6. štev.
v Murski Soboti, dne 24. aprila 1921.
Poštnina plačana v gotovini.
II. leto.
UREDNIŠTVO in UPRAVNIŠTVO
v MURSKI SOBOTI, Lendavska ulica št. 61.
OGLASI STANEJO ZA 1 mm VIŠINE IN 80 mm ŠIRINE K 1·50
Izhaja vsako nedeljo.
Posamezna številka velja 2 kroni.
NAROČNINA: ZA CELO LETO — 80 K ZA POL LETA — — — — — 40 K ZA ČETRT LETA — — — — 20 K ZA 1 MESEC— — — — — 7 K
Prekmurska županija.
Autonomija je lejpa rejč, ali trebej razmiti autonomijo. Tüdi tá rejč má dvojni obráz, či si neoglédneš enoga, ti včini dosta kvára drügi. Či ednok »politikar“, šteri od politike telko razmi, kak g. národni poslánec Klekl, gučij od autonomije, trebej previditi, ka naj ne bodeš kváren. Perse, da je g. Klekl gráto národni poslánec, té more on telko zatou kak PilátuŠ, da je prišo v „čredo“. Ali dönok g. Klekl so za zdaj národni poslánec, da jih g. püšpek neščejo za plebanoša, zatou njim trebej, ka včasi glás dájo od sébe kak „politikar“.
„Novine“ tak lepou pišejo, da so g. nar. poslánec Klekl z telegráfom pozvani v Beográd na velko národno delo. Vej se tou tak vidi, kak da g. Pašič ministerski predsednik so prišli v stiske pri pelanji držávna kola, pa morejo g. Klekl na pomoč priti, nači držáva nemre živeti. Vsi gospodje v Beogradi so zasagani, či nemajo okoli sébe g. Kleklna . . . Mi známo, ka vsém tomi je nej tak, da so g. Klekl peto kolou pri vozi v Beográdi, da so dozdaj nonč ednok nej lampe odprli v parlamenti. G. Pašič jih nonč ne pozna, pa drügi ministerje tüdi nej. Ali „Novine“ morejo tak lepou pisati od g. Kleklna, kak od Habsburg Karola, obádvá nika nemreta včiniti, záto se od njiva toláži v „Novinaj“. Vej računajo s tém, ka do „Novine“ šteli samo neuki lüdjé, šteri do njim žé vörvali.
G. Klekl politikar so tou v eni zádnji numeri „Novin“ pisali od „Prekmurske županije“. Právijo, ka do oni tou županijo gor postavili, zdaj idejo v Beográd i za krátek cajt do nam na tanjeri prinesli autonomijo, oni da se borijo za Prekmurje.
Da mi ne bi poznali vse prilike, kak držávno delo ide, bi njim skoron vörvali. Vej v zádnjem cajti za njim idejo tüdi ništerni gospodje iz Murske Sobote, šterim je vse drügo lübléno, samo jugoslávija, moderna, napredna držáva nej. Tej vsi bi za svoje interesiranje žé radi meli „Prekmursko županijo“, ali lüdstvo njim devéta briga. Njuv cil je tou, ka držávo na nikoj správijo, oni bi pa v moutnom ribe lovili.
Slovenski klerikalci — g. Klekl je kotriga njéne partáje—velki boj pelajo za tou, ka mejla Slovenija autonomijo. Pod rečjov „autonomija“ pa razmijo oni vládo klerikálizma. Po celoj Sloveniji morejo ládati klerikálni gospodje, popevje, bogátci, lüdstvo je samo záto tü ka popom: i bogátcom, šteri tou partájo pelajo, žepke puni i njé poslühne, lüdstvo samou ne smej nika gučati. Žé pod prvejšov Austrijov so v Sloveniji ládali klerikálci, vsefelé Šušíeršiči, Lampeti i drügi gospodje. Samij so si spravili pri tom ládanji dosta milijonov, lüdstvo je plačüvalo, dežela je delala eden dug za drügim. Što je tém gospodom nej poslühno, tistoga so pregánjali i uničili. Bila je tou velka strahovláda, kakše si nonč misliti nemre, što je nej té cajte v Sloveniji živo. Bogá, šteri
je za vse lüdij, so vzéli v slüžbo, gučali so, ka Bog Želej takšo vládanje, šteri proti gučij, Bog je proti njemi, po smrti pride v pekeo. Vero so meli za kšeft, z verov so ništerni si punili žepke, drügi plačüvali i skopni živeli. Bilij so to to božni cajti.
Da je bojna vövdárila, slovenski klerikálci so najbole kričali, ka moremo iti v bojno. Šteri je opomino, ka je bojna nájhüjše na svejti, klerikálci so ga gor zglásili mogo je iti v vozo. Gučali so, ka je takši proti držávi. Nikelko jezér lüdi so v takšo formo spravili v vozo i v prve linije boje, gdé so spadnoli. Klerikálni gospodje samij so bilij domá, njim je nej trebelo iti v bojno, kmetje i delavci so vsigdár prvi bilij v bojni i so tam navékše spadnoli.
