Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman veljd: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiBka trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne. sprejemajo. TrednlStvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzeinši nedelje in praznike, ob 1/s6. uri popoludne
Štev. SI.
V Ljubljani, v sredo 27. januvarija 1886.
Letailt XXV.
Tišina na Balkanu.
Ko so države dremale in počivale v senci dragih bajonetov, prišel je sovražnik ter na Balkanu zasejal v rodovitna tla seme razpora, krvavega boja. Kdo je temu največ kriv, sodi naj nepristanska zgodovina. Gotovo je to, da sta se Avstrija in Rusija že pred Skiernjevicami dogovarjali o Bolgariji in vzhodni Rumeliji. Rusija je potrebovala prijateljstvo Prusije, a to je mogla kupiti z diplomatiškim premirjem z Avstrijo glede na Balkan.
V Skiernjevicah seje zapisalo in podpisalo, kar se je prej snovalo v pogovorih med diplomati. Uradna Rusija je tudi besedo držala. Toda pomisliti je treba, da so v Rusiji tri zastavne moči: Car, vlada in časniki, oziroma narod. Car ruski je vedno želel zjedinjenjo Bolgarov. Pridobil je za to idejo gospodo v Berolinu in na Dunaji. Tihoma je pričakoval pravega trenotka, oziral se tudi po sposobni osobi za kraljevo krono. Pa slabo so mu služili njegovi prijatelji, učenci so prevalili svoje učenike: Kojander Karavelova, in obratno. Izbuknila je vstaja, knez Aleksander je moral plavati z vodo. Car in njegova vlada vskipela sta srda in jeze, ker ju je prevaril »gardni" častnik. Tretja moč pa, ruski narod je z veseljem pozdravil zjedinjeno Bolgarijo. V prvem navalu svoje krvi se je spomnil car, da je knez pol nemške, pol poljske krvi, ter je izrekel odločno besedo : Status quo ante.
Težko je uganiti, kako bi se bila potolažila carjeva jeza, ko ne bi bila Srbija stopila na led. Kdo bi si mislil, da bodo Srbi poraženi, in knez Aleksander, junak svojega naroda, občudovan od cele Evrope? Kdo bo odstavil junaškega moža, ki je raztrgal Be-rolinsko krpe? Kdo ločil šiloma narod, ki si je podal preko Balkana jeklene roke in zbrisal s pogodbe črko mrtvo. Car seje prenaglil, kaj sedaj?
Topovi molče, počiva orožje, ki ga je sukal brat zoper brata. Evropa molči, diplomati neodločno sede pri mizah zelenih. Vse čaka, kaj poreče mogočni car. Knez bolgarski gradi mu zlate mostove, hvali ruske učenike, a carju se ne otaja srce. Pravica je zmagala, Evropa je odjenjala: Bolgar jo zjedinjen. Ves narod se je bojeval pod enim knezom, eno hoče imeti vlado. In če pri tem ostane in se pobota Srb z Bolgarom, tirjala bota ravnotežje kralja Milan in Jurij: Berolinska pogodba nima veljave.
Rusija ima toraj besedo, a Turčija ji noče več držati ščita pred prsi. Domneva se že, da za Bero-linsko pogodbo niso bile porok pričujoče države, in ako se diplomatično pogajanje končtl z „blamažo", ima Rusija ,,proste roke". General Ignatiev stopil bo zopet na oder, ker on je pravi mož za politiko — ravnotežja. Berolinska borza in židovski krik izpodkopala sta mu tla, slovansko vprašanje ga kliče na dan.
Turčija sluti nevarnost, skriva vrečo, iz ktero se bodo darovi jemali za stiskano narode. Zato kaže pod nos evropskim vladam Berolinsko pogodbo, pa Evropa molči. Ker se sprva ni potegnila za svojo krivo pravico ter v Plovdiv poslala bašibozuka, postala je „žoga" evropskih vlad. Prinesla sta sicer dva odposlanca od sultana slovesen „oklic", pa odnesla sta ga zopet v žepu, ker bi ga ne poslušal razvneti narod. Diplomati sklepajo mir nad sultanovo glavo, ne vprašajo, kaj poreče mož v Stambulu. Vsaj vse tako kaže.
Turčija je to zaslužila, boljšega ni vredna. Vpra- i šanje pa je in ostane, koliko časa bode še umiral bolnik, kdaj mu potečejo ure, in Turčija neha biti evropska država? Sultan je poiskal zadnjo „liro", sklical pod zastavo zadnjega moža, da je postavil proti Bolgariji in Grški dvestotisoč armade. In ta sedaj strada in prezebuje na straži: Ali hoče Evropa poskušati turškega vojaka de skrajne meje in zopet videti krvave dni?
»Ravnotežje": to pesen čivkajo že vrabiči na strehi. Vse se drvi proti Solunu, in dirjalcem za stavo se bodo pridružili tudi nepoklicani gosti.
Ako Turčija preboli novo amputacijo, kak bode nov zemljevid?
Stari in novi časi obetajo letu 1886 mnogo slabega. Da bi se vsaj s tem letom mirnim potom na večno končala »sramota" Evrope, ki je stoletja teptala krščanska tla, pojila prelepe dežele z nedolžno krvjo. Constantinopolin esse delendam! H-t-b-r.
Enciklika sv. očeta do (»ruskih škofov
je pisana v silo spravedljivem duhu. Sv. oče kažejo odlično državno modrost in previdnost, pismo je izmed najvažnejših političnih izvaj sv. stolice, in ime sedanjega papeža se bode prištevalo najsijajnejšim možem, ki so sedeli na stolu sv. Petra.
Sv. oče se nadejajo, da bode po milosti božji kmalo prišel dan, ki bode cerkvi in veri na Nemškem prinesel boljših časov. Ko sv. oče pohvalijo pastirje in verne po pruskih škofijah, da so v hudih časih zvesto držali se sv. cerkve, a tudi niso opustili dolžne zvestobe deželnemu poglavarju. Hudo so zadele kulturne postave verne in vlado sv. cerkve, in sv. oče so vedno na to delali, da bi se odpravile te postave. Vendar so se poglavar sv. cerkve zmirom ozirali na državne koristi, kakor se je to povdarjalo po izjavah pruske vlade in prijenjevali do skrajne meje, kakor jo stavijo dogma in vest. „Tako daleč smo šli v svoji gorečnosti, hote, da se mir in sprava naravna v državi na vtrjeni podlagi, da smo povedali najvišim državnikom, da smo si trdno naprej vzeli, vkloniti se njih volji, kolikor nam to dopuščajo božje postave in dolžnost naše vesti, ničesa nočemo opustiti, kar količkaj pripomore, da se mir in sprava zopet naravna in vtrdi." Enciklika govori dalje, poglavitna skrb mora biti obrnjena v to, da se v državnih postavah odpravijo tista določila, ki so nasproti naukom sv. cerkve, ki ovirajo škofom prostost pri vladanji njih cerkva in pri vzgojenji duhovščine. Dasiravno sv. očeta navdaja resnična ljubezen do mini, vendar no bodo nikdar dovolili, da bi se kedaj zgodilo zoper to, kar je Bog postavil in slovesno vtrdil, zato bi bili pripravljeni, kakor njih spredniki, pretrpeti tudi največe zlo. Kajti iz-ključljivo cerkvi pripada določiti v stvareh, ki se tičejo njenega cerkvenega življenja, čegar pomen je Izveličar sam določil.
