72
Ust za obveščanje delavcev
Gospodinjski aparati, Notranja oprema, Procesna oprema, Mali gospodinjski aparati Elektronika Široka potrošnja, Commerce,
Servis, Raziskave in razvoj, Interna banka, DSSS Gorenje SOZD,
DS Splošni posli, DS Informatika in organizacija
Leto XXI
Titovo Velenje, 25. marca 1987__________________________________
Naša obveza in izziv
\goreri\elnformator
Gospodinjski aparati so značilni proizvod za široko potrošnjo in to zahteva dober posluh za potrebe in zahteve tržišča. Zato moramo v Gorenju prav reagirati tudi zdaj, ko trg zahteva več naših izdelkov — več, kot jih lahko ob običajnem proizvodnem tempu naredimo. To pomeni, da je treba kar najhitreje povečati proizvodnjo in poslati na trg kar največ štedilnikov, Pralnih strojev, zamrzovalnikov.
Zato so delavski sveti temeljnih organizacij Gorenje Gospodinjski aparati sprejeli sklep, da bomo delali v proizvodnih TOZD vse sobote v mesecu marcu in aprilu. Hkrati je delavski svet DSSS Gorenja Gospodinjski aparati sklenili, da bodo priskočili na pomoč tudi delavci delovne skupnosti. Planirana udarniška dneva bodo opravili v Proizvodnji.
Po novem planu bi naj v mesecu aprilu naredili 49.680 štedilnikov, 37.500 pralnih strojev in 63.250 zamrzovalnikov in hladilnikov. To je 21 % več kot meseca februarja in 18 % več kot je v poprečju mesečni plan za letošnje leto. Ge bi vse to hoteli opraviti z običajnim številom delovnih dni, bi potrebovali okrog 50 delavcev več. Gotovo pa to ne bi bilo smiselno. Vsak nov delavec potrebuje precej časa Preden doseže ustrezne delovne rezultate. Povečanje proizvodnje je začasnega značaja — kako bi te delavce zaposlili kasneje? Ob tem pa je sploh zelo težko dobiti primerne delavce. In zato je pomembno, da smo se odločili za delo ob sobotah in delo režijskih delavcev v proizvodnji. Tako bomo z lastnimi močmi zmogli zahtevno nalogo, ki smo si jo zadali in ki jo narekujejo sedanje razmere na trgu.
Kaj nam bo prinesla povečana proizvodnja? To lahko
povemo z zelo enostavno resnico. Vsaka proizvodnja je najbolj donosna takrat, ko jo je mogoče tudi takoj prodati in po zagotovilih naše prodajne službe je prav zdaj tak trenutek.
V proizvodnih tozdih bodo delavci delali vse sobote, do konca aprila. To pomeni velike dodatne delovne napore.
Prav zato so se delavski sveti odločili, da se bodo kot nadure obračunale tudi delovne ure na dan, ko je bil sicer planiran kot udarniški delovni dan. Enako velja tudi za delavce delovne skupnosti oz. režijske delavce, ki bodo svojo delovno obveznost opravili v proizvodnji.
Osebni dohodek se bo obračunal po vseh osnovah, kot tudi sicer veljajo za delo, ki ga bo delavec v proizvodnji opravljal.
Kako bodo delo v proizvodnji opravili delavci delovne skupnosti? Seveda je jasno, da ne morejo vsi delati v proizvodnji na planirani udarniški delovni dan. Zato je narejen razpored, na osnovi katerega bo delavec napoten na delo v enega od proizvodnih obratov. Na ta dan delavec ne bo delal na svojem delovnem mestu, ne glede na to ali bo v proizvodnji delal v prvi ali drugi izmeni. Zato pa bo „izgubljeni" delovni dan na svojih delih in nalogah nadoknadil na udarniški delovni dan. Gre torej za nekakšno prerazporeditev dela. Sicer pa smo na takšen način delali že konec lanskega leta in zato posebnih problemov ne bi smelo biti.