Da je konec bio bojni, lüdstvo je nej ščélo več meti klerikálce. Pri válastáši lajnskoga leta v novembri je lüdstvo napravilo konec klerikálnoj vládi, klerikálci so dobili od 40 slovenski követov samo 15, prvle so meli vse, klerikálci so zgübili moč, v parlamenti nika ne valájo, tak tüdi naš g. Klekl nej.
Klerikálci si želejo nazáj lejpe cajte, da so ládali slovensko lüdstvo. Od držáve ščéjo meti, ka njim prek dá Slovenijo v ládanje i njim pomore do moči. Držáva pa je proti tomi, ár právi : lüdstvo naj láda tisti, šteroga lüdstvo samou želej. To svojo zahtevo po ládanji zovéjo klerikálci autonomijo,
Za nás Prekmurce klerikálci nemajo
LISTEK.
Sreča v nesreči.
Po prekmurski zgodbi — napiso : Preksávski.
Veliko veselje je vládalo v Murskoj Soboti 15. májuša, leta 1907., gda so napravili želéznico Kermedin—Murska Sobota. Stári i mládi so letéli na štácijon, da vidijo i pozdrávijo prvi cug. 
Postavo se je tá tüdi trgovski detič Novák Števan i poproso gospoda K., pekovskoga májstra, pri šterom je stanüvo, naj dovoli čérki, ka tüdi ona navzouči bode tomi pomembnomi dogodki.
Mili pogléd Heléne, edinke, je pregovoro sigurnoga očo. Pa kaj bi jo tüdi bráno, vej sta bilá žé napou zaročena, Stevan i Heléna.
Gospod K. jé samo čako, da bo samostojen, prvle kak njemi zavüpa svoje dejte. Prevido je, ka brániti nede mogo, posébno nej, ár Želej tou Heléna. Njej nej odpovedo nigdár nikše prošnje.
Med potjov na štácijon je Heléna zavüpala Šte váni, ka njemi pripravla za god (névnap) strašno lejpo darilo.
»I kakše naj bi bilou?«
»Toga pa ti ne povém«, njemi je odvrnila.
Mnogo národa je bilou na štácijoni, tou vse je samo malo brigalo Števana i Heléno, mála sta dosta drügoga, važnejšega. Gda sta določila tüdi dén poroke je dejala Heléna, da se poročila v Sombateli i nej v Murskoj Soboti.
#	:, v
Novák Števan je slüžo za trgovskoga detiča pri F. trgovci. Büo je priden, pošteni i si pridobo zavüpanje gospodárja. F. trgovec je büo sam jáko podjeten, dönok je möo nesrečo pri vsefelé kupčijaj, za toga volo pa ni nikomi zavüpo. Möo je čérko Mariško, štera je bila gojenka (növendék) nikšega závoda v Budapešti. Gda pa njej je sfalilo sredstvo, je jo pozvao domou.
Tak se je spoznao Števan z Mariškov. Celi dén sta bilá vküper v trgovini i spoznala drügi drügoga, štero je bilou tüdi po voli samomi oči Mariške, ki je ščöo predobiti Števana, da ostáne pri njen, posébno gda so drügi trgovci ponüjali Števani bougšo slüžbo.
I zgodilo se je, da je Heléna dostakrát večér čákala Števana, gda je büo pozváni pri trgovci i prihájo vu késni vöri domou. Števani je nagájala 
naklonjenost trgovca i gda njemi je té ništerni večér razložo svoje nakanenje, šteromi se tüdi Mariško nej protila, so za málo nato svetili tuho zaroko Števana z Mariškov.
* 
Dvá dni po tém dogodki je svetüo Števan svoj god. Vgojdno njemi je prinesla, kak po návadi Heléna zájtrek, njemi želejla vse nájbougšega na njegov dén.
»Nikaj posebnoga sam ti pripravila, Števan, za té dén, ár ti pa toga nemrem dati eti, se moreš pelati z menov v Sombatel, gdé dobiš, koga si žé telko časa želejš. Tüdi oča i mati se pelata z nama.«
Ár je nej mogo odpovedali takšoj lübéznivi prošnji, so za málo sedéli v cugi. Rastresen je büo Števan cejlo pot; v mislih pri lepoj Mariški je razložo svojo bodočnost. Heléne, ki ešče nej znála od njegove zaroke z Mariškov je mislila, ka misli na darilo, štero dobi v Sombateli.
V Sombateli so jih čakali na štácijoni trijé znanci i prvléj kak še je Števan dobro zaznao, so žé stáli v cérkvi pred dühovnikom. Komaj se je Števan opomno, kakšo darilo njemi ščé dati Heléna za god. Komaj je ešče ovido, kak so ga
Stran 2.