Sv. oče gredo potem k imenitnemu vprašanju, kar se tiče »vzgojevanja duhovščine". Ker morajo tisti, ki so poklicani k mašništvu, kar se tiče čistosti nauka in neomadeževanega življenja nasledovati tiste, ktere je Bog izvolil za prve učitelje vere, ne more nikdo dvomiti na tem, da imajo le škofje pravico in dolžnost, mladeuče, ki si je Bog izvolil za svoje služabnike in delivce svetih skrivnost, učiti in poduče-
vati. Kako pa bi mogli škofje izvrševati te dolžnosti, ako niso popolnoma prosti, da bi odstranili vse zadržke, da bi rabili pripravne pripomočke v dosego svojega namena. Ali bi pri narodu, ki se odlikuje pred vsem po bojni slavi, državni krmarji dovolili, da bi mlade ljudi poklicane za bojno službo, vežbali in urili drugi, kakor v vojaštvu zvedeni, da bi se priučili bojni službi in privadili vojaškemu duhu od drugih, kakor od mož v bojni službi zvedenih. Iz tega se sklepa, s kako pravico se mi poganjamo za to, da se imajo seminišča vrediti in voditi po načelih, ki so stavljena v Tridentinskem zboru. Iz tega se pa lahko vidi, kako je na obe strani potrebno, da se postave tako sestavijo zarad složnosti med obema oblastima, da ostane cerkvi prostost, ktere potrebuje za življenje in delovanje. Zaupamo toraj možem, ki imajo državno krmilo v rokah, da bodo naši stvari bolj pravični in dovolili to, kar zahtevamo v imenu najsvetejših pravic. Te naše zahteve prav v resnici gospodujočim prav nič ne kratijo njih veljave in oblasti.
Ta enciklika toraj mir ponuja ali pa govori o miru že sklenjenem, in če enciklika vgaja mirovnim pogodbam, kolikor so te ali zgotovljene ali dogovorjene, veseliti se mora nad takim mirom pruska vlada, sv. stolica in vse verno ljudstvo. Tak mir res daje cesarju kar je cesarjevega, in Bogu kar je božjega. Ako so za vmeščenje škofov srečno našli pravo pot; po zadržaji enciklike soditi, je ravno pre-naredba majevih postav tista zadeva, v kteri sveti oče ne morejo prinehati, in zarad ktere so bila pogajanja med Rimom in Berolinom.
William Vanderbilt.
Dne 9. decemra umrl je v New-Yorku morda najbogatejši človek na svetu — William Vanderbilt, nagle smrti v svojem 64. letu. Njegov konec bil je silno žalosten. Dočim se je v svoji pisarnici s svojim predsednikom Baltimore- in Ohio-železnice pogovarjal, jel mu se je kar nenadoma jezik zapletati, da ni nobene besede več razločno spregovoriti mogel, a precej potem je od mrtvouda zadet kar podolgoma na svoj obraz pal ter bil pri tej priči mrtev, ne spregovorivši niti jedne besedice več.
Ker se od tega znamenitega moža po javnih listih mnogo piše in govori, ne bo morda odveč, da tudi »Slovenec" o njem svojo spregovori, kajti to ni bil kak navaden bogataš, ker premogel je čez 400 milijonov goldinarjev, t. j. za kakih 60 Iva-listrov. Do 10.000 milj severo-amerikanskih zeleznic bila je njegova lastnina, kar mu je neslo po 20 do 40 milijonov goldinarjev obresti na leto. (Jez vse v Ne\v-York stekajoče se železnice je ta železno-cestni monarh samovoljno gospodaril in od njegovih muh ali koristolovja bil je v marsikterem obziru veči ali manjši blagor no le vsega ogromnega New-Yorka, ampak tudi mnogih severo-amerikanskih držav odvisen.
AV. Vanderbilt je bil po rodu Holandec, od koder je njegov oče Kornelij v New-York brodaril. Začel je bil z malim; le 100 dolarjev si je bil od svojega očeta sprosii, da si jo bil novo, malo pa prav pripravno ladijo za prevaževanje napravil, in s tem si s časoma toliko opomogel, da je bil po smrti svoji 80 milijonov dolarjev zapustil in sicer skoraj vse svojemu mlajšemu sinu Williamu, kterega je
«
poprej dolgo časa za slaboumnega smatral, nazaduje je pa vendar-le njemu skoraj vse zaupal, spoznavši, da bode mladi William še veči grabež kakor ou.
Ta William se je potom v smislu novega časa na vso moč izdelovanja železnic lotil in ne zastonj, kakor to sila ogromno premoženje njegovo dovolj spričuje.
Kar se mu v posebno čast šteje, je to, da je bil na svoje stroške sezidal vseučilišče v Kentucky, potem veliko, prekrasno poslopje za opere v New-Yorku in velikansko galerijo za slike. Svojim otrokom sezidal je v Ne\v-Yorku pet palač, od kterih se vsaka do 2 milijona gld. ceni. Ako mu je kak imeniten slikar kako sliko prav po njegovi volji naslikal, pravijo, da mu je za-njo do dva milijona gld. plačal.
Zato se je pa tudi njegova Čast in slava po novem svetu tu pa tam na vso moč razlegala, toda le od strani nekterih posameznikov, ktere je včasih osrečil. Temu nasproti je pa tisoč in tisoč nekdaj premožnih ljudi njegovo ime proklinjalo, ker jih je s svojo nenasitljivo samogoltnostjo ob vse premoženje pripravil. Tako se je zlasti pri tem glaso-vitein Vanderbiltu prav očitno razodel žalostni sad novodobne, od neke strani toliko hvalisane brezobzirne in neomejene konkurence, pri kteri močni sla-bejega iz same zlobne lakomnosti popolno vniči in zatre, česar nasledek je od ene strani čedalje veča strašanska boga ti j 8, od druge strani pa čedalje veča splošna beračija.
Žalibog, da se ta brezobzirna, neomejena konkurence tudi od naših Židov, kot najveei blagor človeštva iu prvi pogoj vsega napredka hvalisa in da je ves naš tako zvani liberalni svet do zdaj kar slepo v njih rog trobil. Še le v poslednjem času jelo se je tudi pri nas nekoliko spoznavati, da to nikakor prav ne kaže, ker taka židovsko-liberalna brezobzirnost je navadno tudi popolnoma brezvestna, krivična in silno neusmiljena ter se izključljivo le v samolastni dobiček, a v pogubo svojega bližnjega obrača.
Prava resnica je namreč, ki se nikakor tajiti ne more, da kolikor več milijonov si taki veliki ne-nasitljivi grabeži s svojo brezobzirno konkurenco nalove, za toliko milijonov tudi ljudstvo sploh ubož-neje postane.