Opozoriti pa je treba ob tem še na varstvo pri delu, na varen način dela. Skupaj z ,,napotnico" za delo v proizvodnji bo delavec dobil tudi napisana splošna navodila za varno delo. Ta navodila je treba pazljivo prebrati ter jih seveda tudi upoštevati in tako
bo kar najbolj zmanjšana tudi verjetnost manjših nesreč. Delavski sveti so hkrati z odločitvijo o dodatnih delovnih sobotah sprejeli sklep o dodatni kvartalni stimulaciji. Ta bo odvisna od delovnih rezultatov oz. doseganja plana in do nje bodo upravičeni vsi delavci, ki bodo s svojim neposrednim delom pripomogli k povečani proizvodnji.
Cilje do konca meseca aprila smo si torej jasno postavili. Dogovorili smo se tudi kako jih bomo dosegli. Zdaj je na
vseh nas, da planirano tudi uresničimo. Tako bomo dokazali, da se zmoremo hitro odzvati potrebam trga, da znamo še bolj poprijeti takrat, ko je najbolj potrebno.
Ni daleč čas, ko je bila naša pot zelo negotova. Toda delavci Gorenja smo se znali spet trdno postaviti na noge. Pred nami je zdaj nov izziv in znova moramo dokazati, da ga delavci Gorenja znamo sprejeti in zmoremo izvršiti.
Delovna sobota
Delovna sobota, 21. marca, je bila ena izmed tistih številnih, na katere smo delavci Gorenja že navajeni. Tokrat so delavci Gorenja Gospodinjski aparati opravili dodatno delovno soboto, saj so sprejeli odločitev na delavskih svetih, da bodo do konca meseca aprila delali vse sobote za izpolnitev delovnega načrta in zadovoljitev potreb prodaje na domačem in tujem trgu.
Delavci delovnih skupnosti pa so minulo soboto delali udarniško. To je prva izmed treh udarniških sobot za razvojno sanacijo Gorenja.
Delovni utrip je bil takšen, kot je običajno za Gorenje: prizadevno za izpolnitev delovnega načrta. Za danes, za boljši jutri.
Povedali so...
Karla Marš, skupinovodja v oddelku avdio programa:
,,Predlagala sem ureditev delovnega mesta. Prilagodili bi naj stol, ki bi se dal pomakniti globje k mizi. Približali bi naj tudi košarice z materialom. To sicer ni moje stalno delovno mesto, včasih pa delam tu in tako sem ugotovila, da me zaradi neprimerne drže boli hrbtenica."
Marjana Klug, upravljalka naprav za mehansko obdelavo:
„Pri prevažanju in prenašanju materiala, najrazličnejših polizdelkov, uporabljamo sicer vozičke, ki pa jih je treba naložiti. Ta material je zložen na policah, ki pa so v različnih višinah. Tako se morajo sodelavke sklanjati in dvigati težja bremena. Predlagala sem, da bi primerno uredili višino polic."
gorenjeelsCcttromiDto
široka potrošnja
Predlagaj nekaj koristnega!
gorenje	A gorenje	
		1 ■ ■ ■ ■■■
predlagaj nekaj		1 1 ■■■
koristnega		INOVATOR
Doslej 91 predlogov
Branko Enci: Zamenjava televizorja na adapterju GF platin Martin Hrastnik: Racionalna izraba skladišč, predlogi za uporabo odpisanih nekurantnih kondenzatorjev in uporov (19 predlogov)
Stefan Senic: Postavitev tekočega traku, varovanje ekranov pri ogrevu utež za BU 11.
Marjana Klug: Polica za NE platino, transportni voziček za prevoz okvirjev.
Vinko Hudovernik: Sprememba CP platine, prihranek materiala, podaljšanje osnovne platine na IRV, uporaba Z platine, popravilo modulov, varovanje ekranov z elektronsko varovalko.
Alojz Usar: Sprejemanje materiala, uporaba vodnikov Miran Napotnik: Vklop BTV na 1 75 Edo Kralj, Štefan Senič: Organizirano zbiranje cina Drago Kotnik: Izobraževanje delavcev, povezovanje s proizvajalci polizdelkov.
Marko Perme: Zamenjava kvarčnega oscilatorja Srečko Friškovec: Sprememba OW stopnje Dušan Zrimšek: Prihranek električne energije.