PREKMURSKI GLASNIK
24. aprila 1921.
brige. Oni tüdi ne dovolijo, ka bi Prekmurci meli autonomijo, oni želejo autonomijo Sloveniji, v šteroj de Prekmurje telko valálo, kak drüga okrajna glavárstva. Záto je velika neistina, či zdaj g. Klekl piše od prekmurske autonomije. Njemi nej briga za našo autonomijo, on se samo za tou trüdi, ka dobijo klerikálci cejlo moč nad Slovenijov i Prekmurjom.
Autonomija dosta košta. Autonomna krajina more sáma plačüvati svoje čestnike, železnice, ona more sáma brigo meti za svoje céste, šole i drügo. Mi vsi známo, ka je Prekmurje za zdaj siromaška krajina, porcijo žé dosta vékšo plačüjemo, pa je nonč nej zadostna, ka svoje šole v vrédi držali. Trebej nam céste, železnice, trebej podignoti industrijo. Odkéc vzememo potrebne peneze? G. Klekl jih Zagvüšno nedá, šteri ščé takšo brigo za nás meti. Cejla držáva more k tomi cójplačüvati, dosta milijonov more držáva nam dati. Da mámo. autonomijo, nedo ščéli drüge krajine za nás plačüvati, kak tüdi mi za drüge nej.
Naši cili so eni: mi želejmo za Prekmurje takši stáliš v državi, šteri nam dá nájveč haska. Granice naše krajine morejo takše biti, šteri do nam nájbole odgovárjale našemi vérstvenomi stáliši, tou pa so granice cejle držáve. Trnok pa smo proti tomi, ka bi za cile klerikalne politike žrtvovali naš vérstveni stáliš. Žé zdaj smo ščista zadüšeni v naših granicaj, vérstveno se nemremo gibati, záto ščémo meti odprejto pot v cejlo držávo. Cejla držáva more pomágati, da se vérstveno povzdignemo i pomoremo, od sáme Slovenije pa nemremo dosta prečaküvati, ár Slovenija sáma dosta nema. Granice pokrajin morejo biti spelane tak, kak to vérstveni stáliš zahteva.
Zgodovina je vučitelica živlenja, ali naša zgodovina je trnok žalostna. Tühinski orsági so nás trgali i nás tálali na mále krajine, štere so samé nej mogle živeti. Záto vkraj z nam kvárnimi granicami c kr. Štajerske, Kranjske, Prekmurja, vérstveno se moremo ojačiti, vérstveni stáliš more biti odločilen za granice novih pokrajin. 
POTPÉRAJMO PREKMURSKI GLASNIK!
Podrobnosti
od audijnece Prekmurcov pri predsedniki deželne vláde za Slovenijo v Ljubljani dné 11. toga meseca.
(DALE):
Domačin g. Šerüga je obširno pojasno razmere v Murski Soboti. Guč je bio od občinskoga predstojništva, od cest, trotoarov, od grab, od sobočki gnojšnie, štere se z ništerni dvorišč na cesto cidijo, od klalnice, od posveta (kmice), od prenágle vožnje žmetni automobilov, od drovnoga senja na šteroga se Sobočanci spominjajo, ka je prej pred bojnov bilou, od evidence v Soboto prišévši lüjdi, od štampanje, od apoteke, od gasilnoga drüštva, od imenüvánja vilic, od kopališča v Soboti, od tobáka, od prenareditvi grada za urade, od stanovanj, od pokopališč, od cen i drágoče pa od ništerni drügi zadev, štere Sobočke razmere karakterizirajo.
Od občni dugovánj pa je g. Šerüga sledéče naprejdávo : Od raztálanja grofovske zemle, od odaje grofovski drv i ploj, od hasnoviti ftičov, od kopnin i vretin v Prekmurji, od kmétske šole v Rakičani, od mešterske šole v Soboti, od gimnázije, od ponavlálne šole, od prekmurskoga šolskoga tanáča, od gospode z diplomami, od meštrov, tržcov i krčmárov, od iparteštületa, od naše püšpekije, od dijet za domačine-uradnike, od kontrole vag i mer, od železnice M. Sobota—Hodoš, od automobilni zvéz, od vérstva v naši občinaj, od Slüžbeni dnévov, od zdrüžitvi občin v tájništva, od granic, od národno političnoga dela i od večféle drügi dnévni reči, zvün ništerni zadev, štere je DVS. v spomenici z dné 19. decembra 1920 predložila.
Informacija od poedni dugovánj se je nej samo raztégnola na hibe i nevole, liki tüdi na predloge najpripravnejše odpomoči za naše potrebščine. Zagotovlenim rešitvam pa nemremo naprejségati, temveč za namestno spoznamo počakati. Vse naprejprinešene reči se itak nemrejo naédnök v red spraviti i tüdi záto smo se odločili, ešče te več pisati od poedni zadev, gda se v istini štera reši. Ka valá, da bi vnaprej vörazkričali ka to pa to se narédi za naše lüdstvo i nazádnje pa bi se nika nej zgodilo ali malo doségnolo. Takše delo bi tak vö vidlo, kak ono konjsko senje v Dolnji Lendavi, štero so klerikálski kšeftarje pred ništernimi kédnami pompozno vküp zbobnjarili za prihod nemški küpcov. Z vsega našega kraja so
i konje na senje prignali, so čakali i od mraza dregetali. Končno domo pridrdrá po mali, a mesto obečani küpcov so lüdjé mrmrali gda so vidli što je prišo i so spoznali, da so si tej za sébe lüdstvo s konjami vréd na léd prignali.
