHIH. STORJENI PA SO PRVI KORAKI, KI VELIKO OBETAJO. Je zahtevalo svojo udeležbo tudi pri ostanku 75 milijonov din nerazdeljenih sredstev, ki bi bila (če bodo dodeljena) ugoden porok za železarne, kar se tiče njihovih aranžmajev z bankami pri najemanju dolgoročnih kreditov za trajna obratna sredstva. »Bonifikacija obresti, ki so jo že dosegle železnica, kmetijstvo in turizem, naj bi bil naslednji delež republiških predstavniških organov pri urejanju železarstva kot osnovne industrijske veje,« je bilo rečeno na prvi seji delavskega sveta. Železarske roke so pripravljene ustvarjati same. Vendar pa j’e to v sedanjih pogojih premalo za njihov obstoj. Pomagati Jim mora tudi družba. Z denarjem ali pa tudi kako drugače. Kako drugače? 2. VPRAŠANJE: CENE V času od 1965 do 1968 so cene v kovinski industriji narasle za 11,9 odstotka, v elektroindustriji za 12,5 odstotka, narasle so tudi cene surovinam, pomožnim materialom, energiji in transportnim storitvam. Medtem pa so cene jekla ostale na reformski ravni. Sedanja visoka konjunktura jekla je v enem letu dvignila eksportne cene za SO odstotkov. »Lakota po jeklu, ki se na splošno pojavlja v svetu — mogoče ji botruje tudi odpiranje kitajskega tržišča — spreminja ne samo eksportne, temveč tudi domicilne cene evropske gospodarske skupnosti,« pripoveduje Gregor Klančnik. »Zavedamo se, da je nivo cene Jekla pri doseganju smotrov gospodarske reforme in določenega industrijskega potenciala izredno kočljiv. Zato se ne moremo postaviti na stališče, da bi se cene temu reprodukcijskemu materialu enostavno oblikovale po proizvodnih stroških. Ce cene surovin, storitvenih dejavnosti in energije rastejo, potem je treba ali najti sredstva za. pokrivanje stroškov v železarnah ali pa ustvariti poseben mehanizem, ki bi to povezano proizvodnjo uravnaval.« Železarne zahtevajo povišanje cen Jekla. četudi bi bile njihove zahteve sprejete, to ne bi pomenilo končne rešitve, ker je reševanje takega zahtevka tako dolgotrajno, da v tem času nastajajo novi pogoji na področju proizvodnih stroškov. Na primer: če pride do sprejetja predloga, da se reformske cene jekla po-višaj'0 za osem odstotkov, se medtem že obeta povišanje cen transportnih storitev, dvignile so se tudi cene staremu ladijskemu železu (s 30 na 77 starih dinarjev za kilogram), cena tone uvoženega surovega železa je poskočila s 42 na 70 dolarjev, prav tako se Je podražil tudi nikelj, ki je nujno potreben za proizvodnjo nerjavečega jekla... Potem Je razumljivo, da take rešitve prihajajo prepozno. '».•»■-.»■»■m BFMl w m&mmrn STOLETJA NAŠEGA ŽELEZA: velikokrat ga je že načela rja. Foto: Joco Žnidaršič Zelezarji menijo, da bi pač morali najti tak mehanizem, ki bi prilagajal cene jekla njegovim domicilnim cenam zahodnoevropskega gospodarstva. 3. VPRAŠANJE: NELIKVIDNOST »Poseben problem pa predstavlja konkurenčna sposobnost tistih, ki jeklo uporabljajo v svoji proizvodnji. Dejstvo je, da so strojne tovarne izkoriščene v povprečju komaj 40-odstotno, da več ali manj delajo v eni izmeni. Zato je seveda rentabilnost odvisna od njihove lastne proizvodnje in ne samo od cene jekla.« Tako Je v pogovoru menil tovariš Klančnik, na seji delavskega sveta pa Je tudi dejal, da je sedanja visoka konjunktura Jekla povzročila podaljšanje dobavnih rokov do deveft mesecev,, kar je najboljša šola za vse tiste domače potrošnike, ki so se v času stagnacije preusmerili na inozemske dobavitelje in mislili, da bodo nižje cene uvoznega materiala lahko trajno bogatile njihove blagajne. Čeprav že v letošnjem letu lahko govorimo o presežku dohodka slovenskih železarn, je ta še vedno v glavnem le v zalogah in med kupci. »Nelikvidnost vseh treh organizacij združenega dela Je zato v stalni rasti. Ob zaključku tretjega četrtletja so se dolgovi do dobaviteljev povzpeli na 284 milijonov din, kar je 84 milijonov din več kot v začetku letošnjega leta.« (Iz poročila na seji delavskega sveta združenega podjetja.) Že sam podatek o žiro računih naših železarn kaže na nelikvidnost. Jesenice: non-stop blokiran žiro račun. Ravne: 232 dni, Štore: 242 dni. Železarne se sicer lahko tolažijo, da v našem gospodarstvu nikakor niso izjema, kar zadeva nelikvidnost. Seveda pa je to slaba tolažba. Sicer pa lahko slovenske železarne pričakujejo navzlic redukciji električnega toka nadpovprečno četrtletno proizvodnjo in prodajo, tako da bo predvidenih 1825 milijonov din celoletne realizacije zagotovo prekoračenih. Ob tem pridemo do naslednjega vprašanja. 4. VPRAŠANJE: BO LETOS BREZ IZGUBE? železarne so si pogumno zadale naslednje tri naloge za izboljšanje svojega položaja: — znotraj delavnih organizacij si bodo prizadevale povečati proizvodnjo, produktivnost dela in rentabilnost poslovanja; — pri predstavniških organih bodo nastopile z zahtevo po regulaciji cen, znižanju prispevkov, bonifikaciji obresti, ureditvi carin in izvoznih premij. Ob zadnjih dveh zahtevah je treba vsekakor omeniti, da politika carinskih stopenj in zaščite neposredno tudi vpliva na poslabšani položaj železarn. Tako znaša na področju Evropske gospodarske skupnosti carinska zaščita za izdelke kovinske industrije 12;5 odstotka, za jeklo in železo pa le en odstotek manj, pri nas pa je to razmerje 26,9 odstotka : 8,5 odstotka. Prav tako so v neugodnem položaju železarne pri izvozu, saj dobijo za vsak realizirani dolar najmanj dinarjev. Lani so , dobile za 1 dolar izvoza 12,87 din, kovinska industrija pa 13,37, lesna 13,87, ladjedelniška pa celo 14,25 din; — pri denarnih zavodih bodo nastopili železarji s predlogom za črtanje neutemeljenih interkalamih obresti ter za ugodne dodatne dolgoročne kredite za izpopolnitev in sodobno ureditev proizvodnih zmogljivosti in povečanje sklada obratnih sredstev. »Glavni razlog, da se v letošnjem letu v vseh treh organizacijah združenega dela ekonomski položaj počasi popravlja, je v visoki konjunkturi, delovni vnemi, spremenjeni strukturi izdelkov, zoževanju ne- rentabilne proizvodnje in delno v odobrenem povišanju cen,« menijo železarji. Finančni rezultat ravenske železarne kaže 23,4 milijonov din presežka dohodka ali akumulacije, na Jesenicah in v Štorah pa imajo po devetmesečnem obračunu in ob upoštevanju prenosa iz lanskega leta še vedno izgubo v višini 17,1 milijona din oziroma 343.000 din. Kljub temu pa Je tudi v teh dveh podjetjih še dokaj visoka akumulativnost, tako da lahko ugotavljamo tendenco izboljšanja v vseh treh železarnah. Prav tako pa Je tudi pomembno povečanje proizvodnje naših železarn, ki »o letos imele 1,750.621 ton skupne proizvodnje. Bistveno se je povečala tudi produktivnost dela in sicer za 28 odstotkov V primerjavi z lanskim letom. Številke, številke. Marsikaj lahko povedo. Dejstvo je, da se je združeni volji naše železarske armade pridružil še optimizem. Je upravičen? Integracija je šel* novorojenček. 5. VPRAŠANJE: VSAK PO SVOJE Ce hočejo združene železarne dokazati, da 1 + 1 + 1 ni tri, marveč vsaj tri in pol, se bodo morale spoprijeti tudi * vprašanjem delitve medsebojnega dela. Vse tri železarne, M naj bi predvsem proizvajale kvalitetna jekla in ulitke, ne morejo nadaljevati dosedanje škodljive politike konkurenčnega izdelovanja enih in istih izdelkov v dveh ali vseh treh železarnah. v skupnem gospodarjenju morajo biti vsekakor izdelani smotrni proizvodni in investicijski programi ter delitve dela. Le tako se bodo železarne lahko strnile iz dosedanje razdrobljenosti v en sam krog, v katerem bo prišlo do resnične in tehtne izmenjave izkušenj, delitve umskega dela, tehnoloških, znanstvenih in proizvodnih raziskav ter skupnega nastopanja na trgu. Vse to pa bo moralo temeljiti na skupnem dolgoročnem planiranju železarske politike v Sloveniji. Prihodnost integracije slovenskih železarn bd lahko strnili v naslednje tri prednosti: specializacija integriranih enot, skupne investicije in skupno nastopanje navzven. Integracija pa naj bi tudi spremenila miselnost Jeseniškega, ravenskega in štor-skega železarja. »Čeprav sem član jeseniškega kolektiva, predstavljam danes tukaj 12 tisoč slo- . , venskih železarjev,« je dejal član novega skupnega delavskega sveta, Ludvik Kejžar. »Imamo skupne probleme, M Jih moramo reševati skupaj z dolgoročnimi programi, temelječimi na smotrni delitvi dela.« Tradicija odlikuje slovensko železarstvo. Naši železarji se lahko pohvalijo ® njo kot malokje v svetu. Na Jesenicah so pred časom praznovali 100-letnico svoje prve integracije — združitve starih gorenjskih fužin v Kranjsko industrijsko družbo. Cez nekaj let bodo tudi štorskl železarji praznovali svojo stoletnico. 350 let bo minilo, odkar so v Mežiški dolini začeli taliti jeklo. Preteklost, sedanjost, prihodnost so silnice, v katerih se gibljejo naše železarne. Da smo Slovenci v letu 1968 porabili na prebivalca 430 kilogramov surovega jekla in da sodimo s tem v kategorijo potrošnikov Velike Britanije, Luksemburga, Belgije, nikakor ni majhen podatek. Prav tako je tudi pomembno, da od neposredne in končne proizvodnje jekla živi v Sloveniji približno petdeset tisoč delavcev s svojimi družinami. Dokler so po naših treh železarnah gospodarili trije lastniki, je bilo težko. Kako se bo kalilo Jeklo pod skupno streho? Dopustiti, da bi naše Jeklo zarjavelo, bi pomenilo stopiti korak nazaj. Mi P* še kaj več. MITJA MERSOL TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TFDENSKA PANORAMA TFDFN«?KA pimo TEDENSKA PANORAM* TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA WRNORANW TEDENSKA PANORARflA TEDENSKA PANO LIKOVNA UMETNOST MEDNARODNA SKUPINA »2xGO« V soboto zvečer so v Idriji odprli likovno razstavo nove mednarodne skupine »2 x GO«. Sestavljajo jo pretežno mladi likovniki iz obeh Goric: naše in italijanske (dvakrat Gorica, torej). Našo stran sestavljajo Rudi Pergar, Nedeljko Pečanec, Silvester Komel in Danilo Jejčič, Italijansko pa Sergio Altieri, Ignazio Doliach, Cesare Mooohiutti in Agostino Piazza. Kako so se našli in čemu Idrija? »Našli so se, ko se je meja odprla. Z obiski med slikarji, prijateljskimi klepeti, razstavami zdaj enega, zdaj drugega,« pove duhovni vodja skupine, novogoriški novinar Sandi Stritar. V skupino so se združili šele letos spomladi in idrijska razstava je njihov kolektivni prvenec. Kraj so izbrali načrtno-Štirje italijanski slikarji so se udeležili letošnje slikarske kolonije v Idriji in se zdaj vračajo s slovenskimi tovariši v okolje, ki jim je medtem priraslo k srcu. V skupini jih je oblikovala predvsem zavest, da je danes potrošnja kulture in še posebej umetnosti postala množična in zahteva drugačno, skupinsko nastopanje umetnikov pred občinstvom. Njihovo umetniško hotenje ima le en skupni imenovalec: prizadevanje po modernem in pristnem umetniškem izrazu. Predvsem pristnem: v rahlo provincialnem vzdušju obeh Goric bi bilo kaj lahko gra- diti ugled na prevzet način. Toda tega nočejo. ' Sicer pa je vsak član skupine »2 x GO« samonikla ustvarjalna osebnost, ki si ne dovoljuje zavoljo nekakšnega »skupinskega predznaka« nobenih odstopanj od lastne poti. Na njihovih platnih se vrste najrazličnejše tehnike in upodabljajoče ter abstrahirane likovne prvine. Razstavo bodo iz Idrije nekoliko okrnjeno prenesli najprej v Novo m potem še v staro Gorico. Posebna pozornost je veljala koncertu, ki je otvoritev pospremil. S skrbno izbranim »sladokusniškim« sporedom del Hay- ! dna, Smetane, Dvofaka, Rahmaninova in Čajkovskega je nastopil mladi in že mednarodno uveljavljeni komorni trio bratov Lorenz. S tehnično brezhibnim podajanjem, neverjetno stopljeno skupno igro ter s pristnim žlahtnim muziciranjem so poslušalce navdušili- še ena pohvala, to pot Idrijcem. Podstrešje starodavne hiše, kjer gostuje tudi domači mladinski klub, so domiselno preuredili v Imenitno galerijo z dobro akustiko in tako pridobili dragocen kulturni prostorček, V ANKETA IGRALEC JE ČLOVEK Z MASKO Zagrebški otroci skoraj vsak teden odgovarjajo na resna vprašanja, njihovi odgovori pa so zelo »odrasli«. Predšolski otroci (od štirih do šestih let starosti) so tokrat odgovarjali o gledališču in igralcih. Anketo povzemamo po zagrebškem Vjesniku: Gledališče Je mesto kjer se ljudje nasmejejo. Ljudje se smejejo zato, ker so igralci našminkani. Ko ne bi bili našminkani, se ljudje ne bi smejali. (Deklica — 6 let) Gledališče je prostor, kjer nekaj prikazujejo. V nekem gledališču jahajo na konju, v drugem pa nimajo konja, zato zabavajo ljudi, (Deklica — 6 let) Gledališče |e vse tisto, kar Je lepo. Ljudje, ki pridejo v gledališče, se lepo oblečejo, ker hočejo tudi oni biti lepi. Tam sedijo, gledajo predstave in jejo bonbone. (Deklica — 6 let) Gledališče Je hiša, v kateri igrajo zgodbice. Ce je zgodba za odrasle, Jo igrajo v gledališču za odrasle, če pa Je zgodbica za otroke, Jo igrajo v otroškem gledališču. (Fant — 8 let) Gledališče Je, ko prikazujejo lutke, Id niso resnične, temveč hodijo na hoduljah. Ljudje radi zahajajo v gledališče, ker želijo videti lutke, M tako prisrčno igrajo. (Deklica — 6 let) Gledališče Je mesto kjer se marsikaj vidi. Tam vidimo doktorje, kavboje in vse drugo. Igrajo Jih ljudje, ki se imenujejo igralci. (Fant — 5 let) Gledališče je prostor, kjer gledamo lutke. So tudi drugačna gledališča. V takem gledališču igrajo veliki ljudje, tja pa gredo tudi stari, ko mi spimo. (Deklica — 6 let) Gledališče je nekaj, o čemer ne razmišljam, vedno pa se razveselim, ko pridem v gledališče. Razveselim se zato, ker igrajo lutke. (Fant — 4 leta) Gledališče Je mesto kjer igrajo neki ljudje. Ti ljudje igrajo ljudem, ki Jih gledajo samo zato, da bi pozabili na skrbi. (Fant — 6 let) Gledališče Je mesto, kjer so lutke. Te lutke igrajo za otroke to, kar je na sporedu. So tudi gledališča, kjer igrajo ljudje, toda tudi ti ljudje igrajo lutke. (Fant — 6 let) Gledališče je opera. Tu pojejo in Igrajo. Tam poje vsak svoje, ljudje pa to poslušajo in gledajo. (Fant — 5 let) Gledališče je, ko se v kotičku igramo kitke. Je pa še drugo gledališče, kjer se ravno tako igrajo kot mi vendar dobijo za to denar. (Fant — 4 leta) O igralcih so zagrebški otroci povedali: Igralec Je striček, ki igra vse. On igra očeta nekega fanta, pa ujetnika in na koncu brezzveznega osla. (Deklica 8 let) Igralca sta Stanlio in Olio. Onadva delata neumnosti, drugi igralci pa delajo resne reči. (Fant — 8 let) Igralec mora znati peti, plesati, skakati. Lepo Je biti igralec, ker marsikaj dela pa mu ni nikdar dolgčas. (Deklica — 6 let) Igralec Je človek, ki se je naučil igrati. Ljudje se tega naučijo na različne načine Igralci so navadni ljudje, ker imajo i vse tako kot drugi. (Deklica — 6 let) Igralec nastopa zato, da ga ljudje gledajo in da zasluži plačo. (Fant — 5 let) Igralci so čudni ljudje. Vsak dan igrajo nekaj drugega in nikdar se ne ve, kaj se bo zgodilo. (Fant — 6 let) Igralci so tisti, ki pojejo opere. Oni samo. pojejo, zato Je lepo biti igralec. (Fant — 6 let) Igralec je maskiran človek. On igra nekakšne drame, njim pa ukazuje moj ata. Ko nehajo igrati, igralci pijejo kavo in kadijo. (Deklica — 6 let) Igralec je tisti, ki pravi —• ni težav. Njemu je lepo zato, ker ima veliko otrok in ni nikdar sam. (Fant — 4 leta) RADIO IN TV DRAŽJI EKRANI? Zagrebška Radiotelevizija se pripravlja na velikopotezno razširitev sporeda in tudi na povišanje radijskih in televizijskih naročnin. Tako naj bi bila po novem letu mesečna naročnina na televizijski sprejemnik 30 namesto sedanjih 20, radijska pa 10 namesto sedanjih 6 novih dinarjev. Pred dnevi Je na televizijskem zaslonu razlagal razloge za povišanje naročnin direktor zagrebške televizije Tomislav Golubovič. Po njegovih besedah je podražitev nujna, če hočejo obdržati korak z družbenimi, političnimi in kulturnimi dogajanji in če se hočejo hkrati tudi tehniško izpopolniti. Ker pa je naša družba samoupravna, se bodo morali, po Golu-bovičevih besedah za uresničitev načrtov izreči porabniki z glasovanjem v Sociali* stični zvezi. V zadnjih šestih letih je Radiotelevizija Zagreb dala za osnovna sredstva 2U milijonov dinarjev, v naslednjih petih latih se bo ta vsota povečala za 454 milijonov, da bodo lahko spremljali radij»l“ in televizijski spored gledalci iz vse Hrvaške. V vsebinskem pogledu nameravajo uvesti drugi televizijski program v barvah, sporede za domače ljudi v tujini ih zgraditi najsodobnejši radijski in televizijski dom v Zagrebu. Na Hrvaškem je zdaj 800.150 radijskih in 403.882 televizijskih naročnikov, kar pomeni, da bo P0-dražitev naročnin prinesla zagrebški ra‘ dijskd in televizijski hiši veliko dena^^- NOVI FILMI UBOGO DEKLE, UBOGI MORALISTI! ^ Prvi del naslova Je tudi naslov novega angleškega filma (v originalu »PO^R OOW«), drugi del pa predvideva hude duševne pretrese ljubljanskih (in drugih slovenskih) malomeščanskih moralistov * tradicionalnimi predstavami o duševnih ****** PO NASI DEŽELI NEKOČ IN DANES ANKETA TEDENSKE TRIBUNE. UUDJE O OSEBNIH ORDINACIJAH VELIKA VEČINA JE PRIBILA: NE! »Zdravniki smo tudi ljudje. V praksi dosedanjih, pa novih osebnih ordinacij bi tudi mi kaj kmalu dobili dva različna obraza.« # »Že na fakulteti pred dvajsetimi leti •em se z vsem srcem zavzemal za socializacijo zdravstva. Ta razprava je grenak sad teh dvajsetih let...« • »Članki v Delu, ki so sugerirali ustanovitev osebnih ambulant, •o bili strahovito primitivni in so dejansko stanje namerno izkrivili in posplošili. Najprej bi bilo temeljito analizirati sedanje stanje in vzroke vseh pomanjkljivosti v zdravstvu naše republike, najti najtehtnejše možnosti za izboljšanje, potem pa o tem odpreti pravo razpravo, ne pa, kot se je zgodilo, vsiljevati ljudem nekakšne osebne zamisli.« • »Če že ambulante za samoplačnike, potem kvečjemu stare privatne prakse. Osebne ambulante ne smejo biti v nobeni obliki povezane s klinikami. Vsaj javna zdravstvena služba mora ostati za vse ljudi enaka ...« A Iz anketnih listov štirih zdravnikov - specialistov K..................................................... . j Ro smo odposlali anketne vprašalnike • osebnih ordinacijah nekaj ved kot tristotim slovenskim zdravnikom, nas Je bi-" Potihoma strah. Vedeli smo, da sodijo zdravniki med Ijuidi s kroničnim po-•oanjkanjem časa, anketa, ki smo Jim jo ®*®eoiU, pa Je bila krepko zajetna. Na ■**tih tipkanih straneh se Je gnetlo 28 TpraSamj in mnoga *o bila celo v dveh treh inačicah. Toda rezultati so naj strah ovrgli. ®Plošnl zdravniki so nam odgovarjali si-C6T zavzeto, a manj pogosto. Toda od 92 TPrašanih zdravnikov — specialistov, ki •o problem čutili res kot svoj problem n&J' fei v osebnih ordinacijah delali ™ključn0 specialisti) nam je izpolnjeno ®nketo vrnilo kar 77 vprašancev! Ce ra-punanH^ da je med odgovori tudi nekaj kjer se vprašani niso želeli opre-■ l«*o mimo trdimo, da Je na an-*»iv 0 rned ovenelo tetko, ki sl lovi modemi maIim sinkom, in ki je zanjo ute-hje i ^vljenjske sreče drobno stanova-hainio mož' ki 8a bo imela rada in ku-lifci 1 8 8 PreciPasnikom. Toda po tisti ve-zaman steguje roke. Zdaj Ji naibm v.'uZ'da^ ono- Vmes živl po svojih ga 1- jr*1 močeh, kot ve in zna. Fantu, ki ga, £ (n Je za zapahi, je zvesta, čaka kljulb na svoj način. Zvesta mu je lj0 da hodi z drugimi v poste- 8011 telesni dotik je nekaj ne-Mi y2r>ne8a' nekaj takega kot kosilo tem » In čaka ga, čeprav se med-dekle me k prvemu možu, zakaj1 ubogo kiti JS2S** ne zna živeti sdmo, mora ženske n?- Tako mojstrsko naslikanega videli na Platnu že dolgo nismo naston» 8lavTli igralki Carole White zadnia ,Terence Stamp. Skoda le, da je in v ni retJ'ina filma nekoliko razvlečena ustI?; Po nepotrebnem popusti. t«tičnI ^NlJA HEROJEV« Je silno pa-franoovw a' Gre Pa za to, da se v de d-.. m gradu med drugo vojno znaj-Rostuj« ameriskt simfonični orkester, ki drug »-.J*0 Hvropj in mu dirigira nihče ~~~ *am Charlton Hestom, Res je dirigent in pol, ampak dirigira vseeno tako, da je bolje, če ljubitelji koncertov medtem zro kam drugam kot na platno. Da je ravnotežje popolno, gospodari gradu silno muzikalni nemški general, ki ga ne igra nihče drug kot sam Maximi-lian Schell. In Mazimilian hoče, da mu simfoniki igrajo, Heston pa herojsko pravi, da mu ne bodo. Potem sta tu še dva partizana, ki se pritihotapita med orkester in ju je treba rešiti in postanejo Američani, čeprav nič posebno navdušeno, vsi po vrsti heroji. In tako dalje, vse do junaškega konca, ko se pokaže, da Je cinični general Maximilian po svoje kar »fej*st poba«, Heston pa se za klofuto svoje nekdanje zaročenke, ki je zdaj poročena z njegovim pomočnikom, z nepopisnim herojstvom v finalu tudi odkupi in očisti. Potem je sicer nekaj mrtvih, toda vsi glavni gredo domov v Ameriko (in Nemčijo). Se na najboljšem bodo tisti, ki imajo rad! Schuberta in Brahmsa. »VELIKI PONAREJEVALEC« Je sicer Francoz, film pa Je kljub temu tako obupna žalost, da o njem rajši ne bi izgubljali besed. Ponarejevalca, ki ni zaresen ponarejevalec, najprej zapro. Pajdaši ga skušajo pol filma rešiti, pa Jim bolj slabo uspeva, kajti fant želi pošteno ostati za zapahi. Drugo polovico filma pa ga kot navideznega mrliča cijazijo v Španijo, kjer naj bi naprej ponarejeval. Vse skupaj bi bilo teoretično lahko sicer čisto zabavno, v praksi pa je črn obup. ŠPORT IN LOV NOGOMET VOJAKI V SVOJIH KLUBIH? Uprave nogometnih klubov se trudijo, da bi njihovi profesionalni igralci dosegli med služenjem vojaškega roka nekatere ugodnosti. Tako predlagajo, naj bi nogometaši takoj po obveznih vajah spet lahka Igrali za svoje klube, lahko pa bi nastopili tudi v državni reprezentanci. Vsi upajo, da bo JA tudi tokrat šla na roko športnim delavcem in ugodila njihovim željam. Ali morajo tudi v drugih državah vojaki — profesionalni nogometaši — gledati tekme le z roba igrišča? Trener Crvene zvezde Miljan Miljanič dobro pozna razmere v Angliji in pripoveduje: — V Angliji nogometaši služijo vojaški rok in se ukvarjajo s športom. 2e od prvega dne, ko oblečejo vojaško suknjo, lahko igrajo v svojem klubu. Omogočijo jim celo, da služijo vojaški rok v kasarni, ki je blizu igrišča, da ne bi zapravili preveč časa za pot od kasarne do stadiona. Generalni sekretar SD Partizana Vlada Marjanovič pravi o vojakih — nogometaših v vzhodnih državah: — V Sovjetski zvezi je klub CSKA, v Bolgariji CSKA Septemivri, na Poljskem Legija. To so vojaški klubi, v katerih igra . nogometaš, ko služi vojaški rok. Direktor Partizana Boba Mihajlovič je bil nekaj časa trener nemških klubov. Pravi, da so nogometaši v Zahodni Nemčiji vojaki le prve tri. mesece, da končajo obvezne vaje, nato pa so več v športni majici kot v uniformi. Vojaški rotc služijo v športnih četah, od petka do ponedeljka pa imajo dopust. Športni direktor Vojvodine Vujadin Boškov pravi: — V Italiji lahko nastopajo v svojih klubih in v reprezentanci. V petek ali soboto odidejo iz kasarne in potujejo s svojimi moštvi po Italiji. Vojaki lahko trenirajo v mestu, kjer služijo vojaški rok. Na Madžarskem in Romuniji imajo vojaške klube, kjer nastopajo vojaki. Ko slečejo uniformo lahko takoj igrajo v civilnem okolju. Dušan Varagič, trener Slobode iz Tuzle, je povedal. — Ko sem živel še v Skopju, Je Vardar igral proti italijanskemu klubu Ca-gliari. Zelo smo se razveselili, ko smo zvedeli, da je njihov najboljši igralec Ri-va pri vojakih. Bili smo presenečeni, ko je v Skopje pripotoval tudi Riva. Pojasnili so nam, da lahko vojak igra za svoj klub vse prvenstvene tekme in celo tekme v tujini. Ce bodo uprave nogometnih klubov uspele s svojo zahtevo, bodo nogometaši služili vojaštri rok v kasarnah, ki bodo blizu igrišča. Gotovo se bodo oglasili tudi predstavniki gospodarskih organizacij ki zaradi odsotnosti mladih strokovnjakov trpijo precejšnjo škodo. p0 tej logiki bi morali podobne ugodnosti dovoliti tudi gledališkim igralcem, strokovnjakom iz tovarn in celo dobrim natakarjem, ki jih pri nas že tako primanjkuje. KOŠARKA ŽERAVICA DEMANTIRA Pred nekaj dnevi so časopisi precej obširno pisali o predlogu zveznega trenerja moške košarkarske reprezentance Ranka 2eravice, po katerem naj bi sestavili klub najboljših košarkarjev. Po teh vesteh na bi se naboljši igralci zbrali v enem klubu. To bi bila pravzaprav jugoslovanska reprezentanca, ki bi igrala v državnem prvenstvu. Trener Jugopla- stike je že protestiral zaradi takih načrtov, saj bi tako vzeli vodilnim klubom najboljše igralce. Zvezni trener Ranko 2eravica Je demantiral vesti: Vest o ustanavljanju kluba reprezentantov je popolnoma izmišljena — je dejal Ranko Žeravica. — Nikdar se nisem z nikomer pogovarjal o čem takem. Moji načrti so znani. S koledarjem za pripravo reprezentance so soglašali vsi člani zvezne lige. Košarka pri nas doživlja ravno zdaj popolno afirmacijo. Dvorane so polne gledalcev, borbe za točke so dinamične, igra na visoki ravni. Natančno vem, kako igrajo igralci, ki bi lahko nastopili v reprezentanci in v klubih mi prav nič ne ugovarjajo. Tako bomo lahko dobro pripravili reprezentanco za svetovno prvenstvo, ki bo v začetku prihodnjega leta v Ljubljani. Ing. Radomir Saper, predsednik košarkarske zveze Jugoslavije ravno tako demantira vest o ustanovitvi kluba košarkarske zveze. — Nihče ni predlagal, da bi ustanovili klub reprezentantov. Cenimo napore naših klubov, da bi izboljšali igro med dvema košema. Za to se lahko zahvalimo ljudem v Ljubljani, Zagrebu, Zadru, Splitu, Skopju in Beogradu, ki nam pomagajo pri pripravah reprezentance. Ne-semiselno bi bilo, če bi morala Bassin ****** POHIŠTVO mer/ KAVA •šiiek. JEZIKOVNE MALOMARNOSTI PA NE TJAVDAN... Tri leta bo že tega, kar Je bil v Jezikovni rubriki Dela govor o napačni rabi prislovne zveze »pač pa«. Sestavek o tem Je bil potem prevzet v knjigo »Slovenščina za Slovence«, In tam smo lahko vnovič brali opredelitev, kdaj naj se uporablja »pač pa«: ko v prvem stavku sicer nekaj zanikujemo, vendar a pridržkom, ki že napoveduje, da bo sledila trdilna misel, ki bo zanikovanje preklicala, v celoti ali vsaj deloma. Ta pridržek je lahko Izražen 8 posebno besedo, lahko pa Je samo miseln, saj tisti, ki govori, že ve, kaj bo povedal potem. Če je pridržek izražen s posebno besedo, je ta beseda sicer: »Denarja mu (sicer) niso dali, pač pa so ga nahranili hi napojili.« Ali »Danes (sicer) ne morem priti, pač pa imam |utrl ves dan čas.« Zvezo »pač pa« lahko v takih in podobnih primerih uspešno nadomestimo z enako-pomensko zato pa: »Danes sicer no morem priti, zato pa sem lahko Jutri ves dan pri vas.« Današnja časniška (In tudi druga) raba ne ve dosti o tej razlagi, nobeden od prizadetih si je menda ni zapisal za uho, zakaj prav nemoteno pišejo še naprej napačne zveze, v katerih »pač pa« sploh nima nič opraviti. Največkrat so to pro-tlvna priredja, v katerih bi bilo treba uporabiti protivni veznik temveč, marveč. Zglede te napačne rabe je mogoče najti vsepovsod, zato bodo tukaj izbrani le nagodoma. Recimo Iz Naših razgledov: »...film ni zajel tragike glavnega junaka, pač pa je dokaj poceni sladkal ali karikiral.« Ali je tu mišljeno: film elcer ni zajel tragike, zato pa je sladkal ali karikiral? Nikakor ne, viprvem zanikovanju ni nič pridržka, v drugem stavku pa je trdilno povedano, kaj je film v resnici delal. Prav je torej: »Film ni zajel tragike glavnega junaka, temveč je dokaj poceni sladkal...« Seveda znajo Naši razgledi tudi drugače, pravilno: »Ne gre za vmešavanje v notranje zadeve, temveč za pravico do Izpovedi svojega mnenja.« Naš drugi zgled je iz Prosvetnega delavca: »... prognoza ni Izrečena kar tako, pač pa temelji na znanstveni osnovi.« Poskusimo s pridržkom: prognoza sicer ni izrečena kar tako, zato pa temelji na znanstveni osnovi — nesmisel! Tudi tukaj gre za čisto nasprotje, ki ga je treba izraziti drugače: »... prognoza ni izrečena kar tako, temveč (marveč) temelji na znanstveni podlagi.« Napaka Je zašla celo že v zamejsko slovstvo. Tako sem bral v neki knjigi: »Menim, da ne bo bravcu v preveliko breme, pač pa bo olajšano razumevanje razvoja« — tudi to Je slabo, stavek bi bil dober s samim »pa« — »...olajšano pa bo razumevanje razvoja.« Največ napačnih zgledov Imam seveda spet zapisanih iz ljubljanskega Dela: »... ki pa ne izvira iz spontanega humorja, pač pa je rezultat dognanega hotenja.« Noče biti napovedovalec razvoja, pač pa le ugotavlja elementarne dileme (!) tega sveta. »Temeljna nevarnost danbs ni monopol socialističnih sil, pač pa so tako Imenovane grupe za pritisk.« Na vseh teh mestih bi bilo treba »pač pa« nadomestiti s temveč ali marveč. Za konec dva posebno mikavna zgleda. Neki uvodnik v Delu se je končal (14. 8.) takole: »Pa ne tjavdan, pač pa z argumenti.« Stavek Je že tako brez povedka — ta je bil v prejšnjem stavku (»povedati in opredeliti«) — potem pa še na-robel In v današnjem Delu (13. XI.) sem bral: »To se ne dogaja samo zato, ker Je ogrožena predsednica vlade, pač pa zato, ker se je v boju skrlstalizirala ...