Roman Koprivc: Štampiljka nalepke datuma
Romald Pavlič: Preizkušanje prebojnih napetosti
Armando Kuret: Zožanje podstavka
Silva Pirc, Darinka Založnik: Sprememba platine BU 11
Marija Krajnc: Regalno dvigalo, prešifriranje nekurantnih vijakov
Kristina Krajnc: Poenostavitev platin
Rafael Čretnik: Sprememba orodja zadnje stene
Andreja Skledar: Vodenje materialnega poslovanja preko terminala,
regalni nakladalnik, avtomatsko preverjanje preštetih uporov
Danilo Lah: Točkanje na avtomatu za visoko stoječe elemente
Martin Fijavž: Grafitiranje zadnje stene
Betka Onuk: Centriranje IRV modula
Marija Koprivc: Demagnetizacijske tuljave
Terezija Lesjak: Trak za izdajanje materiala, prešifriranje negibljivih uporov
Marjana Laubič: Časovna opredelitev izdaje materiala Marko Vivod: Adapter za preizkušanje stabilizatorjev, testiranje miniaturnih varovalk
Marjan Roškar: Demagnetizacijska tuljava
Blagajna vzajemne pomoči
Do 23. marca 1987 je skupaj prispelo 91 predlogov. Komisija je doslej imela dve seji, na katerih so obravnavali 30 predlogov. Med temi samo en predlog ni ustrezal razpisnim pogojem. Vsi ostali so bili sprejeti in ocenjeni kot smiselni. Zanje so avtorji tudi že dobili izplačano nagrado iz akcije Predlagaj nekaj koristnega.
Samilka Rajkovič, sestavIjaI-ka, kontrola po lotanju, v Gorenju 17 let:
..Predlagala sem, da bi pri lotanju platin namestili šablone. S tem bi si olajšale delo, izboljšali bi lotanje, delo bi hitreje opravili in tudi bolj varno."
Marija Ocepek, pomoč pri delu na traku:
,,Izdelati bi morali posebne priprave, šablone z okvirjem, s pomočjo katerih bi bilo lotanje platin hitrejše. To so namreč malenkosti, vendar bi z njimi dosegli boljše učinke dela."
Obveščamo vse člane blagajne vzajemne pomoči, da je prišlo zaradi povečanja višine posojila v mesecu januarju 1987 do velikih težav.
Ko smo v letu 1986 pripravili predlog za povečanje članarine in posojila, smo vzeli za izračun višine posojila povprečno število vloženih prošenj na mesec (takrat okrog 300), nihče pa ni mogel predvideti, da se bo število proš-njikov zaradi povečanja posojila kar dvakrat povečalo (sedaj 510). Takšno povečanje števila prošenj pa je pripeljalo do tega, da je že v februarju zmanjkalo sredstev in je morala komisija za delitev sredstev blagajne vzajemne pomoči višino posojila ustrezno zmanjšati in poostriti kriterije. V mesecu marcu se je število upravičenih prošnjikov še povečalo in bi po izračunu glede na zbrana sredstva bila največja možna vsota posojila na delavca samo 27.000 din.
Komisija za delitev sredstev BVP in predsedniki 00 ZSS so skupaj ocenili, da bi bil nesmisel izplačati tako nizko vsoto posojila, zato so se odločili, da ta mesec izplačajo posojila samo tistim delavcem, ki so svojemu izvršnemu odboru OO ZSS dostavili uradna potrdila in na ta način dobili priporočilo sindikata za povečano vsoto posojila (smrt ožjega družinskega člana, elementarna nesreča, dolgotrajna bolezen delavca (nad 3 mesece) in večje participacije za ortopedske pripomočke).
Prošnje, ki so bile vložene v mesecu marcu, bo komisija reševala v mesecu aprilu, zaradi tega pa odpade vpis novih prošnjikov prve tri dni aprila, vpis pa bo šele meseca maja. Na ta način bi se zbralo dovolj sredstev, da bi lahko izplačali dogovorjeno višino posojila vsem upravičenim prošnjikom.
Marjana Koren
gorenje sems Obnova Servisnega avtoparka
V sozdu Gorenje je Gorenje Servis organizacija skupnega pomena, ki s svojo servisno mrežo, tvori jo 80 servisnih izpostav, nudi servisne storitve lastnikom Gorenjevih izdelkov po vsej državi.