NOVICE.
Eks krao Károly i „Novine“. Zádnje »Novine« so na prvom mesti v demonstrativnoj formi pisale od prihoda prvejšega avstrijsko-vogrskoga casara i kralá v Szombathely. Tá nenavádna forma pisáve razburja naše národno pošteno misléče lüdstvo. Rávne vesti človek more misliti, da so »Novine« ešče gnes v slüžbi vogrski velikášov, da se »Novine« ešče gnes prilizávajo i ponizávajo vogrskomi krali, bodisi Károl ali drügi. Grof i püšpék Mikeš v Szombathelyi, velki prijátel ekskrála Károla i cerkveni zapovednik prekmurskim popam, bržčas tüdi »Novine« v svoji rokaj má. On dirigira »Novine«, on má reditelstvo »Novin« v svoji oblásti. »Novine« sedijo na dvema stoucama, gda se na ednoj stráni kážejo za trnok národne i v drügom düševnom táli pa püšpeka Mikeša božajo, ki se z drügimi grofi trüdi, vogrskomi národi z bože milosti kralá na rame privlečti i nam pa novo bojno spraviti. Gospodje okoli »Novin« ! Mislite, da smo v Afriki ? Mislite, da mo mi za kakše vaše opice volo znova na mesnico šli ? Osleplenim spletkarom po tikvaj !
Policija v Murski Soboti je v tork, 19. t. m. svoje posle prekdála žandárom, ár je policija tü odpüščena. Tüdi v Dolnji Lendavi do žandárje odsejmao oprávlali posle policijske.
Smrt. Tüdi Prekmurcom dobro poznáni g. Leopold Petovar, posestnik v Ivanjkovcih, je 16. t. m. preminol. Pokopan je bio 19. t. m. Pokojnih je bio vrli človek in žalüje za njim dosta prijátelov in poznancov. Želejmo njemi večen mir in pokoj, njegovom rodi pa naše sožalje.
Ogen v Dolini. V preminočem kédni je pogoro posestnik Rituper. Večér ob pol 10 vöri se je Ritoperova žena z ednim človekom kregala, ka odi okoli rama da nikšega iskanja nema, potom je té človik od rama vkraj odišo, ženska je pa spát odišla. Za malo je pa žé celi ram v plaméni goro. Tak je ogen od toga tühinskoga človeka mogo nestánoti. Na prednjem rámi je rušt
ščéli prevariti (meglepni) i to rávno komaj, gda se njemi obeča pri F. trgovci lejpa bodočnost, komaj ga ščéjo tej lüdjé oženiti z Helénov, na j štero je žé skoron pozábo. Nej je möo več časa dale premišlavati, ár je dühovnik žé stopo bliže i pita ga :
»I ti krščanski mladoženec Števan, ali je tvoja dobro premišlena, neprisiljena prosta vola navzočov snejov Helénov stopiti v sveti zakon, pravi : ja !
»Nej!« je odmevalo (viszhangzott) od cerkveni sten.
Svatje so komaj k sebi spravili omedlelo snejo i nej so čüli, kak so se cerkvene dveri | zaprle za náglo odhájajočim mladožencom.
Gda se je Števan domou pripelo, se je vrgo oblečen na postelo i strašne misli so njemi vznemirjale možgáne. Čemerüo se je na sébe, na Heléno, na cejli svejt. Na sébe záto, ár žé prvléj nej povedo Heléni, kak i kaj ; na Heléno pa za toga volo, ár ga je ščéla v takšo formo dobiti za moža. Ali vseeno je čüto, da ga pečé vest. Ka právi Helena, kaj njéni oča i ka je náj hüjše, vse tou zvej Mariška i potém zbogom lejpa bodočnost. 
Večér je čako, da prihrumi Helénin oča i ga nažene iz stanovánja. Ali nej ga bilou. Čako je, da prijoka Helena. Bojo se je njéni skuz, proti 
skuzam nej möo orožja. Ali tüdi Heléne nej bilou. Nemirno se je premetávo celo noč i samo prti gojdni záspo.