« Stavek je dvakrat napačen, ker bi moralo na »ne samo zato« slediti »temveč tudi zato«, ponujajo pa nam — pač pa. J. LIKAR PETDESET LET SLOVENSKE UNIVERZE: UČITELJI IN UČENCI BO ZNANOST ZARES SPLESNELA? Število študentov na ljubljanski univerzi nenehno raste. Prostorske razsežnosti fakultet, njih opremljenost, število učnih moči itd. pa ko da stoje na mestu. Poniglavo in kratkovidno h4 bilo tedaj, če bi se ob bližnjih proslavah petdesetletnice slovenske univerze zadovoljno trkali na prsi in se hvalili s pomembnimi dosežki ustanove. To je sicer res. Res pa je tudi, da je naše visokošolstvo zašlo — ker je moralo zaiti — v beden položaj. In kakor posmeh se sliši, da moramo ob častitljivem prazniku slovenske alme mater govoriti predvsem, vedno znova in znova, o neprazničnih razmerah. Lani je štela univerza 9.500 študentov, letos se je njihovo število povečalo za tisoč. Prvič torej je slovenska akademska vojska narasla čez deset tisoč. To pa Je v primeri z vsemi študenti v Jugoslaviji, ki jih je na stotih fakultetah 140.000, od tega rednih 118.000, nesorazmerno majhen delež, saj pomeni, da pride poprečno v Jugoslaviji visokošolec na 150, v Sloveniji pa na 200 ljudi, že tu moramo torej iskati razloge, kako da, je tudi izobrazbeno razmerje v naši republiki — vsaj po statistiki — neugodno. Ob svoji petdesetletnici mora slovenska univerza ugotavljati tudi naslednje: manjka ji fakultetnih učiteljev, ker je zavoljo slabega gmotnega stanja nove težko zaposlovati. Manjka ji predvsem veliko asistentov, se pravi mladih učnih moči, ki bodo morali čez nekaj let postati vrh naše znanosti. Univerza se stara in dasi je čast univerzitetnega profesorja povezana s starostjo in belimi lasmi, se vendarle stara preveč. S tem pa 9eveda tudi znanost sama. Na enega profesorja, predavatelja ali lektorja pride ponekod tudi sto študentov: kakšna je kvaliteta študija, ni potrebno poudarjati. Podoba letošnjih novincev, ki jih Je skupaj 3.767, kaže, da jih je doma na ožjem območju Ljubljane kar 44,1 odstotka. Lanski odstotek je bil manjši (40,5). Seveda hkrati s tem nenehno upada število študentov iz slovenskih obrobnejših (in revnejših) pokrajin, predvsem Koroške in štajerske, Zasavja, Dolenjske itd. O tem nepravičnem razmerju govorimo in pišemo pravzaprav že dolgo, napovedali smo celo zboljšanje. Najnovejši vpis na univerzo pa je pokazal nasprotno. Nobenega dvoma torej ni, da lahko študira predvsem ali samo tisti, ki je denarno zadosti močan. Revni si štu- VSAKDANJI VRVEŽ: Danes študent. Jutri asistent? Foto: Joco Žnidaršič dija ne morejo privoščiti, zato je kajpada razumljivo, da je odstotek delavskih in kmečkih otrok med študenti tako nizek. Prav tako bi se dalo besedovati o uspešnosti visokošolskega študija. Ob univerzitetni reformi pred leti smo navajali poglavitni vzrok krajšo študijsko dobo. Pa poglejmo podatke: od vseh 140.000 študentov na jugoslovanskih univerzah jih je lani diplomiralo 12.000, na ljubljanski univerzi 959. V rednem roku je diplomiralo komaj 14,2 študentov, vsi drugi so si študij podaljšali. Na devetih ljubljanskih fakultetah je v štirih letih končalo študije komaj 43 študentov, 109 jih je potrebovalo deset ali več let. Poprečna doba študija je šest let in poL to je samo kak mesec manj kot pred študijsko reformo. Le-ta se je uspešneje obnesla samo na filozofski fakulteti, kjer se je poprečni študij zmanjšal z osmih let na šest, pa še na ekonomski, kjer se je poprečno skrajšal za leto dni, podaljšal pa se je za leto dni na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo ter na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Zanimivo je še to, da je na teh dveh fakultetah študij daljši kot na medicinski, kjer je sicer obvezni študij petleten. Iz tega lahko sklepamo, da se reforma ni obnesla, ker ni dosegla svojega poglavitnega namena: krajšega študija. Ce pogledamo še število rednega učnega kadra na vseh stotih fakultetah, dobimo pravzaprav zelo presenetljiv podatek: komaj pet tisoč petsto jih je. S sodelavci pri pouku je to število sicer dvakratno, kar pa še vedno pomeni, da pride na enega univerzitetnega učitelja petnajst študentov. To je v primerjavi z normami v drugih državah veliko. OZKA VRATA ZA MLADE Na ljubljanski univerzi Je stanje sicer nekoliko ugodnejše, vendar komaj za spoznanje. Po zadnjih podatkih poučuje na vseh devetih fakultetah ljubljanske univerze 1.107 ljudi. To pomeni, da je razmerje med učitelji in študenti približno ena proti deset. Tako razmerje se ujema s svetovnimi merili, vendar je navidezno. V čem se kaže ta navideznost? Najprej v tem, da je rednih oziroma stalnih fakultetnih učiteljev komaj 830, ostali pa so pedagoški delavci s krajšim delovnim časom in s petletno pravico do predavanja. Rednih univerzitetnih profesorjev je 137, izrednih profesorjev 115, docentov 117, višjih predavateljev 32 in predavateljev 27, skupaj torej učiteljev, ki nosijo glavno breme univerzitetnega pedagoškega in znanstvenega dela, 428. Zelo pa nas preseneti naslednji podatek: 428 naštetih učiteljev ima komaj 344 pomočnikov oziroma asistentov. Normalno razmerje po svetu je seveda tako, da ima vsak redni fakultetni učitelj glede na temeljnost njegovega predmeta vsaj enega asistenta. In tu se začenja naslednje vprašanje: Ali je postala naša univerza, kar zadeva učni kader, stara? Ali bo tedaj znanost sčasoma splesnela? Vse namreč kaže, da se v fakultetno delo vključuje vedno manj mladih ljudi. Jih nimamo ali’pa morebiti vrata univerze zanje niso odprta? Za ilustracijo poglejmo, kako Je na filozofski fakulteti, ki ima 2.211 študentov, če ne upoštevamo, da predava honorarno po nekaj ur še kakih štirideset ljudi z drugih fakultet, potem pride na vsakega od 117 rednih učiteljev kar 19 študentov, še več nam pove primerjava, da Je ob 69 rednih profesorjih, izrednih profesorjih, docentih in predavateljih komaj 29 asistentov. Zakaj takšno naštevanje? Spet samo v dokaz, kako se naša univerza ne pomlaja sproti z novimi učnimi močmi. To pomeni, da se neprenehoma stara. Na prste hi namreč lahko našteli ljudi, ki so mlajši od tridesetih let, medtem ko bi dobili poprečno starost rednih profesorjev okroglih šestdeset let. Podatek je resda Izjemen, saj Je podobno samo še na fakultetah, ki imajo svojo trdno predvojno tradicijo. Pa vendar se moramo vprašati, kje so vzroki za tako stanje. Vsi po vrsti na univerzi zatrjujejo, da je občutno predvsem pomanjkanje asistentskega kadra. Pa ne, da kandidatov za to ne bi bilo. Le denarja univerza nima za nastavitev novih in mladih znanstvenikov, ki bodo morali že jutri zamenjati svoje ugledne profesorje. To je kajpak naraven razvoj in čisto jasno Je, da mora v našem univerzitetnem delu prej ali slej priti do nenormalnega zastoja. Take so približno tudi ugotovitve komisije za sistemizacijo pri republiški izobraževalni skupnosti. Ni namreč naravno, da je pomanjkanje učnih moči zlasti na tako imenovanih konjunktumih fakultetah (ekonomska, pravo, filozofska itd.) tako veliko. Razmerje en učitelj za deset študentov namreč ni pravilno, saj ga zmanjšujejo oddelki ali katedre, ki imajo sicer le malo študentov, morajo pa biti učiteljsko popolno zasedeni. Večinoma gre v tem primeru za predmete, ki jih univerza mora imeti (denimo etnologija, muzikologija itd.). Zavoljo tega pa na drugi strani pride na profesorja ali lektorja tudi po sto študentov namesto desetih ali dvanajstih. Kakšna Je v tem primeru kakovost poučevanja, si lahko mislimo, če pride na sedem profesorjev ponekod en sam asistent, Je to neresno celo za osnovno šolo. STAROST PRED SEMINARJEM Prav zato se komisija za sistemizacijo zavzema za pomladitev in okrepitev učnega kadra. To je za zdaj sicer še bolj na papirju, pa vendar je pomembno že samo spoznanje, da tako ne gre več naprej. še toliko bolj nerazumljivo je, da se mora celo univerza kar naprej ubadati z gmotnimi težavami. Osebni dohodki za ljudi z visoko izobrazbo so povsod drugod višji kakor na univerzi, nižji so samo še v kmetijstvu in gozdarstvu. In prav tu se pokaže resnični razlog, zakaj se naša univerza ne pomlajuje, marveč stara. Komisija za sistemizacijo delovnih mest na univerzi se je sicer postavila na stališče, da mora večji proračun za univerzo predvsem omogočiti nastavitev novih učnih moči, šele potem naj omogoči tudi višje osebne dohodke. To je tudi v sedanjem trenutku najpomembnejše, saj potem fakultetam samim ne bo potrebno več navajati enega in istega razloga, zakaj ne morejo nastaviti novih delavcev. Zato se tudi ne moremo čuditi, da je profesorski kader v poprečju star. Rednega učitelja bi bilo najprimerneje zaposliti vsaj dve leti pred odhodom prejšnjega. To je minimalna uvajalna doba, potrebna tako za učitelja samega kakor za nemoten potek pedagoškega in znanstvenega dela, saj lahko sicer pride do večjih zastojev. Drugod urejajo to vprašanja drugače in tudi bolje: starejše učitelje razbremenijo pedagoškega dela, omogočijo pa jim nadaljnje znanstveno delo, dokler ga zmorejo. To velja zlasti za družbene vede, v tehniških pa je delo na univerzi in v znanstvenem raziskovanju tako že veliko bolj ločeno kakor pri nas. Tako se ja na naši univerzi že kar uveljavilo, da predavajo redni profesorji do svojega sedemdesetega leta, in nato še kako častno leto. Reakcija je verižna: njegov naslednik je pri tem tudi že v letih, pa naslednikov asistent in tako naprej. Seveda pa to ni nič čudnega, saj je naziv redni profesor že povezan z belimi lasmi. Namen tega članka je samo v ugotovitvi, da univerza za svojo pomladitev ne skrbi zadosti oziroma ne more skrbeti, ker nima gmotnih možnosti za to. Posledice so lahko hujše, kakor se zdi na prvi pogled. HERMAN VOGEL Garantirano nerjaveče krom nikel 18-8 Kovinoplastika LOŽ TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANO TEDENSKA PANORAM* TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANO ln Žorga iz Ljubljane v Beograd in če bi morali igralci iz Zagreba, Splita in Karlovca v novo administrativno ustvarjeno okolje. MALA KRONIKA NESREČA SMRT MED SMETMI Ko so pred nekaj dnevi smetarji v MUnchnu stresli v tovornjak veliko posodo s smetmi, so zaslišali krike. Poseben tovornjak, ki odvaža smeti, ima namreč napravo ki drobi smeti. Iz cisterne so zaslišali krike zato so napravo takoj ustavili. Potegnili so ven človeka, vsega oblitega s krvjo. Z rešilnim avtomobilom so ranjenca odpeljali v bolnišnico, toda pomoč je bila prepozna. Policija Je ugotovila, da Je žrtev nenavadne nesreče 23-letni Jugoslovanski delavec Stefan Sraka, doma iz Beltinec pri Murstti Soboti. Štefan Sraka je bil zaposlen v tovarni Auto Union v Ingolstadtu. Štefan Sraka Je najbrž zaspal v veliki pločevinasti škatli za smeti. Ker je tisto noč dežvalo, se je pokril s starimi časopisi. Smetarji ga sploh niso opazili. Vzeli so pločevinasto škatlo, dva metra dolgo in meter globoko ter jo odpeljali do tovornjaka. Ker Je škatla pokrita s pločevinastim pokrovom, delavci niso mogli videti, kaj so stresli v tovornjak. Nemški časopisi poročajo, da je Štefan Sraka usodne noči najbrž obiskal nekaj lottalov v MUnchnu. Ker Je stanoval v Ingolstadtu ni mogel več domov, temveč se Je pred dežjem zatekel v smetišč-no škatlo na ulici Bad Soden. Pokojni Sraka je odšel na delo v Nemčijo januarja letos. Policija raziskuje, kaj je počel tisto noč in kako Je prišel do posode za smeti. PONAREJANJE NAGRADA ZA VESTNOST Uslužbenka mostarske menjalnice Marija Korda Je te dni prejela ptsmo londonske banke, v tcaterem se Ji zahva- i ljujejo za pomoč pri razkrinkanju med- J narodnega ponarejevalca denarja. Vestna uslužbenka bo dobila 50 funtov šterlin-gov nagrade. Pisali smo že, da Je Marija Korda avgusta letos odkrila mednarodnega ponarejevalca Armanda Caroccija iz Rima. S ponarejenim potnim listom je v Opatiji, na Reki in v Crikvenici zamenjal 16 ponarejenih čekov po 50 funtov. V mostarski menjalnici Putnika se je mož uštel. Marija Korda je takoj opazila fal-sifikat in je obvestila delavce UJV. Armanda Caroccija so zaprli, pri njem pa so našli še precej ponarejenih čekov. LOTERIJA IGRA Z ODPRTIMI KARTAMI Beograjski klubi že dalj časa prirejajo loterijo, ki se imenuje »daj—dam«. Nogometni kibici kupujejo srečke in že pri prodajalcu zvedo, ali so kaj zadeli. V Srbiji so imeli v zvezi z loterijami že več afer: včasih so že vnaprej vedeli, kdo bo dobil glavne dobitke, včasih Je v zadnjem trenutku s polnimi žepi odšel neznanokam prodajalec srečk, nato so spet odkrili prevaro, ko je celotni izkupiček spravilo v žep le nekaj ljudi. Zdaj je na vrsti nova afera. Novosadski Dnevnik je te dni zapisal, da je v loteriji »daj—dam« nekaj prozornega. Dnevnik piše, da lahko Miroslav Markovič radijski mehanik iz Odžakov, bere številne na srečkah skozi ovitek. Vest je vznemirila kupce in prodajalce srečk, seveda pa tudi beograjske nogometne klube, ki bi jim loterija vrgla še precej milijonov. Brat Miroslava Markoviča Je takoj priznal: — Res Je. Moj brat Miroslav čita številke skozi ovitek. Potrebuje le baterijo s 4,5 volti in majhno žarnico. Ko so delavci UJV v Odžacih zvedeli za izum Miroslava Markoviča, so ga takoj obiskali. Zaprosili so ga, naj jim pojasni, kako lahko vidi številke na srečkah skozi debel ovitek. Povedal je, da jim bo vse pokazal vendar je zahteval za to lepo nagrado. Organizatorja loterije sta beograjska kluba Crvena zvezda in Partizan. Odbor za loterijo noče niti slišati o izumu Miroslava Markoviča, kljub temu pa je vso stvar predal sodišču. _ Strokovnjakovo mnenje da lahko čita številke na srečkah skozi ovitek je tako naivno, da mu lahko verjame le tisti, ki Je še bolj naiven kot Markovič Ce res lahko čita številke s srečk, zakaj potem ni kupil teh srečk in bi bil dane« bogat — pravijo člani odbora za loterijo »daj—dam«. Organizatorji loterije trdijo, da Je na vsaki kuverti zapisano, da za varnost jamči zavod za izdelavo bankovcev Na. rodne banke SFRJ. V zavodu na Tapči-deru zapirajo kuverte in jih pošiljajo prodajalcem. Goljufij torej ne more biti. — Menimo, da gre la za konkurenco — pravi sekretar odbora za loterijo. — športno društvo Vojvodina ima ravno tako loterijo, enak sistem, enake kuverte in celo srečke tiskajo prav tako v zavodu za izdelovanje bankovcev na Topči-deru. Novosadska Vojvodina nas Je prosila, naj ji dovolimo, da bi njeni zastopniki prodajali srečke v Vojvodini, Ponudbe nismo sprejeli, ker imamo svojo prodajno mrežo. Kmalu nato so organizirali svojo loterijo. Čudno se nam zdi, da ta »strokovnjak« iz Odžakov ne more 'brati številk s srečk Vojvodine... — 2e prej smo vedeli, da aluminijska folija ne prepušča svetlobe, zdaj pa smo to še enkrat preverili. Ugotovili smo da nikakor ni mogoče brati številk sko zi folijo — pravijo strokovnjaki z zavoda za izdelavo bankovcev. Miroslav Markovič bo moral pred sodiščem pokazati, kako bere številu« s srečk. Ce mu to ne bo uspelo, ga bosta beograjska nogometna kluba tožila zaradi, škode ki Jima Jo Je povzročil. Predlanskim sta namreč Partizan in Crvena zvezda zaslužila s loterijo tipa »daj—dam« okrog 100 milijonov dinarjev, lani pa okrog 880 milijonov starih dinarjev. Pravijo, da tega denarja ne dobijo nogometaši, temveč gre za druge športne panoge, ki ne privabijo na stadione toliko gledalcev. IZGUBLJENI SIN _ OČE NE ŽELI PUBLICITETE ^ štirinajstletnega Paula Novosela iz Šebenika, ki se je v začetku meseca bil v Italiji, kamor je skupaj s sošolci odšel na izlet, so prek Ljubljane vrnili v Šibenik. Učenca osmega razreda tretje osnovne šole v Šibeniku so iskali cel«1 deset dni. Prvega novembra se Je samovoljno oddaljil od sošolcev, ki so si ogledovali Padovo. Klatil se Je in se skrival pred tistimi, ki so ga iskali, dokler ni Izrabil trinajst tisoč lir. Toliko Je namreč imel s seboj za drobne izdatke. Jugoslovanski in italijanski tisk, radiu in televizija, jugoslovanska in italijanska policija in celo Interpol so iskali izgiuu' lega dečka. Sumili so, da gre morda * nesrečno naključje ali celo za ugrabitev- Ko Je oče dobil sporočilo, da je IJeni sin v Prehodnem mladinskem °o-mu v Ljubljani, je takoj opotoval v Ljubljano. Novinarja Mario Profaca in sl^v'" Ja Stanojlovič sta prosila očeta izgubljenega sina Ivico Novosela za kratek & lefonski pogovor. Zanimalo Ju Je zakaj J deček pobegnil, kako je preživel deSe dni potepanja in kako so ga našli. »Veva, da ste najsrečnejši človek Z1® svetu, ker so vam vrnili sina, in brž* NA TEMO: NOVA GORICA-ALI Z NJO RASTE TUDI KULTURA? VOLJE JE VE članek Sandija Siterja »Ozke meje na Goriškem«, objavljen prejšnji mesec v Tedenski tribuni, je dobil prvi odmev. Takole piše novogoriški publicist Marijan Drobež: Ali ima mesto, ki stopa v svoje tretje desetletje, dovolj možnosti in volje za uveljavitev tudi na kulturnem področju? In kakšni so sploh vzvodi, ki omogočajo in terja-io, da se funkcija Nove Gorice razmahne v najrazličnejših smereh? Pobudniki novega mesta ob naši zahodni meji so leta 1947, ko so Novo Gorico začeli graditi, pogosto poudarjali, naj bi postopno povsem nadomestila Gorico onstran meje. Torej naj bi bila tudi kulturno središče za Goriško. Pomanjkanje prostorov za kulturno snovanje po dvajsetih letih zbuja skrbi, toda zaradi tega ne gre biti plat zvona; še manj pa je na mestu trditev, da so tukajšnji umetniki prerasli okvire In možnosti Nove Gorice in morajo torej razmišljati o angažiranju drugod. Tolikšen pesmizem Je, menimo, neutemeljen, zakaj Nova Gorica se nikoli ni odrekla svojega poslanstva na kulturnem Področju, pač pa ga je poskušala uresničevati, kolikor je bilo mogoče zaradi denarja, splošnih razmer in možnosti pri nas. Ko presojamo razvoj in gibanja v kulturi v prvih dvajsetih letih Nove Gorice, moramo tudi upoštevati, da je bilo v pionirskem obdobju njene rasti potrebno najprej narediti prve korake za to, na bi Goriško postopoma začeli vključevati v kulturno območje Slovenije oziroma da je Nova Gorica lahko začela oblikovati in širiti svoj gravitacijskih vpliv. ŠTEVILKE SO ZGOVORNE Nova Gorica je mesto brez kulturne tradicije. Treba je bilo vse začeti znova; Pfi ustvarjanju tradicije, oblikovanju kulturne podobe in teženj Nove Gorice pa “najo največjd pomen predvsem medobčinski zavodi: Primorsko dramsko gledališče, Zavod za spomeniško varstvo, Goriški muzej7 založba »Soča«, Goriška knjižnica ter Zveza kulturnoprosvetnih ograni-zacij posredno ali neposredno širijo ku-turo od Nove Gorice, prek Tolmina in Idrije do Ajdvoščine in tudi dlje. Ne strinjamo se z mnenjem, da Je kultura v Novi Gorici v brezizhodnem položaju oziroma začaranem krogu predvsem zaradi pomanjkanja sredstev. Denarja seveda ni dovolj za vse potrebe in namene, vendar ga je zmerom več. Iz podatkov sekretariata za finance SR Slovenije in oddelka za analize in načrtovanje pri skupščini novogoriške občine je razvidno, da Nova Gorica dobiva za kulturo več, kakor je republiško povprečje. Proračuni slovenskih občin so določali za kulturo leta 1967 povprečno po 3,6 odstotka vseh dohodkov, lani 3,4 in letos povprečno po 3,5 odstotka od proračunskih dohodkov. V novogoriški občini je bdi ta delež več-JL v omenjenih treh letih 4, 4, 8 in 5,4 odstotka od proračunskih dohodkov. Proračuni drugih slovenskih občin so, de-nimo, leta 1967 določali povprečno po 1898 starih dinarjev za kulturo na prebivalca, lani 1957 in letos po 2237 starih dinarjev, v novogoriški občini pa so bili ustrezni deleži 2030, 2808 in 3410 starih dinarjev na občana. Izdatki za kulturo in prosveto so se v novogoriški občini v zadnjih treh letih Povečali od okoli 100 milijonov starih dinarjev na skoraj 171 milijonov. Tu gre le Za izdatke oziroma prispevke iz občinskega proračuna. Občinska skupščina s tem denarjem financira predvsem zavode, ki imajo sicer medobčinski značaj, a sosednje občine zanje ne morejo prispevata kaj več sredstev. K temu denarju je treba prišteti še prispevke sosednjih občin Ajdvoščine, Tolmina in Idrije za financiranje medobčinskih načrtov; tega denarja je bilo skupaj okrog 43 milijonov starih dinarjev; republiški sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti je v omenjenem obdobju dal 32 milijonov; približno 90 milijonov dinarjev so v Novi Gorici zbTali za zgraditev novih prostorov Goriške knjižnice in za ureditev likovne galerije v Goriškem muzeju; in končno je treba upoštevati tudi znatna sredstva, ki jih Primorsko gledališče zbira od delovnih organizacij za financiranje gledaliških predstav. Zavod za spomeniško varstvo pa za restavracijska in druga dela na kultumo-spomeniških in drugih objektih. V Novi Gorici bodo kmalu dosegli tisoč dinarjev narodnega dohodka na prebivalca. Sodeč po dosedanjem razvoju v občini lahko pričakujemo, da bosta v vse večjih materialnih možnostih tega območja tudi kultura ln prosveta deležni več sredstev. POMEN REVIJE »SREČANJA« Sociološka funkcija kulture na Goriškem in v obmejnem področju sploh je morda tudi v ten, da ovrednoti in prikaže preteklost teh krajev ter pomaga pri oblikovanju njihove podobe. Tako ugotovljene posebnosti tega območja, obogatene tudi z deležem naše narodnostne skupnosti v Italiji, bi veljalo potem sistematično vključevati v kulturno sfero Slovenije. Tako si predstavljamo enoten slovenski prostor, ki bi bil lahko učin-vit predvsem zaradi posebnosti in različne vloge posameznih njegovih delov. Takšna izhodišča in merila upošteva revija za družbena, ekonomska in idejno politična vprašanja »Srečanja«, ki že četrto leto izhaja v Novi Gorici. Njen delež v kulturnem snovanju in prizadevanjih na Goriškem je velik tudi zato, ker osvešča in spodbuja k ustvarjanju širok krog izobražencev. Revija izhaja v nakladi dva tisoč izvodov, kar je za razmere v slovenskem revialnem tisku razmeroma veliko. Naročniki so po vsej Jugoslaviji, 150 izvodov pošiljajo rojakom v Italiji, »Srečanja« bero tudi v ZDA in organizacija UNESCO jih je uvrstila v svoj katalog revij. V dosedanjih dvajsetih številkah »Srečanj« je sodelovalo okrog 115 avtorjev, samo v štirih številkah letošnjega letnika pa 48, med njimi kar tri četrtine novih. »Srečanja« obravnavajo dogodke in probleme z obeh strani meje na Primorskem, toda pretežno take, ki so pomembni ne le za tamkajšnje področje, ampak vso Slovenijo. Zato je med avtorji prispevkov tudi precej ljudi iz drugih krajev Slovenije. Da kultura ni pastorka in potisnjena na rob družbenega napredka, je očitno tudi iz podatkov o sredstvih, ki jih v Novi Gorici zbirajo za redno izhajanje »Srečanj« Republiški sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti je reviji v zadnjih treh letih sicer odobril 6,5 milijona starih dinarjev, toda stroškov za šest številk, kolikor jih izide v enem letniku, je kar za 12 milijonov starih dinarjev. Preostala sredstva zberejo v Novi Gorici sami. NI ELITE V KULTURI Razmišljanje o kulturi bi seveda lahko razširili in poglobili. Nemara bi veljalo predvsem preučiti probleme kulture v potrošniškem ozračju, ki se naglo širi budi v naše življenje. Očitno Je, da je zaradi tega vključevanje okrog 800 izobra-žepeev v Novi Gorici v kulturno življenje premajhno, da so koncerti in druge kulturne prireditve pogosto slabo obiskane, da na Goriškem prodajo premalo izvodov kulturne periodike in podobno. Toda če je kultura v sodobni družbi, in torej tudi pri nas, v krizi, tedaj bi to moralo najbolj spodbujati vse, ki se zavedajo njenega pomena in vloge. Kultura i je zmeraj temeljila na množičnosti, posamezniki pa so ji dajali usmeritev in značilnosti. Zato se ne moremo strinjati s tistimi, ki bi včasih hoteli monopolizirati posamezna področja in vprašanja, zakaj to nujno vodi k ustvarjanju elite v kulturi. Sodimo, da v Novi Gorici ni nikogar, kd bi ga mesto oviralo v kulturnem ali umetniškem ■ ustvarjanju. Ce denimo, likovni umetnik sodi, da je v svojem snovanju dosegel raven, ki je okolje ne razume, bi se moral truditi, da bi to okolje spremenil in obogatil, s čimer si bi izboljšal tudi svoj položaj. Tu gre za načelno razmišljanje, saj so med likovnimi ustvarjalci na Goriškem mlajši ljudje, ki še zdaleč niso dosegli vrha v izrazu in ustvarjanju. MARIJAN DROBE2 ZE OBNOVLJENI DEL GRADU RIHEM-BERK: mogočni grad nad Branikom je bil med vojno požgan, zdaj ga bodo restavrirali in spremenili v zgodovinskj ter gostinsko-turistični objekt RADIO UUBLJANA I. PROGRAM OD 20. XI. DO 26. XI. STALNE ODDAJE: Poročila, vremenska napoved, obvestila: Vsak dan ob 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00 in 24.00. Dobro jutro! (med oddajo poročila, pregled tiska, napotki za turiste, telesna vzgoja): 4.30 do 8.00. Glasbena ali operna matineja: 8.08, razen nedelje. Za otroke in mladino: 9.05, razen nedelje. Pri vas doma: 10.15 do 12.00, razen nedelje. Kmetijski nasveti: 12.30, razen nedelje. Priporočajo vam: 13.30, razen nedelje. Čestitke in pozdravi: 14.35 (Sr, Pe, Po) In 10.45 do 13.00 (Ne). Glasbeni intermezzo: 15.30, razen nedelje. Vsak dan za vas: 16.00, razen nedelje. Aktualnosti doma in po svetu: 18.00, razen nedelje. Lahko noč, otroci: 19.00. Radijski dnevnik: 19.30. Literarni nokturno: 23.05, razen sobote. Glasba za zabavo: 23.15. POLITIKA, GOSPODARSTVO, TURIZEM, ŠPORT: Sr 18.40 Naš pogovor; Pe 17.05 Človek in zdravje, 18.50 Ogledalo našega časa, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; So 22.15 Oddaja za naše izseljence; Ne 7.30 Za kmetijske proizvajalce, 10.05 Še pomnite, tovariši, 13.30 Nedeljska reportaža, 14.05 Športno popoldne; To 18.45 Narava in človek. ZA OTROKE IN MLADINO: Sr 9.20 Iz glasbenih šol (Brežice), 17.05 Mladina sebi in vam; Če 14.05 Pesem iz mladih grl, 14.40 Lirika za otroke; Pe 14.05 Iz albuma skladb za mladino; So 14.05 Glasbena pravljica, 20.00 Spoznavajmo svet In domovino; Ne 8.05 Radijska igra za otroke (France Puntar: Nad streho — severnica), 8.45 Orkestralne skladbe za mladino; Po 9.20 Cicibanov svet, 18.35 Interna 469; To 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih, 14.40 Mladinska reportaža. KLASIČNA IN SODOBNA INSTRU-MENTALNA GLASBA: Sr 15.40 Pia- nistka Nevenka Orešič; Če 12.10 Intermezzo alla Ungherese, 17.05 Četrtkovo glasbeno popoldnfe, 21.40 Glasbeni nokturno, 22.15 Iz opusov M. Lipovška in D. Zebreta; Pe 12.10 Glasba za kitaro, 15.40 A. Rousel: Bachus in Ariadna, baletna suita, 17.15 Koncert po željah poslušalcev; So 12.10 Iz naše starejše glasbe, 17.35 Trio pianista Silva Štingla; Ne 18.45 L. van Beethoven: Klavirski trio v Es-duru; Po 12.10 Dve viziji D . Zebreta, 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra in zbora Slovenske filharmonije; To 12.10 Igra violinist Pavle Škabar, 17.05 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, 21.25 Slovenska lahka orkestralna glasba, 22.15 Jugoslovanska glasba. OPERNA, ZBOROVSKA IN SOLI-STIČNA GLASBA: Sr 12.10 Iz opere Ero z onega sveta, 20.00 Ti in opera (Dr. Adolf Lamut); Če 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana; Pe 12,40 Moški zbor »Alpina« iz Zirov; So 15.40 Poje baritonist Aleksej Ivanov; Ne 10.25 Pesmi boja in dela, 17.05 Nedeljski operni stereo; Po 15.40 Moški oktet iz Podpeči, 17.05 Operni koncert; To 15.40 Iz opere Evgenij Onjegirv. NARODNA IN NARODNO ZABAVNA GLASBA: Sr 13.40 Znani pevci slovenskih narodnih; Če 12.40 Čez polja in potoke, 20.00 Večer domačih pesmi in napevov; Pe 9.40 Bosanske narodne pesmi, 20.00 Narodne in ponarodele v priredbi V. Goloba; So 12.40 Z domačimi godci; Ne 9.05 Srečanje v studiu 14; To 9.45 Slovenske narodne pesmi, 12.40 Od vasi do vasi. ZABAVNA, LAHKA IN PLESNA GLASBA: Sr 19.40 Pevca Nino Robič in Elda Viler, 14.05 Koncert za oddih. 