Prizadevanjem za učinkovito in kakovostno nudenje servisnih storitev pomembno pripomore ustrezna opremljenost in usposobljenost servisnih vozil.
Za celotno mrežo Gorenje Servis je na voljo približno 800 vozil, večinoma Zastava 750, s katerimi so serviserji Isni prevozili skupaj približno 12 milijonov kilometrov, se pravi vsak serviser približno 15 tisoč kilometrov na leto. Precej že izrabljenih servisnih vozil te dni zamenjujejo z novimi. Prevzeli so že
60 vozil Jugo 45 univerzaI,
10	vozil R 4 in 10 vozil Zastava 101 poly. Za ta vozila so se odločili zaradi opustitve proizvodnje Zastave 750 in premajhne izbire avtomobilov na domačem tržišču. S sodelovanjem strokovanjakov proizvajalcev so ta vozila preuredili in ustrezno opremili za prevoz servisnega materiala in radijsko zvezo.
Letos načrtujejo nakup še 143 avtomobilov, vendar je to, po besedah vodje Servi-sovega avtoparka Marjana Korena, odvisno od materialnih možnosti in uspešnosti delovne organizacije. Da bi obdržali kakovostno raven nudenja storitev bi letno morali zamenjati vsaj 150 vozil.
Kot meni Marjan Koren, so z novimi servisnimi svtomobi-
11	izboljšali delovne in tehnične pogoje serviserjev in se vključili v celostno podobo sozda Gorenje.
Tehnične izboljšave
Lani so v tozdu Gradbeni elementi Gorenja Notranja oprema na 10. redni seji delavskega sveta petim delavcem odobrili izplačilo posebnih nadomestil v enkratnih zneskih za njihove koristne predloge.
Ivan Urbančič je za koristni predlog Paletni voziček za glazirno peč prejel 1 6.456 dinarjev, za koristni predlog Izpihovanje ploščic in kaset pri glazirnih pečeh pa 10.285 dinarjev.
Anton Ažman je za koristni predlog Fiksiranje in centriranje potisnega str°ja na malih pečeh prejel 5.142 dinarjev.
Franc Goličnik je za koristni predlog Rekonstrukcija koša za izpust emajla iz mlinov prejel 20. 570 dinarjev.
Karel Meh je za koristni predlog Metlica signacijskega stroja prejel 20.570 dinarjev.
J°že Ribizel je za koristni predlog Zračno hlajenje v kanalu pod žgalno Pečjo prejel 20.570 dinarjev.
Na 14. redni seji delavskega sveta konec lanskega leta pa so y tozdu Gradbeni elementi štirim delavcem za njihove tehnične izboljšave odobrili posebna nadomestila v enkratnih zneskih. Anton Hriberšek in Martin Prodnik sta za tehnično izboljšavo Črpalka za črpanje lepila prejela vsak po 65.040 dinarjev, za tehnično izboljšavo Vlaženje ploščic pa vsak po 276.360 dinarjev.
Anton Zlovše in Jože Stakne sta za tehnično izboljšavo Disco prejela vsak po 54.405 dinarjev.
Anton Zlovše je za tehnično izboljšavo Drsna plošča podajalne naprave PH 550 prejel 214. 245 dinarjev.
Spodbuden delovni in kolektivni duh
Lani je 265 delavcev tozda Gradbeni elementi za 29 odstotkov preseglo načrtovani celotni prihodek, za 31 odstotkov načrtovani dohodek in čisti dohodek za 22 odstotkov. Fizični proizvodni načrt so presegli za 7 odstotkov. Posodobitev proizvodne linije v obratu Keramika je utrla pot novemu znanju in izobraževanju, kar bo pospešilo snovanje novih zamisli in izboljšav proizvodnega procesa.