Tako je n. pr. Vanderbilt kot zvita buča imel navado, da je pri kaki posebno važni železnici drugo, c e mogoče krajšo črto napravil, pa ne za blagor ljudstva, ampak v pogubo njegovo. Da je svoj zlobni namen tem laglje dosegel, znižal je na svoji železnici tako silno tarife, da so bili kratkovidni ljudje tega jako veseli. Toda kmalo se je stvar spremenila. Napadena stara črta bila je namreč vsled njegove zlobne konkurence brž vničena, njene akcije, ktere so bili ljudje pokupili ter jih kot dragoceni zaklad hranili in tudi že lepe dividende od njih vlekli, padle so v kurzu skoraj na nič, tisoč in tisoč malih bogatašev prišlo je s tem ob svoje premoženje, ktero se je navadno vse k W. Vanderbiltu preselilo, kajti on je vse njih akcijo skoraj zastonj pokupil in potem z naglim povišanjem tarifov po-tskrbil, da so spet svojo poprejšnjo veljavo dosegle. Tako delal je mož zdaj z eno, zdaj z drugo železnico, da si je bil s časoma skoraj vse pod-se spravil ter se po vsi pravici železnični kralj vseh milijonarjev imenoval. Zastonj so se mu tu pa tam včasih tudi kaj protiviti drznili, kajti tiste je s svojimi milijoni še bolj neusmiljeno vničil, če ne vselej sam, pa s pomočjo tako zvanih kartelov.
Mogočni Vanderbilt je bil toraj v denarnih zadevah proti drugim ljudem to, kar sta zgrabljivi volk in tiger proti drugim manjšim živalim.
Pa rekel bo morda marsikdo, da je kaj tacega le v daljni Ameriki mogoče. Pa ni res, kajti tudi pri nas godi se tako ali enako. Kar se železnic tiče, je pri nas le ta razloček, da naš Vanderbilt, t. j. naša južna železnica, s svojimi milijoni zabra-nuje, da se po krajšem potu še kaka druga poštena in boljša železnica ne napravi, da nas ložej ona s svojimi neznosno visokimi tarifi neusmiljeno molze, kar je tudi amerikanski Vanderbilt počenjal, kjerkoli se mu je potrebno zdelo. V poslednjem času nam čedalje veče podržavljenje železnic sicer upanje daje, da utegnemo toliko potrebne in zaželjene nove železnice sčasoma vendar-le dobiti in da sploh ne bo pri nas v tej zadevi tako žalostnih nasledkov kot v severni Ameriki, toda kako stojimo pa v marsikterih drugih zadevah?
Ni li tudi pri nas pred kratkim časom tista hvalisana, brezobzirna in neomejena konkurenca
ceno sladkorju iz ia>itt& iM® globeJto' pod pravo-vrednost nalašč znižala, da. je s tem udarcem sila. mnogo manjših in menda večidel čeških poštenih sladkornic vničila, potem pa, kakor hitre je svoj zlobni namen dosegla, kar naglo spet s eono poskočila, s ktero zdaj neomejeno in sainolastno gospodari, kakor se jji poljubi?
Ia od kod izvira sedanja toliko aiaka eena žitu,, da naš ubogi, z raznimi davki preobloženi posestnik nad vsem svojim delom popolno obupati mora, ker s tako nizko ceno žita se mu niti stroški obdelovanja nikakor no izplačajo? To je gotovo do kraja žalostno, kajti od kod hoče potem »bogi trpin toliko denarja za davke in za vse druge potrebe vaeti, ako si pri najpridnejšem delu v potu svojega obraza tako rekoč nič ne prisluži?
Pa tudi to je gotovo le sad tiste brezobzirne in neomejene židovsko-Iiberalne konkurence, ktera zavoljo nizke cene amerikauskega žita s svojimi milijoni tudi našemu žitu ceno tako silno globoko nalašč zato tlači, da bi se vsled tega tudi iz Av-stro-Ogerske obilni izvoz žita omogočil ter se s tem eksportom njih železnicam spet na milijone dobička naklonilo.
Tako je tudi toliko hvalisane prosto obrt-nije žalostni nasledek večidel le ta, da tudi tam velike ribe brez vsega usmiljenja male žro. Mali obrtniki namreč z velikimi sila bogatimi podjetniki nikakor vspešno tekmovati ne morejo, toraj se morajo nenasitljivim velikim lakomnikom popolnoma vdati in prodati ter le za nje delati, ali pa povse propasti. Zatoraj ni čuda, da naša, nekdaj še precej cvetoča domača obrtnija poleg take židovsko-Iiberalne konkurence zlasti v poslednjem času nič kaj veselo ne napreduje, marveč povsod hira in propada.
Je pa li prav in pošteno na milijone in milijone pridnih in poštenih ljudi s pomočjo hvalisane židovsko-Iiberalne konkurence gmotno vničiti, zato, da se nekterim nenasitljivim posameznim milijonarjem število njih milijonov še nekoliko pomnoži?
Rekli bi, da ne, nikakor ne! Prav dobro bi toraj bilo, da bi državna oblast, ki sicer strogo kaznuje vsacega, ki svojemu bližnjemu še tako malo stvar ukrade, tudi takim nenasitljivim brezvestnikom bolj na prste gledala, kteri sami nič ne delajo, pač pa s svojimi milijoni na milijone poštenih delavcev ob njih zaslužek ali celo ob vse premoženje pripravijo, da jim potem pri vsi pridnosti ni več pošteno se preživeti in izhajati mogoče.
Marsikdo bo morda mislil in sodil, da se zdaj v tej zadevi vsled še vedno obstoječe proste konkurence nič za občni blagor storiti in pomagati ne dil, pa to ni res. Ako se sme oderuh, ki od posojenega denarja po 50 ali celo po 100 od 100 obresti tirja, po zasluženji ojstro kaznovati, zakaj bi tudi tistim brezvestnim milijonarjem to ne veljalo, kteri, ako le njim prav kaže, s svojim vplivom tako nizko ceno zakrivijo, da na pr. malemu posestniku ves njegov pridelek namesto 300 gld., komaj 100 gld. vrže. Se li ne pravi tudi tukaj ubogim ljudem krasti še to, kar si krvavo prislužijo, da bi se nenasitljivim milijonarjem njih silno premoženje še bolj pomnožilo?
Se li bodo že skoraj sklenile postave, ktere bi ljudstvo in državo varovale takih pijavk? Naj bi se že skoraj!
Politični pregled.
V Ljubljani, 27. januvarija.
Notranje dežele.
Ce se kje nahaja narod v Avstriji, ki bi bil nezadovoljen s svojim umetno sostavljenim deželnim zborom, je to češki narod po Moravskem. In kako bi bil tudi, ker je ravno v takem položaji, kakor smo bili svoje dni pri nas, da namreč slovanskemu prebivalstvu Nemci gospodarijo. O kaki ravnopravnosti Slovanov na Moravskem z Nemci, ki imajo vse v rokah, niti govora ni. Ondašnji deželni zbor se je sicer že pred božičem zaključil, vsekal pa je ravno glede ravnopravnosti Slovanom tako rano, da jim bode še dolgo krvavela. Nemški poslanci in deželni odbor sklenili so število deželnih uradnikov z višjo letno plačo zdatno povišati, deželni budget so vsled tega tudi višje privili in pa to ga je tudi zdatno povišalo, ker so nemško realko v Brnu v deželno oskrbništvo sprejeli, to vso le zato, ker Nemci tako žele. Za slovanske težnje in slovanske potrebe sedanji moravski deželni zbor nima oči in ne ušes. čehi žele, da bi se jim vpeljali okrajni zastopi in predrugačil deželni vo-
lilni red. Niti jednega, niti druzega niso dosegli. Pri vsem tem pa vladna stranka sama prav pridno pomaga, kedar je treba slovanske prošnje v koš metati, ktera se je ustanovila, da bi se kako ravnotežje napravilo med slovansko manjšino in nemško večino. Zato pač ni čuda, če je med moravskimi Slovani le jedna želja in ta je, da bi bilo tega deželnega zbora skoraj konec na ta način, da bi se namreč razpustil.