18.15 Rad imam glasbo, 22.15 S festl valov jazza; Če 9.35 Domača lahka glasba, 14.25 Plesni orkester RTV Ljubljana, 23.00 V gosteh pri radijski postaji Hamburg; Pe 18.15 Rad Imam glasbo, 20.30 Top-pops 11; So 9.35 Čez travnike zelene, 14.25 Lahka glasba za razvedrilo, 18.15 Dobimo se ob isti uri, 21.15 Z naših zabavnih prireditev; Ne 20.00 V nedeljo zvečer, 22.15 Zaplešite z nami; Po 9.45 Zvoki Iz operet, 14.05 Iz arhiva lahke glasbe, 22.15 Za ljubitelje jazza; To 14.25 Plesni zvoki, 18.15 V torek na svidenje, 20.00 Prodajalna melodij. KULTURNE ODDAJE: Če 18.45 Kulturni globus, 21.00 Literarni večer (F. G. Lorca: Ljubezen don Perlinpina); So 17.05 Gremo v kino. 17.45 Jezikovni pogovori, 18.45 S knjižnega trga; Ne 16.10 Slovenska zemlja v pesmi In besedi (1. oddaja), 17.30 Radijska Igra (Gert Hofmann: Poročilo o kugi v Londonu leta 1665); To 20.30 Od premiero do premiere (Edvvard Albee: Vrt). RADIO LJUBUANAII. IN III. PROGRAM OD 20. XI. DO 26. XI. STALNE ODDAJE: Poročila, vremenska napoved, obvestila: Vsak dan ob 14.00, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.00 in 24.00. Radijske šole: 14.05 (Sr, Pe, Po, To). Glasbeni variete: 15.35 do 16.30. Horoskop: 16.00, razen nedelje. Iz fonoteke radia Koper: 16.40, razen nedelje. Radijski dnevnik: 21.00. Iz slovenske poezije: 00.05. POLITIKA, GOSPODARSTVO, TURIZEM, ŠPORT: Sr 19.00 Šoferjem na pot, 20.05 Na mednarodnih križpotjih; Če 20.05 Naš pogovor; So 20.05 Ljudje med seboj, 20.30 Okno v svet; Ne 11.35 Svetovna reportaža, 15.00 Izletniški kažipot, 19.00 Naši kraji in ljudje, 20.05 Športni dogodki, 20.15 Večerna reportaža; Po 20.05 Pota našega gospodarstva, 20.30 Svet in mi; To 20.05 V korak s časom. KLASIČNA IN SODOBNA INSTRUMENTALNA GLASBA: Sr 21.15 H. Vil-la-Lobos: Bachianas brasileiras št. 8, 22.00 Razgledi po sodobni glasbi (Zoltan Kodaly); Če 20.15 P. I. Čajkovski: Italijanski capriccio, 20.45 D. Šostakovič: Godalni kvartet št. 7, 21.15 Glasbeni večer; Pe 21.15 Urica stare glasbe, 22.00 Koncert Dunajskih filharmonikov, 23.35 Med zgodnjimi deli Milka Kelemena; So 20.15 B. Britten: Glasbena matineja, 20.45 F. Chopin: Etuda v C-molu, 22.30 Iz solistične, komorne in simfonične glasbe; Ne 9.35 Igramo, kar ste izbrali, 22.30 Orkester Romanske Švice; Po 20.15 V. Novak: Trije češki plesi, 21.15 Slovenski skladatelji: Dane Škerl; To 22.15 Koncert godalnega kvarteta La Salle, 23.25 G. Rossini: Fantastična prodajalna. OPERNA IN ZBOROVSKA GLASBA: Sr 20.45 Slovenske narodne za zbore; Če 22.00 A. Honegger: Krik sveta (oratorij); So 21.15 Operni koncert; Ne 20.25 H. Berlioz: Beatrice in Benedict (komična opera); To 20.15 Naši operni pevci (baritonist Vladimir Ruždak), 21.15 Slovenska zborovska pesem (druga oddaja). ZABAVNA, LAHKA IN PLESNA GLASBA: Sr 14.35 Majhni zabavni ansambli, 15.00 Popevke iz Pariza In Madrida, 17.35 Orkester in zbor Dino Matinelli, 18.00 V ritmu dixilanda, 18.35 Popevke današnjih dni, 19.45 Lepe melodije — lepi glasovi; Če 14.05 Valčki in operetni odlomki, 14.30 Popevke na sprehodu, 15.00 V vedrem ritmu, 17.35 Veliki zabavni orkestri, 18.35 Revija popevk in plesnih ritmov, 19.05 Melodije po pošti; Pe 14.35 Majhni ansambli zabavne glasbe, 15.20 Popevke za vas, 17.35 Lahka glasba za razvedrilo, 18.10 Priljubljene popevke, 18.35 Lepe melodije, 19.20 Igramo za dobro razpoloženje; So 14.05 Vedri zvoki, 15.00 Jazz na drugem programu, 18.35 Orkester Franck Pourcel, 19.05 Parada zabavne glasbe; Ne 13.35 Za ples, 16.35 Melodije iz glasbenih revij, 17.00 Ples ob petih, 18.00 Napevi iz filmov, 18.30 Vokalni solisti in ansambli, 19.50 Zbor in orkester Horsta Jankowskega; Po 14.25 Majhni ansambli, 15.00 Orkester Jack VVolfe, 17.35 Plesna glasba, 19.05 Za vsakogar nekaj; To 14.35 Vrtiljak s popevkami, 15.00 Jazz na drugem programu, 17.35 Plesna glasba, 18.00 Mozaik zabavnih melodij, 18.35 S popevkami po svetu, 19.05 Melodije po pošti. KULTURNE ODDAJE: Sr 21.40 2ive misli (C. W. Mills: Elita oblasti — Višja nemoralnost); če 19.00 Filmski vrtiljak, 20.30 Pričevanja o glasbi (H. Berlioz: Spomini); Petek 19.00 Odmevi z gora, 20.05 Radijska igra (David Campton: Paket); So 17.30 Naš podlistek (D. Lokar: Kopel utrujenega moža); Po 21.15 Literarni večer: Ognji in rože; To 19.00 Novost na knjižni polici. TV LJUBLJANA I. PROGRAM OD 20. XI. DO 26. XI. Med oddajami ljubljanskega televizijskega sporeda bomo v tem tednu med drugim videli: FILMI: Petek 20.35 Billy Bud (Mojstri besede na filmskem platnu; film po romanu Hermana Nevilla, režiser Peter Ustinov, igrajo Peter Ustinov, Robert Ryan in Terence Stamp); Nedelja 18.15 Gideon s Scotland Yarda (angleška kriminalka iz leta 1959, v naslovni vlogi Jack Havvkins); Torek 20.35 Velika imena sodobnega filma (eden od filmov z Gerardom Philipom v naslovni vlogi, ob 10-letnici njegove smrti). IZOBRAŽEVALNE ODDAJE: Sreda 18.45 Človek (nova serija angleške, nemške in avstrijske proizvodnje, avtor in vodja oddaje dr. Hans Hass), 19.15 Mi mladi (reportaža o življenju in delu jeseniške mladine), 22.00 Goli London (celovečerni dokumentarni film o Londonu); Petek 19.00 V središču pozornosti: Banke (o odnosih med bankami in podjetji); Sobota 19.15 Sprehod skozi čas (prv^ svetovna vojna), 19.40 Pet minut za boljši jezik. POLET APOLLA 12: Sreda 7.25, 11.50, 15.40; Četrtek ob 6.15, 16.15. KULTURNE ODAJE: Četrtek 20.35 Thomas Mann: Buddenbrookovi, 21.20 Kulturne diagonale (večer z Josipom Vidmarjem). ŠPORT: Sreda 20.40 In Četrtek 18.30 Prenosi športnih dogodkov. TELEVIZIJSKI DNEVNIK: Vsak dan ob 20.00. kdor ponudi D ON AT ponudi zdravje TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TFnFhKKA pauhrama TcncMCA ~ TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAM^TEDENSKA^^ORAM^TEDEN^KA PANOMM^TroEf^A PANORAMA TEDENSKA PANC ne ste še vedno vznemirjeni. Kljub temu Vas prosiva, da nama v nekaj besedah razložite, kako so našli Paula in kaj vam Je on sam povedal.« »Mojega sina so našli in ne želim, da m o tem še pisali,« je rekel oče Novosel. »Tovariš Novosel, oprostite, ker vztra-Java. Toda prav tisk Je obvestil in pritegnil javnost k iskanju vašega sina. Najbrž veste, da je javnost sočustvovala z vami. Najbrž je budi to pomagalo, da so vašega sina hitro našli. Sedaj smo dolžni javnost o tem obvestiti.« »Ne jaz ne bom dal nobene izjave,« •le v ištem tonu ponovil Ivica Novosel. »Potem pa vas prosiva, da nama dovolite govoriti z vašim sinom ali — če se-niste razpoloženi — da vaju zvečer Počakava v Šibeniku...« ®Kaj bi se pogovarjali Mojega sina so asiii in to Je vse,« je rekel Ivica Novosel Prekinil zvezo. Novinarja nista zvedela, kod Je hodil j^bljeni sin, kaj Je počel in kako so ga ŠOLE ZAZIDAN AVTOBUS btetroT^vatel Pakovega Sela, dvajset kilo-zidaliV °d Šibenika, so s kamenjem za-remonraVitobus dmlskega podjetja Trans-— > ki naj bi prevažal učence višjih razredov osnovne šole v deset kilometrov oddaljeni Dmiš. Po novi reorganizaciji osnovnih šol so višje razrede v Pakovem Selu ukinili, otroci pa naj bi se z avtobusom vozili v dmi-ško šolo. Ko naj bi stvar stekla, so starši zazidali avtobus, otroci pa so pasli živino. Družbeni in politični forumi so se hoteli pogovoriti s starši otrok, vendar jih starši niso niti poslušali. Upravitelj osnovne šole v Dmišu pravi da bodo starše prijavili sodniku za prekrške, če bodo gnali trmo in ne bodo pustili otrok v šolo. ■ REVŠČINA 25.000 podeželanov. Nekateri sl najdejo delo in stanujejo sprva kot samci. Pozneje dobe garsonjere, enosobna ali dvosobna stanovanja. Nekateri ne najdejo ne dela ne stanovanja, toda za vsako ceno hočejo biti Beograjčani. Namesto da bi se DIOGENI V NO-VEM BEOGRADU Diogen bi se lahko dosti naučil od Djemila Prikadanija iz Vučitma, ki Je prišel v Beograd pred nekaj meseci in si na obrobju Novega Beograda iz dveh, treh pločevinastih sodov uredil stanovanje. Takoj zatem so morali zanj poacrbeti socialni organi občine Novi Beograd. Nov) Beograjčan pa se Je hudo zmotil, ko Je mislil, da bo občina prav tako izdatno pomagala tudi njegovim sorodnikom. Iz Vučitma Je namreč za njim prišla vsa družina in še mnogo sorodnikov. Djemil je storil napako In napravil svoji družini življenje neznosno. Vsako leto se preseli v Beograd kakih BEOGRAD: za lepimi stavbami tudi Dlo-genovl sodi po neuspehu vrnili v svoje vasi, k družini in na neobdelano posestvo, se znajdejo v beograjskih predmestjih. Borivoje Stojanovič, delavec v kombinatu »Šport«, je prišel v Beograd pred desetimi leti iz Bijeljine. »Našel sem delo, stanovanja pa ne. Nekaj let sem se potikal po podnajemniških stanovanjih. Plača Je bila majhna, najemnina pa vse višja. Poleg tega sem se oženil. Nisem vedel, kam bi šel. Kupil sem staro ladjo, ki so jo potegnili na obrežje, in se skupaj z ženo vselil vanjo... Vstopite in poglejte, kako sem si uredil stanovanje. Tudi televizor imam!« Ce bo imel srečo bo njegova ladja še nekaj časa zasidrana na pesku Novega Beograda. Toda že se sliši buldožer. Borivoj ima vsaj delo, njegovi najbliž-J1 prijatelji nimajo ne dela ne ladje, imajo pa močno voljo, da postanejo Beograjčani. »Zakaj sem prišel v Beograd?« se sprašuje Dimče Jelovški, doma iz okolice ®Kopja, kjer je obdeloval dva hektara obdelovalne zemlje, v Novem Beogradu pa brska po smetišču za koščki odvržene kovine. Živi od prodaje starega železa. »Vas mi je že presedala. Hotel sem videti glavno mesto, pa sem prišel.« Jelovškemu je vseeno, če stanuje nekaj časa na peščeni ravnini, včasih pa blizu stolpnic... Svojo »hišo« — dva, tri kose pločevine od sodov in lekaj lepenke — nosi pod pazduho... Vsako noč si najde kak prostor, kjer še ne orje bul- dožer, in si v nekaj minutah postavi hišo... Petdesetletni Obrad Dimič prav tako doma iz okolice Skopja, se je znašel bolje. Zelja — ostati v glavnem mestu — se mu je uresničila. Imel je srečo, ker je iz nekaj kosov zarjavele in zmečkane pio-čevine postavil »hišo« že pred letom 1965. Občinska skupščina Novi Beograd mu je »hišo« celo točkovala. Skupaj: 27 točk. »V Beograd sem prišel še kot fant. Ne vem, kaj je tisto, toda nekaj mi ne pusti oditi od tu ...« To »nekaj« je Obradova družina. Pod nekaj kosi pločevine se je tudi oženil. Toda manjka Samo še netcaj sto metrov in buldožer bo prišel tudi do njegove hiše. Obrada to ne skrbi. Skrbno urani svoje dokumente. Ti mu bodo pomagali do pravega stanovanja. 1 Diogenov v Novem Beogradu za sedaj še ni veliko. Magnetna moč velemesta pa je tako velika, da se vse več ljudi odpoveduje najosnovnejšim življenjskim potrebam. SPOR________________________^ TOVARNA PROTI TFI FVI7UI__________________ Rovinjska tobačna tovarna bo tožila beograjsko televizijo, zavod za zdravstveno zaščito SR Srbije in nekatere časopise. Do spora je prišlo zato, ker je beograjska televizija v neki oddaji trdila, da rovinjska cigarila s filtrom nima tobačne folije, temveč barvni, impregnirani papir. Rovinjska tobačna tovarna Je te dni prejela sklep javnega tožilstva Hrvatske, da je gospodarsko kazenski postopek ustavljen. Istega dne so ustavili tudi postopek proti komercialnemu direktorju rovinjske tobačne tovarne Marku Prpiču, ki so ga sprožili na zahtevo zveznega tržnega inšpektorja. Tobačni inštitut iz Zagreba in inštitut za tobak iz Beograda sta strokovno ocenila, da je cigarilos zavita v tobačno folijo, kar dokazuje, da tovarna ni zavajala kupcev, kot so trdili strokovnjaki zavoda za zdravstveno zaščito SR Srbije. S tem se je spor tudi začel. — Ekipa TV Beograd je prišla v Rovinj z ugotovitvijo zavoda za zdravstveno zaščito SR Srbije, v kateri je pisalo, da pri naši cigarili ni tobačne folije. Opozoril sem jih, da je to netočno, zato so mi obljubili, da o tem v reportaži ne bodo govorili Kljub temu je kmalu nato je beograjska televizija predvajala reportažo v kateri je bilo med drulgim rečeno, da so prevarani kadilci cigarilosa. Takoj smo protestirali pri uredništvu beograjske televizije, — je dejal komercialni direktor rovinjske tobačne tovarne Marko Prpič. Nekaj dni po televizijski oddaji je prišel v Rovinj zvezni tržni inšpektor, ki Je napisal zapisnik in odšel. Zapisnik je le- ****** POHIŠTVO topl|«nl »Ir \\ za mazani« \ A RAČKAVALJ\r' ■Ir za rezani« I * INDIJSKI PRVI MINISTER INDIRA GANDHI V SPORU S SVOJO STRANKO. KAKŠNA NAJ BO JUTRIŠNJA INDIJA? SINDIKAT PROTI PREMIERU Ozračje v New Delhiju Je naelektreno. Mrzlične seje, ki trajajo od mraka do zore, sli, ki prenašajo sporočila iz enega in drugega tabora, ostre medsebojne obtožbe najvišjih političnih voditeljev, izključitve, napadi in nasprotni napadi, neusmiljen boj za oblast, v katerem nasprotniki posegajo že po zelo ostrih sredstvih - to so značilnosti današnjega političnega položaja v Indiji. Kongresna stranka, ki je popeljala drugo največjo državo na svetu v neodvisnost, se je razklala do tal. V enem taboru so predsednica vlade Indira Gandhi in njeni pristaši, v drugem predsednik kongresne stranke Sidavanahali Nidžalingapa in člani mogočnega »sindikata«, strankinega aparata. Ta ločnica pa ni razmejila le osebnosti, ampak tudi politično usmeritev Indije. Izid sedanje krize utegne imeti zato izredno pomembne posledice za to veliko državo na indijski podcelini. Ali bo Indira Gandhi razbila strankin aparat, kot ga je razbil njen oče Džavaharlal Nehru pred osemnajstimi leti, ko je odstavil predsednika stranke Tandona in prevzel njegov položaj? Ali pa Jo bo strankin stroj zmlel, kar bi pomenilo, da bi se širše odprla vrata desnici? NOVO! ZDENKA TOPI j ENI SIR V NOVI EMBALAŽI TOPLJENI MAZANJE LLitll mehlothus cerullea S O VRST SIRA. INDIJSKI PRVI MINISTER INDIRA GANDHI: Ce bo sedanja kriza pripeljala do eksplozije, bo mogoče poživilno delovala na 84 let staro indijsko kongresno stranko in na Indijsko politično življenje nasploh. To so vprašanja, na katera poskušajo odgovoriti poznavalci razmer v Indiji. Zakaj vsakomur jo jasno, da gre zdaj za biti ali ne biti in da so možnosti za trajen kompromis nično in za začasno umiritev le zelo majhne. Indijski kongres, tri obstoja že 84 let in je že dvaindvajset let neprestano na oblasti, še ni doživel take krize, čeprav je že preživljal hude trenutke leta 1907, 1922, 1939 in 1951. EKSPLOZIVNA NASPROTJA Sedanja kriza Je izbruhnila julija lotos ko je predsednica vlade Indira Gandhi' spravila skozi parlament zakon o nacionalizaciji štirinajstih največjih indijskih bank. Temu ukrepu bi težko rekli »radikalno socialističen«, kot so ga označili ne le v nekaterih krogih indijske desnice, ampak tudi v konservativnih krogih na Zahodu. V Washingtonu, kjer sicer budno spremljajo indijski razvoj, Id ga tudi izdatno podpirajo z gospodarsko pomočjo, zaradi nacionalizacije bank niso niti trenili z očesom. Tudi indijski velekapital se je ni posebno prestrašil. Toda proti Indiri se je dvignila desnica v kongresni straniki, ki jo vodi predsednik stranke Nidžalingapa. Veljakov, ki so dobivali čedalje močnejši vpliv v stranki, ni vznemirila toliko sama nacionalizacija bank kakor celotna, po njihovem mnenju preveč leva politična usmeritev, ki bi se utegnila iz tega roditi. Nobena skrivnost ni da Je Indira Gandhi taki usmeritvi naklonjena in da je nameravala spraviti Skozi parlament še nekatere ukrepe, ki bi pospešili razvoj indijskega socializma. Tako je napovedala hitrejše uresničevanje agrarne reforme in vsaj z besedami Je napadla tudi truste, ki vedrijo in oblačijo v indijski industriji. Da so indijski različici socializma, kakršno je začrtal Indirin oče Nehru, potrebne nove spodbude in poživilne injekcije, o tem ni dvoma. Osnovne značilno sti tega socializma naj bi bile, v kratkem rečeno, nagel gospodarski razvoj, ki bi ga spremljalo približevanje večji socialni pravičnosti in širši demokraciji. Z drugimi besedami, pravičnejša razdelitev narodnega dohodka in boljše življenje za množice revežev, ki največkrat zyutraj ne vedo, kaj bodo dali v usta zvečer. Vsi indijski voditelji po osvoboditvi so poskušali najti pravo ravnotežje med tem idealninr ciljem in resničnimi možnostmi. In ker so bili vsi indijski voditelji — Nehru, šastri in Indira — iz vrst kongresne stranke, Je bilo zanje stvarnost predvsem razmerje sil v stranki sami. To razmerje pa ni bilo vedno najbolj v prid prizadevanjem za uveljavitev indijskega socializma. Nasprotno, v kongresu so dobivale čedalje 'večji vpliv tiste sile, ki so težile veliko bolj k desnici. Te sile so izražale svoja stališča prek strankinega aparata, ki je tesno povezan z indijskim velekapitalom — ne smemo pozabiti, da ima Indija, ki je sicer res strahotno revna, tudi zelo močno industrijo — ta pa Je najmočnejši vir finančnih sredstev, ki so za politično dejavnost nujno potrebna. To ni edini, vsekakor pa je eden najpomembnejših razlogov za to da se temeljna socialna razmerja v Indiji, ki so jo povrhu vsega bičale še vojne in lakote, v zadnjem desetletju niso spremenila na bolje. Nasprotno, okrepile so se pozicije velikega kapitala, medtem ko so se množice revežev še povečale. Danes okoli tri četrtine Indijcev, se pravi okoli 360 milijgnov ljudi, ne zasluži več kot pol- drugi dinar na dan, 70 odstotkov teh ljudi, pa ne zna pisati. Dohodek na prebivalca narašča povprečno komaj za 1,1 odstotka na leto, medtem ko prebivalstvo narašča tako naglo da bo kmalu po letu 2000 več Indijcev kot Kitajoev. Vsako leto se rodi trinajst milijonov otrok, torej vsak mesec več kakor milijon, v poldrugem letu pa za dobro Jugoslavijo. Spodnji polovici prebivalstva pripade malo manj kot 30 odstotkov narodnega dohodka, medtem ko je v rokah zgornje polovice več kakor 70 odstotkov. To je dobro znana družbena piramida z zelo široko osnovo in zelo ozkim vrhom — taka piramida pa ustvarja ugodno ozračje za socialne eksplozije. Nacionalizacija bank naj bi z drugimi napovedanimi ukrepi vsaj malo pripomogla k temu, da bi se družbena neskladja nekoliko zmanjšala. Sama Indira je v parlamentu poudarila, da naj ta ukrep »preusmeri kredite, ki so zdaj na voljo samo veliki industriji, tudi proti drobni industriji.« Morardži Desai, podpredsednik vlade in finančni minister, je bil prva žrtev spora med Indiro in strankinim vodstvom glede tega vprašanja. Ker ni podprl nacionalizacije bank ga je Indira gladko vrgla iz vlade. KRIZA IZBRUHNE To je bilo novo znamenje za preplah. Kriza je izbruhnila, Nidžalingapa in njegovi so začeli nemudoma krepiti vrste svojih pristašev. Jedro je nastalo okrog tako imenovanega »sindikata«: to je skupina močnih osebnosti, ki ženejo strankin stroj. Najvplivnejši člani »sindikata« so Nidžalingapa, njegov predhodnik na tem položaju KamaTadž, bivši minister za železnice in šef kongresa v Bombaju Patil, odpuščeni minister za finance, Desai, bivši šef kongresa v zahodnem Ben-galu Goš in nekaj zaslužnih politikov iz stare kongresne garde. »Sindikat« Je Hndirimo kljubovanje očitno ocenil za upor. Prav »sindikat« je leta 1966, ko je imela Indira v kampanji za predsedniški položaj huda tekmeca Kamaradža in Desaija, podprl njo kot kompromisno osebnost. »Stari levi« so si na tihem mislili, da bodo Indiro_ ki je kot Nehrujeva hčerka uživala ’ velik ugledi med prebivalstvom, lahko izkoristili v svoje namene. Zato jih je njen odpor toliko bolj razburil- čutijo, da gre za njihove pozicije v stranici. Trinajstega Julija Je vodstvo stranke na kongresu v Bengaloru postavilo za uradnega kandidata kongresne stranke na predsedniških volitvah Sandživa Redi-ja. Indira se je uprla in podprla »neodvisnega« kongresnega kandidata Vangirija Venkato Girija, dotedanjega podpredsednika republike. Giri je avgusta na volitvah zmagal, in to je bil nov poraz strankine stare garde. »Sindikat« je odgovoril z udarci v raznih zveznih državah, kjer prav tako zvečine prevladuje kongresna stranka. Tedaj pa Je Indira zahtevala sklicanje vse-indijsLtega kongresnega odbora (AICC), širšega strankinega telesa, v katerem ima močnejšo podporo, in zahtevala, naj izvolijo novega voditelja stranke. Nidžalingapa je to zavrni^ zato je Indira s svojimi pristaši zbrala več kot 400 podpisov članov 709-člansikega vseindijskega odbora in napovedala njegov izredni sestanek. »Sindikat« J« takoj odgovoril. Najprej je izključil iz 21-članskega delovnega odbora, ki je najvišje telo ▼ stranki, dva Indirina pristaša, tako da se je število članov, ki podpirajo Indiro, zmanjšalo a deset na osem, enajst pa Jih Je podprlo Nidžalingapo. Nato je šef stranke sklical odbor; seje se je udeležilo le enajst »sindikalistov«, ki so Indiro zaradi nediscipline fcSkfljučili. Hkrati pa je zasedal Indirin »odbor«, ki je sklical AIOC za 22. november. MEGLENE PERSPEKTIVE Kako se bo ta boj končal, je zelo težko napovedati. Razmerje sil v vrhu je precej negotovo. Indira Gandhi Je v delovnem odboru, iz katerega so Jo izklju-čili_ v manjšini, prav tako ima proti sebi ves »sindikat«, ki močno vpliva na strankin aparat tudi v zveznih državah. Toda bolj ko se spuščamo v nižje in širše strankine organe, tem močnejša je podpora Indiri in njeni politiki. Parlamentarna skupina je že podprla predsednico vlade, prav tako bo verjetno dobila večino tudi na zasedanju vseindijskega odbora. Med najširšim članstvom kakor tudi med volivci nasploh pa uživa Indira nedeljeno podporo, ki po zadnjih anketah sega skoraj do 90 odstotkov. če bi ena ali druga stran prebivalstvo preveč izzvala ali ga preveč razgrela, bi to utegnilo sprožiti eksplozijo. Zato je pričakovati, da se bo boj bil predvsem v vrhovih, pri čemer pa se bo Indira, kolikor bo le mogoče, oprla na podporo množic, ki je njen najmočnejši adut. Njen cilj Je zdaj Jasen: strankino vodstvo mora ukrotiti ali pa razbiti. Ker so možnosti za kompromis silno majhne, bo verjetno zaigrala na najvišje karte. Nidžalingapa skuša prehiteti njen taktični manever in Ji z nezaupnico spodnesti tla v parlamentu, nato pa • sklicati AICC in zahtevati izvolitev novega premiera. Večina opazovalcev v Delhiju se strinja, da so možnosti za zmago še vedno na strani Indire. Ker pa Je malo verjetno, da bo Nidžalingapa popustil, Je mogoče, da bo on — ali pa Indira — ustanovil svojo stranko. Skratka, lahko nastaneta dve kongresni stranki in v tem primeru bi Indira najbrž izkoristila svojo popularnost pri volivcih, razpustila parlament in razpisala nove volitve. VEČJA POLARIZACIJA Indijski kongres j« s svojimi 84 leti verjetno najstarejša stranka v Aziji, je zapisal komentator pariškega »Monda« Toda po dvaindvajsetih letih na oblasti je verjetno tudi najbolj obrabljena. Za- to bo morda sedanja kriza, če ne bo pripeljala do eksplozije, lahko poživilno delovala na stranko samo in na Indijsko politično življenje nasploh. Kakor smo že poudarili v sedanji krizi ne gre le za boj za oblast, ampak tudi za boj med dvema konceptoma indijskega družbenega in ekonomskega razvoja. Oba tabora sta si idejno že toliko vsaksebi, da se njuna stališča zbližujejo z nekaterimi političnimi skupinami zunaj kongresne stranke. Tako se strankino vodstvo z Nidžalingapo na čelu nagiba bolj k strankam s indijske desnice Svatantro in Džan Sangom, medtem ko se Indira nagiba bolj k levemu delu indijskega spektra, tja do obeh indijskih komunističnih strank. Desnica Jo je, kajpak, nemudoma obtožila, da koketira s komunisti, kar naj bi pomenilo nevarnost za Indijo. Toda Indirini ukrepi in njen politični program so v resnici precej blagi, toda jasno je, da se bo v hujši sili obrnila tudi na levico ki jo bo nedvomno podprla, medtem ko se bo Nidžalingapa nasloni *na desno- Iz tega bi se — če bi se kongres razcepil — utegnili roditi novi koaliciji: na eni strani Nidžalingapov kongres in desne stranke, na drugi strani pa Indirin kongres in levica. Zelo verjetno bi bila leva koalicija toliko močna, da bi lahko hitreje izvajala Indirin program socialnih reform kot sedanji kongres. Zato bi bil tak razplet krize verjetno tako za kongres kot za Indijo koristno poživilo — vendar le v primeru, če se ne bi kriza preveč raztegnila in zaostrila. V sedanjem obdobju številnih verskih, jezikovnih in drugih kriz v zveznih državaih sl razrahljana indijska federacija ne more brez škoda privoščiti dolgotrajnejše krize v osrednji oblasti, saj bi bolj kot karkoli drugega potrebovala močno federalno vez. TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANO TEDENSKA PANORAM^ TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANO TORKA TORKA žal v njegovem predalu dva meseca, šele nato je rovinjsko tobačno tovarno prijavil javnemu tožilstvu Hrvatske. Zaradi televizijske oddaje in pisanja mnogih časopisov so kadilci nehali kupovati cigarete. — Na mesec smo izdelali pet milijonov kosov cigarile, nato pa se je proizvodnja nenadoma tako zmanjšala, da smo prodali le po pol milijona na mesec, če vse to izračunamo, ugotovimo, da ,smo imeli milijonsko škodo, zato bomo tožili zavod za zdravstveno zaščito Srbije in beograjsko televizijo. Zahtevali bomo tudi odškodnino. ■ REKLAMA AMERIKANKA OBDARILA RODNI KRAJ Lucija Jurič Bogatič ima v Acronu v ameriški državi Ohio ugledno restavracijo, v kateri je poleg nje zaposlenih še štirinajst ljudi. To bi bilo malo zanimivo, če ne bi bila lastnica restavracije doma iz Bukovice, iz pokrajine med Velebitom in Ravnimi kotari, natančneje: iz -Cruševa, največje med dvaintridesetimi bukovški-mt vasmi. Tudi njeno jugoslovansko poreklo Je ne bi poneslo med časopisne stolpce če ne bi ameriška državljanka poslala' revnemu rodnemu kraju razkošnega darila — 60.000 dolarjev. In če n* bi obljiubila še več. LUCIJA JURIČ: rojakinja je odprla zdravstveni dom v Kruševu Lucija Jurič Bogatič Je preživela otroštvo in zgodnjo mladost v Kraševcu. Leta 1923 je z očetom odšla v obljubljeno deželo Ameriko s trebuhom za kruhom. Po vojni se je dvakrat vrnila v domovino in se na svoje oči prepričala, kako se nekdaj zelo revni kraji mučijo, da bi se izkopali iz revščine. Gospa Lucija sodi med tiste izseljen-oe, ki so uspeli, ki so zelo spoštovani ameriški državljani in ki so hkrati v čast rodnemu narodu. Odkar Ji Je umrl mož, vodi vse posle sama. Nikoli ni pozabila kamnite pokrajine, v kateri Je preživela mladost. Zato se je odločila, da bo pomagala. Šestdeset tisoč dolarjev (75 milijonov starih dinarjev), ki jih je darovala doslej, ni poslala sorodnikom, da bi si kupili avtomobile in vile, ampak Jih Je namenila za nov zdravstveni dom v Kruševu. Zdravstveni dom je že sprejel prve bolnike. Letos je spet obiskala rodni kraj. Razložila Je, zakaj se Je odločila za velikodušno delo- Videla je kakšne so zdravstvene razmere v Bukovici: dva zdravnika na 15.000 prebivalcev, en zdravstveni dom v Obrovou, zadarska bolnišnica pa je še daleč. »Nekega dne sem sedela pred hišo in zagledala žensko z otrokom v naročju,« Je povedala. »Pripekalo je sonce, bilo je sredi vročega poletja, ženska Je bila z bolnim otrokom namenjena k zdravniku v Zadar. Čakala jo Je Se dolga pot, pešpot. Zabolelo me je. Tedaj sem ae odločila.« Zdravstveni dom že stoji, v njem sta dve ambulanti: splošna in zobna, poleg pa dve stanovanji za zdravnike. Njeno veliko darilo je sad dolgoletnega dela in varčevanja, dokaz redke človeške plemenitosti. Občani so ji zelo hvaležni, zato so v zdravstvenem domu postavili doprsni kip darovalke s posvetilom: »V znamenje zahvale in spoštovanja do darovalke postavlja ta doprsni kip hvaležno ljudstvo.