Drügo gojdno njemi je prinesla, kak ponávadi Heléna zájtrek, doj séla njemi nasproti i začnola tüho : »Od téj svadbe ešče nevej v Murskoj Soboti nišče, zvün onih treh znancov, šteri so oblübili pod častnov rečjov, ka bodo tiho. Zvedla sam, ka se ženiš pri F. trgovci i znam tüdi, ka ti ne bi bilou povoli, či se vse tou zvej. Da pa se to ne zgodi, mi moreš spuniti edno uslugo (szivesség). To doprinesti si dužen za toga volo, ár bi se jaz, či se vse to zvej, nej mogla možiti, zdaj pa se mi rávno ponüja prilika, da poročim bančnoka čestnika S., ki je včeraj proso za mojo roko. Tá usluga obstoji v tom, ka se pálik i tou ešče dnes pelamo v Sombateli i da se obdrži v tistoj cérkvi pálik Poroka, pri šteroj pa more on praviti : ja !, ona pa de na pitanje dühovnika odgovorila : nej ! Tak naj se poravna tá zadeva (ügy) ! Ti se potém lejko poročiš z Mariškov, jaz bom pa srečna z drügim.«
Kaj je ščöo Števan, vdati se je mogo. Prevido je, ka bi jako neugodno vplivolo na Mariško, či bi zvejdla od dogodka i njemi je bila lejpa bodočnost več, kak pa sramota, štero jo more šče dnes preživeti. I odpravili so se.
Pálik v Sombateli, pálik v cérkvi i pálik pitanje dühovnik mladoženca : »I ti krščanski mladoženec Števan, ali je tvoja dobro premišljena, neprisiljena, prosta vola z navzočov snejov Helénov stopiti v sveti zákon, pravi : ja !
»Ja !« je odgovoro mirno Števan.
»I ti krsčanska sneja Heléna, ali je tvoja dobro premišlena, neprisiljena, prosta vola z navzočim mladožencom Števanom stopiti v svéti zákon, pravi : ja !
»Ja!« se je glasilo odločno i svatje, šteri so bilij žé priprávleni, so pobatrivili mladoženca, ki se je onesvesto.
Nika nej pomágalo Števani, mož je postao, mož Heléne. Vej je sam pravo »ja« v cérkvi pred dühovnikom.
Za máli čas po svadbi je dobo Števan poročilo iz Budapešta, ka je dobo glávni dobiček pri držávnoj lotriji. Tak je poslao bogáti i sam lejko odpro trgovino.
Gda je stao ednoga dnéva pred trgovinov, je bognjaro varaški sluga, s kém je naznano jávno dražbo (árverés) blága pri F. trgovci.
Prevido je Števan, ka nega nesreča brezi sreče i živé blájženo i srečno z Helénov.
24. áprila 1921.
PREKMURSKI GLASNIK
Stran 3.
zgoro. Verstveni ram je pa celi zgoro do tla, v šterom je edna krava i eden bik zgoro, kvár je 300.000 kron. Sakolerano je pa na Vogrskem za pár jezero samo bilo. Nej znati z Vogrskoga dobi té pár koron ali pa nej. Naši posestniki so potom plačüvajo vogrski bankam, ár či se nevola zgodij žmetno peneze dobijo. Vsáki posestnik bi se mogo poskrbeti, náj pri domáči závodaj má sakolerano.
Besna máčka se je priklatila v Kustanovce dné 13. áprila in tam je vgrizla edno deklo, štera se je mogla iti vráčit v Pasteurjev institut v Zágreb, ka nebi obetežála na besnočo. Kak se vidi ešče v Prekmurji pesja besnoča nede za máli čas zatrela, če ne bo občinstvo sodelovalo in se držalo razglašenih naredb.
Pálik nikaj od kanálišov. Nej dávno smo pisali v naši novinaj od sobočki kanálišov, pardon, od gráb, ka kakša sramotna grdostija i nezdravnost je tou Murskoj Soboti. Naprej smo prinesli ništerne Zroke, šteri so škodlivi na zdrávje, té smo ešče nonč nej znali, ka so té grabe direktno nevarne na živlenje. Ka to posvedočimo, opomnimo eden dogodek, šteri se 18-ga t. m. zgodo : B. J. tešanovski kmet se pelo od Dobraja, gda je na cesto prišo, se s kolami notri v grabo prevrgo v nájglobsèm mesti, pred Nemešovov hišov. Sreča je njemi ešče bila v toj nesreči, ka je graba skoron puna gnojšnice bila, kak —lejko povejmo — vsigdár, pa po tákšem si je dönok nej šinyek strou, gda je notri žlupno s kolami, samo se malo skoupo. Na tou videnje je dosta lüdi vküp naletélo, šteri so njemi včasi na pomouč bilij, ár so kola vö potégnoli. Istina, ka je téj tešanovski gospod malo bole glaš gor nagno od mére, či je ránč predpoudnévom ob 10. vöri bilou, da pa moj drági Bog, tou se lejko zgodij tüdi z trejznim človekom, naimre v kmici. Kaj bi pravli k tomi na priliko tisti sobočki korifeušje, šteri so krivi tomi, ka téj zapüščene, gnojšnične, vonjéče grabe mámo na srejdi v »váraši«, či bi oni tak obhodili, gda, povejmo, oni tüdi glaži na dno poglédnejo ?. . . .	