Kako je s Solnograško katoliško univerzo, ktero mislijo napraviti? Ni še davno, kar je imelo društvo, ki si je v Solnogradu dalo nalogo s pomočjo vseh avstrijskih katolikov osnovati lastno veliko šolo na strogo katoliški podlagi, svoj občni zbor, pri kterem se je sprožilo vprašanje, če bi se ustanovitvi take univerze ae vpirala država. Vprašanje je že samo na sebi v Avstriji smešno, vendar pa je Lienbaeher nanj sledeče odgovarjal: „Držav-nega dovoljenja za to nam niti treba ni za ustanovitev svobodne katoliške velike šole, ker ima po avstrijskih postavah vsakdo pravico, osnovati zasobno šolo." Sicer se je pa Lienbaeher v tem smislu tudi že z bivšim ministrom Conradoin pomenkoval in ta mu je rekel, da je on za svojo osebo proti ustanovitvi, zabraniti pa take katoliške včlike šole nikakor ne more in če bi se univerza skazala z učitelji, ki bi imeli vse postavne sposobnosti, bi se ji tudi pravica javnosti ne mogla zabraniti. Kako nazore ima o tej bodoči univerzi naš novi minister Gautseh, še ne vemo, dejanja njegova do sedaj pa kažejo, da jo bo mož poprej podpiral, kakor pa oviral. Denar se .je začel nabirati na deleže, ki bodo s časoma delničarji postali. Bog daj srečo! Pa kmalo, ker potreba je velika in nujna.
Starčevičanci izdajali bodo s 1. februvarjem nov političen list „Hrvatska". Lastnik mu bode Krajač.
Milijonsko mesto ob kalni Donovi, Dunajska prestolnica, imela je te dni zopet nekaj delavskega vrišča, ki pa ni imel nobeuega posebnega pomena. Zarad varnosti pa je vendar-le redarstvo ponoči med 22. in 23. t. m. mestne beznice in zavetišča malopridnih ljudi preiskavalo, ob kteri priliki so jih več prijeli in s seboj vzeli, ki nimajo kam domu. Zaprli so jih, ker se je bilo dokazalo, da so kolovodji in poglavitni kričači, ravno deio-mrzni postopači bili.
V Budapeštl je izšla knjižica, ki zasmehuje „izobraževalna društva", kakor so jih začeli Madjari suovati po nemadjarskih krajih na Ogerskem. Ano-nimus tukaj pove, da Madjarom tukaj ne grč za druzega nego za pomadjarenje, a to se more zavreči, ker to je zoper politiko in tudi zoper vest in človekoljubnost. Kdo more koga siliti, da se po-madjari. Goropadna krivica je pa to, da občine dajejo za taka društva svoje denarje; Slovaki in Ru-munci morajo toraj vkladati za raznarodenje. — O ti knjižici Madjari molče, samo „Pesti Hirlap" jo omeni, a pravi, pisatelj je na naopačnem stališči, izobraževalna društva nimajo namena po sili po-madjariti, vendar pa reče: kulturna društva naj bodo bolj modra in previdna.
V n a nje države.
Bolgarska vlada obrnila je svojo pozornost na bolgarsko in iztočno-rumelijsko armado, ktero hoče popolnoma preosnovati. Iz iztočno-rume-lijske milice se bote napravili dve brigadi vsaka po dva polka pehote, po jeden polk konjiče ter topništva. Nazivali jo bodo 5. iu 6. brigado. Iztočno-rumelijski peš-polki se bodo pa nazivali: deveti bo Plovdiški (Filipopeljski), deseti Rodopski, jednajsti Slivniški in dvanajsti Balkanski. Dosedanje čete iz-točno-rumelijske, kakor so saperska kompanija, eskadron konjiče iu pol baterije topništva se bodo tudi podredile bolgarski vojski. Saperji bodo ondi za 6. kompanijo pijonirske družine, konjiški eskadron pomešal se bode v tretjem bolgarskem polku konjiče, tiste pol baterije bodo pa tudi tretjemu polku pridali. Posebna, za to odbrana komisija, peči se pa z ustanovo vozarstva. Ob enem poslali so Bolgari iz Sofije v Filipopelj prvo večo svoto denarja, s kterim se bodo ondi zamenjavali listki, ktere je bolgarska vlada ob svojem času ondašnjim kmetom dajala namesto gotovine za potrebščine, ktere je za vojsko pobirala, bodisi za živež ljudem ali živalim. Iz tega se pač zadosti jasno razvidi, da je bolgarsko združenje dognano. Oe sedaj vprašamo, ktera država ga je najbolj pospeševala, moramo nehotč priznati, da je to Srbija bila. Ko bi ona ne bila Bolgarske napadla, bi Bolgari še ne bili združeni, ker so imeli poprej ravno tako skupno Evropo proti sebi, kakor so si jo pozneje pridobili. Zarad tega si že smejo srbskega kralja za častnega državljana imenovati!
Po najnovejših sporočilih skoraj ni drugače mogoče, kakor da se bote Turčija in Grška sprijeli. Število Turkov ob grški meji nastavljenih znaša nad 66.000 mož, ktero se pa v najskrajnem času lahko podvoji z onimi, ki so bili do sedaj ob bolgarski meji, kjer jih več treba ne bo. Ako Turčija tisto skupaj stakne, imela bo takoj več nego 130.000 mož proti Grkom, ki imajo svoje ljudi ob Epiru nakopičene. Vojakov iz srbske meje pa Turčija ne bo proti jugu vlačila, ker dobro vč, da jih bo ondi takoj potrebovala, kakor hitro bi se spri-jela z Grki; kajti Srbi bodo prvo priložnost porabili, da se morda pri Turčiji odškodujejo, kar jim je pri Bolgarih spodletelo. Velesile pa pri vsem tem
tudi ne bodo molčale. Čudno horaatije se bodo tam doli še godile; konca in konečnega izida prerokovati, si menda še nikdo ne upa.