« V zdravstveni dom Je vzidana plošča z napisom: »Da bi pomagala ohraniti zdravje, ki je človeku najdragocenejše, v znamenje spomina in ljubezni do rodnega kraja podarja ta zdravstvni dom prebivalcem Kraševca in okoliških vasd Lucija Jurič Bogatič Aoron, Ohio, ZDA« Ce je verjeti statistiki, je v Kruševu vsak drugi prebivalec nepismen. Sole so redke in mnogi otroci žive daleč od njih. Nepismenost in polpismenost prinašata še druge težave (pomanjkjivo kvalifikacijo delavcev, Bukovčani si služijo kruh samo z rokami, večinoma na sezonskem delu na njivah in gradbiščih. Nova šola v Kruševu bo pomagala prosvetljeva-ti ljudi. Lucija Jurič Bogatič je tudi za novo šolo poslala deset tisoč dolarjev ln obljubila, da bo poslala še več... Novico o velikodušnem darilu naše izseljenke smo povzeli po celostranskem oglasu, objavljenem v zagrebškem Vjes-niku. Da, po oglasu! Oglas Je plačala občinska skupščina Obrovac v znamenje hvaležnosti do Lucije Jurič Bogatič. Lepo Je, da Je občina hvaležna velikodušni darovalki. Kliub temu se zdi celostranski oglas nenavaden. Saj bi časopisi najbrž tudi sami objavili novice in reportaže o darilu in darovalki. Zadostovalo bi, če bi Jih občinska skupščina o tem obvestila. Tako bi tudi milijon, ki so ga žrtvovali za oglas, lahko porabili za nujne potrebe. I S T SVET I I T SVET 1 i 1 POLITIKA IN GOSPODARSTVO V ponedeljek sta v Helsinkih na Finskem začeli ZDA in Sovjetska zveza pogajanja, ki naj bi, če bodo uspešna, privedla do tega, da bi se obe strani začeli tvorno pogovarjati o žaviranju oboroževalne telone. J Parlamentarna skupina poslancev -ske kongresne stranke je potrdila zaupanje Indiri Gandhi in zavrnila zahtevo konservativnih voditeljev stranke, naj predsednico indijske vlade izključijo iz stranke. V Londonu se je začel 31. kongres KP Britanije. Udeležuje se ga 480 delegatov, ki zastopajo okrog 30.000 članov partije. ****** \ M. NOVEMBRA 1969 • TEDENSKA TRIBUNA • STRAN • ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE IN SOVJETSKA ZVEZA: MOŽNOST SPOPADA SILI V SPORAZUM (NA RAČUN TRETJEGA)_ SPOGLEDOVANJE MED VELESILAMA V ponedeljek so se začeli v Helsinkih ameriško-sovjetski pogovori o omejitvi oboroževalne tekme, ki grozi, da bo oba naprotnika pahnila, če ne v brezno vojnega uničenja, vsaj v vrtinec hudih gospodarskih tež&v - če se bo dirka nadaljevala s sedanjim tempom. V Helsinkih seveda ne bodo govorili o omejitvi oboroževanja nasploh. Na dnevnem redu bo le najbolj pereči del te tekme, ki je za obe velesili hajdražji in najbolj tvegan, zato je obema veliko do tega, da ga rešita v obojestransko zadovoljstvo. Američani so ta problem krstili s kratico SALT - Strategic Arms Limitation Talks - pogovori o omejitvi strateške oborožitve. Rusi, ki so sicer mojstri kratic, je za ta primer niso skovali, ali pa je vsaj ne povedo. A zato jim ni nič manj jasno, kaj to pomeni. To je ena izmed redkih stvari, glede katerih sta obe veliki sili razmeroma hitro našli skupni jezik. Svetovna Javnost spremlja helsinške Pogovore, ki bi utegnili biti prvi korak k tirsim razorožitvenim dogovorom med velesilama, z zadovoljstvom in olajšanjem. Čeprav pobuda za pogovdre nd skrb ZDA in sz za ohranitev svetovnega miru, ampak predvsem skrb za njihovo lastno varnost in v skrajnem primeru tudi obstoj. Po rezultat vendar — upati je vsaj — večje razumevanje med obema velikima, omejitev oborožitve in splošno popuščanje napetosti v svetu. Zakaj svetovni mir je danes najbolj odvisen prav od sporazume-vanja med velesilama, čeprav to srednjim malim državam ne more biti všeč. Pogovori med velesilama so torej po eni strani koristni, ker pripomorejo k večji varnosti v svetu. Hkrati pa se pojavlja boja-Km da utegne postopno zbliževanje med pilama pripeljati tudi do drugačnega sodelovanja, ki bi bilo za preostali svet ne-®azelen0. Pn tem mislimo predvsem na ti-t- razd©litev »interesnih sfer« ali vsaj za 0 nevmešavanju na vplivnem ob-roočju druge velesile. Da je tihi dogovor tem obstajal že doslej, priča okupacija češkoslovaške, ob kateri se v Washlngtonu nis° .Piti zganili. Ob tem si je lahko predstavljati, kaj bi pomenilo za človeštvo, če ‘ se ta dogovor še utrdil in razširil. OD ZELJA DO RAKET Nikita Hruščov Je nekoč primerjal mednarodne odnose z zeljnato glavo: če potrgamo drugega za drugim vse liste — to *° manj pomembni mednarodni problemi ~~ Pridemo do srčike: to pa je vpraša-nje odnosov med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami. Velesili že dvajset ~t brez oddiha tekmujeta med seboj, pri čemer ju vodita predvsem dve načeli: pr-ne dovoliti nasprotniku, da bi dosegi Prednost v tehnologiji oboroževanja, drugič, ne dopustiti, da bi prišla pod Politični vpliv drugega ena sama ped ka-6gakoli območja na svetu. Ti značil-nosti odnosov med SZ in ZDA — oborože-^tn® tekma in boj za vpliv v tretjem sve-“t ~~ sta ostali nespremenjeni med hlad-0 vojno in v obdobju popuščanja, ki so •d sekale občasne krize. Ta trajna in glo-alna konfrontacija je dobila mejo — ki le k ol3e strani priznali leta 1962 med ru“ansko krizo — in sicer skupni inte-®s obeh držav, da se izogibata nepo-sdnemu konfliktu, ki bi obe pahnil v tmičenje. Vsakokrat, kadar ena ali druga stran tehnološko prednost ali kadar na-mne zaradi kakega obrobnega konflikta ^varnost, da hi se velesili zapletli v voj-• je ta skupni imenovalec interesov ogro-• Zato tekmovanje med velikanoma spremlja! tudi prikrit, a trajen dialog, ki poteka tako na uradnih pogovorih — na primer na razorožifcvenih pogovorih v Ženevi, ali na pogovorih četverice o Bližnjem vzhodu — kakor tudi s številnimi neuradnimi in tajnimi stiki in nazadnje tudi posredno, prek raznih »potnikov«, znanstvenikov ali celo poslovnih ljudi. Kanalov za izmenjavo mnenj ne, manjka — od leta 1961 je Bela hiša povezana s Kremljem s tako imenovanim rdečim telefonom, čeprav gre v resnica za teleprinter, v stikih sodelujeta tudi veleposlanika v Moskvi in Washingtonu pa predstavnika v OZN in na pogajanjih v Ženevi pa znanstveniki, kulturni delavci, vesoljci, tehnični strokovnjaki in drugi. Za povprečnega zemljana so ti stiki neopazni, a četudi ve zanje, se mu zde manj pomembni in nezanimivi. Toda iz tega tihega dialoga, ki ga preglasi hrup obojestranske propagande, se je rodila vrsta uradnih ali tihih dogovorov, ki preprečujejo izbruh uničujočega spopada. Zato pogovori v Helsinkih niso nič manj pomembni kakor reševanje vietnamskega konflikta, čeprav je seveda Vietnam zaradi krvave vojne pritegnil neprimerno večjo pozornost svetovne javnosti. letos J8 razvoj vojaške tehnologije pred novim preobratom. Kitajska, Bližnji vzhod in Vietnam postavljajo velesilama tako kompleksne probleme, da dialog, kakršen je bil v zadnjih dvajsetih letih, ne zadostuje več. Obe državi imata opraviti z velikanskimi notranjimi problemi. Moskva zbira vse svoje politične in vojaške moči za konfrontacijo s Kitajsko, Washington je začel temeljito spreminjati svojo politično in vojaško strategijo in svoje obveznosti v tujini. Strokovnjaki zato menijo, da morata Washmgton in Moskva spričo vseh teh dejstev navezati dialog na novih temeljih, tako da bosta dosegla globalni sporazum, ki jima bo omogočil, da bosta laže reševala svoje probleme, hkrati pa zmanjšal nevarnost medsebojnega spopada. Nekateri mislijo celo na čisto novo svetovno razdelitev med velikima, na novo Jalto, kjer bi si SZ in ZDA na novo razdelile oporišča in se dogovorile o skupni odgovornosti za ohranitev svetovnega reda in miru. Po mnenja nekaterih bi lahko to sporazumevanje med velikima pripeljalo do novega sodelovanja za ohranitev miru, razvoj revnih držav, raziskovanje vesolja itd. Ali politični položaj in moč velesil danes že omogočata take perspektive? V kolikšni meri se lahko velesili sporazumeta? Kot rečeno, lahko razdelimo odnose med njima na dve področji, na oboroževalno tekmo in na tekmovanje v razširjanju političnega vpliva. Kolikšne so možnosti za sporazumevanje na teh dveh področjih? Danes, na pragu sedemdesetih let, vpli- va na oboroževalno tekmo novo dejstvo. Temelj ravnotežja med dvema velikima je že od nekdaj obojestranska ranljivost. To ravnotežje bd se porušilo, če bi ena ali druga stran dobila moč za prvi udarec, se pravi, če bi imela tako jedrsko moč, da bi lahko s prvim udarcem uničila vse orožje, s katerim bi lahko nasprotnik odgovoril na prvi udarec. S tem bi nasprotnik izgubil možnost za povračilni udarec. Tisti, ki bi dosegel tako moč, da bi lahko s prvim udarcem uničil nasprotnika, bi postal neranljiv in lahko bi nasprotniku vsilil svojo voljo. VELIKANA MORATA OSTATI RANLJIVA Danes imajo tako ZDA kot Sovjetska zveza le vojaško moč, ki jima zagotavlja povračilni udarec, se pravi, da njun obrambni sistem temelji na dveh neranljivih sistemih, na orožju, ki ga nasprotnik ne more uničiti s prvim udarcem. To so jedrski izstrelki, spravljeni v betonskih hangarjih, in rakete na podmornicah. Ce bi ena ali druga država izdelala orožje, s katerim bi lahko uničila drugi vse hangarje in podmornice, bi se ravnotežje porušilo. Dve stvari zdaj ogrožata to ravnotežje: sistemi za obrambo proti izstrelkom, tako imenovani protiraketni sistemi, in pa izstrelki z več vodenimi jedrskimi konicami, ki jih Američani imenujejo MIRV (Muitiple Independantly Targetable Reen-try Vehicles). če ena ali druga država zgradi sistem protiraketne obrambe, ki ga ne more predreti nobena raketa, postane neranljiva. Ta razvoj ima lahko dve posledici: tudi druga država zgradi protiraketni sistem in začne iskati novo orožje, ki bi lahko prodrlo skozi nasprotnikov protiraketni sistem. Prva država, ki ve, da bo tudi druga država zgradila protiraketni sistem, pa tudi sama išče novo orožje. Prav to se zdaj dogaja, čeprav se ameriški in sovjetski znanstveniki strinjajo, da učinkovitega protiraketnega sistema še ni, eni in drugi tak sistem že postavljajo: Rusi so ga postavili okoli Moskve — vendar je ta že zastarel — Američani pa ga nameravajo zgraditi v Severni Dakoti in Montani. Razpravljanje o gradnji teh sistemov je dvignilo v ZDA veliko prahu. Toda problemi, ki jih povzroča protiraketni sistem, so razmerama majhni v primerjavi s težavami, ki jih poraja otrok tega sistema: MIRV. Na obeh straneh rakete že preskušajo in kmalu jih bodo izpopolnili tako, da bodo postale uporabne. Velesili, ki že imata na zalogi toliko jedrske moči, da lahko uničita vse življenje na Zemlji, bosta tako še desetkrat povečali število svojih jedrskih nabojev. Ta dirka Je nora in tudi nesmiselna, ker bo zelo verjetno samo ohranila ravnotežje strahu na višji in veliko dražji ravni. Toda ta razvoj postaja vse nevarnejši. ZDA in SZ bodo kmalu imele rakete z več jedrskimi naboji, ki jih bo mogoče točno usmeriti tudi na majhne cilje kakršni so, na primer, hangarji za medcelinske izstrelke. Nasprotnika zato sumita drug drugega, da bi rada dosegla vsaj prvi element uničevalne moči, se pravi možnost, da s prvim udarcem uničita vsaj vse rakete, ki so vkopane v zemljo, tako da bi nasprotniku ostale le rakete na podmornicah. S tem se ravnotežje začne našiti, še posebno zato, ker bo nemogoče oceniti nasprotnikovo moč. Prek satelitov je mogoče prešteti vse hangarje za rakete -na ozemlju kake države, ni pa mogoče prešteti jedrskih konic, ki jih imajo rakete v hangarjih. Vsak MIRV pa bo lahko imel tri do deset konic. To je bil osnovni razlog za helsinške pogovore — omejiti razvoj orožja, ki bi začelo rušiti ravnotežje m ki bi požrlo ogromno denarja. Seveda ni nikjer rečeno, da bodo ta pogajanja uspela, saj tako na sovjetski kot na ameriški strani marsikaj govori proti njim. V ZDA imajo vojaško-indu-6trijski kompleks, ki pritiska na vlado, v SZ pa prav gotovo mnogim maršalom ni po volji, da bi se omejila sposobnost sovjetske vojske. Poleg tega že v dosedanjih pogovorih ameriški in sovjetski strokovnjaki za razorožitev navadno niso našli skupnega jezika. In ne nazadnje, v nekaterih ameriških krogih prevladuje mnenje, da bo oboroževalna tekma za ZS sčasoma predraga in da bo morala popustiti ter dovoliti ZDA, da si ustvarijo prednost, čeprav o sovjetski gospodarski moči ni točnih podatkov, strokovnjaki sodijo, da Sovjetska zveza lahko z rastočo gospodarsko močjo financira vse večje vojaške stroške. Seveda bo nadaljevanje tekme drago za obe strani, če bi postalo predrago bi bilo to lahko za ameriške in sovjetske voditelje usodno. Toda če hi dovolili, da jih nasprotnik prehiti v oboroževanju, bi bilo to lahko zanje še hujše. V tej zvezi je izredno pomembno to, da je SZ letos dohitela ZDA glede medcelinskih jedrskih izstrelkov zemlja-—zemlja, Jd jih imata obe državi največ. Vse to bo torej spodbujalo in zaviralo helsinške pogovore. Osnovna rezultata teb pogovorov sta lahko dva: ali se bosta velesili sporazumeli o ustavitvi poskusov in izdelave izstrelkov z več naboji ali pa bo tekma nenadzorovano divjala naprej. Izračunali so, da bi tako novo ravnotežje stalo vsako državo 30 milijard dolarjev na leto več. Medtem ko omejitev strateškega oboroževanja zaradi visokih stroškov zadeva neposredno predvsem davkoplačevalce v obeh državah, ali še bolje, tiste politike, ki bi se v imenu davkoplačevalcev radi dokopali do oblasti, zadeva drugi del odnosov med velesilama ves svet. Glede razdelitve njunega vpliva v svetu je že zdaj mogoče zaznati tri pomembne silnice, ki bodo delovale v sedemdesetih letih. To so spremembe v dolgoročnih ciljih ameriške zunanje politike, krepitev sovjetske pomorske moči in nevarnost spopada med Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Odkar je Richard Nixon postal ameriški predsednik, se njegova ekipa nenehno ukvarja z vprašanjem glede preusmeritve zunanje politike. Dosedanja ameriška zunanja politika, za katero je bilo v petdesetih letih značilno brzdanje Sovjetske zveze, se Je v šestdesetih letih sprevrgla v politiko »žandarstva« nad vsem nekomunističnim svetom. Ta politika podtalnih ali javnih vmešavanj je naposled pahnila ZDA v vojno v Vietnamu, kjer niti pol milijona ameriških vojakov ne more izboriti zmage v lokalni vojni. Za Nboona je bila to dobra lekcija in spodbuda za novo oceno ameriških zunanjepolitičnih ciljev. Nova administracija sodi, da ameriška vojaška navzočnost ne bo več potrebna povsod. Menijo, da bosta zadostovala gospodarska in vojaška pomoč ter atomski dežnik. Države, ki se bodo čutile ogrožene ali bodo napadene, se bodo morale same braniti, razen če ne bi ameriški interesi velevali drugače. Hkrati ZDA opuščajo tako imenovano kolektivno obrambo, ki je spodletela tako v Aziji kot na Bližnjem vzhodu. To obrambo zamenjuje selektivna politika, ki ne obravnava vseh področij enako. Ameriške čete naj bi se postopoma umaknile iz Azije na pacifiške otoke. Bližnji vzhod prehaja v sovjetske roke in mnogi strokovnjaki menijo, da je za ZDA le še obrobnega pomena, medtem ko je še zelo pomemben za Evropo, Obramba Evrope same je za ZDA kajpak pomembna, a Američani si ne delajo več iluzij, da bi bila Evropa voljna ali zmožna deliti z njimi svetovne obveznosti. Ameriška zunanja politika bo šla v prihodnje v bistvu mimo Evrope. Ta preusmeritev ameriške politike se dogaja v času, ko Sovjetska zveza naglo krepi svojo pomorsko moč. Po podatkih ameriškega obrambnega ministrstva bo sovjetska mornarica, če se bo krepila z enakim tempom, v treh do petih letih prehitela ameriško. Pri tem je treba upoštevati, da sta dve tretjini ruskih ladij mlajši od dvajset let, medtem ko so tri četrtine ameriške flote starejše. Sovjetska flota j'e ieta 1967 prodrla v Sredozemlje na to dalje v Rdeče morje in Indijski ocean, sovjetske ladje se vse pogosteje pojavljajo v Japonskem in Kitajskem morju, na drugi strani pa v severnem Atlantiku in ob norveški obali. Strokovnjaki menijo, da bo ta razvoj močno vplival na ameri-ško-sovjetske odnose. Tretji pomembni element Je Kitajska. Spor med Sovjetsko zvezo in Kitajsko se je razvnel v času, ko ZDA opuščajo svojo dolgoletno politiko brzdanja Kitajske. Kitajskim voditeljem zato postaja jasno, da bo njihov sovražnik v sedemdesetih letih predvsem Sovjetska zveza in ne ZDA. Kakšne so spričo teh treh elementov možnosti za omejitev »političnega tveganja« v njunem globalnem tekmovanju? Ameriška stran je doslej večkrat pokazala živo zanimanje za to, da bi se sporazumela z edinim velikim partnerjem, vendar so take pobude vsaj formalno v Kremlju vedno hladno sprejeli. Toda na glede na to velja med velesilama nekaj tihih sporazumov, ki so že preživeli nekaj preskušenj. To se je pokazalo ob sovjetski intervenciji na Madžarskem leta 1956 m ponovno lani na češkoslovaškem. Tak tihi sporazum velja tudi za to, da ZR Nemčija ne sme izdelati atomske bombe. Tako kot se ZDA ne vmešavajo v vžhod-ni Evropi, tako se SZ ne vmešava — po kubanski krizi — v srednji in Južni Ameriki, medtem ko sta si v Aziji velesili tudi marsikje razdelili vplivna območja, ponekod pa složno sodelujeta. Kljub tem tihim dogovorom pa Je izključeno, da bi se lahko velesili sporazumeli o globalni razdelitvi sveta, dokler imajo ZDA in SZ tako različne pog’ede na prihodnost sveta in družbeno-ekonomski red, ki naj bi na njem vladal, četudi bosta Moskva in Washington v sedemdesetih letih, ki se začenjajo s helsinškimi pogovori, našla možnosti, da bosta omejila oboroževalno tekmo, to še ne pomeni, da se bosta sporazumela o delitvi sveta, še manj pa o tesnejšem sodelovanju pri raziskovanju vesolja ali pri pomoči nerazvitim. Tekmovanje velesil za politično prevlado v svetu se bo nadaljevalo in zaradi tega tekmovanja ne bosta mogli preprečevati lokalnih vojn, kd jih je v zadnjih dvajsetih letih čedalje več. Njuno sporazumevanje bo še naprej omejeno na konkretne primere in na to, da bosta pazili, da ne bi prekoračili praga, onstran katerega bi se zapletli v medsebojni spopad, ki bi bil usoden za obe, hkrati pa za ves svet. FOTOGRAFIJA POD NASLOVOM: Srečanje med nekdanjim ameriškim predsednikom Lyndonom Johnsonom in sovjetskim premierom Aleksejem Kosiginom junija 1967 v ameriškem mestu Glassboro — takih stikov na najvišji ravni je malo, zato pa je toliko več »neuradnih«. ^^TEPENSKA PANORAM* TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKrPANORAMA ^TEDENSKA PANO Proti ^etelc 80 Američani uspešno izstrelili »Anoii ^Iesecu raketo z vesoljsko ladjo Poiio 12«, v kateri so astronavti: Con-a- Gordan in Bean. blste*>°nS'Cl pre ki bi jo lahko prežvečil le elektronski računalnik. Sredi tega morja podatkov se dviga ne-znanih otočkov, mejnikov Brižitki-®8a vzpona na nebo. Trije zakoni, tri lo-TO}sbvo Nicholasa (11. Januarja 1960. oda, bliža se že desetemu rojstnemu , 6vu, Paglavec! Kako hitro beži Čas!) Presunljivo število kavalirjev, Id so ^vezdl delali družbo med enim In dru-, ^onom, več ali manj časa, kakor Jf pač ustrezalo njenemu veličanstvu: bo-1 k6110 bodisi snemalno obdob- J®, bodisi kratek vikend. In nazadnje mo-omeniti — kajti Brigitte Bardot je navsezadnje tudi igralka! — še spoštljiv filmov, v katerih Je BB kazala fdkj prednjo, zdaj zadnjo plat, včasih pa ‘uda vse. Sicer pa pustimo natolcevanje. O BB ^ 7edo vse. Da ima rada živali in da ni , °puška, pač pa varčna, da obožuje rdečino in da je njen učenjak Einstein; da je vneta za kmečki slog in da tehta 52 kilogramov (pri 168 centimetrov), da je kupila rolls royce, a ga je prodala; da ima od draguljev najraje kamne (obdelane, seveda) itd. Sicer pa, kot rečeno, pustimo vse to. življenje Brigitte BaTdot so opisali od spredaj in zadaj, z leve in desne, ga posesali kot mozgovo kost. Danes je važno to, da gospodična Bardot maršira proti svojemu šestintridesetemu letu. »No, in kaj potem?« se vprašuje ugledni francoski novinar Jean Can, po katerem povzemamo naš članek. Nak, to res ni od muh, kajti roko na srce, Brižitka je v zgodovini 20. stoletja, v poglavju o morali, pustila neizbrisen vtis. Kar spomnimo se na strasti, polemike, zmrdovanje, prekletstva, blodnje, grom in strelo, ki jih je sprožila, ko se je pojavila na filmskem platnu. V Franciji Je še nekako šlo, kajti Francozi so že takšni, da javno obsojajo, po tihem pa uživajo in občudujejo. Francozi so bili presneto ponosni, da je Brižitka »pristen nacionalni produkt«, sicer pa je BB to sama hitela izjavljati. Toda zunaj meja njene domovine... o, la, la! Kakor hitro je ta najnovejši francoski izvozni artikel na tujem pokazal košček sprednjih oblin in nedolžno krivino zadnjice (v že legendarnem filmu »In Bog je ustvaril žensko...«), ji Je Italija zagrozila s cerkvenim izobčenjem, Nemčija a cenzuro, mogočna Amerika pa se je ob pogledu na tolikšno francosko nespodobnost in drznost dušila od jeze. Zveze, društva, cerkve, klubi in sekte so visoko dvignili zastavo čednosti in film so prepovedali v precejšnjem delu sveta. Razvrat in nesramnost, Bog na^ blagoslovi in nam pomagaj, ne bosta prodrla! Pa to še ni bilo vse! Gospodična Bardot ni le mešala glave spodobnim zakonskim možem in spravljala iz uma cenzorje; skromni kvadratni centimetri njenih oblin niso le izvabljali vzdihov in sikov! Ne, ta ženska, v kateri se je utelesil sam zlodej s polnim košem svojih skušnjav, se ti loči! Potem pokaže ves spodnji del hrbtišča! Izbira si ljubimce! In dovoljuje, da vse to fotografirajo in objavljajo v časopisju! Le kam gremo? Sramota! Nato se razpoči bomba: BB pokaže vse! VSE! In ko se dim eksplozije poleže, čednostne duše na veliko razočaranje opazijo, da grdobije gospodične Bardot sploh niso bile v nebo vpijoča Himalaja, temveč le pogumen hribček zdrave in ljubke francoske pokrajine. Amerika, ljubosumna na rekorde in junaštva male Francije, je v nekaj letih preskočila moralne ovire stoletij in v nezadržnem sprintu pustila Evropo daleč za seboj. Sprožil se je plaz ženskih prsi, zrasla je gora golih zadnjic. In vse to se je prepletalo, mešalo, se zvijalo, treslo, popackano od krvi, zavito v rjuhe, valove zasebnih bazenov, zakopano v kupe iz- TE°ENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA * ' MA TEDENSKA PANO ^^^^TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANO MASKAT IN OMAN VLADANJE PO RADIU bi vedel natanko povedati, s^b'tšč»nIa'Vzapra'v Muškat in Oman — ta del sveta 04 Jusu Arabije. Nerati? Sultanat ali britanski protekto-212 4on°^°V° 66 ve le t°> d* dežela me-565 OOo n ^udratnih kilometrov, da ima ^‘Plomat i blvalcev. da ni članica OZN, ^fitanii e stike pa ima samo ■ Veliko Indif*’ z<1ruženiml državami Amerike na zasedanju Ge-nat OZN kaka država zahte- ^ suitanritan’Ja umakne svoje čete iz te-nistrstvo a' toda britansko zunanje mi-^>t%nsiHi.V2trajno ^rjuje, da tam doli 8PlQb ni. kar pa le malo- Muska* in Oman Je na paplir- vojasv n' 7 pa Je gospodarsko ltadijo °.tesno povezan ■ Veliko ^Pivojjj J® pravzaprav čisto pod ,e za«ela YIJdona. Zgodovina te države se *. Prišli »j?.630 P° našem štetju, ko so !^*tl Mohamedovi pristaši in začeli J? w»eti TamkajinJ1 1Judje 90 P°-i t- ki L ^‘bnaiijl. Pozneje je bil Muli? Steje »p_,anes Klavno mesto sultanata opori*--, tisoe Prebivalcev, portugal-^ jj. • Proti koncu osemnajstega r^bo J® Anglija s posebno po- » pravico do tr- let«, Pogodbo so dopol- J891 in 1939 in vsakokrat so se voditelji sultanata še tesneje povezali z Britanijo. Muškat in Oman Je danes zavit v tančico skrivnosti. Sedanji suveren sultan Saed ben Tejmur je prišel na oblast leta 1932. Menijo, da ima kakih 65 let, šolal pa se je v Indiji, pozneje pa je večkrat obiskal London. Ima košato belo brado in na glavi orjaški turban, vendar lahko trdi le malokateri izmed njegovih podložnikov, da ga Je že kdaj videl- Sultan se namreč ravna po koranu, ki pravi: »Huje je vznemirjati kot ubijati«, in vlada ia Salalaha, z visoko ograjo obdane palače 800 km od glavnega mesta, v katerem ni bil že deset let. Leta 1966 je sultan za las ušel smrti, ko so mu skušali vzeti življenje njegovi gardisti in odslej je svojo oblast še poostril. V deželo ne smejo ne turisti ne novinarji ali raziskovalci. Za vstop je potrebno sultanovo osebno dovoljenje. Sultan je tako nezaupljiv, da je zrinil z oblasti tudi vse svoje sorodnike. Celo njegov 28-letni sin, ki se Je šolal na britanski vojaški akademiji Sandhurst, živi skorajda v hiš- MASKAT: Glavno mesto — brez vladarja nem priporu. Le enemu sultanovemu sorodniku, Sajedu Tariku, se je posrečilo zbežati v London, kjer zatrjuje, da je edini zakoniti vladar sultanata, in poziva ljudi k uporu. Sultan Saed ben Tajmur daje po radiu ukaze članom vlade in skupini funkcionarjev, zvečine Britancev, ki vodijo državo iz Muškata. Do leta 1967, ko so začeli pridobivati nafto, ki je zdaj črpajo dva milijona ton in pol na leto, je bU sultanat zelo zaostal, ljudje so e v glavnem ukvarjali le s kmetijstvom ta so mislili le na vsakdanji košček kruha, po odkritju nafte pa je prišla v deželo precejšnja skupina ameriških strokovnjakov, ki grade Sole, bolnišnice ta banke. V ljudeh se počasi prebuja zavest in sultan že ima opraviti z gverilci v pokrajini Dofar. KUBA NOVO LETO V JULIJU Kuba je preplavljena s plakati, ki oznanjajo: »Deset milijonov v letu 19701«, kar je treba razumeti tako, da Fidel Castro v prihodnjem letu pričakuje rekorden pridelek: deset milijonov ton sladkorja. Kuba letos po vsj verjetnosti ne bo pridelala več kot 4,500.000 ton sladkorja, kljub temu Je kubanski predsednik prepričan o uspehu v prihodnjem letu. Zakaj tudi ne? Koledar je vendar mogoče raztegniti. Njega dni Je Žetev sladkornega trsta trajala od januarja do marca. Medtem ko se je produktivnost vsako leto vse bolj zmanjševala, se je žetev vsako leto podaljševala. Castro je tako svojo žetev leta 1970 začel že v letošnjem juliju ta jo bo nadaljeval do prihodnjega julija, ne glede na nepomembno malenkost, da se sladkorni trst ne ravna po nikakršnih načrtih, ampak dozori, ko pride njegov čas. Da praznovanje Novega leta ne bi ogrozilo »devetih milijonov v letu 1970«, je Fidel Castro Novo leto in januarsko drugo obletnico revolucije prestavil v prihodnji julij. »Prazniki bi samo škodovali žetvi,« je pojasnil. »Zato si bomo prašičjo pečenko, rum in pivo prihranili do julija.« TUNIZIJA BURGIBOV NASLEDNIK? V Tuniziji so čedalje bolj zaskrbljeni zaradi šibkega zdravja Habiba Bur-gibe, ki jp ga pred dvema tednoma že tretjič zapored izvolili za predsednika republike. Da je predsednik rahlega zdravja, utegne potrditi tudi dejstvo, da Je nemudoma po volitvah ustanovil položaj predsednika vlade ta ga zaupal Ba-hiju Ladghamu, dotlej državnemu sekretarju v predsedstvu republike. Zdi se, da je to prvo dejanje ▼ nasledstvenem procesu, čeprav Burgiba zanika, da je na- stala kaka praznina zaradi njegove bolehni. »To ni res,« je dejal, »vedno sem živo spremljal vse dogodite.« Burglbo Je marca 1967 zadela kap, maja letos pa je zbolel še na Jetrih. 2e Januarja lani je napovedal, da bo tunizijski premier, ki ga bo imenoval po volitvah, opravljal tudi dolžnosti predsednika republike, »ko bo ta odsoten«. Kdo je Lamdgham? V Tuniziji se šalijo: »To Je človek, ki ima rad senco.« Landgham namreč pomeni v arabščini »teman«, rodil pa se Je v vasi, ki se imenuje Damus (votlina). Mož ima šestinšestdeset let in je že petnajst let član vlade ter zaupnik predsednika Burglbe. 2e pri sedemnajstih letih je demonstriral proti evharističnemu kongresu v Kartagini. Ko mu Je bilo dvajset let. Je ustanovil mladinsko gibanje, pri petindvajsetih letih je ustanovil tajni politični odbor, tri leta kasneje pa so ga Francozi, ki so takrat vladali Tuniziji, obsodili na petnajst let prisilnega dela ta ga zaprli v Lambčsu v Alžiriji. Landgham je poročen, ima štiri otroke in kadar je prost, rad igra na idavir narodne melodije. Pravijo, da je eden najboljših izvajalcev narodne glasbe v Tuniziji. Je pa tudi realistični politik, zato so mu tudi zaupali, da uredi razmere v gospodarstvu. ■ NOVA PEČ NA GOSPODINJSKO OLJE Z VENTILATOR JEM, KI POSPEŠUJE OGREVANJE • KAKOVOSTNA IZDELAVA 9 EKONOMIČNO OGREVANJE 9 ZMOGLJIVOST DO 10.000 KALORIJ 9 ENOSTAVNO VZDRŽEVANJE 9 ZELO UGODNE CENE # SERVIS NA DOMU cosmos ZASTOPSTVO TUJIH FIRM: RENAULT, ALFA ROMEO, MAN, GIBO, SAME, ALPINA, BERTOLINI... LJUBLJANA CELOVŠKA 32 - TEL.: 232-444, 313-062 *•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••< > UNIOR Enkrat tedensko na vaši mizi in Dml 0 ITOt) tal Ce sardina-potem PREHRAMBENI KOMBINAT ROVINJi " S KAMERAMI PO SVETU - S KAMERAMI PO SVETU - S KAMERAMI PO SVETU UNIOR orodje za vsak dom! POMAGAJ Sl SAM in/ JNIOf V KOOPERACIJI Z ZAH0DN0NEMŠK0 FIRMO WALTER C0TT y T| BO POMAGAL M ZA ZRAČNE AVTOBUSE: ZNANA LETAL-ska družba Lockheed namerava v prihodnjem desetletju vpeljati tako Imenovane zračne avtobuse, člen v verigi letalskih velikanov. Pri neki firmi v Belfastu za Lockheed izdelujejo posebne dušilce neznosnega trušča reaktivnih motorjev. NEDELJSKI ZASTONJKARJI: TUDI DRU-god igrajo nogomet in ljudje ga celo hodijo gledat. Ker pa so vstopnice prav tako zasoljene kot pri nas, si pomagajo na najrazličnejše načine. Trud se vsaj splača, kajti kakovost igre ni povsod taka kot na jugoslovanskih ligaških travnikih. * ARHITEKTURA PRIHODNOSTI: NA-grajeni projekt za sedeš mednarodne agencije za atomsko energijo in organizacije OZN za industrijski razvoj na Dunaju. Poslopje bo visoko 21 nadstropij in bo stalo med starim in novim kanalom Donave. RADOVEDNICA PA TAKA: LE KAJ hoče od mene ta tip s to čudno rečjo v rokah? Ne bodo me speljali na led, nak! Za vsak primer je bolje ostali na varnem za drevesom- 9 4ZNAJDI 'SE: FOTOREPORTERJI 2E lovijo jesenske motive. Tole Nemko je ujel dež, ko se je vračala z nakupovanja, pa si je znala hitro pomagati. Glavno je, da bo negovana pričeska ostala urejena, drugo pa se že potrpi. NA PRELOMU DESETLETJA: MODNI kreatorji se že pridno pripravljajo za sedemdeseta leta. Moškega so oblekli jači iz Amsterdama, žensko pa njihov* kolegi iz Kjoebenhavna. TPnFMSKA PANORAMA TrDTN^A PANORAMA TEDFNSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANO TEDENSKA PANORAMA »EDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANO KULTURA IN PROSVETA GLEDAUŠČ^^^^ STRELJAJO LAHKO TUDI GLEDALCI Dramatik Hams43eong Beto iz Miinch-na Je prišel do spoznanja: Kdor hoče dandanašnji v gledališču uspeti, mora biti aktualen in mora obravnavati politične teme.« Behrova drama, ki bo doživela premiero ta mesec v novem gledališču bonskega »Bonn - Centra«, Je aktualna, politično obarvana in spotHdjiva hkrati: prikazuje namreč življenjske zgodbe večkratnega morilca Haarmanma, spolnega obsedenca Bartscha, bivšega nemškega kanclerja Klesimgerja in mtinchenskega škofa Defreggerja. »Nisem imel namena razčlenjevati krivdo oziroma nedolžnost glavnih Ju- a* immmm ČETVERICA ZA GLEDALIŠČE: Streljanje v platno nakov moje drame. Prav tako Jih nočem vseh meta« v en koš,« zatrjuj Beto. »Kiesinger, Defregger, Haarmann ln Bartsch ao personifikacija značajskih potez vsega katoliškega severnega sveta. Vsi štirje so delali le to, !tar Je od njih pričakovalo ljudstvo.« Ker ima Beto zvoje Junake za značilne predstavnike nemške družbe, Jih v drami ne navaja po imenih. Defregger Je »cerkveni , dostojanstvenik« _ Kiesinger »svetovij an.