Prekmurje (Europa), ápril 1921.	(—ss—)
Habsburg Károl in „Novine“. Da je mogo g. Habsburg Károl tak trnok hitro in žalostno zapüstiti madžarsko držávo, »Novine« srce boli, V zádnji numeri pišejo dosta od toga in vidi se, ka želejo »Novine« g. Karola nazáj. Té novine nikše brige nemajo zatou, ka bi poleg g. Karola bila nova bojna, šteta bi Madžarskoj dosta več kvára naprávila, kak pa Svetovna bojna. Gospodom. šteri »Novine« vodávajo, je trnok žao, ka ne pridejo nazáj cajti, da so Habsburški král: lüdstvo v roke dáli grofom in püšpekom, s šteroga so kožo doljdrli. Vu iméni Bogá in kralá je moglo lüdstvo trpeti in delati za püšpeke, grofe in bogáce, šteri so samo vesélo živeli in nika ne delali. Záto tüdi vidimo, da »Novine« pod madžarskov in Prinas pod klerikalnov vládov so nikaj nej proti vládi pisale, ár je gospodi vsigdár dobro šlo. G Klekl so vsigdár pisali samo od Bogá in vere, ka Bog Ščé takšo ládanje, lüdstvo more vörvati. Razmimo té gospode, razmimo tüdi njuve vesele, da je Károl, bio na Madžarskom, ali indašnji cajti ne pridejo več nazáj.
Deževje. Telko zaželeni dež je prišo. Ali bilo ga je trnok dosta tak, pa je dosta kvára včino. Reke so prek bregáj vöstopile, na nigdašnje Štajarskom in Kranjskom so odnesle mosté in čolne. Reka Sáva je naednok preko noči velka nastála in žalila ob bregovih ležeče hiše in štale. Poginilo je dosta máre. Pri Zidanom mosti je eden splav, v šterom so vküp bilé zvézane smreke, vdani ob most in sta obadvá človeka, štera sta splov vodila, zgünila v vodi.
Vse držávne šolé v Prekmurji so sekolerane. Višji šolski svejt v Ljubljani je vse držávne šole v Prekmurji sekolerati dao pri Bank Sláviji, Vsáko šolsko poslopje za 30,000 kron.
Tolvajije. Dné 7. aprila 1921 približno ob j 11. vöri so neznani storilci vlomili v klet posestnice Anne Ábrahám iz Šálovec štev. 235. z namenom ka bi kaj vkradnoli. Da so pa vidli, ka je klet prázna so s pomočjov sekire vdrli skoz dveri notri v sobo Anne Ábrahám, jo pokrili s pernicov prek glávo, njej zažigali, da naj tüha in zahtevali, j da njim náj dá peneze. Ár toga ona nej mela j oziroma nej ščela dati, njo je eden od dvá tolvajev nadale tiščal pod pernico. Drügi pa je isko po sobi in njej odneseo obleke v vrednosti 14.150 K. Eden od storilcev šteroga je vidla, jé visikega postáva, suhi in čarnega ciganskega obráza. Nájbliže spádneta k tistim tepešam, šteriva sta vršila na Goričkem že mnogo tolvajstva.
Licencovanje bikov plemenjakov v Prekmurji se vrši letos po sledéčem redu : V M. Soboti, dné 26. aprila ob pol 8. uri, v Cankovi, dné 27. aprila ob 8. uri, v Gornji Lendavi, dné 28. aprila ob pol 9. uri, v Gornji Petrovci, dné 2. maja ob pol 9. uri, v Fokovcih, dné 3. maja ob pol 9. uri, v Črenšovcih, 4. maja ob pol 9. uri. v Dolnji Lendavi, dné 6. maja ob 7. uri in v Dobrovniki, dné 7. maja ob pol 9. uri. Letos se je tüdi določilo, na štera mesta naj pripeljajo občine svoje bike. Z licencovanjem je zdrüženo tüdi obdarovanje (premovanje) lepih in dobrih bikov plemenjakov. Vláda je dála za té nagrade 21000 K. na razpolago. Natančneje je razvidno iz razglásov poslani vsem občinam.
Pozvánje k zborovánji za nastanitev »Krajne organizácije Demokrátske partáje za M. Soboto i okolico«, začétek v soboto dné 23. aprila 1921 ob 8-moj vöri večér v krčmi Černjavič (Bankó) pri železnici. 1. Poročilo ob političnoga stáliša. 2. Program JDS. 3. Čtenjé štatutov. 4. Volitev tanáča. 5. Drüge pripetae dugovánja. K obilnomi obiski vse prijátele povábi
Tanáč za priprávlanje.
Vabilo na ustanovno zborovanje »Krajevne organizacije Jugoslovenske demokratske stranke za Mursko Soboto in okolico«, ki se vrši v soboto, dne 23. t. m. ob 8 uri zvečer v kolodvorski restavraciji (gostilna Černjavič). 1. Poročilo o političnem položaju, 2. Program JDS. 3. Čitanje pravil. 4. Volitev odbora. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi	Pripravljalni odbor.