Lanskoletni proizvodni načrt so delavci obrata Keramika tozda Gradbeni elementi delovne organizacije Gorenje Notranja oprema presegli kljub štirimesečnim gradbenim delom pri postavitvi nove peči. V obratu Dolopol v Šoštanju, skupaj s Keramiko sestavljajo tozd Gradbeni elementi, so lani ukinili proizvodnjo hlevske opreme in uspešno osvojili nov, zanimivejši, donosnejši in estetsko učinkovit kopalniški program onyx. Ime je dobil zaradi zveste imitacije polžlahtnega naravnega kamna onyx, ki jo v Šoštanju proizvajajo iz u-metnih snovi. Nov privlačen program onyx uspešno dopolnjujejo s spremljajočimi elementi kopalniškega seta in s tem tržišču nudijo celovit kopalniški program. V tem obratu se lahko zaposleni ponašajo tudi s 4 odstotke izboljšano kakovostjo izdelkov in zmanjšanim izmetom, načrtovali so ga 2,5 odstotka, dosegli pa 1,84 odstotkov.
Delovni uspehi so nadvse spodbudni. Lastno znanje, zavzetost in hotenje delavcev so se bogato obrestovali. Potrdila se je tudi njihova želja po napredku in razvoju tovarne in domačega kraja.
Že znanim proizvodno-gospo-darskim učinkom posodobitve lahko prištejemo še doseženo zavidljivo raven humanizacije dela, brez fizičnih naporov, in dvig zavesti o pomenu znanja, ki se kaže v spodbudnem odzivu delavcev po dodatnem izobraževanju, kot ga narekuje delo na novi liniji.
,,Delavcem brez poklica in z različnimi stopnjami izobrazbe je tozd omogočil izobraževanje za pridobitev poklica in višje stopnje izobrazbe za delo. V izobraževanje so se vključili tudi nekoliko starejši delavci. Na drugi zahtevnostni stopnji se ob delu že izobražuje 6 delavcev, na četrti 2 delavca, na peti 4 delavci, na visoki šoli se redno izobražujeta dva štipendista," zadovoljno poudarja vodja tozda Peter Letonja.
To potrjuje smotrnost vlaganja sredstev in naporov v modernizacijo in zagotavlja, da bodo pridni in vestni delavci uspešni tudi pri nadaljnji razširitvi proizvodnega programa z novimi, zahtevam trga prilagojenimi izdelki, pri prihodnji izvedbi izobljšav postopkov priprave gline, stiskanja in sortiranja izdelkov.
Po izdelkih tozda Gradbeni elementi je precejšnje povpraševanje, saj so zaloge minimalne. Ureditev vodenja obrata Dolopol v Šoštanju in domiselnost njegovih tehnologov pri snovanju novih sodobnih oblik kopalniških elementov je 57 delavcem odprlo možnosti za še večje uveljavljanje znotraj tozda, delovne organizacije in celotnega Gorenja. Nov proizvodni program onyx letos dopolnjujejo z novimi oblikami umivalnikov in elementi sanitarnega seta ter tako tržišču nudijo estetsko lepo in dovršeno funkcionalno celoto.
Letos nameravajo, kot pravi vodja obrata Slavko Bračič, dokončati investicijo programa onyx, urediti klimatske naprave in modelarno. Kljub lokacijski oddaljenosti obratov je njihova samoupravna povezava nemotena, pogrešajo pa trdnejšo povezavo tehnologov in razvoj ni kov znotraj Gorenja.
dz
Šolnine, šolnine
V 10. številki Informatorja, ki je izšel 11. marca 1987, so bile razpisane šolnine za šolsko leto 1987/88. Temeljne organizacije, delovne organizacije in delovne skupnosti Gorenja v Titovem Velenju so skupno razpisale okrog 300 šolnin.
Razpisane so bile šolnine za najrazličnejše usmeritve in stopnje, med katerimi so: obdelovalec kovin, II. in IV. stopnja, strojni tehnik V. stopnja, organizacija dela VI. stopnja, proizvodno strojništvo VII. stopnja, mednarodna menjava Vlil. stopnja itd.
PRIJAVA IN POGOJI RAZPISA
Prijavi se lahko delavec ali delavka Gorenja, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
—	da je vpisan v šolo oz. izpolnjuje pogoje za vpis izbrane smeri
—	da ima eno leto delovne dobe v Gorenju
—	da je smer in stopnja šolanja,za katero se prijavlja,razpisana
—	da ni kandidat na stroške podjetja že obiskoval šolo iste štopnje
—	moški kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok
Kandidati za šolnino izpolnijo prijavo na posebnem obrazcu, ki ga lahko dobijo v Izobraževalnem centru pri Jožici Podhov-nik.