-?ki mogotec«, Haarman »veliki morileo« in Bartsch »mali morilec«. Vrhunec drame Je dokumentarni posnetek streljanja talcev v vasici Filetto v Abrumzih leta 1944, pri katerem Je Defregger odigraj zelo umazano vlogo. Pri tam prizoru naj bi sodelovali tudi gledalci. Beto namerava na oder postaviti brzostrelko in povabiti občinstvo, naj z njo strelja na filmsko platno, na katerem bo videti pristno streljanje talcev. Odmore med prizori bo Beto zapolnil a strip-teasom in popevkami, kajti »brez spolnosti dandanes ni več mogoče ničesar prodati«. Okiusno, kajhe?! VZGOJA VASI SOS Doslej so v triindvajsetih državah sveta ustanovili 42 vasi Imenovanih »SOS za otroka«. Zadnjo tdko vas so odprli februarja lani v Salgonu, enajst drugih še gradijo, za dvanajst novih vasi pa imajo že vse potrebne načrte. V teh vaseh Je dobilo zatočišče že 4000 otrok, za katere skrbi štiristo mamic. Vasi »SOS« imajo predvsem en namen: zapuščenim otrokom nuditi trajno varstvo polno ljubezni, tako kot ga lahko zagotovi samo mati. Zenska, ki se odloči, da bo živela v taki vasi, sikrbl za največ deset otrok. Ni negovalka ali vzgojiteljica, otrokom skuša nadomestiti mater. Petdesetletni Avstrijec Hermann Gmei-ner, kandidat za Nobelovo nagrado za mir, se je tega domislil takoj po vojni. Zasmilila se mu je ženska, ki je obupano in brezciljno tavala, potem ko ji je vojna pobrala moža in otroka. V Innsbrucku pa je bilo toliko otrok brez varstva, brez človeka, ki bi se zanje zavzel. »Pokazal sem Jih tisti ženski,« pripoveduje Gmeiner, »ji namignil, da bi marsikomu še lahko koristila, potem pa je vse steklo kot po maslu.« Danes je v »SOS za otroka« včlanjenih že 2 milijona ljudi, ki vsak mesec prispevajo nekaj denarja za vasi (vsak da okrog 2 dinarja na mesec). »Pomagati ni težko,« je dejal Hermann Gmeiner, »če se za to zanima veliko ljudi.« Tudi v Italiji naj bi bU te dni tisk objavil naslednji oglas: »Materinskim, čustvenim, samskim ženskam ali vdovam od 2S do 40 let se obeta novo življenje, prežeto z dejavnostjo in čustvenostjo — lahko bodo postale matere v »Vaseh SOS za otroka«. Nov poklic za ženske s čutom odgovornosti in z razumevanjem za socialne probleme. Pišite na naslov: Združenje prijateljev SOS, Armenise 13, 70125, Bari.« V Italiji so že leta 1963 ustanovili tako vas — sedem hiš s petdesetimi otroki. Se eno vas gradijo v Ostuni in prav zanjo iščejo časopisi primerne ženske. 2anska, ki hoče postati mati, mora biti trdnega zdravja, mora imeti železne živce, zdrave nazore in naravno nagnjenje do težavnega poklica, ki mu pravimo vzgoja | otroka. Matere vasi SOS ne zaslužijo veliko, v Italiji na primer samo 50.000 lir na mesec. So zavarovane, imajo pravioo do enomesečnih počitnic in do pokojnine. Po navadi pa še tisti denar, ki ga dobijo, porabijo za to, da polepšajo hišo in da kupujejo dodatne potrebščine za otroke. Matere se za stalno preselijo v vasi. Njihovo življenje je sicer trdo, vendar polno zadoščenja. Najstarejše matere, tiste, ki so skrbele za otroke v prvih takih vaseh, na primer na Tirolskem že leta 1949, so zdaj že stare mame: »otroci« Jih radi obiskujejo in s seboj pripeljejo tudi vnučke. V Vasi SOS prihajajo otroci vseh starosti: dojenčki pa tudi otroci do desetega leta starosti. Gmeiner ne dela razlik: vsi otroci, od koderkoli in kakršnekoli polti, imajo pravioo do matere in doma. SOLE BREZ POČITNIC Na grednjih šolah v Atlanti v Georgii (ZDA) so ukinili šolske počitnice. Kdor bi rad čimprej končal šolo, jo lahko obiskuje vse leto, vendar si ne more privoščiti počitnic. Šolsko leto Je nazdefljemo na štiri trl-mestre (tromesečno študijsko obdobje). Dijaki lahko študirajo štiri trimestre zapored, lahko pa si privoščijo en trime-ster počitnic, in sicer v kateremkoli letnem času. Ce se dijak odloči, da ne bo imel počitnic, ima na vsaka tri leta eno leto v dobrem. Tudi profesorji izbirajo po svoji volji: lahko poučujejo vse leto ali pa samo tri trimestre. V Georgii so takole obrazložili to no vast: šolsko leto je bilo s poletnimi P°" čitnicami prilagojeno kmetijstvu. Dijak1 so morali pomagati pri delu na polju P0-leti ko je dela največ. Danes pa ®ve ni tako odvisen od zemlje in tudi P^ moč otrok pri delu ni več potrebna. so šole odprte vseh dvanajst mesecev, J® mogoče odpraviti marsikatero težavo. Na primer stisko s prostori. Za nov šolski koledar so se zavz®1* mnogi: izmed 120.000 dijakov se jih j* j? 35.000 odločilo, da ne bodo imeli P° *_ nic; tudi profesorjem se zdi tako šol:sk leto v redu. Tisti, ki bo hotel več zasl«' žiti, bo poučeval vse leto. ^ ČASOPISI ^ NENADEN VZPON SERVANA — SCHREIBERJA ^ »Radikalna stranka Je postala v rokah oblastnikov in skoraj nima v pravih pristašev. Temu je treba narto*. til konec.« To ni ocena kakega naspr^v nika francoske radikalne stranke, arnP. sodba njenega novega in slavnega ralnega sekretarja Jean-Jacquesa Ser* na-Schreiberja, 45-letnega ustanovitev ln urednika tednika L’Express. Serv&i1" stat**** KAKO JE PADLA ANAPURNA 2: PODROBNOSTI O USPEHU TRETJE JAHO_ RUMENA JEKLENKA NA VRHU VELIKANKE Doslej je naše časopisje snovalo članke o prvem resničnem uspehu jugoslovanskih himalajcev, o osvojitvi prvega samostojnega vrha v Himalaji, le na podlagi skopih agencijskih vesti, brzojavk vodje odprave Aleša Kunaverja, in njenega poročevalca, glavnega in odgovornega urednika našega tednika Zorana Jerina, in izvlečkov iz pisem, ki so jih dobivala uredništva in planinska zveza Slovenije. Podrobneje o dramatičnih urah pod vrhom Anapurne 2 ni še nihče poročal. Tokrat smo vam po zapiskih Zorana Jerina pripravili natančno poročilo o zadnjih, odločilnih dneh na snežiščih Anapurne in o neskončnih urah, ko se je udarna naveza prebijala proti skoraj 8000 metrov visokemu vrhu in naposled, 22. oktobra ob 18.35 po lokalnem času, zasadila na nadmorski višini 7937 metrov rumeno jeklenko, iz katere je med dramatičnim vzponom sikal odrešilni kisik. Torta za zmagovalce je bila veličastna in prav takšno je bilo praznovanje v baznem taborišču. Tekel je rakši, nepalsko žganje, in zabuhli, neobriti, upadli, od mraza in višinskega sonca ožgani obrazi desetih sahabov so žareli od tihe, notranje sreče, ki je slovenski planinci doslej še niso poznali. Bvočnik t baznem taborišču zahrešči te zapiska, da vsiljivi krokarji in seri, ki kar naprej oblegajo smetišče s praznimi konzervami, z vikom in krikom odletijo. »Halo, Aleš! Halo Aleš!« Zaskrbljene oči nemočnih opazovalcev So uprte ▼ bele ■nežne zastave, ki vihrajo v usodnem grebenu med Anapurno 4 in Anapurno 2. Med taboroma štiri in pet divja silen veter. Klici predhodnice, prebijajoče se pro-u petemu, predzadnjemu taborišču, le s težavo prihajajo Skozi eter. »... nekaj korakov in ne gre več... nazaj v Starko ... hemogoče ...« Potem glas v belih vrtincih utihne in med zavijanjem vetra Je slišati le še ukaz vodje odprave: »Prav. Vrnite se! Vrnite se!« Ali se bosta ponovili tragediji na Tri-*uki in Kangbačenu, kjer so morali slo-^■nski himajalci tik pred ciljem zavoljo neugodnega vremena odnehati? Vse preveč Po sreči je šlo do tega usodnega 16. oktobra, ko se je boginja plodnosti, kar pomeni ime gorskega masiva, po katerem *® že nekaj tednov potikata jugoslovanska te češka odprava, zavila v bel pajčolan. v«e preveč gladko do zadnjega, odločilne-Ra dejanja. Zdaj je treba plačevati davek srečo: »Spet smo v četverki! Morali smo se obrniti, ker je bil strahoten veter. Kar metalo nas je. Maske so delale v redu, le °c&ia so se nam nenehno rosila ...« Zvečer vrh »jugoslovanske« Anapurne te dolgo žari, luna pa mehča sence na Domu. ledeni gmoti, ki je ključ dostopa do Anapurne 4 in 2. Kot v posmeh naporom minulega dne. Ali naj fantje poskusijo ponoči, ko ni vetra in se v mesečini te kar dobro vidi? Odgovora ni, le tran-testor, kd ga šerpe navijajo na ves glas, teli v nepalsko noč. VETER BO PONEHAL Vremensko poročilo AH Indda Radio iz New Delhija: »Veter bo ponehal — proti večeru.. .* Cez dan seže divji veter že v bazo, y gornjih taboriščih pa drži fante 7 Šotorih. Ali bo treba izbirati med ve-teom podnevi in mrazom ponoči? Tesnobni pogovori se spletajo med rumenimi šo-teri gornjih taborišč. Popoldne se trojica te najvišjega, četrtega taborišča, le odpravi naprej okoli ostroge Anapurne 4, na ■tetero so pred dnevi stopili Cehi. Matic 'Poznejši zmagovalec, za zdaj le menda ■dim pacient na svetu, ki so mu na strehi sveta drli modrostnik), Tone (metla pdprave) in šerpa Cering (fant dolgega fte^enja, bi se reklo po naše). Postavili ~°do še en šotor v petici in naslednji dan morda poskusili naprej. Mogoče celo Proti vrhu. Morda, mogoče... »O, ti moj Pesimizem!« v baznem taborišču zaškle-Peta pisalni stroj v šotoru Cajtng sahaba. Naslednji dan je veter res šibkejši, pa jtem kljub temu molči. Po baznem tabo-r~~u stikajo Tibetanci, pobirajo s smeti-vse. kar jim pride pod roke, kajti ko- na Je v Nepalu skoraj redkost in dra- gocenost. Vsako fconservo skrbno proučijo. Morda bo dobra za posodo, sicer pa jo bodo zravnali v raven kos pločevine, iz katere znajo napraviti vse, no, skoraj vse. Kaj se dogaja na gori? Iz odlomkov, ki jih prestrežejo po etru, nestrpni možje v baizi ničesar ne razberejo. »Kličem tabor štiri! Kličem tabor štiri! Baza, prosim te, pokliči tabor štiri!« Toda baza ne more pomagati, kajti leži v tako imenovani radijski senci. Ali se je trojica v zadnjem taboru premaknila? Bržkone ne, kajti najprej se mora zapolniti vrzel, ki je z njihovim odhodom nastala v taboru štiri, kjer sta zdaj sioer vodja Aleš in Mihec, toda to se razčisti šele proti večeru. Torej je odprava le pripravljena za zadnji naskok proti vrhu, ki je oddaljen še dobra dva kilometra in se dviga skoraj sedemsto metrov nad taborom pet. Vendar v mraku spet zavlada zmeda v etru. »Tabor štiri, javi se! Tabor štiri, javi se!« Pa se štirica ne oglasi. Ti presneti walkie-talkiji, ko bi le imeli češke! Dvajseti oktober, dan brezvetrja in vedrega neba. Kot nalašč za zadnji naskok, toda na gori vlada negotovost. Peti in četrti tabor se ne moreta sporazumeti, ni zveze. Tudi baza Je brez moči. Lojze v petici izgubi živce: »Gremo proti peticd! Sporočite tistim v štirici, če jih dobite!« Proti petici? Saj so vendar sami v petici? Mar menijo šestico? Ali se pa zares vračajo v štirico, kjer je vodja odprave? Končno pomaga močan daljnogled, ki je postavljen v bazi (Alešu ga je podaril oče, znani ljubitelj prostranstev neba profesor Krma ver): štiri pičice se pomikajo proti petici. Torej je vse v redu, veriga proti vrhu je sklenjena. Toda pozneje se pojavita še dve piki, ki lezeta navzgor, in dve, ki lezeta dol! Kdo? Zakaj? Kako? Gora ohrani odgovor zase. Sahabi v baznem taborišču lahko le ugibajo, ali sta se v četverko vrnila krvavordeča šerpa ali ultramarinsko modra sahaba. Pogovor ob kadečem se ognju, na katerem se pečejo krvavi kosi sveže zaklane koze in jaka, se izteče v nemirnih domnevah. Enaindvajsetega oktobra vreme ni le »fair«, kot pravi napovedovalka indijskega radia, temveč kar »fine«. Iz baze se v nižja taborišča selijo kosi kozje pečenke, višja taborišča pa molčijo kot zakleta. Ni- ti radio niti daljnogled ne pomagata — gora je nema in prazna. Do dvanajstih ... Takrat se na sedelcu med ostrogo in vrhom Anapurne 4 pojavi osamljen plezalec! Tako visoko je, da ni dvoma o uspehu. Naša odprava sicer nima dovoljenja za vzpon na »češko« Anapurno, toda pot do njenega vrha vodi tako blizu vrha Anapurne 4. da ga ni himalajca, ki bi se mo. gel odreči skušnjavi. Petnajst minut čez eno je črna pika na vrhu Anapurne 4. četrti uspešni vzpon na Anapurno 4! Prvi so bili leta 1955 Zahodni Nemci, nato leta 1960 Robertsovi šerpe (Robertsova odprava je, kot smo pisali v prejšnjih številkah, prva in edina pred našimi osvojila Anapurno 2), letos oktobra pa Cehi, se pravi Miloš Albrecht in edini češki šerpa Ang Bubu. In zdaj torej še Jugoslovani! 7524 metrov! Vprašanje je le, kdo od Jugoslovanov. NAJDALJŠI DAN Ob dveh se tudi to razčisti. Na Anapurno 4 ni stopil le en Jugoslovan, temveč kar trije. Sami »starejši gospodje«: vodja Aleš, dohtar Jože in »metla« Lojze. Iz baze so videli le zadnjo piko, ki jo je za »starca« presenetljivo hitro ubirala proti vrhu; kaj ne bi, saj je bil to stari himalajski maček Kunaver. Tudi druge novice so razveseljive: Mihec in Matic, prva udarna naveza, sta že postavila taborišče št. 6, kjer bosta tudi prespala — in če bo jutri vreme ... Dvaindvajseti oktober se je slabo začel. Zjutraj je radio Kathmandu poročal o nesreči japonskih alpinistov na Evere-stu: nekaj jih je poškodovanih, znani šerpa Phu Dordii pa se je pri padcu v ledeniško razpbko ubil! Za naše fante nekam čudna moralna spodbuda v jutru najvažnejšega dne 3. jugoslovanske himalajske odprave, za šerpe, pri katerih nikoli ne veš, ali se smejejo zato, ker so veseli, ali zato, ker so žalostni, pa tole modrovanje: »Japonci so imeli kljub vsemu še srečo, saj bodo po pravilih nepalskega zunanjega ministrstva plačali le tri tisoč dolarjev globe. Ce bi se jim ponesrečil zvezni oficir, bi jih plačali pet tisoč!« Tudi vreme je zelo čudno. Kakih tisoč metrov nad grebenom z bliskovito naglico drvijo oblaki čez nebo, na grebenu pa očitno kljub temu ne piha. Takole se odvije film najbolj razburljivega dne slovenskih himalajcev: e 10.00: Gora oživi; Klavdij in njegov šerpa lezeta od enojke proti dvojki; To-nač, Tone in njuni šerpi se dvigajo nad dvojko; dve šerpi iz štirice sestopata proti trojki po kuhalnik in hrano za petico; više gori pa je taka megla, da daljnogled ne pomaga, v etru pa je tišina. V srca se naseli dvom. 0 12.00: Aleš roti: »Mike, oglasita se! Mike, oglasita se!« Nič. 0 13.00: Kot bomba iž etra: »Tu Mikec! Pri skalah sva! Pri . skalah sval Kakšna je vremenska?« Aleš tuli: »Bravo, fanta!« Upanje je spet tu, čeprav je radijska zveza znova prekinjena in nihče ne ve, katere skale je imel Mikec v mislih. 0 14.00: V bazi divja vihar, da skoraj odnese kuhinjski šotor, vrh je v oblakih, pada sodra. Toda Mikec poroča, da kaže njun višinomer 7590 metrov, da je vrh v soncu in da je ledeni srp, most do vrha, še kakih petdeset metrov nad njima. 0 14.45: Megla se toliko razkadi, da iz baze zagledajo črni piki na strmem snežišču, ki vodi na vršni greben Toda premalo časa je jasno, da bi lahko ugotovili, ali se pičici sploh premikata. • 15.00: Megla spet izgine. Piki se premikata! Mikec in Matic! Naprej v strmino sta nagnjena, počasi hodita, vendar se skoraj ne ustavljata — po tistem dobrem starem himalajskem pravilu: en korak, trije vzdihi, pardon, vdihi... Visoko sta že, vendar sta pozna, in spet se up umakne skrbi. 0 15.45: Udarna naveza počiva na veliki skali tik pod grebenom. Deset minut, deset neskončnih minut za nestrpne može spodaj. 0 16.00: »Se nama nikamor ne mudi!« hladnokrvno pride z grebena, po katerem vodi pot skoraj položno proti vrhu Anapurne 2. Kakšne načrte imata? Kaj ne vesta, da sta pozna? Nameravata hoditi ponoči? Bivakirati? Sonce bo samo še poldrugo uro, do vrha pa sta še najmanj dve uri hoda in tik pod vrhom je v grebenu še neprijetna škrbina, ki se ji bo bržkone treba umakniti navzdol v strmo snežišče. O 16.15: Piki sta se skrili za majhno izboklino na grebenu. V spodnjih taboriščih vlada napetost, podobna napetosti na Cape Kennedyju, ko se je Apollo 8 prvič skril za Luno. Zdaj je odločeno: fanta se ne bosta več obrnila. Ali pa se le bosta? 0 17.00: Aleš: »Vprašal sem ju, ali se bosta obrnila, pa sta se mi smejala: .Trikrat lahko ugibaš, kaj bova storila!’ Ponoči se nameravata vrniti v šestico...« Spodaj je megla, zato pik iz baze ni videti. Aleš pa je zgoraj na vedrini in ju še dobro vidi. Zdaj so vsi prepričani: nič več ju ne more ustaviti. Danes vrh! Toda ... toda bosta imela moči za vrnitev? 0 17.45: Mikec: »Kisik se nama počasi izteka. Ali naj neseva flaše nazaj?« Aleš: »K vragu s flašami!« res, običajno ostajajo bombe s kisikom tudi polne kje v snegu, ta dva pa ti tik pod vrhom sprašujeta, ali jih smeta pustiti prazne ob poti! Kranjska varčnost! 0 18.00: V baznem taborišču gosta megla in sneg, nežki ženski glas napoveduje lepo vreme, zgoraj je po Aleševih bese dah res jasno. Eter pa je nem. Po dogovoru so vsi prekinili zvezo. Plezalca se morata namreč pri vsakem pogovoru ustaviti, sneti maski; kisik in minute pa so postali preveč dragoceni. Najhuje je v bazi. Sele naslednji dan ob osmih bodo zve deli, kaj se je zgodilo na vrhu. Nič čudnega, če šerpa Pasang Sona skoraj dobi kuhinjski lonec v glavo, ko nedolžno vpraša: »Pa boste še šli na Anapurno, če sahaba zdaj nista na vrhu?« 0 18.35: Takole je vodja odprave Aleš Kunaver sporočil bazi in s tem svetu NOVICO (23. oktobra ob enajstih): »Pravkar sva z Lojzetom v šestici našla Mika in Matica. Sinoči ob 18.35 sta prišla na vrh in se ponoči vrnila. Mik je rahlo pomrznjen. Zdaj jima Lojze kuha in kuha pijače ...« Drugo že vemo. V bazi so brž napisali pismo zveznemu oficirju s sporočilom o uspehu za zunanje ministrstvo v Kath-manduju. Iz vasi Thondže, kjer je zdolgočaseni zvezni oficir D. B, Rai čakal na odpravo, ker ga ni mikalo postavati v divjem baznem taborišču, je vest po radiu dosegla Kathmandu in tako je svet že po 48 urah zvedel, da so Jugoslovani osvojili vrh Anapurne 2, vrh, ki je težji od legen- darne Anapurne 1 in še od marsikaterega himalajskega očaka. TORTA IN ŠE KAJ Zdaj Je na vrhu Anapurne 2 zapičena v sneg prazna rumena bomba za kisik. Fanta sta se morala vračati brez plina življenja, ker sta vzela s seboj le eno »fla-šo«. Cas se je zanju na vrhu ustavil. Okoli dveh ali treh zjutraj sta se zleknila v šotorček taborišča šest, tako majhen šotorček, da bodo obiskovalci razstave, ki jo bodo himalajci po vrnitvi priredili v Ljubljani (bržkone v Modni hiši med novoletnim praznovanjem), komaj verjeli, da lahko skrije pred pogubnim himalajskim mrazom in vetrom kar dva človeka. Mikec Jo je skupil po prstih, pa na srečo ni bilo hujših posledic, le novo kožo je dobil. Tudi njuna nosova sta dobila novo kožo. Sicer pa tudi tovarišem iz spodnjih členov plezalske verige ni bilo laže. Aleš, ves ozek v obraz, pa ne postaran ampak nekam deški, kljub bradi, krastam in od gumijaste maske za kisik ozeblem licu, pove: »Gčri so bili vsi takšni, kakršni bodo čez deset let...« Za ponovitev vzpona ni bilo več volje in moči, tudi »skoka« na Anapurno 4 niso več ponavljali. Cimprej v dolino ... Seveda brez praznovanja velikega uspeha ne gre! Opišimo najprej torto, ki so jo fantje pripravili za zmagovalca, čeprav vemo, da se bodo dobre gospodinje prijele za glavo: Najprej osnova — čapati, nekakšna nepalska palačinka s premerom 50 centimetrov. Gornje močnate plasti so iz keksov, nadev pa iz dveh vrst pudinga royal, kavne kreme marelične marmelade, stopljene mešanice bonbonov visoki C, spenjenih banan in kuhane čokolade, ki je zadnja plast in glazura. Napis 7937 in Ana-purna 2 pa nastane iz beljakov in spenjenih banan, ker je sladkorja pač zmanjkalo. Štiri ure dela ... Za moške: tri steklenice nepalskega viskija, ker so fantje pač v Nepalu, steklenica albanskega konjaka, ker so Kitajci blizu, steklenica Johnnyja Walkerja, ker je pač dober. Na vsaki steklenici gori sveča. šest krožnikov pršuta. Neobjavljivo število litrov rakši j a (nepalskega žgania, ki ga nekateri, ko praznovanje doseže višek, zlivajo na ogenj, da ekspediciji po vseh uspešno odvmjenih nevarnostih v zadnjem hipu grozi popolno uničenje). Pa še zmrzli nosovi in prsti, zabuhli in upadli obrazi, driska, dvajset stopinj pod ničlo. Anapurna je postala, kot pravi sahab doktor, »Aaa, naporna!« SLIKE POD NASLOVOM (OD LEVE PROTI DESNI): tipična vas v Nepalu; radovedneži v baznem taborišču kukajo skozi daljnogled profesorja Kunaverja; vodja odprave Aleš razlaga šerpam taktiko zaključnega napada na goro (Foto: Zoran Jerin) TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TrnFMSVA pumniutA irncMci/a BAA,rt TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TmENSKAMNORAM^TEDEN^KAMNORAMATEDE^IM PANORAMA TEDENSKA PANO ®®hreiberja so izvolili za generalnega se-teteterja stranke 30 oktobra s 47 glasovi Proti enemu Ta izvolitev Je Francoze presenetila, ■■j Servan Schreiber ni bil nikdar član •oclstva in je leta 1957 celo izstopil iz teanke, ko so mu na zahtevo radikalne-hiinistra Mauricea Bourgčsa Maunoury-p sodili — in ga oprostili — zaradi knji-^J^odporočnik v Alžiriji«, v kateri je “Sodil metode francoskih padalcev v tej deželi. Urednik Expressa je zdaj predsednik °rmnega odbora, ki naj bi obnovil ogram stranke in svoje predloge razlo-n februarja na izrednem kongresu st/ran-n ' »Ne bi bil sprejel tega položaja, če »te. Prepričan, da lahko stranka polten® spet vredna svojega imena,« pravi ervan scfaeiber, »in pomaga spremeniti naso družbo.« odm6rVan Schreiber sodi, da »Je treba DorH^' nes°£lasje med ekonomsko in £“htično oblastjo, tako da bo država spo-Voi • Pr0broditi drugo industrijsko re-ste*jo„ To so teme, o katerih je pisal s”‘^an Schreiber že pred dvema letoma v svak J®-)*® Ameriško izzivanje. Njegov Soirt 811 Femlot, uvodničar pri France Predi1’ pravi, da bo Servan Schreiber socjT?8*1 radikalni stranki, naj se bori za 0 demokracijo po švedskem vzoru. tesiut” Jac«. fomn. I **4muat». iMm)> Podnebje na Zemlji niha. Hladnejša obdobja se izmenjavajo s toplejšimi. Zadnja desetletja temperatura narašča. Na področju Kaspijskega morja se je dvignila za poldrugo stopinjo. To je zadostovalo, da se je zmanjšala količina padavin in da prinašajo reke v morje, ki je pravzaprav največje jezero na svetu, za deset do petnajst odstotkov manj vode. Razen tega pa poraba vode za industrijo in prebivalstvo neprestano narašča. Vse to je zadalo sovjetskim znanstvenikom resne skrbi, kako rešiti problem nevarnega upadanja vode Kaspijskega morja. Aii veste, da WD -40 ščiti "1 avto pred korozijo? KASPIJSKO JEZERO UMIRA: ALI GA BODO LAHKO REŠILI Z VODO IZ AMU DARJE? Ko ste zjutraj dvignili pokrov motorja na vašem avtu, ste opazili kapljice vode, pa tudi motor je težko vžgal. Dnevi postajajo vse vlažnejši, vedno bolj deževni in kmalu bo začelo tudi snežiti. Kako olajšati start, ko je električna napeljava vlažna7 Kako zaščititi občutljive in kromirane dele? Kratelc brizg VVD-40 in zadeva je rešena. Kovinski deli bodo zaščiteni pred korozijo, namazani, električna napeljava (svečke, kabli in razdelilec) pa v trenutku suhi Kaspijsko morje ni povezano s svetovnimi morji. Loči ga od njih orjaška gorska veriga Kavkaza. Vode zaprtega Kaspijskega morja že nekaj desetletij upadajo. Počasi, a vztrajno. Pojav je posebno očiten v severnem delu kotline, kjer je morje najbolj plitvo. Voda je prepustila kopnini skoraj že četrtino površine, ki jo je nekda pokrivala. Od nekdane obale se je ponekod oddaljila že desetine kilometrov daleč, vodna gladina pa se je znižala za okoli dva metra. Kje so vzroki, da beži voda iz Kaspijskega jezera? Dolgo si niso bili znanstveniki na jasnem, zakaj se to dogaja. Sele zadnje čase so z gotovostjo ugotovili, da Je treba iskatd vzroke v dejstvu, da se je v zadnjih desetletjih podnebje otoplilo. V vsej kotlini Kaspijskega morja Je zrak toplejši. Ne za mnogo, a že najmanjše spremembe v temperaturi lahko spremene podnebje. Srednja temperatura bazena Volga — Kaspijsko morja se Je dvignila za stopinjo do stopinjo in pol, Volga in drugi dotoki pa prinašajo zato kar za deset do petnajst odstotkov manj vode. Zmanjšale so se tudi padavine nad morjem. Zaradi zvišanja povprečne temeprature zraka izhlapi več vode, kot jo priteka v morje. Omeniti Je treba še en vzrok, ld ga lahko primerjamo s spremembami v kolebanju temperature. Človek je posegel v naravno ravnotežje z velikimi umetnimi jezeri, ki so nastala za jezovi hidroelektrarn. Razen tega odvzema vse več vode rekam namakanje polj in plantaž. Tudi industrijska proizvodnja zahteva ogromne količine vode. Potrošnja vode v mestih narašča neverjetno hitro. Na tem področju ni mogoče ničesar ukreniti. Voda, ki priteka na polja, pomeni tisoče ton žita, gore zelenjave in sadja ter rastlin in s tem tudi mleka, masla in mesa. Na poti skozi turbine proizvaja voda milijarde kilovatnih ur energije, potrebne industriji, transportu, prebivalcem mest in vasi. Po zaslugi umetnih pregraj je postala Volga plovna v vsem svojem toku, nič več ni sipin in plitvin. Po drugi strani pa je usihanje Kaspijskega morja že povzročilo gospodarstvu hude izgube, predvsem na področju ribolova in plovbe. Ne samo, da nalovijo rib dosti manj, težje jih je tudi transportirati, kar velja seveda tudi za vse drugo blago. Pristanišča nenadoma niso več ob obali, ribiške vasi se znajdejo celo sredi step. Izgube računajo že v milijonih rubljev. Nujno je torej vsaj ustaviti upadanje gladine Kaspijskega morja, te mu že ni mogoče obnoviti nekdanjega obsega. Narava sama tega ne bo uredila, pomaga mu lahko samo človek. Načrtov za rešitev Kaspijskega morja ne manjka. Na geografski inštitut' akademije znanosti ZSSR prihajajo ideje in nasveti ljudi najrazličnejših poklicev, mladih in starih. Vsi se čutijo nekako odgovorni za rešitev nevarnosti, ki grozi vsemu področju Kaspijskega morja. Eden od najbolj drznih načrtov predlaga, naj bi pod Kavkazom skopali podzemeljski predor. Zaradi nižje gladine Kaspijskega morja — leži trideset metrov niže od Črnega morja — bi dotekale v usihajoče morje zadostne količine sveže morske vode, ki bi ga rešile propada. Toda stroški bi narasli do astronomskih številk. Recimo, da bi sredstva le nekako zbrali in zgradili več sto kilometrov dolg podzemeljski prekop. Toda zadoščal bi že manjši potres — in na tem področju prav gotovo niso redki — stene kanala bi se porušile in ves trud bi bil zaman. Drugi predlagajo, da ne bi vode napeljali pod zemljo, ampak po površini, in ne naravnost iz Cmega morja, ampak iz Azovskega zaliva preko depresije Ma-nič v Kaspijsko morje. Oba projekta bi bilo s modernimi tehničnimi sredstvi mogoče izvesti. A znanstveniki niso posebno naklonjeni niti tej drugi varianti. Bojijo se, da bi slanost Kaspijskega morja preveč narasla, kar bi lahko imelo pogubne posledice za bogato živalstvo njegovih voda. Nadalje obstaja načrt, da bi skopali Amu—Darji, ki se izteka v Aralsko jezero, novo strugo in jo preusmeriti v Kaspijsko morje. Projekt je vabljiv posebno zato, ker so znanstveniki dokazali, da se je Amu-Darja nekoč že izlivala v Kaspijsko jezero. Slaba stran pa je nevarnost, da bi se na dolgi poti čez puščavsko ozemlje mnogo vode izgubilo v zemljo in izhlapelo. Razen tega Ima srednja Azija sama velike potrebe po dodatni preskrbi e vodo. 450 KM DOLG NASIP Kaspijsko Jezero zahteva velike količine vode. V izobilju je imata Pečora in Vičegda, toda ti dve tečeta po skrajnem severu evropskega dela Sovjetske zveze, kot nas pouči pogled na emljevid. »Gi-droprojekt« je pripravil velikopotezen načrt. Obe veliki severni reki naj bi pregradili in tako dobili velikansko umetno jezero, iz katerega bi voda preko Kame pritekala v Volgo. Kaspijsko Jeezero bi tako na leto dobivalo okoli štirideset milijard kubičnih metrov vode več. Dela za umetno jezero — pravo morje — pa bi zahtevala izredne tehnične napore. Treba bi balo skopati okoli sedemsto milijonov kubičnih metrov zemlje, posekati velikanska prostranstva gozdov in vgraditi v Jezove, prekope in električne centrale skoraj milijon kubičnih metrov betona. Kaže p«, da bi bilo mogoče probleme Kaspijskega jezera rešiti tudi z manjšimi tehničnimi in finančnimi napori. Obstaja načrt, po katerem naj bi zaprli obširni, a plitvi zaliv Kara-Bogaz-Gol, iz katerega izpari kot iz orjaške razbeljene ponve na leto desetine milijard kubičnih metrov vode. Ce bi ozki preliv, ki ga loči od Kaspijskega Jezera, zaprli kot steklenico z zamaškom, bi sonce kmalu osušilo zaliv, gladina vode v preostalem morju pa bi se dvignila, ker ne bi bila več povezana z delom površine, kjer Je bilo izhlapevanje tako intenzivno. Avtor drugega načrta, ki skuša uravnati gladino kaspijskih voda, ne da bi se bilo treba zateči k »tujim« rekam ali morjem, Je docent tehničnih znanosti, profesor Bori« A polov. Znanstvenik predlaga, naj bi celo Kaspijsko jezero pregradili z nasipom. Po njegovem mnenju ne bi bilo potrebno dvigniti gladine vsega morja. Rešiti je treba predvsem njegov severni del, ki je že tako bolj plitev, razen tega pa ob obalah gosteje naseljen. Od ostalega morja naj bi ločili površino, veliko kot Azov-sko morje. Nasip bi bil dolg 450 kilometrov. Po njem bi tekla železnica in cesta, dovolj pa bi bilo tudi prostora za tovarne ribjih konserv in za ribiška naselja. Prekop skozi nasip naj bi povezoval ločeni severni del Kaspijskega morja z ostalim delom. Namenjen bi bil predvsem selitvam rib. Izkopali pa bi še en prekop za ladijski promet. Po računih Apolova bi Volga dvignila vodno površino v zaprtem delu Kaspijskega jezera za dva metra v primerjavi z današnjo. Voda bi postala manj slana, kar bi ugodno vplivalo na izsušeno zemljo ob obalah in jo spet usposobilo za obdelovanje. Za nasip bi bilo treba izkopati okrog dvesto milijonov kubičnih metrov zemlje, kar je precej manj kot pri načrtu, po katerem bi speljali v Kaspijsko