Kako je sedaj na Bolgarskem ? Sploh še vse negotovo, a vendar vse na to kaže, da se bodo razmere kmalo tako vredile, kakor si jih Bolgari sami žele. Tudi Turčija so več ne brani, kakor s prvega, ali prav za prav se ona še nikdar branila ni, temveč je le cincala, da živa duša ni vedela, pri čem da je. Meja proti Turčiji se je v iztočni Rumeliji zopet odprla in se bo navadni železniški promet vpeljal med Filipopeljem, Adrijanopeljem in Carigradom. Pred vsem si Bolgari prizadevajo, da bi si zopet rusko prijaznost zadobili, ktero bi jim Eusija takoj zopet naklonila, če bi le videla, da so ji Bolgari hvaležni, da jim je vojake tako dobro izučila. Da bi jim Bolgari svojo hvaležnost očividno skazali, naročil je Filipopeljski župan, da se mora 15. januvar na vso moč slovesno obhajati v spomin oslobojenja Bolgarov po Rusih, ki se je pred osmimi leti izvršilo. Hiše so ozaljšali, zastave so razobesili in slovesno službo božjo so napravili, pri kteri so molili za zdravje ruskega cara. Po službi božji je bila vojaška parada. Batalijoni so bili južno-bolgarski, častniki pa vse skozi iz kneževine bolgarske. Po uradih se je tudi pričelo novo življenje. Delo se pričenja in so uradnike vzajemno zamenili, Turke so pa odpustili iz službe. Bolgare so nastavili po južni Bolgariji le te pa po severni (ime Iztočna Rumelija se bo menda skoraj pogreznilo v svoj poprejšnji nič). Turčija je z vsem zadovoljna in se za druzega nič več ne zmeni, naj Bolgari delajo, kar jim drago, kakor le to jim je naročila po posebnem komisarji, da naj le točno plačujejo tribut od južne Bolgarije. Če se bodo tukaj natančnosti držali, jim bo tu visoka porta zvezo odobrila. Velika Bolgarija bila bi toraj ustanovljena, mini pa menda ne bo imela; med seboj so se jeli puliti Zanko v, Karavelov iu druga opozicija. Hudič slovanske nesloge ima tudi ondi svoje gnjezdo, o čemur bodemo prihodnjič kaj več povedali.
V Petrogradu ima redarstvo že zopet polne roke dela z anarhisti, ktere sedaj po tiskarnah zasledujejo. Vse od kraja so preiskali. Objava mora prej ko ne jako važna biti, kajti tudi pri fotografih so vse pretaknili, po anarhistih ali njihovih delih stikajoč.
Angleška stoji pred vprašanjem, ali verske ali brezverne šole, kakor so v Franciji in v severni Ameriki. Pretekli teden je bila sestavljena komisija, ki ima pričakovati nasledke postave 1. 1870. V to komisijo jo tudi poklican kardinal Manning, Angleški škofje so se zbrali k posvetovanji v nad-škofovo palačo, duhovski nadzorniki so povabljeni, da naj razodenejo svoje opazke. Ako prevagujejo v komisiji zastopalci verske šole, imajo pa tudi veče število šol zastopovati. V brezverske šole hodi 1,115.832 otrok, verske pa imajo 2,157.292 učencev.
Transkaspiška železnica je, kakor smo to že včeraj sporočili, v Aziji dovršena. 13. decembra so jo dodelali do Askabada, kar se je skoraj vsakemu nemogoče zdelo v tako kratkem času toliko dognati. Delo to je bilo tako velikansko da celo ruski generali sami niso verjeli, da se bo generalu Anenkovemu, ki je zgradbo vodil, res po srečila izvršitev do 13. decembra. Časniki pripove dujejo, da so v poslednjem času noč in dan delali in pa — godci so jim godli pri delu, da je šlo bolj ročno izpod rok. To ni nobena šala, temveč gola resnica, ki je nastala iz velike stave med neraloma Anenkovem in Komarovem, kterih poslednji je vedno trdil, da Anenkov ne bo pravem času gotov. Stavila sta. Ko je šlo delo že proti koncu in je vse res na to kazalo, da bi moral Anenkov stavo zgubiti, zapovedal je delo noč in dan nadaljevati in pa štiri vojaške godbe je razdelil ob progi, da so delavcem godle. Rusi namreč godbo čez vse ljubijo, menda še bolj kakor „vodko". Ko je bilo pa delo dovršeno, in je 12. decembra ob 5. uri popoludne prvi vlak v Askabad prisopihal, je Anenkov stavo dobil, za ruske vojake so se prazniki pričeli. Od Askabada jo bodo sedaj takoj nadaljevali do Mer v a, kamor mislijo že 27. marca priti. Transkaspiška železnica bo zarad tega pomenljiva, ker bo to najkrajša pot iz Evrope v Indijo. Kedar bo dodelana, se bo iz Londona v 12 dneh lahko tjekaj prišlo. Ravno general Anenkov je bil, ki je trgovinski svet na to zvezo prvi opozoril, ktero mu je Rusija dovršiti naročila. Železnica bo dalje peljala merao Herata in preko Afganistana v Indijo, kjer se bo z indiškimi progami sklenila, če Augležev ne bo zavist do zabranitve tega priklopa tirala.
Izvirni dopisi.
Iz Hrvatske, 20. januvarija. (Madžarskem o-drosti). „Glas vpijočega v puščavi" meni, da sem postal „glas molčečega v puščavi". No, bodi temu tako; a jaz menim, da ne bo dosti razločka med »vpijočim" in »molčečim" — v puščavi, ker ne enega no drugega nihče ne sliši. Da pa moj prijatelj izve, kakošen med da nabirajo puščavski čmrli, prosim, g. vrednik, dovolite, da se natisnejo sledeče vrstice, tiska sicer nevredne, toda znanju slovenskega občinstva prepotrebne. — V Budimpešti je izdal
neki g. učitelj Ignacij Becher, knjigo, brez ktere noben narod do omike dospeti ne more, t. j. abecednik, v drugem popravljenem izdanju, in to za nemadžarske narode, namenjen v prvi vrsti — Slovakom, kajti z zakladnimi novci »slovanske matice" se je tiskala ta veleslavna knjižica. Slovenski učitelji naj se skrijejo pred tako modrostjo, tu so dokazi!
—	Na strani 6. pripoznavanja črk stoji to: »Kaj je tukaj? Tukaj je tvoj nos. Usekni se". Stran 15. pri razgovoru med dečki in deklicami se bere med drugim to: »Tukaj ni miz. Prosim. Jur me je udaril.