Rok za prijavo je 30 dni po objavi v Informatorju.
Delavci, ki se že izobražujejo, morajo k prijavi priložiti še po-' trdilo o vpisu in opravljenih izpitih za tekoče šolsko leto.
ŠTUDIJ OB DELU NA VŠOD
Delavska univerza Žalec pripravlja v šolskem letu 1987/ 88 v sodelovanju z Višjo in Visoko šolo za organizacijo dela v Kranju študij ob delu na I. in II. stopnji smeri Organizacija dela.
Prijavite se lahko do 9. aprila 1987 pri Delavski univerzi Žalec, kjer dobite tudi prijavnice, za podrobnejša pojasnila pa jih lahko pokličete tudi na telefonsko številko 711-343.
Knjiga - graditeljica prihodnosti
Knjižni program Državne založbe Slovenije za leto 1987 se po vsebinski plati navezuje na njihovo dosedanjo programsko usmeritev. Bralci bodo lahko v njem našli zanimive in kakovostne knjige, ki jih bodo s svojo govorico razkrivale nove svetove, jim svetovale in pomagale in jih tudi kratkočasile. Ce jim bodo všeč, naj povedo tudi drugim, če pa jih bo kaj motilo, naj se s svojimi pobudami in pripombami oglasijo izložbi, kjer jim bodo radi prisluhnili.
Med aktualne knjige pa so v Državni založbi pri družboslovju uvrstitli tudi delo Marka Kerše-vana Religija v samoupravni družbi (1.120 din), Izidorja Cankarja
Londonski dnevnik (2.940 din), Petra Jambreka Sociologija (3.1 60 din), Edvarda Kardelja Problemi naše socialistične graditve, 11. knjiga (2.720 din) in Staneta Južniča Politična zgodovina 20. stoletja (2.950 din).
Pri delu z računalnikom pa si lahko pomagamo s knjigama Jerneja Kozaka Od računalnika, do urejanja besedil (3.210 din) in Janeza Žitnika Strukturirano programiranje v basicu (3.610 din).
Seveda pa lahko predstavljene in tudi ostale knjige kupite v vseh knjigarnah v Sloveniji. Naročite jih lahko v vseh knjigarnah Državne založbe Slovenije ter jih obročno odplačate. Obiščete jih lahko tudi v Celju, Črnomlju in Mari boru.
dr
Humano delo
Z motivacijami za varno obnašanje bi se morali seznaniti zlasti organizatorji dela, vodstveni delavci in neposredni vodje del. Nesporna je koristnost motivacije za obvladovanje obnašanja v službi in varnosti pri delu tako pri posameznikih kot v delovnih skupinah in njena pomembnost pri razvoju odnosov do varnosti celotnega združenega dela. Vendar pa vodilni delavci temu vprašanju posvečajo premalo pozornosti.
Veliko ljudi na različnih delovnih mestih ne čuti in ne pokaže zanimanja za lastno zdravje in varnost. Šele ko su na delu poškodujejo in občutijo neprijetne posledice poškodb in okvar, zbolijo in postanejo delovni invalidi, prično razmišljati o svojem novem, neugodnem in neprijetnem položaju. Tedaj šele spoznajo in presojajo, kje so pogrešili pri delu, koliko jih je stalo nerazumno ali neprevidno ravnanje. Ob tem spoznanju se šele zavedo svojega pomanjkljivega znanja, nediscipline ali lahkomiselnosti. Obžalujejo, ker niso upoštevali varnostnih navodil in se ravnali po zahtevah varnega dela. Želja po ozdravitvi se sproži z vso vitalno silo. Toda, ko prizadeti ozdravi, se ponovi stara pesem, postane suženj starih, neprimernih navad. Vidimo torej, da občutek za lastno varnost v človeku ni globoko vkoreninjen in ker
Zavarovanje
Vsi delavci delovnih organizacij in delovnih skupnosti Gorenja v Titovem Velenju smo kolektivno zavarovani in lahko ob nesreči uveljavljamo:
o Zahtevek po polici 57218 za nezgodno zavarovanje, ki ni povezan z neposrednim opravljanjem del in nalog. Iz te police za nezgodno zavarovanje lahko zahtevek v primeru naravne smrti in smrti zaradi nezgode uveljavljajo tudi svojci zavarovanca. Ža urejanje tega zahtevka se lahko pri Angeli Vinkovič oglasite vsak dan dopoldan v pravnem sektorju delovne
nas to ovira pri organiziranju varnega dela, je razen potrebnega znanja in poznavanja elementov varnega dela nujno na pomoč poklicati še ustrezne nagibe, pobude in spodbude, ki bodo učinkovale dovolj uspešno, da bodo spremenile miselnost kot tudi obnašanje in ravnanje pri delu, v okolju in času na kateremkoli delovnem mestu.