jezero severne reke. Nasprotniki tega načrta očitajo profesorju Apolovu, da so njegove ideje fantastične. Kako bi bilo mogoče pregraditi morje na taki dolžini? Niti poskusiti nima smisla, zatrjujejo. Zadostoval bi pošten orkan — in na Kaspijskem morju jeseni in pozimi niso redki — in nasip bi se zrušil ali vsaj dobil nevarne luknje. In še ena nevarnost bi mu pretila: led. Pozimi je skoraj ves severni del Kaspijskega Jezera zamrznjen. Spomladi ob odjugi ženejo vetrovi in tokovi ledene plošče proti jugu, prav tja, kjer naj bi pregrajeval morje šibki nasip. Apolov se sklicuje na izkušnje nizozemskih graditeljev nasipov in Jezov. Njihovo delo kljubuje divjim atlantskim valovom. Nizozemci niso samo zaustavili prodiranja morja, ampak so mu tudi iztrgali obsežne površine, jih osušili in usposobili za obdelovanje. Bodočnost bo pokazala, kdo ima prav: Apolov ali njegovi nasprotniki. Morda pa pregraditev Kaspijskega jezera in preusmeritev severnih rek na jug niti nista nasprotujoča si načrta. Morda bodo kombinirali oba, da bi rešili umirajoče Kaspijsko jezero. FOTOGRAFIJA OB NASLOVU: Bakujsko pristanišče: | FOTOGRAFIJA SPODAJ: Vode so uplahnile skoraj za dva metra, obala se je podaljšala za deset kilometrov TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANO TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANO sta pilota vedela, da se morata povezati s kontrolnim središčem, toda radijske zveze kljub temu ni bilo mogoče dobiti. Letali sta se naglo bližali, ne da bi se pilota tega zavedala. Kazalo je že, da je trčenje neogibno tedaj pa je pilot ameriškega letala 'opazil bližajoče se britansko letalo. Tako; se Je začel dvigati, da bi se izognil trčenju, britanski pilot pa je zavil v desno. Uradna preiskava o tem še ni končana, Jasno pa je, da bodo piloti zahtevali boljše čezoceanske radijske zveze. Izvedenci razmišljajo o posebnem satelitu, ki bi ga izstrelili, da bi lahko uporabljali ultra visoko frekvenčne radijske oddajnike, s katerimi bi pridobili mnogo več prostih kanalov kot z visoko frek-kvenčnimi, ki jih uporabljajo sedaj. Kaže tudi, da bodo potniška letala opremili s posebno napravo, ki avtomatično sporoča položaj letala ta s tem razbremenjuje radijske kanale ki so namenjeni pogovorom. Take naprave že uporabljajo vojaška letala. \ Izstreljevanje sovjetskih raziskovalnih raket, ki Je povzročilo zmedo v letalskem prometu, pa Je drugo vprašanje. Zastopniki letalskih družb se pritožujejo, da jih SZ obvesti vsakokrat šele v zadnjem hipu. Verjetno bo Bela hiša poslala sovjetski vladi noto s prošnjo, naj ▼ prihodnje napovedi izstrelitev svojih raket ne odlaga do zadnjega hipa. IZUMI AOUAZIP ZA LENUHE Aquazip je motorček, ki si ga lahko kakor nahrbtnik naprtamo na ramena. Pravijo, da lahko s takim motorčkom postane vsak odličen plavalec. Izdelala ga je angleška tovarna Turbojet, ki trdi, da gre za »revolucionarno iznajdbo«; človek se bo lahko gibal v vodi z dvakrat večjo hitrostjo kot plavalni prvaki. Petnajst kilogramov težak motor je steklenih vlaken. Na vodi plava kot plu-tovina in njegov rezervoar drži dva litra bencina. Je tako majhen, da ga lahko spravimo na prtljažnik ali nji sedež avtomobila. Tudi ravnanje z njim je izredno preprosto. Aquazip, ki ga je izdelal R. A. Harvey, ima dvotakten motorček. Vijak je na takem mestu, da plavalcu ni nevaren. Plavalec se lahko z motorčkom na hrbtu popolnoma prosto giblje. Ce nočeš, ga lahko odklopiš in plavaš dalje, ali pa si ga odpneš ta ga pustiš na vodni gladini, ker se ne potopi. Plavalci, ki so Aquazip preskusili, so bili navdušeni: »Vse gre kot po olju. Plavaš kot delfin « Aquazip bodo lahko s pridom uporabljali za reševanje, saj bodo z njim lahko prišli tudi na taka mesta, kamor s čolnom ni mogoče priti. Veseli ga bodo tudi podvodni ribiči, ki bi radi dlje plavali pod vodo, ta ne nazadnje tudi v zdrav- AQUAPIZ: Pozor, v kopališča prihaja nor hrup in smrad! stvu, saj bodo z motorčkom pomagali poškodovancem pri razgibavanju poškodovanih udov. Morda bi prišel prav tudi pri učenju plavanja. Predvsem pa se je bati, da bo poslej v kopališčih še bolj umazana voda ta še večji hrup. RAZISKOVALNA SREDIŠČA »ČUDEŽI« V REHOVOTU IzraelsLd znanstveniki in inženirji že nekaj časa marljivo delajo nadure, da bi domovini zagotovili čim uspešnejše obrambne sisteme. Izrael že sedaj izdela petindevetdeset odstotkov streliva, kolikor misli, da ga potrebuje, kmalu pa bo zmožen izdelovati tudi jedrsko orožje menijo nekateri poznavalci. Pravijo, da zaradi vojaških raziskav in načrtov znanstveno delo izraelskih strokovnjakov kaj dosti ne trpi. V zadnjem času so izboljšali namakalne metode, začeli izkoriščati sončno energijo ta razvozlali marsikateri znanstveni problem. »Od časa do časa se resda zgodi kak čudež,« Je nekoč dejal pokojni prvi izraelski predsednik Chatm Weizmann, »kdor pa hoče čudež narediti, mora zanj veliko in trdo delati«. V Izraelu verjetno nihče ne dela bolj trdo kot sodelavci raziskovalnega središča v Rehovotu, ki se ime-nuje po Ohaimu Weizmannu. Pred petindvajsetimi leti je bil le ena izmed mnogih kmetijskih raziskovalnih postaj, zdaj pa sedemnajst oddelkov središča ’ obsega sto hektarov velik kompleks. Ukvarjajo se z vsemi področji znanosti od atomske fizike do molekularne biologije in seizmologije. Pomembnosti Wetzmannove-ga središča se zavedajo tudi ATaJbci, za- to ni presenetljivo da Je radio Kairo med arabsko-izraelsko vojno leta 1967 poročal, da so arabska letala uničila Weizmannov center, čeprav takrat menda niti eno arabsko letalo ni letelo čez Rehovot. Izraelci se včasih sprašujejo, ali sl tako drago raziskovalno središče sploh lah- tVKISGAL: Uresničevalec laži ko privoščijo. Vendar pa se Weizmannov inštitut na splošno lahko pohvali s tako lepimi uspehi, da mu vlada naposled vselej odobri potrebna sredstva. Predstojnik inštituta Meyer Weisgal se pred odhodom na nabiranje dotacij od svojih sodelavcev običajno poslovi z besedami: »Fantje ta dekleta, nekaj dni bom pravil okoli kopico laži o vaših uspehih. K° se bom vrnil, mi boste povedali, da s° se te laži med mojo odsotnostjo spremenile v resnico.« Običajno se res spremene. Sodelavci inštituta so namreč nadvse sposobni ananstvenlkl, ki Jim znanstvene domišljije ta marijiviestl ne manjka. Ghaim Weiamann, ki Je bil tudi sam ■nonstvenfk, Je sprva Tipal da bo inštitut postal nekako pribežališče znanstvenikov židovskega rodu z vsega sveta. In' štitut si Je sicer pridobil veliko uglednih zunanjih sodelavcev, redne nameščence pa si Je moral poiskati oziroma jih izšolati doma. PREBIVALSTVO LETA 1990 VEČ KO PFT Mil HAR[> Računajo, da bo leta 1975 živelo na Zemlji 4.022 milijonov ljudi, pet milijard Pa pred letom 1990. Organizacija združenih narodov zadnje čas vse pogosteje opo- F - ■ ►»i «• •f i 1 UT M• «<«• D*U11*T|MW > gag? export- import LJUBLJANA REHRANA UVOZNIK IN DOBAVITELJ TEDENSKA panorama tedenska panorama tedenska panorama tedenska panorama tedenska panorama tedenska panorama tedenska panorama tedenska panorama tedenska pano TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANO stJ ^ hitro naraščanje Števila prebival-Objavila Je že nič koliko študij, ki ^.Problem obravnavajo z najrazličnejših . Naglo naraščanje števila prebivalstva r ~hk° zavrla kontrola rojstev, za kate-le organizacijsko zadolžena in tudi do-dobro opremljena Svetovna zdravsb-organizacija. Vendar pa katoliške Jeto*’ elan*C6 te organizacije, prepreču-kontrolo rojstev. Tako organizacija daje le nasvete in tehnično pomoč. bojf8 sedaj igra največjo vlogo pri načr-škaH^ števila prebivalstva le demograf-^^statistika. Upajo, da bodo lahko usta-posebna raziskovalna središča po svetu, ki bi pošiljala podatke Orga-J1 združenih narodov, kjer bi sesta-Prehi na^rtl najprimernejšega naraščanja , ivalstva za vsako deželo posebej. Po hačrtih bi lahko vlade naredile ustre-stvanairt razvoj industrije in tometij- mafija SPOPAD V KALABRIJI Je bilo kot nalašč za nedeljski Vc^ij, a možje, ki so se po strmi cesti metre*18 ^hkj več kot tisoč devetsto pett ttaiv1®0511 NDontalto ki se dviga na nič anskega Gornja, niso bili prav blnjef ^hnl turistom. Motoriziran kara-nih ' w > srečal kolono dragih oseb- IO(mobil0vi j« po radiu takoj po- ročal šefu policije Albertu Sabatinu r bližnji Reggio di Calabria. Sabatino, ki se je s karabinjerjem popolnoma strinjal, da takšna kolona avtomobilov lahko pomeni samo eno, je na Montalto takoj poslal štiri policijske patrulje, katerih vsaka je štela dvanajst mož. Policisti so avtomobile pustili kaka dva kilometra pod vrhom in se naprej odpravili peš. Ena izmed patrulj Je kmalu naletela na moža s puško, ki Je bil očitno stražar, in ga prisilila, da je policistom pokazal pot do Jase na kateri je bilo zbranih kakih sto trideset mož. Šesterica izmed njih je nosila črne oglav-nice, večina je bila do zob oborožena, vsi pa so bili očitno člani kalabrijske veje mafije. Ko je vodja policistov izstrelil v zrak nekaj opozorilnih strelov, Jo je večina mafijcev popihala v gozd, preostali pa so planili v kritje in divje streljali na policiste. Po boju, ki Je trajal pol ure in v katetrom Je bilo ranjenih sedem policistov in dva bandita, so policisti zajeli enaindvajset mafijcev, starih od devetnajst do petinsedemdeset let, in zaplenili kup strelnega orožja ter petintrideset avtomobilov. Med aretiranimi pa ni btlo niti ene »velike ribe«. Cernu torej streljanje? Policisti menijo, da so se banditi bolj bali drug drugega kot policije. Sestanek na Montaltu Je bil po vsej verjetnosti sklican z namenom, da bi L’Onorata Societš poravnala spore med mlajšimi in starejšimi člani. MINI KRONIKA TRUDEAU-STREISAND? Ker je kanadska ministrski predsednik Pierre Elliiott Trudeau eden naj razburljivejših neporočenih moških v svoji domovini in tudi na »vetu, njegovo ime pogosto povezujejo z imeni lepih žensk. Tokrat pa Je videti, da gre še za nekaj več. Ko je bil Trudeau pred nedavnim na obisku v New Yorku, so ga tolikokrat videli v družbi z Barbro Streisand, da so se začele širiti govorice, da sta poročena in da preživljata medene tedne. Oseminštiridesetletni Trudeau je v petek pred devetimi dnevi peljal Barbro večerjat v eno najboljših newyorškdh restavracij In nato na kavo v Raffles Club. V soboto so ju videli v celi vrsti lokalov, v nedeljo pa v gledališču. O morebitnih skupnih načrtih niti Trudeau niti šestindvajsetletna Barbra nista hotela povedati niti besedioe. CESAR NIMA TEŽAV Japonski cesar finančnih težav nima. Vsako leto dobi za drobne osebne izdatke za 230.000 dolarjev Japonskih Jenov, za služinčad in zabave v cesarski palač* pa še za devet milijonov dolarjev. TAT UČI Poloija v Limogesu v Franciji išče tatu, ki je pred nedavnim ukradel avto in lastniku po pošti poslal vse dokumente s pripombo: »Ne puščajte svojih papirjev takole ležati okoli! To je nevarno.« ENAKOST Svetovno protestantsko združenje je sporočilo, da je tanzanijsko vrhovno sodišče legaliziralo bigamijo tudi za svoje državljane katoliške veroizpovedi z utemeljitvijo, da »je zakon, ki bigamijo dovoljuje samo muslimanom, do katoličanov krivičen«. POLICAJ O OSVVALDU Jess Curry, ki Je bil v času umora predsednika Johna F. Kennedyja šef poli-olje v Dallasu, je na tiskovni konferenci pred izidom njegove knjige o predsednikovi smrti izjavil, da n* prepričan, da je bil morilec Lee Harvey Oswald. »Nobenega dokaza ni, da je Oswald 22. novembra v resnici sprožil strel, ki je ubil predsednika.« RAZSTAVA Z OGNJEM Dvaindvajsetletni avstrijski slikar Helmut Kand namerava odpreti razstavo svo- jih slik. Otvoritev bo na moč zanimiva; dve sliki bo pred vhodom v galerijo preprosto — zažgal. »Lepota plamenov ni nič manjša od lepote slik,« pravi. »Zelo rad opazujem, kako ogenj požira sliko in kako se ob tem na njej spreminjajo barve.« Preostanek slik bi Helmut rad prodal... UMIK IZ ZR NEMČIJE? Vse kaže, da se bo velik del ameriškega vojaštva umaknil iz ZR Nemčije, menijo v Bonnu. Do leta 1971 bo verjetno odšlo 30.000 ameriških vojakov, preostalih 190.000 pa naj bi odhajalo polagoma. Tako sklepajo po diplomatskih izjavah iz Washingtona, kjer pravijo, da bo sklep o vojaškem umiku sprejel ameriški senat tretjega Januarja. V zvezd s tem dogajanjem, menijo v Bonnu Je tudi načrt ameriškega ministra za obrambo Melvina Lairda, da bi zmanjšali oborožene sole ZDA s 3,5 milijona na 2,6 milijona mož. ZARADI HAPPY-ENDA • »Vem, zakaj je predsednik Nixon določil Shirley Temple za ameriško zastopnico v UNESCO,« je dejala Elizabeth Carpenter, bivša zastopnica za tisk pri predsedniku Lyndonu Johnsonu. »Hoče, da bi se vse končalo s happy-endom.« ZVEZDE Elizabeth Taylor Je naročila ponaredek diamanta, ki je stal okroglo štiri tisoč dolarjev in ki naj bi obvaroval 69,32 karatni ter več kot milijon dolarjev vredni original. JI Ali je slavni sovjetski plesalec Ru Nurejev v resnici prisolil klofuto mladi italijanski balerini, članici baletnega zbora milanske Soale? Videti je bilo re* tako. Na nedavni predstavi »Giselle« t Trstu, je balerina Lisa Mariani po nesreči trčila v slavnega plesalca, ki jo je zaradi tega kratko in malo udaril. Balerina je vsa v solzah stekla z odra — in vložila proti Nurejevu tožbo. MEJNIKI V Las Vegasu sta se poročila štiriintridesetletni Richard D. Zanuck, ki Je nasledil svojega očeta Darryla Zanucka na mestu predsednika družbe 20th Centu-ry Fox, in štiriindvajsetletna Linda Harrisom. m V San Joseju Je za rakom umrl dvainšestdeseti etui Francisco Jose Orlich, nekdanji predsednik Kostarike. M V New Londonu v ameriški zve državi Connecticut je za posledicami srčnega napada umrl dvainšestdesetletui te-norsaksofonist Tomy Pastor. Pol -milijona obiskovalcev, 400 novinarjev in fotografov, 34 razstavljavcev Iz štirih evropskih držav, 60 uslužbencev ki uslužbenk, 10 ton razstavljenega gradiva, 4 gola dekleta kot hostese In modeli, pop orkester, 9 jeznih mladeničev, ki so protestirali: take bi bile na kratko »sestavine« prvega mednarodnega sejma pornografije in seksa - »Sex 69«. Sejam so odprli ob uradnem pristanku danskih oblasti. Leto« i 1. julijem Je pravosodni minister Knud Thetrup (konservativec desnega krila!) ukinil v svoji deželi vsako obliko cenzure na pornografskem področju. Pot za prvo odkrito manifestacijo pornografije Je bila Prosta. Ozadje je bilo predvsem gospodarskega značaja. Doslej tako donosna panoga je začela na domačem trgu prinašati manjše zaslužke. Dovoljen sad ni nikoli tako okusen kot prepovedan. »Se« 69« sta organizirala 25-letni Jens Theander, producent pornografskih filetov in lastnik firme Rodo* Trading, ki hna eno največjih specializiranih trgovin ■ tega področja v Kjoefbenhavnu in •OJetni Otto Tjerrild, lastnik Teanvwor-***> tvrdke, ki se ukvarja z istimi posli. »Hoteli smo združiti na sejmu mednarodnega pomena vse proizvode, ki se tičejo seksa,« je povedal po zaključku sejma Theander »od revij do filmov, od sadističnih pripomočkov do seksi oblačil, uspeh je presegel vsa naša predvidevanja, tako da pričakujemo sijajno poslovno bodočnost.« posll bodo torej še bolj cveteli. 2e ®daj ima danska pornografska industrija na leto 600 milijonov kron prometa, pomeni 80 milijard starih dinarjev. Danci bi radi dosegli Švede, svoje velike TJ^nike v pornografiji, in vse kaže, da se •TO bo po uspehu »Sexa 69« to tudi posrečilo. športna palača K. B. Halle« v pred-*nestju Kjoebenhavna je ponudila svojo go-*toljuibno streho prvemu mednarodnemu seksualnemu sejmu. Organizacija je ve-kakih 150.000 kron (približno 25 ml-*U°noT starih dinarjev), ki pa so Jih ^lear>derju in Tjerrildu bogato poplačali J^^tavljalci: stojnica 5X3 metre Je veljala pol milijona dinarjev. Bkiupno je bito Pod »treho športne palače, kjer »o navadno gojili plemenitejše športe od pornografije, 34 razstavnih lop: 2 švedski, • nemški 1 francoska in 29 danskih. Vmes je 'bil tudi neki danski proizvaja-lec piva, očitno spolnega. Sejem je bil odprt vsak dan od 16. do 24. ure. Ob štirih je vdrlo v dvorano Prvih tisoč obiskovalcev, najvztrajnejših v vrstah pred blagajnami. Dva tisoč jih » čaka, da pridejo do vstopnic. Radovedneži so večinoma moški. Vendar mnogi v spremstvu žena in zaročenk. Tudi žensk samih ne manjka. Ne-kaj jih je vmes s polnimi mrežami. Med obhod po trgovinah so vključile tudi nekaj seksualne izobrazbe. Povprečna starost obiskovalcev bi bila nekje okoli tridesetih. Hej, tamle sta dva, ki sta prav gotovo že blizu zlate poroke. Oči pešajo, Pa sta si prinesla s seboj gledališko ku-k®1®. Ljubeče ga podajata drug drugemu. Dvorana je pravi narodnostni babilon. falske čarterske polete so organizirali ® Francije, Italije, Nemči/e, Anglije švi-°®. Libanona, Egipta, Združenih držav Amerike in Japonske. Poleg najbolj zastavnih sosednjih Nemcev je razmeroma hajveč Italijanov. Katoliške oblasti Jih T^iJo bolj »na kratico«, a treba Je iti s asom naprej. Za 165.000 lir jih je pripe-jala v dansko prestolnico turistična Agencija. Vse vključeno: letalo Milano Kjoebenhaven in nazaj, tri prenočeva-to v hotelu prve kategorije, zajtrki, ™°d mesta z avtobusom (nujno zlo) in kjoebenhavn, pornografija je prišla na semenj DAIMACIJAVINO «PUT $ V seveda vstopnica za razstavo mednarodnega sejma erotizma in seksa 69. Pravkar je prispela nova skupina v hotel, ko se razširi alarmantna novica: »Ste slišali, da se je danski parlament odločil, da zapre razstavo?« Strašno, toliko kilometrov, težave z razlago mili soprogi, kam odhaja mož za štiri dni in potem vse zaman. Ne. Popoldanski listi so objavili, da so vse take govorice brez podlage. »Jaz grem vseeno še danes tja, čeprav sem na smrt utrujen. Kar takoj bom tekel, je bolj varno!« se je pridušal eden iz skupine italijanskih turistov. Nova težava. Z vstopnicami nekaj ni v redu. Vratar hotela jih nima. Organizacija je zaškripala. Nič hudega, saj jih bodo dobili pred razstavno palačo, le v rep bo treba stopiti. SLUČAJNI OBISKOVALCI Sramežljivi Italijani so na razstavi vsi »slučajno«. Tako vsaj razlagajo znancem, ki jih raje ne bi srečali. Gospod v najboljših letih glasno premišljuje, kakšen spominek bi prinesel hčerki. V izložbi je videl tako lepo dansko narodno nošo. A kaj, ko so doma trdno prepričani, da je papa na službenem potovanju v Kalabriji. Možakarja zmoti v premišljevanju naznanilo po zvočniku, da je pravkar izšla prva erotična plošča »v jeziku ki ga poznajo vsi: v mednarodnem narečju seksa«. Imenuje se »Orgazem«. Napovedovalec dela reklamo: »Na 33 obratih boste našli samega sebe kot ljubimca, kot zapeljevalca!« Naš družinski oče se povrne k družini: bo pač spet prinesel anonimne sladkarije. Kaj neki bi si mislili sosedje, če bi izvedeli, da je bil na »tisti danski svinjariji«. Ob vhodu usmerja obiskovalce proti garderobi podoba golega moškega. 2e tu jih sprejme prvo od šestih platen, na katere projicirajo osem ur nepretrgoma barvne in še zvočne pornografske filme. V ostalih prostorih je še pet manjših improviziranih kinematografskih- dvoranic z »najboljšim, kar premore evropska produkcija«. Snov se ne menja kaj1 dosti, le kombinacije: moški in ženska, dva moška in ženska in tako naprej do orgij v širšem merilu. Trenutni rekord Je osem močno zaposlenih partnerjev. »Za naše filme,« piše v katalogu, ki ga z zapeljivim nasmehom ponuja pomanjkljivo oblečena hostesa »ni treba delati reklamo. Njihova kvaliteta Je kot pri vseh drugih proizvodih Color Climax Corporation na višku.« Sledi kratka vsebina vsake umetnine: »V tem čudovitem barvnem filmu, dolgem 30 metrov, primernem za vsak 8 milimetrski projektor, boste videli mlad zakonski par, ki ga pride obiskat ljubka ženina prijateljica. Naš par se odloči, da jo bo zapeljal...« Dve od stojnic sta se specializirali za homoseksualce. Nimata pretiranega obiska. Sosednja lopa je posvečena obiskovalcem, ki jim na področju spolnosti najbolj ustreza masohizem. Tu si lahko ogledajo prekrasne filme o bičanju in drugih sladostrastnih mučenjih. Večino najbolj zanimajo revije. Razstavljene so po pultih kot v najobičajnejših knjigarnah. Tehnika na višku, vse ▼ barvah. Največ uspeha imajo danske Izdaje Private, Climax, Color Orgiea1 Les-bian, Dog Orgies in podobne. Dosegajo naklado 60 do 80.000 izvodov. Z dobrimi tremi četrtinami osrečujejo pomografe po vsem svetu (najboljši odjemalci so Nemci, Angleži, Italijani, Francozi, dežele Srednjega vzhoda, Združene države Amerike, lep del naklade pa gre celo na Filipine in v Južno Korejo) le kakih 20 odstotkov jih ostane doma. Nedolžnih zvežčičev z naslovi Playboy, Lui ali Er seveda ni med njimi. Premalo »naravne« so za to druščino. Cene so krepko zasoljene. Revija s 50 stranmi stane kakih 4000 starih dinarjev, četrturni 8-milimetr-ski filmi veljajo 30 do 60.000 dinarjev, šop kart »z 52 različnimi položaji in 2 jollyjema« je na primer 10.000 dinarjev. Vse to najbrž zato, da ne bi te zadeve pohujšale preveč ljudstva. Razstavljale! se niso omejili na teorijo, tudi konkretnih pripomočkov za večje ljubezensko veselje ne manjka. Največ je zanimanja za japonske vibratorje na baterije. Reklamna cena 6.000 dinarjev z baterijami vred. Toda ne živite v prepričanju, da lahko na sejmu tudi kaj kupite. Po nekaj urah ne bi imeli več kaj razstavljati. Pa nič skrbi! Kjoebenhaven ima svojo znamenito ulico Istegade in sosednji okoliš starega mesta, kjer je več kot dvesto »pomo-shopov«. Ves čas govorimo o pornografiji. Medtem ko ima beseda pri nas še vedno umazan prizvok, so Danci naravnost ponosni nanjo. Kaj bi ne bili, saj je postala pornografija ena najdonosnejših vej danske industrije. Nasmehnili bi se ob geslu letošnjega sejma seksa: »Ohranimo pornografijo čisto!« Težko (in tudi malce nerodno) bi bilo naštevati za kaj vse so Se poskrbeli prizadevni danski proizvajalci. Ne da bi se spuščali v izdelke gumarske industrije, naj omenimo le juvelirsko obrt, ki Je posegla na donosno področje pornografije šele v zadnjem času: dobite dragulje, ogrlice, medaljone, manšeto« gumbe in srebrne držaje za ključe s prav pisanim izborom »ljubezenskih motivov«. Te dragotine razkazuje osemnajstletna Karin Schupf. Popolnoma ji zadostujejo, tako da druge obleke sploh ne potrebUj'e. »POSKUSITE TUDI SAMI!« Za prostor v sredini so poskrbeli Nemci. »Centrum Studio« je namenjen sadistom. Naslajajo se lahko ob mučilnici markiza de Sada s sramotnim stebrom, natezalnico, mučilnimi kolesi, pasovi Čistosti in drugimi pripomočki. Prostor < krasi 18 mojstrovin slikarjev pomograf- ’ skih tem. Po stenah vise ceniki: bič z devetimi jermeni velja 30.000 dinarjev za pas čistosti iz kovanega železa Je treba odšteti kar 120.000 dinarjev. Pozor! Pri naročilu od 400.000 dinarjev navzgor 20 odstotkov popusta! Nedaleč od vhoda igra na majhnem odru pop orkester. Ob njegovih zvokih se Je v osmih dneh razstave zvrstilo kakih dvajset erotičnih happeningov. Udeležili so se jih tudi nekateri gledalci. Vzpodbudil jih je velik plakat s pozivom: »Poskusite tudi sami!« Največji aplavz so drugi dan razstave doživeli 23-letni vodovodni inštalater lan Quapp, 20-letoi študent Erik Timmermann, 20-let-na strojepiska Elna Jukas in gospodinja Sofie Frits, mati dveh otrok, na katere j'e verjetno medtem doma pazila babica. Vsi štirje so se mimo slekli in sprva bolj plašni, potem pa z vse večjo gotovostjo pokazali občinstvu, kaj znajo. Za ušesa je bilo manj poskrbljeno kot za oči. Glasba iz zvočnikov je bila dokaj' enolična. Skoraj ves čas so vrteli le dve plošči: »Je faime, moi non plus« z realističnimi vzdihi Jane Birkin, in »We shall overcome«, ameriško folk pesem, td je postala himna borcev za državljansko enakopravno. Tudi tu naj bi imela osvobodilno misijo z rahlo spremenjenim ciljem: propagirala naj bi svobodni seks. KDO STOJI ZA VSEM TEM? Vstopnice za sejem seksa so bile po 2000 starih dinarjev, dobiček organizatorjev potem, ko so že odrinili državi, kar j'e njenega, okoli 260 milijonov dinarjev. In pri tem niso všteti cvetoči posli vseh dvesto kjoebenhavnskih pomo-shopov na | katere je bil tiste dni naval kot še nikoli. Posebno vestni obiskovalci so preštudirali kataloge s sejma ta potem s seznami obištravali trgovine. Nekateri so si o ozadju sejma ta vse danske pornografije na jasnem. Tako trdi književnik iz Kjoebenhavna. »Tudi slepec mora uvideti, da je tu vmešal svoje prste ameriški kapital. Marvin Miller iz Los Angelesa ima glavno besedo. Na švedskem in na Danskem financira svoje podružnice. Amerika investira r pornografijo vsako leto dve milijardi dolar-j’ev. Marvin Miller je kralj pornografije. Tridesetkrat so ga doslej že aretirali in v zaporu je odsedel pet let. Menda ne boste mislih, da zaradi boja za človečanske pravice, h katerim prištevajo nekateri tudi pravico do pornografije? Cisto navaden gangster Je, eden od vrhov ameriške mafije. V Združenih državah Amerike je 200 trgovskih družb, ki se ukvarjajo s pornografskim materialom. Danska ta švedska so samo njihovi poslušni hlapci. Ameriški gangsterji se ne zadovoljujejo z mastnimi zaslužki v igralnicah. Financirajo tudi pornografijo. Dekleta dobivajo 10 do 500 dolarjev, da se slačijo pred fotografi. Nekatere se res prebijejo in obogatijo s slačenjem, večina lepotic pa konča na ulici.« Večina danske javnosti je šla preko sejma seksa molče, kot preko nečesa vsakdanjega. Zabeležili so le protest devetih mladeničev. Iz Švice so se pripeljali štirje člani združnja krščanske mladine, ki jih Je vodil 33-letni Hans Hohl. Brez uspha so skušali protestirati proti sejmu seksa. Tudi podpora petih danskih fantov, članov mladinskega združenja luteranske cerkve, jim ni mnogo pomagala. Napisi kot: »Vaša umazana kupčija kvari milijon mladih ljudi« in »Kako je mogla Kierkegaarodova dežela pasti tako globoko?« so se izgubili v množici, ki Je željno čakala v vrstah, da bi ji odprla vrata razburljivega sejma. FOTOGRAFIJA POD NASLOVOM: Sejem seksa je obudil tudi markiza de Sada TUDI ZA IZBIRČNE MOŽE... DRŽAVNA ZALOZBA SLOVENIJE je izdala dve pomembni likovni ediciji: 85 &£ O 0) M H ^■4 • rt NOVELA VLAKI Stvar mi od'vsega početka ni ugajala. Ker je Slo dvakrat dobro, je menil Stanislav, da bo Slo tudi'v tretje. O tem sicer nisem bil prepričan nazadnje pa sem le popustil. Če bi se bil uprl, bi se zdajle bolje počutil in tole žganje tu bi prodal, ne pa da ga sam pijem. Zvečer sva se precej zgodaj odpravila na pot. Stanislav in jaz. Avto sva pustila pri nekem kmetu, ki z nama sodeluje. Naročil sem, naj mi spečejo nekaj jajc, Stanislav pa je stopil še k Pavli, sosedovi dekli. Potem sva se potikala dalje. Tam se moraš že dobro spoznati, da ponoči ne zaideš. BU sem slabe vodje in rekel sem Stanislavu, naj opusti to prokleto kajenje, saj je že skoraj kot razpoznavno znamenje na tiralici. Toda on ne more nehati, kadi od jutra do večera in še dlje. Rekel je, da sem sploh figar, to pa me je zjezilo. Naposled sem si še sam prižgal cigareto. ■v c la sva čez polje do železniškega nasipa. Tam Je bila zoprna megla ker leži tako blizu vode. Proga je pravzaprav dvotirna, toda tam, kjer so razstrelili most, so šele položili tračnice. Vlaki vozijo tu zelo počasi, zato je tu prav lahko skočiti na vagon. In ker je le nekaj kilometrov dalje spet takšno mesto za počasno vožnjo, ni težko izskočiti. To pa je za naju seveda važno. Nikakor namreč nimam namena, da bi katc kos samega sebe položil na tračnice, kadar ravno nekaj vozi po njih. Sedela sva spodaj ob železniškem nasipu na skladanici pragov in strahotno naju je zeblo. Videti je bilo, kot bi se megla še zgostila. Edina prednost pri tem je ta, da vlake že od daleč slišiš. Prvi je prišel iz druge smeri, tega nisva mogla uporabiti. Naslednji je bil osebni vlak. še dolgo ga je bilo slišati, ko je že davno zaropotal čez most. Potem je bilo spet vse tiho. Stanislav je kadil, včasih pa še jaz. Hodila sva malo sem in tja da bi se ogrela. Stanislav mi je šel na živce s svojimi zgornješlezijskimi šalami, ki jih že vse poznam. Potem sva govorila o GJei-vvitzu in Schillerjevi ulici in ob tem sva se malce segrela. Iznenada je od daleč zažvižgala lokomotiva in midva sva se pripravila. Tovorni vlak, ki je zdaj prihajal, je vozil precej hitro. Dobro sem vedel, da v njem ni nič za naju. Za to imam nekak šesti čut. Odkimal sem Stanislavu, ta pa je bil kot obseden, zagnal se je na vagon in zavpil: »Emil, na naslednjega!