—	A. Bo že dobil, kar mu gre. J. Prosim. Jur je grobijan; obnaša se kakor svinja". — III. del »knjige" obsega razgovor m a t e r e z otroci. Mati: »Kikiriki, dobro jutro! kikirika petelin, kader ustane. Na noge otroci, dan je! No, Gejza, kaj se ti je sanjalo? Lejte ga, kako se steguje! Dol s postelje! Dečko, kaj si naredil? Po.... si se! Ne boš več toliko žrl pri večerji. — Mama, jaz se nisem p." (Mama, en nem pišaltam bo). Mati: »Ali nisi ti naredil mlako? Ali ni tudi izpod tebe lilo?" Mati: »Semkaj pojdi, ti umazanec, ti grdavž!" A. »Mama, J. liže šalo." „Da, da, ližem, ti pa toži." »Ne jezi me, J. če ne ti pokažem." G. »Ko bi bil jaz A. trenil bi J. da bi se koj prevrnil-'. L. »Jaz bi ga vrgel na tla, da bi se trikrat prekopicnil". M. „Tiho! primem te za ušesa, kaj toliko jezik brusiš?" N. »Šobo ti zamašim s smolo." Mati: »Kaj tako grdo govorite, otroci." J. »Razveseljujemo se le, ljuba mati." — Na strani 39. pripoveduje deček, kako je šel rabutat, potrgal hlače in skupil. J. »Ali ti niso izprašili zadnjice?" „In pa kako! 14 dni so me zdravili in pestovali, pa mi zdaj nič ni, kakor psu." (Kutya bajom šineš). — Na strani 55. te omikoučne knjige se pogovarjajo deklice. Francika pripoveduje o človeku, ki je tako strašno preklinjal, da so ljudem lasje štrleli. O. »In potlej?" Fr. „Smešno! ujeli so ga, zvezali, obesili, izkopali grob in zakopali. Ali so mu dali rakev, tega sama ne vem".....Zadnji del te »šolske" knjige, namenjene nežni mladini, ima pogovor nočnih stražarjev, med drugim to: — M.: »Molči, če ne te lopnem, da se prevruež." N. »Ko bi bilo treščilo v me, ne bil bi se toliko prestrašil." M. »Pojdi v pekel, ti lump." N. »Vrag te vzemi." M. »H.... naj te po-fruštika". — Ne upam si dalje kazati cvetja kulture madžarske. Dobiti ga je še na koše. Na koncu je še pesmica: »Vsi pravijo da sem pijanec, da sedim zmeraj v krčmi. Kaj se brineš za-me, prijatelj, in ko bi pol svojega premoženja zapil."
»Dosti, dosti, preveč", pravijo »Narodne No-vine" slovaške. Pameten človek naj sodi, kakošni so ti omikaši, ki zapirajo »matico slovaško", ki v Požunu izganjajo slovaške bogoslovce (protestantske), ker so peli nedolžno pesem, ki po primasu Simorju prepovedujejo slovaškim bogoslovcem (katoliškim) v v Ostrogonu iavno govoriti materinski, ki ogerske Slavene razupivajo za panslaviste in veleizdajce.
Italijanski profesor Sbarbaro je psoval ministre. Priprli so ga. Narod ga izvoli za poslanca v Rimsko zbornico. Izpustili so ga. Hrvatski poslanci pa se iz sabora, kamor jih je narod poslal, tirajo na zatožno klop in obsojajo v ječo.
Poglavar hrvatske puščave očita vsemu narodu, da po tatinski poti ima arhivne spise; svet pa ve, da jih je cesarski general, knez Windischgratz, poslal v Zagreb, kamor spadajo. V ogerski posla-niški zbornici je dejal Aleks. Csanady 13. januvarja med drugim: »Jaz bi z veseljem pozdravljal dan, na kteri bi veter avstrijsko cesarsko krono odpihal z glave kralja Ogerske." Predsednik ga ni pokaral. Hrvaški predsednik nikomur ne da govoriti, kdor je drugega mnenja od njegovega, če tudi govoriš, kakor bi rožice sadil. Tisza, mogočni kalvin, je tisti duh, ki kani Hrvatsko prijateljski zatreti. Goethejev lekar v Faustu je:
Ein dunkler Ehrenmann Der iiber die Natur und ilire heil'gen Kreiso, In Redliclikoit, jedocli auf soine Weise Mit grillcnhaftcr Muhe sann, Der in Gesellsehaft von Adepten Sieli in die schwarze Kiieho schloss Und nach unondlichen Kecoptcn Das Widrigo zusanuuon goss.
V Hrvatski je takih lekarjev. Vidiš, dragi moj, take so koreninice, ki rastejo tu, in tak je med, ki ga napravljajo svetodeželski
Domače novice.
cmrl
(Občili zbor ,,Katoliške dražbe za Kranjsko") je bil včeraj 26. t. m. Zbralo se je v družbenih prostorih ob 6. uri zvečer mnogo domačih in nekaj vnanjih društvenikov. Zbor so počastili s svojim prihodom vzvišeni knezo-škof Ljubljanski. Družbeni predsednik, preč. prošt dr. Jarec, spoštljivo pozdravi milostljivega višepastirja in izraža svoje in društvenikov veselje nad tem obiskovanjem, potem pa podaja v kratkih potezah sliko društvenega delovanja v preteklem letu, ki je bilo času in okoliščinam primerno. Metodovo tisočletnico je obhajala družba o Velikinoči s slovesno sv. mašo v Ternov-ski cerkvi, meseca julija pa v cerkvi presv. Srca Jezusovega, kjer je bil v kapeli postavljen altar sv. Cirila in Metoda. Meseca julija je bil tudi misijon v imenovani cerkvi. V »Glasih", ktere izdaja vsako leto »Katoliška družba", je opisovala življenje sv. Metoda ob njega tisočletnici, življenje papeža Gre-gorija VIL ob njega sedemstoletnici i. dr. Za ude je bila v poletinskih mesecih prvi torek vsacega meseca sv. maša; udom je napravila več tombal, ki so bile dobro obiskane; ob zimskih večerih so bili podučni govori, ki se tičejo nekaj zemljepisja, nekaj zgodovine. Knjižnica je bila udom na razpolaganje in se je tudi mnogo rabila. — Izmed umrlih udov v preteklem letu imenuje gg.: kanonika in stolnega dekana Jurija Volca, dekana in č. kanonika Polaka, župnika J. Šolarja in trgovca Franc Souvana. Sicer se pa število udov ni mnogo spremenilo. — Dohodkov je imela družba 963 gld. 16 kr.; a troškov 850 gld. 49 kr. V blagajnici ostane toraj 112 gld. 67 kr. Gospod predsednik pojasnuje posamezne točke dohodkov in troškov, iz kterih se kaže modro in previdno gospodarstvo, a tudi požrtovalno delavnost.
Za predsednikom govori v. č. g. dr. čebašek, družbeni podpredsednik. G. čebašek je bil izmed prvih početnikov pri »Katoliški družbi", izmed kterih živita še dva duhovnika in jeden neduhoven. G. čebašek je spisal knjigo: »Pij IX. zlatomašnik", »Nezmotljivost papeževo", mnogokrat govori v družbi ob raznih prilikah in godovauji, toraj je on pred vsem zmožen in poklican razgrniti delovanje družbino v teku 17 let, odkar namreč družba obstoji. To je tudi slavno izpeljal g govornik v daljšem govoru, iz kterega, se ve da, posnamemo le glavne poteze, ki najbolj označujejo delavnost družbeno, ki si je postavila poglaviten namen: buditi katoliško zavest in jo po svojem delovanji razširjati med verno katoliško ljudstvo.
29. novembra 1868 je pokojni grof Wurmbrand sklical katoliške može raznih stanov k zborovanji v mestno dvorano. Bil je izvoljen odsek, ki ima sestaviti pravila katoliški družbi; kajti novi Čas je zahteval delovanja dosihmal nenavadnega, sovražniki sv. očeta, tedaj tudi sovražniki katoliški cerkvi so se oglaševali po vseh kotih, tedaj je bilo treba hraniti in zagovarjati pravice katoliške cerkve. Predložena pravila je vlada potrdila ob začetku 1. 1869 in začelo se je drnžbino delovanje. Precej tega leta je družba ob priliki 501etnice papeževe nove maše poslalo adreso v Rim, izdalo knjigo v 4000 iztisih, napravilo slovesno službo božjo v nunski cerkvi, društvenikom pa razne zabave; prav tako je družba delovala ob priliki, kedar je katoliški svet obhajal 251etnico papeževega vladanja, tačas je poslala adreso s 120.000 podpisi v Rim, istotako je obhajala 301etnico slavne vlade Pija IX. — S tem je pokazala družba, da je zares ultramontanska, namreč, da spozml, časti in spoštuje vidnega poglavarja sv. katoliške cerkve, ki stanuje onstran gora.	(Konec prih.)