o Delavci v obratih se varneje obnašajo, če se vodilni delavci tozda enačijo z varnostjo pri delu in če to pokažejo s svojim zgledom, če skrbijo za odpravljanje nevarnosti, še preden začnejo s silo prepovedovati nevarno obnašanje
o Slehernemu delavcu moramo priznati njegovo osebno varnost, in njegove težnje, posebej še težnje po osebnem uspehu
o Treba je ustrezno poudariti vrednost in pomembnost delavčevega dela in poklica
o Slehernemu delavcu omogočiti enakopravne položaj, ker ne želi, da bi se preveč razlikovali od drugih
o S slehernim delavcem je treba ravnati spoštljivo, tovariško, in preprečiti, da bi ga med spoznavanjem ogroženosti ali nevarnosti v delovnem procesu, delovni organizaciji oziroma na delovnem mestu kdrokoli podcenjevali ali zasmehoval, če njegovi odgovori ne bi bili dovolj dobri.
Nihče ne mara, da ga v delovnem procesu imajo za manj pomembnega človeka ali celo samo za številko, ali, kot radi tolikokrat govorimo, za „golo delovno silo!"
Vojko Prdovšek
skupnosti Splošni posli, telefon 232 (aneks Gostinske enote).
o Zahtevek iz objektivnega zavarovanja za nesrečo pri delu in v zvezi z delom, istočasno pa imajo poškodovanci tudi pravico do uveljavljanja zahtevka za nezgodno zavarovanje. V pravnem sektorju delovne skupnosti Splošni posli se lahko oglasite vsako sredo po 14. uri pri Silvestri Piki (aneks Gostinske enote).
Zastaralni rok v obeh primerih je 3 leta od nesreče pri delu ali v zvezi z delom, oziroma najkasneje v treh letih od zaključenega zdravljenja.
Na poti v inovacijsko družbo Kai ie inovacija?
V Gorenju je bilo v četrtek, 19. marca 1987, posvetovanje o pospeševanju inovacijske dejavnosti. Analiza stanja delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju:	Gorenje
Gospodinjski aparati med najuspešnejšimi v Sloveniji.
Posvetovanja, ki sodi v sklop slovenske akcije Na poti v inovacijsko družbo, so se udeležili člani delovne skupine CK ZKS Ciril Baškovič, izvršni sekretar CK ZKS za področje znanosti, Franček Ribič sekretar odbora za inovacijsko dejavnost RS ZSS, in Jože Jan, predsednik Zveze izumiteljev Jugoslavije. Posvete organizirano opravljajo po vsej Sloveniji.
Na posvetu v Gorenju, ki ga je vodil Peter Petrovič, podpredsednik KPO Gorenje SOZD za področje razvoja, 50 bili prisotni še poslovodni delavci sozda in delovnih organizacij Gorenja ter odgovorni delavci za področje razvoja '_n inventivne dejavnosti pri članicah sozda. V prvem delu posvetovanja je o stopnji razvoja in dosežkih inovacijske dejavnosti delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju spregovoril Franc Brinovec. Ob spodbud-
nih uspehih v preteklem letu, ko je bilo sprejetih kar 563 vseh predlogov, med katerimi so tudi 4 izumi, gospodarska korist je znašala 2,22 milijarde din, avtorjem je bilo izplačanih za 60 milijonov dinarjev nagrad, je spregovoril o uspešnem začetku akcij Predlagaj nekaj koristnega v Gorenju Elektronika Široka potrošnja in Gorenju Gospodinjski aparati.