« ali nekaj podobnega, in potem je že izginil v megli. »Kakšna oslarija! Tega vagona gotovo nikakor ne bo mogel odpreti. Toda on ima seveda vedno prav! Nisem se zmenil za ta vlak, čakal sem naslednjega. Pri tej stvari je treba potrpeti. Trije vlaki so peljali mimo v nasprotno smer in že sem se jezil, da gre danes vse narobe. Mrazilo me je že do kosti, Stanislava pa od nikoder čeprav sta minili že dve uri. Tudi ko je znova zažvižgalo, sem obsedel, in šele takrat, ko je lokomotiva že zavozila mimo mene in sem videl, da je to dober vlak, sem zlezel na nasip. Nesreča je hotela, da je vlak celo obstal. Kako naj se človek upre, če ga tako rekoč povabijo? Povzpel sem se na vagon, odstranil plombo, in ko smo se odpeljali, mi je bilo že jasno, da so v njem zdravila. Tu in tam je bilo videti rdeče križe in razne apotekarske napise. Zavitek, ki je bil po mojem poln morfija, sem kar zagnal ven. To je bilo seveda neumno ker bova morala potem na obeh straneh reke iskati najine reči. Ta hip pa nisem mislil na to, ker je bila priložnost tako ugodna. Vse drugo je bilo v velikih zabojih. Ko sem odprl prvega, smo se ravno peljali čez most. Stojeivodja je nekaj mečkal, mogoče so tudi signali kaj kazali, lahko pa rečem, da sem delal hitro in točno. Zavitkov, ki so bili v zabojih, nisem natančneje ogledoval. Brž ko smo bili čez ___________________GUNTER EICH VOZIJO IZ MEGLE most, sem vrgel ven dva in potem še dva. Vlak je spet obstal. Pokukal aem ven in preudarjal, ali naj izskočim. Tedaj zagledam poleg vlaka črno postal vo in vidim svetlo iskrico cigarete. Zakličem: »Stanislav!« On pride gor čez nasip pa še pomagam mu gor. Koj prižge svojo žepno svetilko in pogleda v vagon. Pogleda v vlomljen zaboj, toda niti ne zine. Zavraga, no, takrat menda res nisem bil pri pravi, sicer bi bil vendar kaj opazil. »Spravi to prekleto lampo!« mu rečem, on pa me obsveti od peta do glave in mi jo potem nameri naravnost v obraz. »Kar končajva,« še rečem, »saj več sploh ne bova mogla spraviti proč pred zoro.« Tedaj pa Iznenada opazim, kakšen bik sem: to je vendar eden od železniške policije! Koj skočim iz vagona to on za menoj. Ko hočem po nasipu navzdol, se spotaknem. V tej gosti megli bi mu mogoče le še ušel, tedaj pa zavpije za menoj: »Emil, Emil!« Bil sem čisto zmešan. To je torej le Stanislav! Kakšno norenje! Vsekakor me je takoj zgrabil in v hrbtu čutim nekaj, kar je gotovo cev pištole. Kar samogibno sem dvignil roke in še čisto neumno vprašal: »Stanislav?« Preiskal me je in mi pobral orodje in svetilko. Orožja seveda ni našel, saj ga ne nosiva s seboj, najino rokodelstvo je miroljubno. Potem mi je vzel listnico. »Emil Patoka,« je rekel. »Kako pa da ste prej vedeli za moje ime?« sem vprašal. »Sedi!« In strnil me je na mejnik. »Ime mi je Gustav Patoka.« Ni bilo nujno, da me je tako sunil, saj bi se bil kar sam sesedel, ker mi je bilo, kot bi me počil po glavi. »Gustav Patoka, tako,« sem rekel. »Poznal sem samo enega, ki se je pisal Gustav Patoka, to ta je bil moj brat.« »Kje so zavitki?« je vprašal. »Ven sem jih zmetal.« »štiri,« sem se zlagal, zakaj čeprav sem bil kot ubit, sem le pazil, da mi ostanejo odprta kakšna vratca. Pomislil sem na prvi zavitek, ki je ležal tam na drugi strani reke. Mogoče je morfij v njem, in morfij je vedno mogoče dobro prodati. Vem za ljudi, ki bi ti zanj prodali dušo. u FBudo čudno sem se 11 jočutil. Na kamnu sem sedel in rekel bi, da sem ujet. Ali pa ne? In policaj je Gustav Patoka in je moj mali brat. Zdaj je z dolgimi koraki stopal sem in tja. Gustav je vedno takole korakal, če je moral razmišljati o resni stvari. Jasno moj primer je bil dovolj resen. »Vlak bo odpeljal,« sem retcel, ker sem upal, da se mora z njim odpeljati. On, pa je samo bežno dvignil glavo in potem je spet korakal sem in tja, da mi Je bilo vse bolj tesno. Medtem je vlak odpeljal, tudi rdeča luč na zadnjem vagonu je izginila in ropot se je počasi izgubil v daljavi. Zdaj sva bila sama sredi megle. Le kam se Je izgubil Stanislav? Jezil sem se, ker je bil pravzaprav on vse to zakrivil. Ta bedak, ko ne bi bil skočil na prvi vlak, bi se bilo vse drugače razpletlo. »Grstav,« sem rekel, »moj brat si in lahko bi mi dal roko, namesto da ravnaš z menoj kot z lopovom.« »Kaj pa si drugega?« »Daj no, Gustav, nekaj ti bom predlagal. Tu sva do zdaj delala samo dva. Kaj, !so bi se nama pridružil? Kaj ni to dobra zamisel? S svojim pajdašem se bom zmenil. Gustav, delaj z mama! To se izplača! In ti kot policist, to bi bilo prima.« Ves sem se razvnel, zakaj to je bila res dobra misel. Navdušen sem skočil pokonci in sem ga hotel prijeti za roko, on pa me je sunil nazaj in rekel: »Drži gobec!« No, da, on Je pri policiji, )e pa tudi moj brat, to človek vendar lahko kaj pametnega predlagal. Ni vrag, ga bom že še pridobil, sem si mislil. »Kako pa si sploh prišel k policiji?« »Nisem dobil drugega dela, in navsezadnje je to vendar pošten poklic. Vsekakor boljši kot tvoj.« O tem imam seveda svoje mnenje toda govoriti je srebro, molčati pa zlato. »Veš kaj o očetu?« sem vprašal. »Pred kratkim sem nekaj zvedel. Lani je umrl.« »Umrl?« »Do zadnjega dneva je bil doma. Ravno sem se hotel odpeljati tja, da bi ga spravil sem.« Nekaj se mi Je zataknilo v grlu, našega starega sem namreč vedno imel rad. »Sem si kar mislil,« sem rekel, »šeni si kar mislil, da ga ne bom več videl. Zdaj bi jih imel šestdeset. To vendar niso leta, da bi moral človek kar umreti. Kaj pa mu je bilo?« »Umrl Je od lakote.« Naš stari, kd je vedno tako rad Jedel, je umrl od lakote! »Ti si pa res več kot čuden,« sem rekel. Odgovoril je: »Prav tak se mi zdiš tudi ti.« Moram razložiti, za-caj je to rekel. Vzgo- Moram razložiti, zakaj je to rekel. Vzgojil sem ga namreč jaz. Vem, da je čudno, je pa res. Mati Je umrla umalu po njegovem rojstvu. Oče je moral vsak dan na delo. Soseda nam je doma pomagala, ker pa sem imel že osem let, sem moral čimveč opraviti, kadar nisem bil v šoli. Pral sem mu pleničke to ga negoval. Samo podojiti ga nisem mogel. Malo sem se šel mamo pri njem. Kasneje sem pazil, da si je umil ušesa in da je napravil šolske naloge. Ves čas, dokler sem bil doma, sem bil kar navajen, da vedno pazim nanj. Rekel sem: »Nisem mislil^ da te bom še kdaj videl.« »Gotovo bi ti bilo ljubše, če me ne bi bilo tu.« To sem preslišal. »Kje si bil zadnja leta, ko o tebi nisem vedel ničesar?« »V Franciji v porurski kotlini, potem v ujetništvu.« »Tudi tam bi se bila lahko srečala.« »Saj je še zdaj dovolj zgodaj. Ali prepozno, kot se vzame.« »Kaj pa čvekaš!« »Ti si torej črnoborzijanec?« »Moj bog, prodajam pač reči po dnevnih cenah. Kako to imenuješ, mi je vseeno. Povrh sem brezposeln. Prav zares sem brezposeln, nikar ne misli, da te imam za norca.« Seveda mi ni verjel. »Povrh,« je rekel, »si ropar in bandit.« »No,« sem rekel, »ko sem bil pobič, sta mi ti besedi vedno predstavljali nekaj čudovitega. Doma smo vendar imeli knjigo, saj se spomniš, tisto zeleno z zamaščenim ovitkom.« »Da,« Je rekel, »v predalu, kjer so bile vilice. Seveda knjiga .Abruški junak’.« »Vidiš, in to sem najmanj dvajsetkrat prebral. Da bi pa bil zdaj sam tako imeniten ropar, si pa res ne bi upal trditi. Se nobene mlade grofice nisem rešil in nikdar še nisem maščeval kakega umora. Zdaj pa praviš, da sem ropar! Kaj še, Gustav, resničnost ni nič tako imenitnega.« »Ropar si in bandit. In moj brat,« me Je zabil, »in to je. najhujše.« »Prav nesramen si, kp praviš, da je to najhuje! Glej, no, vsak dela danes to in ono čeprav ne bi smel. Le kdo živi samo od živilskih kart! Vsak se skuša znajti, vsak goljufa, samo ta malo bolj, drugi pa malo manj.« »Poslušaj,« je menil Gustav, »po tvojem torej sploh ni prave razlike med dobrim to slabim, med pravilnim in napačnim?« »Vidiš, zdaj se ti je malo posvetilo. Tu sploh ni nobenih razlik.« Tedaj stopi tik obme in me pogleda, da me kar spreleti po hrbtu. »Hočem vedeti, ali res tako misliš!« Zgrabil me je za roke in jih stisnil, da so me zaboleli členki. »Ne vem, ali ti je sploh še kaj sveto in ali še zna prisegati. Toda pri- sezl ml na spomin najinih staršev, če res tako misliš.« »Seveda,« aem rekel »seveda tako mislim!« Spustil me je in spet korakal sem in tja, zdelo pa se mi je, da je zdaj mnogo mirnejši. Mogoče ga bo zdaj srečala pamet, sem si mislil, a vendar sam ne vem, česa sem se tako bal; grozno sem se bal in povsem jasno sem se zavedal, da me čaka nekaj strahotnega. »Tako.« Gustav Je iznenada obstal. »Zdaj ti bom pa povedal še nekaj o sebi, česar prav gotovo še nisi vedel. Ali pa le? Mar nisi vedel, da si bil še pred pol ure edini človek, na katerega sem se brezpogojno zanesel? Se pred pOl ura bi se zanesel nate, zdaj pa se Je vse do kraja izgubilo.* Srce ml Je bilo do vratu, vam rečem. Zdaj Je bila tu pred menoj, ta strahota. »Tl si bil moj veliki brat bil pa si tudi mnogo več kot to. Mogoče ne bi o tem nikdar ničesar izvedel In prav pošteno me Je sram, da govorim o tako velikih rečeh. Ampak vse, kar je bilo čisto m močno in trdno in zanesljivo in zvesto to dostojno to pošteno, vse, kar je bilo dobro, to si bil ti. Lahko se smejiš, zdaj mi je vseeno. Vsa ta leta, ko si bil zdoma, so bili zame najlepši dnevi tedaj, ko si prišel na dopust. Vedno sem bridko Jokal, ko si se odpeljal, bal sem se zate, ko si bil na fronti. Tak trapast smrkavec sem bil_ tak otrok! In kasneje, ko sem bi! iznenada sam odrasel in sem se moral sam znajti, tedaj sem si vedno predstavlja!, kako bi ti napravil to ta ono ta potem je bilo vse prav. Kako bi Emil sodil o tem in kaj bi Emil zdaj storil? Prav zares sem se vsak dan tako spraševaj. Saj je več kot smešno, mislim pa, da se imam samo tebi zahvaliti, da sem doslej ostal kar dostojen človek, vsaj kolikor znam presoditi.« »Oh, Gustav,« rečem, »to napravijo leta, vojaščina, vojna, brezdomstvo — ves sem izgubljen. Vse to ni nič vredno.« »Da da, to je že mogoče,« odgovori, opazirri, da me sploh ne posluša, da ga ne zanima več, kaj pravim. Vrnil mi je listnico. »Tu jo imaš. In zdaj izgini. Tvoje ključavničarsko orodje bom obdržal. Zavitke pusti tam, kjer ležijo.« »Gustav, daj mi vsaj svoj naslov!« »Cez deset minut bom nekajkrat ustrelil. Ne razburjaj se! Ustrelil bom zato, da mi bodo verjeli, ko bom trdil, da mi je nekdo ušel. Tedaj pa moraš biti že daleč. Izgini!« »Gustav —« »Izgini, ti pravim!« Z nogo je udaril ob tla. Sel sem. Ko sem se vrnil v vas, mi je Stanislav rekel, da me je že nekaj ur čakal v avtu. Moj prvi zavitek je našel, ker se Je kasneje vrnil z vlakom ki je prišel z nasprotne strani, to odskočil na starem mestu. V zavitku je bil morfij. Stanislav sam ni imel prav ničesar. Kljub temu me je zmerjal, ker me ni bilo tako dolgo. Trdil je, da se je vozil ob cesti sem in tja ter trobil. Tega mu nisem verjel. Gotovo je ležal s Pavlo v postelji. Saj mu jo privoščim, tso pa ima štrleč podočnik m je za moj okus predebela. Ampak Stanislav ni imel nobenega razloga za razburjanje. Sam sploh ni ničesar opravil ta jaz sem bil tisti, kd je tvegal. Nisem mu povedal, kaj se je zgodilo. Rekel sem samo, da sem se predaleč peljal to se potem nisem znašel. Verjel mi je, in spravil sem se na zadnji sedež. Stanislav je vozil. Motor je tako rohnel, da Stanislav ni mogel slišati, kako sem se cmeril. Ko sem bil otrok, so me nekoč natepli, ker sem snedel nedeljsko gibanico; mislim pa, da tedaj ni bilo tako hudo. Gustav moj brat, moj mali brat! Nisem vedel, da nekomu toliko pomenim! To je lepo, ali vsaj mora biti lepo, saj jaz tega sploh nisem vedel. Pra; gotovo pa je strašno, če to izgubiš. Jaz stem izgubil. Toda Gustav je še več izgubil. Ne mene, oh, ti ljubi bog, saj tega ne mislim, jaz vendar nisem več vreden. jo hkrati ZGODNJA RENESANSA V ITALIJI RENESANSA V SEVERNI EVROPI POZNA RENESANSA V ITALIJI SEDEMNAJSTO STOLETJE OD ROKOKOJA DO GOYE OD ROMANTIKE DO CEZANNA GIOTTO: JOAHIMOV SE Knjiga posreduje strnjen pregled evropskega slikarstva od 13. do 19. stoletja. Avtor je vključil vanjo poleg celovitihaimetnost-nozgodovinskih ori sov posameznih obdobij tudi dovolj ilustrativnih m biografskih nadrobno r.ti o- ustvarjalcih. Knjiga je napisana z znanstveno eksaktnostjo m esejistično mikavnost- CEZANNE: LASTNA PODOBA - V knjigi je 549 barvnih reprodukcij, ki dajejn delu svojevrstno likovno vrednost 328 strani. Herbert Read: ZGODOVINA MODERNEGA SLIKARSTVA OD CEZANNA DO PICASSA PICASSO: TRIJE PLESALCI Poglavja: Viri moderne umetnosti prodor • kubizem - futurizem, dada, surrealizem (Picasso, Kandinsky, Klee) Začetki in razvoj umetnosti nedoločenih razmerij: konstruktivizem -Začetki in razvoj umetnosti notranje potrebe: abstraktni ekspresionizem Knjiga ima 484 barvnih in črno belih reprodukcij. 376 strani Knjiga je osebno in nekonvencionalno zasnovana Avtor ja skušal, naslanjajoč se na izra? moderna umetnost«, osvetliti izročilo in zgodovinski razvoi modernizma, kot se kaže in potrjuje v svoji slogovni raznolikosti V OBEH KNJIGAH JE NAD 1000 REPRODUKCIJ NAJSLAVNEJŠIH MOJSTROV KLASIČNEGA IN MODERNEGA SLIKARSTVA. VEČINA REPRODUKCIJ (NAD 700) JE V BARVAH CENA OBEH KNJIG: 200 DIN. UGODNOST OBROČNEGA PLAČILA. Knjigi uobite v vseh knjigarnah in pri zastopnikih založbe. Založba v?u* ju počlje tudi na dom, če ji pišete (~ omembo plačilnih pogojev enkratno ali ibročno pl&čilo) na naslov DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE LJUBLJANA Mestni trg 26 POGLAVJA: S 1 s & S P jg s — slvg r*£g g g s CG Hi O fcc* 1 Ki N 2 g Cn ® v W 3 »Tl J3 fo O W CD O, £3 M A*® u «r s c3 « bO d P O*# o S p* rt p H 0) rt >o ‘S a 4) P 01 o id 2 a p< <1) ^ fr ,r-» — C * •c a) >o .. p s E rt w S O as » &0 & O rt « .• S e tu •® 2 ^ m ‘® '° ge" E N £ •3 13,-g .prt ° _• C rt cg > .2, *C »3 ■s c SO o “ S *r-» O M C 55 « a S O o P rt g C rt C/3 rt* a 4) O d o G »o ’S o p a I 5 -p O O a o a o a H •“ g a r-H 'O rt 4-S CG O a p -p w 3 .. ^ O *& a g rt c p o £ rt rt bo-> rt bo (D >o P > O d O P > O 3 rt id Š rt rt K5 ’p p« 4) o bo P d > ^ O p > JP O* ~ O M rt S rt '3 O J ® s S 4) CG rt ° § id d *8 g •p c o p rt ^ ® fe 4) Z S . rt 'if d rt tj p N M > S o c ® ® J o o g-*3! >3-0 A! < D c rt c^» ::&§ •1—1 Jrr* *i—1 rt 3 o3 O >o M *S oaS *1§ rt ^ w O !P •—< o --§ H rt N rt 3 S -*A> O f-< o a bo o P« > o s Q) 3 o § >o sw > 60 S s a s • ~ S -c I ^ 'd c) Js is 3 3 a « S -g H m ® e£ I O o S z; a rQ rt >N p Tn e m S ® .Si K) «1 3 s ■§ p « M J a I I — ob S g > I ~ c c •s| § & a S 3 ca ° S ®o n rt S ‘S rt ^3 rt rt » >S rt 1 n s 4> |® §1 >s . W ■S S s ^ w bo >■ O 2 g > rt ^ -4-a »o f> .2, rt 3 w 4) O S g & C4 1/3 S ^ > rt S o n~t tUl rt 3 >N I § rt wj I rt b0 O S §■ & — E m CD lP O 5 g lil ** Xj o p st! -ai š o cr ES 21 cd CD

3 BF S* c p g. o p n4 p P Qg SS CD CJQ CD CD ^ O 3 P N oi S P CD % P CD cn P d d I 0 1 O CG a 0 § •rl ,r—5 P rt p > ■S '3 rt > .G 0 1 KG £ P 'p a rt N rt > > p rt *rt CG d >CG d p rt > P CG p -p> d 1—< rt 0 rt •r—1 p d P KG 0 P ••—J p Pi P a p a -U d rt p - s rt ^ o a O rt *-H •'—> rt . ^ d ‘p ^ rt ^7 S >o o rt > s a M g a | Š I o C8 > « G ■ S 2 'o n 3 'g ca rt 2 z3 “ S 3 rt O s a^ g ca Sj Š •r? »-• a 3 > a 2 o rt u > O rt ^ 'bo JP u S O a 'S* w > rt w s Cl_i rP B g rt S »co g 14 g > ^ CG d 03 -r-. »H > • rt 5h - bO 1/3 O ^ •te oj ° s G « H > rt d rt _ w ►25 a ‘S -S. S a S 3* o ^ a m a O w :5 rt S d g ca fG g n a ■e . P a § u s a S c« 3 n O e g ° < c 3 ai ;s g 3 g ’2 'P 2 ° m' g w S •c g C/l S ;o > 3 rt n 72 o » S .S S a 8| !P rt D « O G ‘8 C/l p d xf 3 CG ‘ O p -. »o T3 .5 P >t3 rt o a rt rt f—t >tg -3 rt u ■a a as rt d d p rt b0 bo '> 0 rt d £} O. rt 'm rt § co P rt d P < rt P d o CG rt 3 > 3 | •»—j C4 P >0 CG £ 'P ^ 04 rt rt »rt 04 P rt a rt P si rt £ rt 1 C3 ^ . G 1 sS 2 p< I« a > ‘55 2 P -P o 2 a a m *3 ,r"» G G rt d s« rt ‘3 W . O p a •d p p O d O o a rt IG P rt 0 a rt P »rt •P rt „ N 1 G rt -r-, O CG p bfi > d 3 cd _r rt a ^ p p *CG > p > "r-4 rt •'-> p O a g S’S - °$ > rt a o p p *rt a p o § a a §1 a sp o 33 a 2 6 a -2 d p ■2 >2 g S S =3 5 g S Sl •—» o rt <1; W d '|| Sl S s. rt s G S •a o « J3 S 0) •e G 2 e l/l rQ o 1 S 03 ® I d w d 0 ‘P a & O -3 S s P P •Pi CG rt > a s S’ 'n rt p p g.s s 2 II to m ^ G3 g S 2 g ® G >« O O l/l - 3 '§•1 m a p* o »rt Sort O ^ CG 13 »o o « 73 73 G 5 a! •2 §s >o f3 ■— e o g G Pl, A o . I-. . — a ■s E o S o GS > •® E G rO P .2,2 3 o id p rt «, w ^ CG rt P p > CG £ rt S P r_- > rt CG > S 0 d p > o g* 'p a a E rt p £> 0 s OJ o ■§ “ V o C a a to S G s -g •2, -Z? en g »S ^ bc SO G G 4) S C S o! rt ••—> el II ;rt I S s 3 CG z? « s a 2 P rt CG G s G G s-1 3 in E 2 P ° rt d »rt o a 5 .s ^ p p g g a c rt P N ■a c o g G 3 A 'E S tu G M 73 G s'8. f§ S | A A as e' 01 I fi g * a ° P rt rt w rt p d •»“S 3, 2 s s s .o . 3 G ‘S 3 •S 8 o E G _ C S, 05 bo N p p J > rt P P d p & > I rt p ' w rt rt - C ■° c 3 • 4) §■3 2 ^ S H ® a G •a ^ h 2 « ag r/i ^ 2 o 3 & »P CG rt g S s P rt w d rt r d A ^ „ aE >5 O G 60 A tu rt > rt O > 'O I “ ra s p >0 " > o w ^ id o rt S B S « d ^ p rt S) p id 0 £ p O 0 ■£ Q. O ^ bo 0 i« &3 S _ r-— CG rt bOO d - & * a £ cg ^ O . G O ‘rt p S p rt P g p rt c p >N O a p d p bo P > O bo p S C p rt P rt ,P -*-> rt 5? rt P P O P i2 O rt P a p d p p «« gl o T3 G g a — o z? A 60 o b ■° E p P CG P O c cn rt •■—» P p M P rt c 4) • * ! 2 rt G W >N •d 2 § O § KS t) 2 2 2! G m ° ® s >3 s 3 S 3 * CG ^ & N CD d CD cP. CTQ CG CD P CD 50 CTQ ^ CG bo Q> CG >CG CG p ■2 S > rt p bo O. CG m CG rt < Q C/3 d p C/3 § CG rt d p p rt a O > d >0 P *»™» rH id 3 S > p >0 o bO O a « ‘O J2 r £ -2, s s 2 »3^-o 2 ^ s? a tu s o tu 3 J5 O A o < 55 W O H , ■ * | | i S c« N) N< CD id .*« ^ G • /. rt rt bo rt d 1/3 3 G M S G bo > ‘rt C/3 ,cg d rt I p d a a p .rt * -g E A P CG P P \ K P. S' ® CD P to Efa O 5' P * CD CD cr cd to< CD d CD ero p. o o CD cd g Q< to« PT (D £D CD to< ep CD CTQ to ►J CD O crq tsi CD cr (D to< r^< to< crp ir. W CD to CD Ul CD CD CX P c' s1 s 1 s« bfi £ c<3 s. n to c/j C C cD aJ P to w 3 s i •vj sO 2 O* ** O 0Q CD CD CD CD MO § p ►d 3 3 ° sl. w p 0TQ < P o s: p a 2L ** . s CD (Tj v? Illl ° ®- | N -d £ 'S “ o °> £ pg £ c CD ** 3 1/1 ?*f« sl- F s ?dB N to D (D V- to s- £ g H. | & a 3 3 CD O t-i g to p M to< CD CD W S &1 & »» i’!« m S ® n P CD 9 “ S P»i CD ra to v- B' O O T3 P M ca -*a> to P C* § ^3 > O O to P S o3 § to > a < bJO M < Q vO vO •vi to p a? &*31 01 TO 83 r* » 3 8 8 ■s ‘7 to to to P >N P M 9 oi P 9< to p to .a o a -S p. 2 I ^ § 8 O +3 (D .P .at« * .a ^ £ N • n a S- S v ® * j I ? - 8 S e. Ul Ul oi oi »K * !.I to« O ^ J? s ^ I ►5 to (j » n ' S|?§ — 1,5“ P — «—•• O s s CD & s pOE * — P >*| §•! a 3 rs j S 'i 2. 2 o 3 3 to CD ' 3. a , rx S’«' w TO o ” So a a « t> 3 B-- a. a 2. S p 2. E S J o J y , *0 P -*• «_t. p u. o B 3 1 c5. p w » 2 ?r c-t o CD CD era to cd 3 3 ° " 2" TO S-Sb n> p' & “ 3 c 3 ° o a »• • O o rt , a a-o & a 3. a o to a * p. 3 » (S m CD 5-P P <1 E 1 o ' a 2 E m p 3 CD • CFQ |r p I o Slf o. N I p p 1 1*3 ■3 p Bi P 3 3 P 3 P < O O cr K 8 CD P 0 <5 S S 3 era ® *d CD 3 0< 2 ° 2- E CD M < 3 E CD »O 1 K CD O .1 P B« TO g- P g. •3 g ►-* CD m< m §5 Is d ►i CD P* CD 1 2 » 2 2 g< ~ a 93 s« m • 2. o 'S .: <-. & 3 * o a to - Pa O < »d ° o ^ *a p o w a g s p 3 g P o o. to CD cd sr o 8 to tJ •-* CD P4 P 8 8 P to« P o 9 a p 9 H p35 to .*_> m . to ^5 3.3" A < a w 2 - o a '.8 1 i s3 ta d«33 i« a pl -s 0- > S 2 >g > p o M §11 go 8 N CD V iC M Q) V S >o aj a < .9 « ■§ g 05 D M C a3 C3 O v 03 OJ 03 w • O o 03 ±* G 73 G 0 O > N P C 03 (D O) 0 >0 O >ti 73 03 >o o 0 03 73 M •S ca ui o i/i N 22 -S £ 03 ® m lin trq . O tn On *a s - 8 S ® trq S.« CD

si s I •s rt ►2 £ W o 0 N g d> g *-> CQ r. ^ E ” ~ *-< 0) 0 0) >U1 >nj ce CD 73 G G G 0) K -o 01 7) O >73 » as s S o ^ (D c/j K/3 0 O) 03 73 03 73 M O >7) P 71 Na« ti a 00 O P ct> 3°H?fc P p C/3 A« GG w cd ti< a4 G p o< 72 p CD 0? 8< c * 3 CD »M i * * (D K* P 72 aq CD p aq CD Cp C> 0) I 8 m CTQ S ” 0 rt >CD 71 >73 P« ■s § 0 0 0 0 M K « o m t-~ VO C? 3 S 3 - la* §'£3 p r* ti ?h| I O G p.- o o 71 B 7K - P o< 1 N 7)< n4 71 3? TJ M & S w cu S 58 e a s.l &§■ s a rt rt g !• E 03 P< 0 rt 73 C ** H .n S ft3 71 0 73 r* 0 ?3'Š w ta S M »N ca -m S® n m O c ® 8 «2 .S -S 0 rt O 55 W W •n t/1 to « w w ero co< u. to CD CD (D CD 5E W S. c g* o p CD C/* 2! eo< C* Ul W rt 3 rt T3 r-J 0 0 X P P rt 0 Q ŠS” co •S S' er N Z ° a £■53 & CD CD p a p a » o CD P CO *■" «-*• CD d P &S -dS p “ c 3 * 171 S CD c-r CD c/* ^ fcs 6< & s &* S o P P3 trt 5+ CD CD »»I fl s s CD n ?r P CD pr cd ■a S ° S. < o "s & P II5 = sr W • o. ° o S: ^ >a S S€ ® «■! i— n a g* < - Ci .P O d CD P N C, el •d £■ S CD UD O Crt< <3 p ero 2 I « 3 gt~ & P g (rt P < Ul ž* * s s ero * g*g el & (/J f i & I|I ® $ d ® 8 1. ►o 2 *o a S' 1 M ® S ® cj W £ 2. o s4 >1 O CD O P P ^ CD ' “ S CD P Milili! o 25 a w P »P s « 3 M* £ 3 CD S £ p a p CD O CD Crt< 3 D P d S* o •o d W P ^ ’ er C & ►d o 73 o rt C H/) ■S s X O X rt to .> • 0 g§ as aa rt a 73 ui X ° .. bo n rt O ° 'ui O • • o q< rt -*-» >0 'bo g 5 ^ c _ w 3 P< dl >W ^ _ --J o 3 a '3 b c ■i-all ' W U £ > K ^ © O llz rt I 5 ^ I I d fr I rt N 0 6 0 0 Ul Ul > M "Šš 0 •&* ,r“» rt <3* <0 ^ •H 1 *-< ' I £ £ C/) £S * | rt II S d >o d trt rt S 0 > 0 ¥ I 0 E 5 .S S 0 0 ‘C -o to to ’X ro A to > O rt g rt ► T3 El - 1 ■3 S ■g « rt rt 0 « _ o w H 'S § r-< w o 'S N g S rt X O O ■§ p. o & 3 rd P 0 d o a o s >s rt . m rt •* P 2 0 d c? >Q 1 O M *S o s >131 I | M S M I i rt rt bo bo 0 0 0 0 Ul to d 73 QQP iro o bfl d o a rt 6 0 ■8 S u JS rt N > rt »X O. S ^ o £ id C« rt 1/3 bo ^ ui X 0 0 rt ^ .0 sO en Od E pt n o w g til SL S- o< p gno ° o er w «■ 5? !? o Mft. A CD Ul 9* ero cd 3. S*5 I ffSB cd ?r & BES <5 2- S* »9 d o Is ® CD <—•• 7>< fi ero CD W W d (D (D ?= I 3 si^i 5 3 & P re' w I& CD Is® M | 3 k g S F ra S p m 6 eig*8 3 ^-- o P Pi CD CD CD PT CD M • --- € to d* rt 5 > *8 rt X 6 0 £ 1 0 ■*-> o g M bo 01 S 2 g 5 S bO « d o to u 0 73 g g a 0J T3 'S 9 S § I 0 N >W rt P 3 s ..a &SSs N O Q N S POGLABLJAJMO SVOJE ZNANJE O VZGOJI: ENZO BIAGI: ČLOVEK NE SME UMRETI (3) Bralci, ki redno prebirajo 21. stran našega tednika, že vedo, kdo je Enzo Biagi. Iz njegove knjige »Človek ne sme umreti« povzemamo najzanimivejša poglavja o boju sodobne medicine proti bolezni in smrti, tema prvinskima človekovima sovražnicama. Italijanski novinar, ki je zdaj že tretjič gost naše rubrike, je obiskal najslavnejše znanstvenike in zdravnike današnjega sveta in se z njimi pogovarjal o upih človeštva za zmago nad njegovima večnima nasprotnikoma. Po članku o novem, smotrnejšem in bolj zdravem okolju 21. stoletja in po zapisu o radiografiji ljubezni objavljamo še Biagijevo srečanje z enim od najpomembnejših medicinskih odkritij naše dobe. Izmed mnogih navad, katerim se otrok privadi v nežni dobi. Je navada na hrano med zelo važnimi. Ce bo mati navadila dojenčka na pravilno in redno prehrano, tudi kasneje ne bo težav. Najboljša in najbolj preprosta hrana v prvih mesecih življenja je gotovo materino mleko. Materino mleko in toplo materino naročje je tisto, kar otrok v tej dobi najbolj potrebuje. Ce z dojenjem res ne gre, bo mati dajala otroku pač kravje mleko. Proti koncu prvega meseca začnemo dojenčku dodajati sadne sokove. V začetku po malem, nato pa vse več. To prvo »umetno« hrano pa otroku dajajmo kar po žlički. Mnogo mater se začetnih težav z žličko ustraši, pa daje sadni sok po steklenički, naadno pomešan s čajem. Dojenček naj le dobi čaj za žejo po steklenički, sadne sokove pa raje dajajmo z žličko. S potrpljenjem in dobro voljo bodo začetne težave kmalu premagane. 8 tretjim mesecem dojenčku začnemo dodajati jajčni rumenjak. Ce je že do tedaj dobival sokove po žlički, tudi sedaj ne bo težav, če mu bomo rumenjak ponudili, na primer, s lino sadno kašo. Zgodi se, -da otrok ne ma-i ra hranjenja z žličko, ker je bolj navajen na hrano po steklenički. Tudi materi je dostikrat laže, da vse sestavine zmeša in jih da v stekleničko. Toda čim starejši bo dojenček, tem teže ga bo navajati na hranjenje z žlico, v četrtem mesecu dajemo otroku sad-ne kaše in juhe z zelenjavo. Ce mati v tej dobi ne navadi otroka na hranjenj® IH) žlički, kakšne bodo težave šele iko mu bo treba dati celo kosl-kosilo z vsemi sestavinami pa je roku za pravilen razvoj in rast nuj-° Potrebno. Po šestih mesecih samo miecna hrana ne zadostuje več. Važno Pa Je tudi, da ga že zgodaj navadimo različne okuse. Ko v posvetovalnici mati pove, kakšne zelenjave daje otroku, zvemo, da navadno zmeša vsak dan iste vrste zelenjave. Tako ima otrokovo kosilo vedno enak okus. V drugem in tretjem letu pa tudi kasneje otrok nekaterih Jedi ne mara jesti. Nismo ga zadosti zgodaj navadili na različne jedi in okuse. Z malo iznajdljivosti, ljubezni in dobre volje lahko popestrimo jedilnik otroku že v najnežnejši dobi. Pestra in okusna hrana bo tudi slabšim jedcem pomagala k boljšemu teku. Ce otrok res stalno odklanja kako jed mu bomo pač ponudili kaj drugega podobnega. Ne samo pester jedilnik, važno Je tudi to, kdaj in kako otroku ponudimo hrano. Predvsem naj bo takrat lačen. Obroki naj sd slede v pravilnih in vedno približno enakih presledkih. Ce opazimo, da dojenček šestih obrokov ne potrebuje več, mu jih bomo dali samo pet ali celo samo štiri. Isto velja tudi za naprej. Mnogo otrok ima navado, da pred glavnim obrokom poje na primer kos kruha. Razumljivo Je, da potem pri obroku ne bo pojedel toliko, kot se nam zdi, da bi moral. Poleg vsega tega Je važno tudi to, kako ponudimo hrano. Ali nimamo tudi odrasli boljšega teka, če sedemc k lepo pripravljeni in pogrnjeni mizi? 2e majhen otrok je zelo dovzeten za prijetne barve in lep pogrinjak. Za hranjenje majhnega otroka si moramo vzeti čas. Ce se nam pri tem opravilu mudi, če smo nestrpni, otrok to čuti in ne sprejema hrane s pravim tekom in veseljem. Vedimo, da bomo imeli z otroki pri hranjenju tudi kasneje mnogo manj težav, če jih bomo že v nežni doibi navajali na pravilno in ustrezno prehrano. Dr. JAKOBI NA ZUPAN PRIHODNJIČ: ŠE PSIHOLOGOVO MNENJE Cincinnati je drugo največje mesto v državi Ohio. Ima več kot pol milijona prebivalcev, tovarno viskija, jeklarno, univerzo, koncertno dvorano in pomembno osebnost: Alberta Bruca Sabina. Doktor Sabin je pred kratkim praznoval šestdesetletnico. Otroštvo je preživel na Poljskem, vendar se čuti Američana. Pred kratkim je obiskal svoj rojstni kraj Byalistok. Od vseh Zidov, ki so nekdaj živeli v mestecu, je ostal samo čuvaj židovskega pokopališča. Vse druge so pobili Nemci. Sabin še sedaj ima na sencih brazgotino. Ker je Zid, mu je neki. fant vrgel v glavo kamen. Živi 'bolj zase, le redkokdaj, gre med # ljudi. Vsako jutro se z avtomobilom odpelje v laboratorij v petem nadstropju otroške bolnišnice- Tu ostaneo do večera Opoldne je z drugimi zdravniki in bolničarji v majhni restavraciji. Dneve preživlja .sklonjen nad mikroskop, med poskusnimi živalicami ali v knjižnici, »študij mi pomeni zabavo,« pravi. Nerad dela z drugimi, veliko raje je sam. Ima zelo malo asistentov, nekateri so prišli iz tujine. Dvakrat na teden predava na medicinski fakulteti. Je pediater in virolog. O njem ne vemo veliko. Visok je 177 centimetrov, ima bele lase in kostanjeve oči. Je zelo odločen, hkrati pa mil, miren in skromen. Od vseh glasbenikov ima najraje Rossinija. »Glasba je moj vitamin,« mi je rekel. Nikoli ni nestrpen, vsakemu pusti njegovo lastno mnenje. »Nobena stvar ni nikoli bela ali črna, med obema skrajnostma je vedno množica sivih odtenkov.« Samo enkrat se je sporekel z Jonasom Salkom, ki je prvi izdelal cepivo proti otroški paralizi. Salkovo cepivo je bilo zelo razširjeno v Ameriki, medtem ko so se v sovjetski zvezi in v drugih državah Vzhodne Evrope odločili za Sabinovo cepivo. Sabin je za cepivo uporabljal žive, oslabljene viruse. Leta 1961 je Ameriško medicinsko združenje priporočilo Sabinovo cepivo, ker je bolj uspešno in brez najmanjšega tveganja. »Zakaj si tako ponosen na to, kar počnejo v Rusiji in ne v Združenih državah Amerike?« ga je napadel Salk. »Ne svi-njaj!« mu je odgovoril Sabin. Danes je Salkovo cepivo skoraj pozabljeno. Med vojno se je Sabin boril na Pacifiku, v Afriki, izkrcal se je tudi v Palermu na Siciliji. Vendar se ne navdušuje za orožje. »Najmočnejši je tisti človek, ki svojega sovražnika spremeni v svojega prijatelja,« oznanja. Njegov vzor je Pasteur, rad bi, da bi izginili s sveta vsi mikrobi, ki povzročajo nalezljive bolezni. Na mesec zasluži milijon šeststo tisoč dinarjev. Je oče dveh deklet. Na njiju je prvič preskusil svoje cepivo. Njegovo življenje je spremenila tragična smrt njegove žene Syivie, ki si je v hudi duševni krizi vzela življenje. Večkrat je rekla: »Zaradi potovanj in laboratorija sem prezgodaj ovdovela.« Po nesreči se je Sabin še bolj zaprl vase. Albert Bruce Sabin je diplomiral leta 1931. 2e od začetka je posvetil vse svoje napore boju proti otroški paralizi. V Ameriko je prišel leta 1921. Oče je odprl majhno predilnico svile, toda zaslužek je bil pičel. Za fanta se je zavzel stric dentist, ga vzdrževal med študijem in upal, da bo Albert prevzel njegovo ordinacijo. Toda knjiga Paula De Kruifa »Lovci mikrobov« je zbudila v mladem študentu zanimanje za svet mikroorganizmov. Se odločilnejše za njegovo življenjsko pot pa je bilo srečanje z mikrobiologom Williamom parkom ki ga je sprejel na svoj oddelek in Izprosil zanj štipendijo. Sabin govori o njem z veliko hvaležnostjo: »Dolžan sem mu več, kot lahko dam.