Konjska dirka se vrši v nedeljo dné 1. majuša 1951 na žrebarni pri Ljutomeru. Opozarjamo na to dirko še posebno zaradi tega ker dirkajo konji amerikanske kasačke pasme, ki so zrejeni pri naših sosedih, to je v ljutomerskem okraju. Ta pasma slovi daleč na okrog in to zaradi tega ker ti konji bežijo zelo hitro in lepo v kasu, to je v trabu. Poleg tega so ti konji izvrstni za vsako domáčo delo. To je právi konj za Mursko polje. Močen dovolj, da oprávi vsáko kmétsko delo na polju. Trden in vztrajen, da ga v tem ne prekosi nobena drüga pasma. Pameten in zanesljiv pri deli kakor pred kočijo. Hrane pa potrebuje več kak polovico manj kak mrzlokrven, to je težek konj. Vsled tega je cena tem amerikanskim konjem tüdi neprimerno visoka. Te konje zelo iščejo na svetovnem trgu. dobri konji iz te pasme se prodajajo do 50.000 tüdi do 100.000 kron za glavo. Kazalo bi da bi tüdi mi tü v Prekmurji se lotili te pasme in tak z našimi sosedi skupno delovali. Kakor se nam zatrjuje, bi nam gospodje ki podpirajo to rejo v ljutomerskem okraju tüdi radovoljno nam Prekmurcem šli na roko v reji takih konj. Zato pojdimo vsi 1. majuša 1921 na omenjeno dirko. Vse drügo pove lepota.
Smrtna nesreča v Püconcih. Preminoči keden Kolossa posestnik je s kol drva doli skládao i v tom deli njemi je ena kusta joša na črvo spádnola, štera ga je tak vdárila, ka za pár dnévov je v velikoj bolečini mrou.
POLITIČNI PREGLÉD.
JUGOSLAVIJA. Parlament je začno debato o ustavi. Tühinske novine pišejo, ka de naša ustava nájbole moderna, napredna in demokrátska. Po toj ustavi de málo lüdstvo cejlo oblást v rokaj.
— V Sloveniji se priprávlajo na občinske volitve. Klerikálcom slabo ide in dosta občin zgübijo, štere so dozdaj ládali. Pred bojnov so klerikálci méli v rokaj vse občine, zdaj do komaj en trétji tao obdržali. — Vö znaše držáve se ne smej nikše silje, seno vöpelati, tüdi mári in meso nej. Tou je pouleg toga, ka je nej bilou dešča in smo v nevarnosti bilij, ka na jesén nebi meli zadosta živil.
MADŽARSKA. Novo ministerstvo májo : predsednik grof Bethlen Stevan, zvünske posle grof Bánffy Mikloš, notranje grof Ráday Gedeon, financ Hegedüš, polodelstvo Nagyatádi-Szabo Števan, trgovina Hegyeshalmy, vojno Belicska Aleksander. Pálik skoron sami grofi. Na Madžarskom je takša Čarna autokrácija, od štere je hüjša nonč pred 100 lejti nej ládala, pomali tej čarne düše grofevje in popevje nazáj správijo nigdašnji feudálizém. Lüdstvo je preveč nezadovolno, tak pávri, kak delavci, samo ka se nonč nesmijo na glás postarati, ka nezadovolnoga včasi zapréjo ali internirajo. Na Madžarskoj skoron polojno prebivalcov v aresti in intercèrano. Mi dobro známo, kakše je klerikálno ládanje, ka smo žé koštali z tistoga, samo ka je tisto ešče vse nika bilou proti zdajšnji Madžarskoj strahovládi, štera hüjša od sovjetske vláde. Madžarski pávri se zdaj lejko včijo, kakši razloček je med klerikáli in demokráti.
—	Pečüh je deputácijo poslo k nam, ka ščéjo nadale ostáti v Jugosláviji, ka eti dönok mér májo in na pokoji živéjo.
NEMČIJA. Do 1. mája pláčati more kak vojno odškodnino 30 miljard zláti márk, či nede pláčala de antanta zasedla nadalne váraše.
ANGLEŠKA. Štrájk rudarjev trpij nadale, držáva má velke kváre.
AMERIKA. Več 100.000 lüdi nema dela, ár je dolár predrági.
Deske,
lepe, Sühe, late, okrogli i tesani stavbeni les vedno v zalogi pri J. Černjavič, lesni trgovec v Vučje vesi. Najnižje cene! Pri večjem odjému znaten popüst. Prehod prek Mure v Krogi, Veržeji i Petáncih.
Zvišanje prodajne cene golicam za brzojavke. Z 11. aprilom t. l. se zviša podajna cena golicam za brzojavke od 20 na 80 vinarjev. Pošiljatelj brzojavke s plačnim odgovorom plača obenem tudi golico za odgovor. Od omenjenega dne je treba tudi golice za nakaznične brzojavke plačati.