(V zadevi državno-zborske volitve na Koroškem) se nam iz Rožne doline poroča: Nasprotniki nas hočejo zbegati, zato trosijo lažnjive novice. V Belaški list so telegrafirali, da je v Strajivesi zmagala nemško-liberalna stranka, Vem pa iz gotovega vira, da to ni res, ampak naši so zmagali. Tudi še ni gotovo, da bodo Borovci glasovali za Ghona. Ne dajte se motiti in pridite vsi kvolitvilčeNemcevkteriizostane, znamo še zmagati!
(Vabilo k Vodnikovi slavnosti), ktero priredi Čitalnica Postojnska v svojih postorih dne 2. februvarija 1886. Vspored: 1. Pozdrav. — 2. A. Forster: »Venec Vodnikovih pesnij," — poje meš. zbor se spremljevanjem glasovira. — 3. Slavnostui govor. — 4. K. Mašek: „V Arabiji pušavi," ž. dvospev. — 5. Fran Gerbič: »Na lipiei zeleni," m.
čveterostpev. — 6. Hauser: »Pri zibelki," gosli z glasovirora. — 7. Ples. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Ustopnina za ude 60 kr., z rodbino 1 gl., za ne-ude 1 gl., z rodbino 1 gl. 50 kr. Odbor.
(Perčiča), kterega je o božiči pri Šmariji na Dolenjskem zmanjkalo, našli so nedavno mrtvega v neki krnici ležečega, v kteri je pač nekaj vode stalo, ki pa ni bila pregloboka. Po tisti strani, na kteri je v vodi ležal, je bil že ves črn. Poslana komisija bo dognala, ali je sam po neprevidnosti tjekaj zagazil in vtonil, ali pa je imelo tukaj zlodejstvo svoje delo.
(EksfrančiŠkana Pelkota), ki je na Gorenjskem maševal, so pri Novem mestu orožniki prijeli in so ga preskrbeli s hrano in stanovanjem pri Novomeški okrožni sodniji, kjer se bo dokazalo ali se možu res meša ali pa le slepari po svetu.
(Za častna meščana) izvoljena sta v Višnji gori g. deželni predsednik baron Winkler in pa Litijski okrajni glavar g. Grill.
(Gasilno društvo) osnovalo se je v Št. Vidu pri Zatičini. Koliko je pa še po Gorenjskem vasi, ki imajo trdne gospodarje, gasilnega društva pa le še ni 1
(Veliko škodo) napravil je sneg po gozdih na Kranjskem, posebno pa v Kamniškem, Kranjskem in Litijskem okraju, kjer je mnogo drevja polomil. O strehah se letos še nič ne sliši, da bi jih bil kaj podrl; previdni kmetje sneg rajši s taistih sproti spravljajo, kterega po nekterih krajih z vrvijo žagajo, drugod ga pa tudi zmetujejo.
(Staro-katoliško občino) mislijo napraviti brez-značajneži v Gradei, kteri o katoliški cerkvi nimajo pravega pojma. Kakor nekteri trdijo se je med ondaš-njimi nemško-liberalci nadjati obilnega pristopa. Tudi tukaj ne bo sile, če tudi bo prvi naval nekoliko ži-vahneji. Saj smo videli, kako reč na severnem Oeskem razpada, ki so jo tudi s tako glorijo v življenje sklicali. Kjer ni življenja, ondi tudi najboljša in naj-močneja elektrika nič ne pomaga. Saj staro-katolike v Prusiji in Švici s tisočaki in vladno podporo pospešuje, a reč vendar razpada, kako hoče peščica katoliških zanikrnežev v Avstriji napredovati. Staro-katoliki gotovo nimajo nobene prihodnosti.
(Razpisana) je učiteljska služba na novi tri-razrednici v Dragatuši z letno plačo 400 gld. in z jedno sobo za stanovanje. Prošnje do 20. febr. t. 1. pri c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Črnomlju.
(Slovenci in časnikarstvo.) Kdor ne verjame, da Slovenci med vsemi avstrijskimi narodi najbolj napredujemo, bere naj sledeči dokaz. Poraba mjila, pravijo, da kaže na kteri stopinji olike se ta ali oni narod nahaja. Oe je to res nekaka mera za telesno oliko, morajo časniki dosledno mera za duševni razvoj in napredek biti. Ce je temu tako in to je tako, potem smo se v najnovejšem času v Avstriji Slovenci najbolj kvišku speli na duševnem obzorji. Le poslušajte: Osrednja komisija za statistiko ozrla se je tudi na časnike v Avstriji izhajajoče, kterih je 1623 naštela. Od teh je političnih 490, narodnogospodarskih 175, kmetijskih 118, obrtniških 113, vojaških 13, zdravniških 92, pravoslovnih 21, cerkvenih 53, pedagogičnih 98, zemljepisnih in zgodovinarskih 55, lepopisnih in dovtipnih 208, lokalnih 107 inseratskih 129 in socijalno-politčnih 3. Dolenja Avstrija jih ima največ in sicer 727. Po jezikih razdeljeni so tako-le: 1054 je nemških, 95 laških, 3 5 slovenskih, 225 čeških, 108 poljaškib, 32 v drugih slovanskih jezikih in 74 mešanih. V primeri s prejšnjim letom so se časniki pomnožili: nemški za 7-1%, laški za 6-7%, češki za 13 6%, slovenski za 20'7°/o, poljaški pa za 5'5°/0. Sedaj naj pa še kdo zabavlja čez nas, da smo še neolikan narod!
Razne reci.
— Grozna nesreča prigodila se je v nedeljo zjutraj v Kaniži na Ogerskem. Pred postajo je čakal naglič, ker mu je tovorni vlak v postaji na poti stal. Sprevodniki so menda pozabili za nagličem 500 metrov na progi položiti predpisana svarilna znamenja za vlak, ki bi imel za nagličem priti, da namreč ne sme dalje, ker cesta ni prosta. Vsled tega se je zgodilo, da je kmalo za nagličem prihitel poštni vlak, ki se je zbog pomanjkanja takih svarilnih znamenj in gosti megli v nagliča zakadil, s kterim pred saboj se je potem še v tovorni vlak zaletel. Ubita je jedna gospa iz Dalmacije, soproga vojaškega oficijala Alberta iz Spljeta, ranjena sta pa gospa Molil iz Budapešte in nadsprevodnik Vaclav Hauptrnaun. Poškodovani ste dve mašini, štirje vozovi za ljudi in dva za tovor. Stroga preiskava se je pričela.
Telegrami.
Kološvar, 26. jan. V Radni je 90 hiš pod vodo, v Lipi pa 200; več nego 50 poslopij jo voda spodkopala, da so so podrla. Polja je več tisoč oralov preplavljenega. V Lipi skopičuje se led z groznim pokanjem po preplavljenih ulicah, kar zna še večjo nesrečo provzročiti.