« Vedel je, da virusi otroške paralize spremljajo človeštvo od davnine, toda njihova moč se j« povečala prav v dvajsetem stoletju. Najprej so se razširili v Evropi, potem so zavzeli še druge kontinente. Dve tretjini žrtev še ni izpolnilo šest let. Treba je bilo izdelati cepivo, ki bi bilo učinkovito in ki ne bi škodovalo mlademu organizmu. Sabin je odkril, da se virusu naselijo v prebavilih, zato jih je bilo treba prav tam napasti. Ko se je s poskusi prepričal, da so njegova spoznanja pravilna, in je pridobil cepivo (uporabil je ledvice devet tisoč opic in sto štiridesetih šimpanzov), se je med znanstveniki in zdravniki vnel žgoč prepir. Ameriški raziskovalec Jonas Salk je prav tako izdelal cepivo proti otroški paralizi. Otrokom so dali tri injekcije, medtem ko je Sabin izdelal sirup. Salkovo cepivo ni varovalo otrok pred otroško paralizo, ampak samo pred njenimi najhujšimi posledicami. Sabinovo cepivo je bilo popolnejše, cepljenje zavaruje pred boleznijo, prav tako pa tudi njihove bližnje. Zdaj vsako leto cepijo proti otroški paralizi milijone mladih ljudi. Toda kdo je .bil tisti, ki si je upal prvi pogoltniti žličko odrešujočega sirupa? »Najprej sem ga vzel sam,« pripoveduje Sabin. »Nato sta ga použiia še doktor Ramon Alvarez iz Mehike in črni tehnik Hugh Hayday. Ko smo uvideli, da moramo začeti s poskusi na ljudeh, smo začeli iskati prostovoljce. Čeprav smo že dolgo poskušali na živalih, nismo vedeli, kako učinkuje cepivo na človeka. Priglasili so se kaznjenci iz Ghilicotheja v Ohiu. Bilo jih je več kot sto, stari so bili od dvajset do petindvajset let. Bili so čudoviti in še danes sem ji zelo hvaležen.« Sabin ni patentiraj svoje iznajdbe, odpovedal se je zaslužku v korist otrokom vsega sveta.« »Nisem hotel, da bi moje delo plačali z denarjem. Nimam velikih želja. Laboratorij, dom, knjige in plošče — to je moj svet. Zelo rad imam rože. Zdi se mi, da imajo nekaj čudežnega, kot življenje.« Sabin je iskal cepivo devetindvajset let. Vprašal sem ga, kakšen mora biti raziskovalec. »Radoveden, neizmerno radoveden, vztrajen... Vztrajati mora kljub porazom in bridkostim, zakaj vsako zmago je treba poplačati s sto in sto razočaranji. Vsako odkritje je srečanje izrednega človeka z ugodno priložnostjo, predvsem pa mora bita pošten. Vedno mora dvomiti o samem sebi. Vsakokrat, kadar odkrije kaj lepega in pomembnega, se mora ustaviti in se vprašati, ali ni odkritje prelepo in prepomembno, da bi bilo resnično.« 2e štiri leta so vse njegove misli, vsi njegovi napori posvečeni raziskovanju raka »Mislil sem, da hi bilo dobro, če bi se pred starostjo posvetil proučevanju kake druge bolezni. In ker so dandanes nove tvorbe najhujši problem, sem sklenil, da bom kot virolog z dolgoletnimi izkušnjami proučeval rakasta obolenja.« Doktor Sabin je optimist, vendar ve, da bo preteklo precej časa, preden bo rak premagan. O mikrobih vemo zelo malo, še posebej o virusih. Do sedaj smo jih odkrili na stotine. Ce ne bomo odkrili mehanizma, po katerem napadajo zdrave celice, ne bomo nikoli mogli pozdraviti bolezni, ki jih povzročajo. v»Danes še ne vemo, zakaj so nekatere celice upornice in zakaj se širijo, kamor se ne bi smele. Za mnoge je vseeno, ali ljudje umirajo za rakom ali za kako drugo boleznijo. Ne strinjam se z njimi, človek ne bi smel tako bedno umirati. Tudi za to se je treba boriti.« Vprašal sem ga, ali je veren. »Preden spregovorim o tem, se morava dogovoriti, kaj pomeni beseda veren. Ce mislite s tem, ali hodim v določeno cerkev ali sinagogo, nisem veren. Ce pa mislite, ali čutim naravo in lepoto, ki nas obdaja, sem zelo veren. Ljudje so se vedno trudili, da bi spoznali svoj izvor. Bolj so bili primitivni, bolj primitivne so bile njihove razlage. Bolj se je človek razvijal, bolj je postajal zahteven. Zame je vera zaupanje v sile, ki so ustvarile svet, in spoštovanje moralnih zakonov, ki morajo voditi življenje vsakega člana človeške družbe. Nočem pa biti član nobene verske organizacije. Ne morem poslušati nekoga, ki pridiga, da je bog tak in tak, da ima človeške lastnosti, da sodi in kaznuje. Bog je veliko večji od vseh nas. Bog je vse ustvaril. Nihče ga ne more opisati. Vem pa, da za mnoge ljudi to m dovolj. Moja vera, če jo lahko tako imenujem, je kozmična vera. Prepričan sem, da mnogi znanstveniki čutijo prav tako versko čustvo, ki prerašča primitivno vizijo navadnih ljudi.« Albert Sabin se je sklonil nad mikroskop. Od časa do časa je dvignil oči, da bi pogledal na travnike in konje, ki so se pasli onkraj reke. Morda se je spomnil besed, ki jih je učitelj prebral šolarč-kom v daljnem Byalistoku: »Ne išči plačila, zakaj že na tem svetu boš dobil veliko večje zadovoljstvo: radost, ki jo doživi samo pravični.« COSI — modni predlog nemških frizerjev za jesen in zimo 1969/70 Nova linija frizure COSI, ki Jo priporočajo nemški modni frizerji za jesen in zimo 1969-70 Je Individualno prilagojena obliki obraza in tipu stranke. Zaradi naravnega padca las ustvarja pričeska čudovito in efektno sliko. Nekaj malih kodrov na sencih in na čelu je počesanih v nasprotni smeri od rasti las, na zgornjem delu pa padajo kodri stopničasto na tilnik. COSI je pričeska v sedaj aktualni modni smeri z variacijami za vsak tip in vsako starost, za delavnik in praznik. Modne barve z izbranimi niansami pa dajejo tej pričeski sijaj in značilnost. Striženje pričeske Striženje določene pričeske postaja bolj pomembno in potrebno. Ni dovolj, enostavno odrezati lase, frizer daje lasem s pomočjo striženja osnovno obliko nove pričeske. Kolikor bolj natančno je to narejeno, toliko lažje se bo stranka počesala, posebno še, če. je moderno striženje kombinirano s lahno trajno. Pri striženju pričeske COSI, mora frizer poleg osnovnih zahtev perspektive in osnovnih oblik pričeske upoštevati tudi individualne potrebe. Pričeska mora biti prilagojena okusu in tipu vsake posamezne stranke. Ne samo oblika pričeske, temveč harmonija med pričesko in barvo las določata in karakterizirata tip žene. Vsaka žena prilagaja barvo las in obliko pričeske svojemu okusu, pri tem pa je dober frizer njen zaprisežen pomočnik. Danes ni več barve las od najmodernejše do najbolj naravne ali celo ekstravagantne, ki jo frizer ne bi znal pričarati v lase stranke. Pri modni pričeski COSI prehaja barva kodrov na čelu in sencih od korena proti konicam v vedno svetlejši ton, ne da bi se pri tem spremenil osnovni odtenek barve. Ista tehnika niansiranja, ki ima fantastičen učinek, je uporabljena tudi pri kodrih na tilniku. Igrivost barv, ki tako nastane, je najbolj efektna na rjavih ali rdečkasto-rja-vih laseh. Studio Schwarzkopf priporoča V modnem komunikeju, ki so ga objavili nemški frizerji zasledimo dve značilnosti: 1. Pričeska postane efektna šele zaradi svetlobnih barvnih efektov, 2. Barvni efekti so najbolj izraziti pri rjavih in rdečkasto-rjavih laseh. Pri barvanju z Igora Royal dosežemo ta barvni efekt tako, da za barvanje korena last uporabimo temnejše nianse, za konice pa izrazito svetlejše nianse, pri čemer se lahko spremeni odstotek H2D2. Primeri za uporabo te tehnike so sledeči: Igora Royal Osnovni ton N 6 <3 % ali 6 °/o) N 7 (3% ali 6%) G 7 (3 % ali 6 %) C 6 (3% ali 6%) R 6 (3 % ali 6 %) Igora Royal Fantasia Brasiliana W 2 3 ali 6 % W 4 6 «/o VV 5 3 ah 6 % VV 6 9 % W 6 3 % W 6 18 % STUDIO SCHWARZKOPF MARIBOR TT 20.11.1969 POHIŠTVO svetli prameni N 8 (6 •/«) N 9 (9%) G 9 (6 %) G 6 (9 %) R 6 (9 %) Devetinštirideset let in samota Začelo se je pred desetimi leti. Mož je šel k drugi ženski ta pozneje je zahteval ločitev. Privolila sem, kaj sem hotela drugega. Potem se mi je starejši sin izgubil v tujini, srednji pa me obišče le, ko potrebuje denar. S hčerko sva živeli skupaj, bila mi je upanje ta tolažba, toda nenadoma je umrla. Tako sem ostala čisto sama. Moj dom je pust in pralen, do dela nimam nobene volje. Sorodniki me ne ma- rajo, ker se razhajamo v verskih vprašanjih. Poskusila sem že vse mogoče. Prebirala sem male oglase, želela sem iti za gospodinjo k starejši osebi, poslala sem nešteto ponudb, toda nihče mi ni odgovoril. Vzela bi koga na stanovanje, da bi zanj skrbela, pa tudi nič. Prodala bi bajto in ostala le v enem stanovanju, na ponudbo se ni oglasil nihče. Tako minevajo dnevi in meseci, življenje se izteka, poti iz samote ne najdem. Ta-ko obupana sem, da bi si že zdavnaj vzela življenje, a kaj, ko se bojim, da bi me rešili. Upam, da razumete mojo duševno stisko. Lepo vas prosim, svetujte mi! OBUPANA Najboljša rešitev za osamelost je ponavadi delo. Toda če niste delali nič takega, kar bi vas zares pritegovalo, boste v teh letih v delu težko na novo iskali vrednote, torej morate poskrbeti, da boste spet živeli za druge. V tem pogledu možnosti še zdaleč niso Izčrpane. Ste kdaj pomislili na nov zakon? V vaših letih postaja skupno življenje bolj prijateljstvo in beg pred osame, lostjo kot zakon, kakor ga pojmujejo mladi. Ce se boste odločili, pišite- v posredovalnico za zakonske zveze, ki je v Ljubljani, v Pleteršnikovi ulici 24 a. Lahko se s svojo željo, da bi bili koristni, obr. nite na občinski center za socialno delo, na upravnika zdravstvenega doma (nega bolnikov?) ali potrkate pri Rdečem križu. Ce nam boste poslali svoj naslov in če bo kdo od bralcev na vaše pismo odgovoril s predlogom, vam bomo vso pošto takoj odposlali. Lahko zanosim oblečena? Stara sem štirinajst let in zelo nepoučena. Poleg tega sem izredno sramežljiva in me je sram pomenkov o spolnosti. Tudi z najboljšimi prijateljicami o tem ne morem govoriti, zato se obračam z vprašanjem na vas: Ali ženska lahko zanosi, če spi objeta s fantom in če nista imela spolnih odnosov? In še drugo: Večkrat se samozadovoljujem. Kako naj to odpravim? MIRJANA Ce sta oba oblečena, bo zanositi težko, tudi če je pri fantu prišlo do izliva semenčic. Toda ker so semenčice trdožive in vztrajne popotnice, je bolje, da se z ognjem ne igrate. Samozadovoljevanje je v vaših letih razmeroma pogostno in če ne pretiravate, tudi neškodljivo. Ko boste začeli urejeno spolno živeti bo navada polagoma prešla. S tem pa seveda še zdaleč ne mislim, naj bi se zavoljo tega šil odraslo dekle, še preden zares odrastete. Zaljubljeno dekle Imam komaj šestnajst let in mnogo težav. Obiskujem srednjo šolo in sem precej povprečna dlijaikinja. Predvsem zato, ker sem lena in strahovito trmasta. Starše imam, ki me drže preveč na kratko. Pogosto jim to zamerim, saj ne smem ničesar, kar velika večina sošolk sme. Predvsem smejo na ples in se lahko vračajo domov tudi po polnoči. Pri tem mislim le na sobotni ples v hali Tivoli. Toda težave ni le pri vzgoji. Zgodilo se mi je, kot se zgodi številnim dekletom mojih let. Zaljubila sem se. Bil je moja prva ljubezen. Hodila sva skupaj natanko devet mesecev, potem se je začel lepe-ga dne vesti do mene le kot običajni znanec. Razdrlo se je. Zdaj razlaga naokoli — tako sem slišala — da z menoj ne bo več hodil, da je na svetu še dosti drugih deklet ta podobno. Nisem več rinila vanj, tudi pojasnila nisem zahtevala. Kadar sva trčila skupaj, posebej v družbi, sem se vedno delala, kot da sem razigrana in dobre volje in kot da med nama nikoli ni bilo nič. Hotela sem ga prizadeti in mu pokazati, da mi je najin konec deveta skrb, na samem pa sem jokala kot dež. Toda vrača mi enako: »Kako si kaj? Kako ti gre v šoli? Zdravo ...« Sita sem že tega, hočem ga pozabiti ali pa spet dobiti. Toda vsa diplomacija je iz mene izpuhtela. Včasih sem bila polna spletk, zdaj pa mi prav nič ne pride na misel. Poleg tega moram napisati, da fant pravzaprav sploh ni nič posebnega. Kdaj pa kdaj je celo zoprn, toda vem, da sem sama včasih še bolj. Sicer pa pravijo, da sem kar prikupna, frfotava »najstnica«. Ampak sama na sebi vidim kup napa£. Visoka sem le 156 centimetrov in tehtam 56 kilogramov. Ali ni to grozno? Vsaj za šest kilogramov bi morala skujšati, pa ne morem. Imam tablete, menda se jim pravi »adipex«. Dobila sem jih iz Avstrije, tam jih prodajajo brez recepta. Morda veste, ali so škodljive? Poleg tega se rada tudi lepo oblačim, mama pa za nima razumevanja. Rada bi bila čisto malo »afnava«, modema. Mama pa nič. Marsičemu se sicer moram odreči, čisto vse- mu pa se le nočem. Kaj naj storim? In še zadnje vprašanje. Zelo slabe zobe imam, skoraj vsi so že zaplombirani. Bojim se, da bi si jih z neprimerno hrano še bolj pokvarila, čeprav ai jih sicer redno umivam. Za odgovor že vnaprej najlepša hvala. NASTJA Prvič: Kar zadeva plese in popolnočno vračanje domov, sodim, da imajo starši kar prav, če živahno šestnajstletnim rajši drže doma. (Drugače bi odgovorila, če bi napisali, da ste stari devetnajst let). Drugič: Sami potihoma že dobro veste, da je treba raz. bito prvo ljubezen čimprej pozabiti. Mislim, da je vaše vedenje čisto v redu. Ko se boste na samem še nekajkrat iztulili, bo polagoma prešlo. Iz nekaterih podrobnosti sklepam, da gre agonija že h kraju. Le te neumnosti ne počnite, da bi počen lonec krpali. Samo osmešili bi se pred fantom, in to je najbrž zadnja reč, ki sl jo želite. Tretjič: O tabletah za shuj-ševanje pri šestnajstih letih še slišati ne smem! Kaj pa šport? Tja vas bo mama prav gotovo pustila! Četrtič: Ce so vaši zobje zares grdi, jih daste lahko pozneje, ko boste starejši, preobleči. Ce si jih redno umivate, je to največ, kar zdaj lahko storite zanje. (Petič: dovolj bistri ste, da boste, kar zadeva oblačenje po modi, že iznašli kakšno zvijačo, zato vam pri tem res ni treba še posebej dajati potuhe). Trem hišnim vogalom pomaga in četrtega podpira revija NAŠ DOM IZOMETRIJA, TIHA TELOVADBA ZA VAS Sl. 27. Z naprej sklonjenim Sl. 29. Sedimo na pragu ter Sl. 26 b. Stojimo na kosu Si 15.80 do 468 dinarjev: V MLADINSKI KNJIGI v Konzorciju na Titovi cesti je na prodaj miniaturna Kolumbova eskadra, ročno izrezljane in pobarvane stare jadrnice vseh velikosti. Uvozili so jih iz Vzhodne Nemčije in so lep in razmeroma cenen okras za stanovanje pa tudi Imenitno darilo. 54.60 dinarjev: Kot nalašč za zimske športe so nove kariraste srajce novomeškega Laboda izredno živih, a čednih barvnih kombinacij. Izdelane so iz sintetične fla-nele, prodajajo pa jih v trgovini »PASAŽA« na Cankarjevi cesti. 80 do 112 dinarjev: »Zmečkan« lak je tako silno moderen, a kaj, ko je muha enodnevnica, za takšne reči pa je težko odšteti debele denarje. V ljubljanski NAMI so zdaj uvozili iz Italije lepe modele iz tako dobre imitacije nappa laka, da Jih na pogled le strokovnjak lahko loči od pravega laka. Torbice so črne, rjave, temno modre in živo rdeče barve različnih oblik in velikosti. 74.50 dinarjev: Ko smo pretaknili že vse trgovine in darila za znanca, ki ga ne poznamo prav dobro, nismo znali izbrati, nam konec koncev preostane tisto večno, klasično darilo: imenitna steklenica. Taka je prav gotovo tudi originalni francoski šampanjec iz Reim-sa »Chailes Heidsieok« s polsladkim, sladkim ali suhim okusom. Kupimo ga v FONTANI na Cankarjevi. IZBOR PO PRESOJI UREDNIŠTVA ^ PROBLEMSKI S* SAH Šahovski problem št. 36 MIROSLAV HAVEL I. c. »Cisar-Matoušek memor. T.« 1959 NAREDI Sl SAM: PREDLOGI, NASVETI, IDEJE, NAČRTI VELIK AVTO, MAJHNA GARAŽA KAŽIPOT KUHARSKEGA MOJSTRA RACE ZA FILATELISTE IN NEFILATELISTE SVET DOMAČIH IN DIVJIH ŽIVALI ODLOČILI STE SE ZA PTIČJI PAR III. Prišli smo v jesensko sezono, ko je na trgih vedno več posebne zvrsti perutnine — rac, gosi in puranov. Pri nas je v navadi, da race, gosi in purane le pečemo in ponudimo morda z mlinci in krompirjem. Zato bomo v nekaj nadaljevanjih opisali še drugačne recepte za pripravo te vrste perutnine. RACA NA RAŽNJU Raca, šop divjega pelina, olje, poper, sol. Raci odrežemo noge in glavo, Jo posolimo in popopramo, damo vanjo šop divjega pelina, jo nataknemo na vrtljiv raženj, Jo trdno pritrdimo in prevežemo s poparjeno nitjo. Nato jo premažemo z oljem in jo pečemo 50 do 60 minut. Med pečenjem jo večkrat pokapamo z oljem in sokom od pečenja. Pečeno raco previdno razkosamo s škarjami za razkosavanje perutnine, jo obložimo z mandarinami in jo ponudimo z rižem ali s kakšno drugo prilogo. RACA ST. MANDE Raca, sol, šop divjegs pelina, maslo, Jušna zelenjava, četrt litra Juhe, 10 gr jedilnega škroba. Raoi porežemo noge, peruti in glavo, jo znotraj in zunaj posolimo, vanjo damo divji pelin in jo zašijemo. Na vročem maslu Jo na vseh straneh rahlo porjavimo, potem lonec pokrijemo in raco dušimo v njeni maščobi pri srednji vročini. Zadnjih trideset minut dušimo z njo tudi jušno zelenjavo. Potem vzamemo raco iz lonca in odstranimo niti. Sok pečenke prekuhamo z Juho, zgostimo jo z Jedilnim škrobom, ki smo ga zmešali s hladno vodo, in juho prekuhamo. RAČJA JUHA 75 do 100 dkg ohrovta, 12 dkg prekajene slanine, nekaj poprovih zrn, pol litra juhe, približno 50 dkg pečenega račjega mesa (lahko so ostanki), 5 gr jedilnega škroba, sol, poper. Ohrovt očistimo, odrežemo štore, ga na debelo narežemo, nato ga z rezinami slanine in s poprovimi zrni zložimo v plasti v nepregomi posodi. Vse skupaj prelijemo s juho in pokrito skuhamo skoraj do kraja. Nato ohrovt obložimo z račjim mesom in jed dušimo še 15 minut. Z jedilnim škrobom, ki smo ga prežvrkljali s hladno vodo, ohrovt zgostimo, še enkrat prekuhamo in začinimo s poprom in soljo. ANTON STRAJNAR, VODJA KUHINJE HOTELA SLON V LJUBLJANI ZNAMKE NOB ZA MOČNEJŠA RAMENA Mat v treh potezah Beli: Kc4, Db7, Se5, Se8, Le6, P : d7 (6) Crni: Ke7, DU8, P : c6, e4 (4) Gornji tripoteznik najdete v FIDE Albumu št. II. med najboljšimi svetovnimi šahovskimi problemi, objavljenimi v času od 1. januarja 1959 do 31. decembra 1961. leta. REŠITEV problema št. 35. (F. Gullbot): Navidezna igra: 1..., Td4 (Td5:) 2. Dd4 : (Dc2) mat. Rešitev: 1. Se3! Grožnja: 2. Db4 mat. 1..., Td4 (Td5:) 2. De7 (Dd5:) mat. Osi: mri turi &L za, dAAOrijC- zbS&mjl ZncUrite, ZcK Vfc oJU Med NOB so se dokaj pogosto porajale tudi misli o izdaji partizanskih znamk, ki bi veljale na osvobojenih ozemljih. Zaradi kratkotrajnosti večjih osvobojenih ozemelj ali pa zaradi tehničnih težav dlje od zamisli ali osnutka za znamke niso prišli. Edina izjema je bila pošta Foča, ki Je leta 1942, približno šest tednov uporabljala znamke NDH, na katere je bila z gumijasto štampiljko vtisnjena peterokraka zvezda. Na reprodukciji, ki jo objavljamo, sta dva izmed osnutkov za partizanske znamke v Sloveniji. Sredi oktobra 1943 ju je, kakor še precej podobnih, v Bazi 20 na Rogu zasnoval akademski slikar Božidar Jakac. Umetnik Je najprej skiciral več kot devetdeset osnutkov za redne znamke. Ker se Je kmalu izkazalo, da klišejev zanje ne bo mogoče izdelati, je Jakac izbral še drugo možnost: pretisk na tedanjih italijanskih znamkah. S črkami partizanske tiskarne v Kočevju je sestavil 25 preprostih pretiskov s kratico t »OF«, besedo »Slovenija« in črto, ki bi prekrila italijanski naziv. Z enim teh pretiskov je Jakac 17. oktobra 1943 ročno pretiskal vso serijo dosegljivih italijanskih znamk. Ko naj bi se bili pristojni organi OF, ki so že razpravljali o partizanski znamki, dokončno odločili za besedilo pretiska, se je začela nemška ofenziva. Osvobojeno ozemlje se je precej zožilo. Znamka kot poštna vrednotnica za medkrajevni promet ni bila več potrebna. Misel na izdajo partizanskih znamk s tem sicer ni zamrla, vendar v vojnih razmerah ni bilo mogoče, da bi Jih izdali. S podobnimi načrti kot Božidar Jakac v Bazi 20 se je v Drvarju ukvarjal akademski slikar Djordje Andreje-vič-Kun. Ta umetnik je — po želji vrhovnega štaba NOV in POJ — iz hruškovega lesa Izrezal osnutek za znamko, ki kaže partizana s puško v desnici in zastavo v levici; spodaj in zgoraj pa je napis »Jugoslavija« v latinici oziroma cirilici. Osnutek ni imel oznake vrednosti, ker so pač v Jugoslovanskih pokrajinah takrat uporabljali različen denar. Zaradi nemškega napada na Drvar, med katerim je bil uničen tudi Kunov originalni lesorez, znamke niso mogli izdati. Nočemo pogrevati starih šal o voznicah in garažah, toda marsikdo ima težave, kadar spravlja večji avtomobil v kratko garažo. Spredaj še nekako gre, toda za zadnji del avtomobila nikoli ne ve, ali je že dovolj daleč od vrat, da lahko ustavi. S preprostim pripomočkom bo lahko avto vedno parkiral v najprimernejšem položaju za zapiranje vrat ta izpeljav anje iz garaže. Na strop pritrdimo vrvloo, na katero obesimo gumijasto kroglico (žogico ali kaj podobnega). Ko zapeljemo v garažo, se približujemo kroglici toliko časa, da se bo dotaknila vetrobranskega stekla. Tako bomo vedeli, da smo ustavili avto dovolj daleč od vrat in da Jih lahko zapremo brez težav in nevarnosti za zadnji del avtomobila. Seveda moramo kroglioo obesiti po skrbni mertdvl. že, da so gojitelju pomrle vse ptice, ker je prodajalka v nespecializirani trgovini zajela seme z isto vevnico kot malo prej umetno gnojilo. Spregovorimo tudi o nabiranju mrav-IJdnčnih bub. Te so živalska hrana z največjo hranilno vrednostjo. Bube ponudimo sveže ali posušene (konzervirane: za dva do tri dni jih postavimo v zmrzo-valnik hladilnika). Uporabne so bube vseh pri nas živečih vrst mravelj. Zaradi velikosti so najprimernejše bube miroljubne rjave gozdne mravlje (Formica rufa), ki je marsikje v Evropi in tudi pri nas zaščitena. Gojitelji ptic z malomarnim razdiranjem mravljišč nikakor ne smemo zmanjševati števila te zelo potrebne žuželke. Ce delamo previdno, lahko ne samo ohranimo načeto mravljišče, temveč lahko celo povečamo število mravljišč v okolici. Poznamo več načinov nabiranja mrav-ljinčnih bub Na ravno površino (lahko na navaden papir, ki ga položimo v nizek zaboj tako, da je med dnom zaboja in papirjem toliko prostora, da mravlja zleze pod papir) nasujemo tanko plast z mravljišča prinesene mešanice gradbenega materiala, mravelj in njihovih bub. Z mesta, ki je izpostavljeno svetlobi, bodo mravlje brž odnašale bube v temen prostor pod papirjem. Kmalu bo na papirju ostala le mešanica begajočih mravelj in gradbenega materiala. Načeto mravljišče zdaj prekrijemo s suhimi smrekovimi vejicami in nanje nasujemo ostanke s papirja. Suhe smrekove vejice bodo vezivo pri popravilu načete stavbe. Iz razpoložljivega materiala lahko zasnujemo tudi novo mravljišče. Na dnu zaboja pa bomo našli debelo plast spravljenih mraviljinčnih bub. Sicer pa se vsak gojitelj ptic lahko o vzreji živalske hrane marsikaj nauči od marljivih akvaristov, ki poznajo nič koliko načinov, kako priti do drobne živalske hrane, brez katere tudi njihov skrivnostni svet ne more živeti. IZTOK GEISTSER Prihodnjič: Gouldova omladina vrvi in se nagnemo naprej pod kotom 45 stopinj. Konca vrvi si ovijemo okoli rok, ki jih iztegnemo stran od telesa. Roke nato poskušamo dvigniti proti sili vrvi. Sl. 26 e. Sedimo na vrvi, katere konca sl ovijemo okoli rok, ki Jih dvignemo nekoliko nad vodoravni položaj. Nato poskušamo iztegnjene roke dvigniti. telesom stojimo na vrvi, katere konca sl ovijemo okoli nazaj Iztegnjenih rok. Roke poskušamo nato proti uporu vrvi dvigniti. Sl. 28. Ležimo na hrbtu in nadlakti nekako v višini ramen položimo na tla. Nadlakti nato z vao silo pritisne-mo ob tla. se s dlanmi blizu tal (Sl. 29 a), v višlnd ramen (Si. 29 b) in nekoliko nad glavo (Sl. 29 c) ■ vso eilo opremo ob podboje. Mišiee naj pri tej kakor tudi pri vseh prej omenjenih vajah ostanejo napete dve do tri sekunde, PRIHODNJIČ: TRENING MISIČ-A NOG (1) V prejšnji številki smo opisali delitev domačih ptic na tako Imenovane trdoklju-ne in mehkokljune ali, lepše rečeno, na take, ki se hranijo z mehko hrano (z mesno hrano in s sadeži), in take, ki se hranijo s semenjem in zelenjem. Vmes so tako imenovani omnivori — živali, ki se hranijo tako z živalsko kot z rastlinsko hrano, čeprav zlasti zmojede ptice za vzrejo mladičev nujno potrebujejo tudi mesno hrano. Nasploh velja, da je neprimerno teže gojiti mehkojede ptice. Priprava hrane za zrnojedce naj bi vzela veliko manj časa kot priprava mehke hrane, zaradi zapletene prehrane pa naj bi bile mehkojede ptice tudi veliko zahtevnejše in občutljivejše. Prvi vtis res ne govori drugače: samo poglejmo, kaj in kako porabi povprečno na dan družina (5 ptic) tudi v naših gozdovih živeče vrbje listnice (500 do 1000 muh, 100 do 200 mušjih ličink, 200 do 300 mušjih črvičkov, 350 vodnih bolh, 70 prevretih mokovcev (črvov), 1 do 2 žlici encitrej, 3/4 žlice pripravljene hrane (Aleckvva Delicat), pol žlice trdo kuhanega rumenjaka, 1 žlico skute in 1/4 banane. Toda resnični poznavalci vedo, da tudi zrnojede ptice zahtevajo veliko nege. Se danes pogine vsako jesen na tisoče 14-ščkov v rokah neizkušenih trgovcev s ptiči. Kriva je le posplošena prehrana, zaradi katere dobe bolezni prebagil. Repico in proso jedo llščki le v največji sili, oluščen oves in svetlo seme jedo zelo neradi. Njihova najljubša hrana Je črno seme (neger), solatno seme in mak, ki pa v običajnih mešanicah sestavljajo le slabo petino. Par liščkov potrebuje poleg črnega semena tn maka, ki morata biti pticam vedno na voljo, še okoli 20 vrst oseme-nja raznih trav, plevelov in dreves. Zdaj vidimo, da sestava hran# pri zmojedih pticah ni nič manj zahtevna kot pri mehkojedih, Včasih je laže vzdrževati leglo nekaj tisoč muh kot pa iskati in nabirati ducat vrst osemenja. Hrana je problem, ki ga mora vsak gojitelj navadno najprej rešiti. Ne smemo pozabiti, da morajo zrnojede ptice uživati tudi drobne kamenčke, ki Sl. 26 a. Stojimo med vrati in se s hrbtoma rok opremo na podboje. Nato s hrbtoma rok — ne da bi roke upognili — pritisnemo ob podboje. jim pomagajo pri prebavi zrnja. Zato mora biti pticam vedno na voljo čista drobna mivka. Tudi rahla gozdna prst je dobrodošla, saj vsebuje mnoge koristne snovi. PARČEK VRBNIH LISTNIC; opazili jih boste tudi v naših gozdovih Hrana, ki jo ponudimo pticam, mora biti predvsem sveža in čista. Oprano zelenjavo je treba osušiti. Tudi premokra mehka hrana lahko škoduje. Mokavei, ki jih redimo, morajo biti trdi tn polni, z lesketajočo se kožo. To dosežemo le, če jih vsafc dan krmimo s' svežo zelenjavo in črnim kruhom. Seme mora biti izbrano in večkrat presejano. Praviloma bi moralo biti brez prahu. Dogaja pa se, da celo v paketih seme ni čisto. Zgodilo se je rdeči kanjon treuietoI TUUE ZRMRN, iuubču/ Mav/! i/rše v/štole so... V-VRZ/TE L-LRHZO SE S-S-S- & % AV, /O7>e SPUST/TE ROZE.' NE BOMO ZRS RO NEPDTEEB NEM T/ZE/NČ/LE ... BOVOLZ BOSZE ŠE TEPEL/,,. T-T-TOZEZ ' N-NE B-BDBD S-S-S IJJEZLETR SMRTRRJO. JJRBJB/LR TRER SMRT -pRRVa BRE/LO ■zn ms. S/ ROZRB/L?! T3ULZ/L/ tbo/ / ac ^rr - TtHXLN/KOVi mu %/r-i *BERIVSKFI fs&iTJCR. SR V VEŠ, l,%%£NRM VIE/VRTI..., KjW?£L££M, L/EE t/\ %r£PRJ zoauM/ 1 KOKR/rr/ zrv/l vzrt!.,. NVIMI?- Hih/ui S BRBU/S/ HERUktRVNHH / ’ -Z£r™N ‘N TEe* Z BEVC/SE **9« // ---- OJTSrOP/M \ ROZO J... 7V*!Wi JJR všš! / 'uor K,„ ~ r brvnm LET/hf! 'CČfM. VECeR JS prekmalu minil. ... pk\S^od^4. SETM PRIŠLA V i-OMPON . PONOVIAAO peera — 6MW JUTRI 2 JpV\ . TAA« AsSijCLutL' IAcaa/v s PRAVI / i A feARe^SR/K JR 0€.T*sUS V*A RIStBOieOEKVV I I IMS I ~ 'vsiefe' 170 ciA&A 'zre POSTALO **aORA3T V.SAK G>IT N>X upi c; OBLEKA KATOLIŠKIH •:*:y^a DUHOVNIKOV TRENJE NAGAJANJE, SITNARJENJE ZAVIHEK RA OBLEKI PAPIR ZA GLAOENJE VELIKO FIN. JEZERO LJUB. OPERE ALI PEVCEV OKRASNO DREVO V MESTIH MEMOIIA LUKA teZko 0KL0PN0 VOZILO KOI I0Z0A OTOK HEO ANGLIJO IH IRSKO 2ENA BOCA OZIRISA Alt. NAOAV PODZEMNA Iivai naSareka VOZNIKOV vzui IZBOR K A N □ IOATOV ■ABC I CMEROtJI UMETNOST | VOJSKOVANJA 0101 v IN09HEZIII OELdTANOV. NPREMt osna del mre PRODAJALEC NEKEGA SA01A NASILJE. STRAHO- VLADA TrfirV jpa UTRJEN PROSTOR V TRDNJAVI SAMSKI SI AN DUHOVNIKOV SLOVESEN NASIOP ZALIV V JU?. JADRANU f OZ. ZAIMEK HRV. PESNIK (VLADIMIR) MESTO Y LIII PORTUGALSKO ■ OTOČJE! NATANČNA MERILNA PRIPRAVA ZAKOLIČENA BODOČA FOT GROZA, STRAH GRŠKA BOGINJA PREPIRA VRSTA PUSKE-2. IME RLOSTER STOPNJA PRIDEVNIKA. KI NIMA PRIMERJAVE VRSTA STRUŽNICE KARTA PRI TAROKU MESTO NA HRVAŠKEM NOTA IZ S0LMIZAC1JE NAGLAS, POUDAREK SVETA PTICA SL EGIPČANOV LETOVIŠČE PRI OPATIJI Živalski GOBEC NADALJEVANJE PREGOVORA ItfOEZEN IT. PESNICA PETRARKE srnin: AKIIEC 2B2EIRA Z BOLEČIM PIKOM ANTON OCVIRK APETIT DOBA. EPONA HRV. IGRALEC (ANIUN) ZENSKI PEVSKI GLAS BARVA KOZE AU OBRAZA IISIA B. SOTOsE skrajSano M.IME REŠITEV KRIŽANKE IZ TT ST. 46: VODORAVNO — Potnica, apreter, brakada, lapa, Ik, oval, KA, Ariman, Iva, bajonet, urad, KR, kvotidiana, Este, repetirka, sklon, elaborat, pojem, Mile, doba, emir, ak, iver, reja, Eva, makadam, ab, letnica, otok MaL Ali, norost, oštarija, salto, ščetinar, štos, terasa, piti. SLOVENSKI PREGOVOR: Ne kali vode, kjer moraš piti. PUSTOLOVŠČINE CISCO KIDA «>TReLOO. JE TO OB ZNAMENJE J i:rawc KpAKtC KcAOC IOlaSK! i&al AAE ‘ ZAAAAM ^MEAVC-V ! wai £-31 /OEDTEAA OAfi.NO oe ,0A fiO fiU. PO------ Poti / '%RS%%Zs NE JE, NA-') >E>(=