Vprašanje koridorja med Jugoslavijo in Čehoslovaško. K poročilu zagrebškega »Obzora« k ponovemu razmotrivanju vprašanj o koridoru med Čehoslovašku in Jugoslavijo izve »Tribuna« od dobro poučnega čehoslovaškega vira, da se obe državi dobro zavedati, da bode izzvala taka ponovna zahteva odpor pri nekaterih antantnih državah ter vedo dobro ceniti posebno tozadevni sporazum z Italijo. Vprašanje koridorja je postalo po potovanju Karla Habsburga še aktualnejše.
Stran 4.
PREKMURSKI GLASNIK
24. aprila 1921.
VABILO
ustanovni občni zbor
gremije trgovcev za Prekmurje, ki se vrši v nedeljo, dne 1. maja 1921., ob 2 uri popoldne v prostorih gostilne Flisar v M. Soboti.
Dnevni red:
1. Otvoritev ustanovnega občnega zbora s kratkim poročilom o potrebi trgovske organizacije v Prekmurju ;
2. prečitanje pravil ;
3. vpisanje članov ;
4. sprejem pravil ;
5.	volitev nečelnika in odbornikov;
6.	Slučajnosti.
K zborovanju naj vsakdo prinese s seboj obrtni list ali pa vabilo kot legitimacijo.
Murska Sobota, dne 20. aprila 1921.
Pripravljalni odbor.
MEGHIVÓ
Prekmurje Kereskedelmi Gremium
alapitó közgyülésére,
amely Murska Sobotában, 1921. evi majus hó 1-én d. u. 2 órakor fog megtartatni a Fliszár-féle vendéglőben.
Napi rend :
1. A közgyülés megnyitása és rövid eloadás a kereskedők szervezke-déséről ;
2.	az alapszabályok felolvasása ;
3. a tagok beiratása ;
4.	az alápszabályok eifogadása ;
5. elnök és választmányi tagok válastása ;
6. esetleges inditványok.
Minden kereskedőnek sajátérdeke,
hogy ezen alakuló közgyülésen megjelenjen. — Minden megjelenő meghivóját, esetleg iparengedélyét igazol-ványképen hozza magával.
Murska Sobota, 1921. április 18.
Az előkészitő bizottság.
F isár Pavel urar
Murski Soboti, poleg Turkove oštarije.
Vzemem vsefelé vöre za poprávlanje za edno leto garantiranjem. Mindenneinü órajavitást elvállalok egy évi jótáilás mellett.
Küpüjem zlat j srebro.
RAZGLAŠÜJTE v „PREKM. GLASNIKI“!
PETERKA IVAN
ŽELEZNA TRGOVINA
Priporočam vsefelé železo : kak plüge, dobre škéri, kosé, lopate, rasoje, grable, lance, cveke, vékšo množino „goričanske“ motike, posode, vsefelé farbe in dosta drügo dobro blágo po nájnižjoj ceni.
Ajánlok mindennemü vasat, ekét, szerszámot, kaszát, lapátot, viliát, gereblyét, láncot, szeget,-nagymennyiségü ,,hegybeli“ kapákat, edényt, mindenféle festéket és sok más jó árut a legalacsonyabb árban.
v MURSKI SOBOTI
POLEG PETERKOVE OŠTARIJE.
Gostilničarji pozor !
Cenj. gostilničárjem vljudno naznanjam, da sem
OTVORÍL ZALOGO PIVA
iz Gótz-ove pivovarne v Mariboru. V zalogi bodem imel vsák čas vse vrste pivo v sodčkih in steklenicah. Pivo je izborno in predvojne kakovosti. — Za obilna naročila se vljudno priporoča :
JOSIP KOSI gostilničar v KRIŽEVCIH, pri Ljutomeru.
CEH in GÁSPÁR
trgovina z mešanim blágom ____________________
PRIPOROČATA VSEFELÉ LOPATE, MOTIKE, GRABLE, CVEKE IN DRÜGO, KAK TÜDI VSEFELÉ ŠPECERIJSKO BLÁGO PO NÁJ:: NIŽJOJ CENI.
v MURSKI SOBOTI,
Lendavska ulica, pri židovski cérkvi.
Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani
podružnica v MURSKI SOBOTI.
Brzojavni naslov: JUGOSLOVANSKI KREDIT.
TELEFONSKA ŠTEVILKA 16. Število poštno-ček. urada štev. 11323.
Sprejema
VLOGE NA KNJIŽICE in TEKOČI RAČUN In jih obrestuje po 4% čistih brez
odbitka rednega davka.
Posojila na osebni kredit, na hipoteke, trgovske in druge vsakovrstne kredite. Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev in valut po dnevnem kurzu.
Odgovorni urednik : Talányi Franc. Tisk: „Prekmurska Tiskarna“ v M. Soboti. Lastnik in izdajatelj  Konzorcij Prekm. Glasnika.“