Solun, 26. jan. Grško brodovje se je menda zato umaknilo iz Pirejske luko, da bi ga Angleži ne vjeli in za poroka miru obkoljenega no imeli. Umaknilo se jo vEvbejsko luko.
London, 27. jan. Bourke je v dolenji zbornici zanikal, da bi bil angleški poslanec v Atenah ukaz dobil, Grški napovedati, da se bo angleško brodovje Turčiji poslalo na obrambo proti Grkom.
London, 27. jan. Collingov predlog glede adrese, da naj bi se izreklo vladi obžalovanje, da se kmetom pri zakupništvu zemljišč niso dovolile prav nobene olajšavo, pobijal je Ghaplin smatrajoč ga za nezaupnico, Glad-ston ga je pa priporočal, se je sprejel 329 glasovi proti 250. S tem jo toraj vlada dobila prvo brco. Ker ima ta votum jako velik pomen za bodočnost, predlagal je Hicks-beach, da naj so seja preloži do četrtka, kar so je tudi sprejelo. Parnelovci glasovali so z večino.
Tuj c i.
25. januvarija.
Pri Maliču: Dr. Božidar Endletzberger, odvetnik, z Dunaja. — Gustav Kassler, inšpektor, z Dunaja. — Kari Metzer, fabrikant, z Dunaja. — Josip Herrmann, trg. pot., z Dunaja. — Maks Niklas, trg. pot., z Dunaja. — Andrej vitez Boholinsky, zasebnik, iz Prage. — Gustav StornagI, trgovec, iz Bolcana. — Ignacij Rosingcr, trgovec, iz Trsta. — Henrik Spitzer, trgovec, iz Zagreba. — Kramer in Geza, trgovca, iz Karlovca. — Rajmund pl. Tschanipa, veleposestnik, iz Vel. Varadina. — Rudolf Wollak, odvetnik, iz Čakovca. Leopold Ahačič, tovarniški pos., iz Tržiča. — Anton Lavrič, posestnik, iz Planine.
Pri Slonu: Hadl, Rosenberg. Schlittler, trg. pot., z Dunaja. — R. J. Weiser, trgovec, iz Trsta. — Vojteli Walland, zasebnik, iz Celja.
Pri Tavčarji: Plorijan Klein, e. kr. profesor, iz Brun-see-a. — Lončarič in Antič, stavb, podvzetnika, iz Šele.
Pri Bavarskem, dvoru: Anton Beninger, konjski kupec, iz Trsta. — P. Knoflih, posestnik, iz Litije.
Pri Vivantu: Mekinda in Rolih, posestnika, iz Ilirsko Bistrice. — Podboj, posestnik, iz Ribnice. — Josip Mcrkcr, posestnik, iz Dolenjevasi. — Iv. Zavodnik, posestnik, iz Žu-zetnperka. — J. Rus, posestnik, iz Mirne peči. — Anton Jeršan, posestnik, iz Unca. — Josip Modic, trgovec, iz Laliove. — Drobnič in Šega, posestnika, iz Sodražice.
Vremensko sporočilo.
rt O	Čas	Stanje		Veter	Vreme	§ s
opazovanja		zrakomera v mm	toplomera po Celziju			JO Gtt ^ ce c
i7. u. zjut. 26. 2. u. pop. |9. u. zveč.		733-65 732-84 732-94	+ 4-6 + 8-8 + 3-8	si. zap. si. zp. si. zp.	oblačno oblačno oblačno	001 dež
,	UKUUUI JU UUA I US1J
+ 5-7° C., za 7.3° C. nad normalom.
JDuiuijska borza.
(Telegrafično poročilo.) 27. januvarija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 1 C>% davka)	84 gl. — kr
Sreberna „ 5% „ 100,, (s 16% davka)	84	„15
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	112	„ 15 '
Papirna renta, davka prosta . .	101	"25 "
Akcije avstr.-ogerske banke . .	866	" — [
Kreditne akcije............297	" 10
London.....'. '.	126	"„ 40 [
Srebro .....	_ _
Francoski napoleond. . . . .	10	] 02 "
Ces. cekini ....	5	" 94
Nemške marke	61	" 95 "
Prežalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno novico, da je bilo Bogu vsegamogoenemu všeč, našega presrčno ljublje-nega sina, oziroma brata
ALEKSAMRA,
učenca I. giniiiazljalncgti razreda,
danes 26. januvarja ob "L na 3 zjutraj, v 12. letu svojo starosti, po dolgi bolezni k sebi poklicati. 1 Pogreb prerano umrlega bodo 28. januvarja ob 3. uri popoludne iz Špitalsiuh ulic Iliš. št. 9, k sv. Krištofu.
V Ljubljani, 26. jan. 1882.
Jakob in Orli Nekrep, stariši.
Viktor in (iusti Nekrep, brat in sestra.
Homer iana-čaj,
po zdravnikih priporočeno, izvrstno sredstvo
proti
boleznim na plučih in na vratu (jetiki, naduhi in bolezni v krhlju [Kehlkopf]).
Iznenadljivi so vspehil	(14)
Knjižica o tem razpošilja se zastonj. Zavitek čaja veljii 1 marko 20 vinarjev. Edino pravega ima Wolffsky, Berlin N., Weissenburger-Strasse Nr. 79.
V „Katoliški Bukvami" v Ljubljani
(4)	se dobiva
Okrožnica
Njih Svetosti papeža Leona XIII.
o
krščanski urii vnavi držav.
Obsega 32 strani v osmerki in velja 6 kr., kdor jih naroči več skupaj jih dobi še ceneje.
$ck*x**k**kkkx**k;
Priznano nepokvarjene izvrstne
voščene sveče
izdelujejo	(12)
P. & R. Seemann v Ljubljani.
*$t*un*unxxnxK*uuui
TJmetne
m z
ustavlja po najnovejšem amerikanskem načinu brez vsakih bolečin ter opravlja plomhovanja in vse zobne operacije
zobozdravnik A. Paichel,
poleg Hradeckega mostu, I. nadstropje.
Na novo vstanovljena jj^
menjevalnica*
Kordin & Schmitt,
Stolni trg št. 4,
priporoča se p. i. občinstvu za nakup in I razprodajo vsake vrste vrednostnih papirjev, denarja, menjic in za borzne operacije z naj ugodnejimi in poštenimi pogoji. Menjevalnica posojuje tudi na vrednostna I pisma in sprejema v izvršitev vsa opravila, I ki spadajo v področje bank. Ob enem sprejema tudi dragocenosti proti zmerni odškodnini v shrambo.
Ravno tu ?o naprodaj	(2)
^ i vsake vrste promese, kedarkoli se žrebajo srečke, j
SPIT2EN
Kongo - cevke.
Najnovejše zn kadilce, kar ni prav nič zdravju škodljivo.
Velja jili 100 le 85 kr. in so pripravne za vsakega, naj že kadi cigar o t o, smodkeali viržinke. Razpošilja jili raznovrstne proti povzetji	(6)
tovarnična zaloga Julija Weiss-a
na Dunaji, l, llothcnthunnstrasse Nr. 23.