O pomenu množične inventivne, pa tudi razvojne dejavnosti ter o aktivnosti na področju inovacijske dejavnosti v SR Sloveniji, so na posvetovanju spregovorili Ciril Baškovič, Franček Ribič in Jože Jan, ki je ob tem natresel še kopico idej, pogledov in kar določenih predlogov za inovi-ranje programov sozda Gorenje. Slišali smo tudi nadvse pomemben podatek, da se Gorenje Gospodinjski aparati uvršča kar na tretje mesto po inovacijskem dohodku v SR Sloveniji.
V sozdu Gorenje pa s temi ugotovitvami vseeno ne moremo biti zadovoljni, smo slišali več razpravljalcev. Nasprotno, ob jasnih ciljih, prizadevanjih za dosego zahtevnih delovnih načrtov in dosego boljše kakovosti, je treba poiskati novih poti za večji dohodek in hitrejši tehnološki razvoj.
hj
n
mami
Tudi z inovacijami za dosego plana
Na to vprašanje v zadnjem času skuša marsikdo najti odgovor. Tudi mi smo ga želeli dobiti, pravzaprav ga bomo skušali ponuditi. Torej, INOVACIJA je vsaka izboljšava, sprememba, odločitev, ki daje korist.
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika piše: inovacija — nov pojav, novost;sprememba, prenovitev. Splošni tehniški slovar pa pravi, da je inovacija prva uporaba znanosti in tehnologije v gospodarske namene.
gorenjeg®sp©dfap[ko spaiiMo
Predlagaj nekaj koristnega
Inovacije - za zeleno mizo
V zadnjem času je v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika med najbolj zaposlenimi — in delovnimi — Viktor Poznič. Kot skrbnik inovacijske dejavnosti ima v zadnjih dneh polne roke inovacijskih predlogov. Kar nad 250 se jih je nabralo v enem tednu. Zato bo morala komisija kar
pridno delati, če bo hotela sproti, v skladu z razpisom, reševati vse sprejete predloge. Kot smo zvedeli, so delavci, ki so med prvimi prinesli svoje predloge, že dobili tudi izplačano nagrado 25.000 din za predlog, če ga je komisija potrdila za koristnega.
Predlagaj nekaj koristnega
Sprememba izplačila nagrad
V prejšnjem Informatorju smo objavili, da bodo avtorji pozitivno ocenjenih inovacijskih predlogov
dobili nagrade izplačane v blagajni.
Predlagatelje inovacijskih predlogov iz akcije Predlagaj nekaj koristnega obveščamo, da Šlužba družbenega knjigovodstva ne dovoli izplačati nagrad v gotovini preko blagajne, ker to ni v skladu z zakonskimi predpisi, ampak na žiro račun.
Zato morajo predlagatelji inovacijskih predlogov, ki še nimajo pri banki svojega žiro račun, žiro račun odpreti pri temeljni banki (Ljuoljan-ska banka) v kraju bivanja (stalno bivališče). Nagrada bo nakazana na žiro račun.
Torej, čim preje z osebno izkaznico na banko. Številko žiro računa sporočite skrbniku inovacijske dejavnosti v tozdu.
In še to: Nagrada, izplačana preko žiro računa, ni obdavčena.
Operativna skupina za izvajanje akcije Predlagaj netaj koristnega
Drugačen obračun bolniške
Naš pogovor
IVANKA TAJNŠEK
Ivanka Tajnšek nikoli ni pomislila, da bo v vasi Gorenje stala tako velika in sodobna tovarna keramike.
Doma je z Velikega vrha, le nekaj minut hoda do tovarne. Tako danes. Včasih pa je bila vezana na vlak. Najprej se je vozila v Celje, kjer je končala vrtnarsko šolo. Zaposlila seje v rudniškem Vrtnarstvu v Velenju. Po sedmih letih dela, za katerega se je izučila in imela tudi veselje, pa je morala poiskati novo delo. Vrtnarstvo so namreč opustili. Podobno kot drugi, je tudi Ivanka sprejela ponudbo iz Gorenja, ki je leta 1968 gradilo nove tovarne na današnji lokaciji.
„Po delu na vrtnarstvu sem bila tri leta doma, pri hčerkah, mož pa je bil na delu v Nemčiji. Leta 1968 sem sprejela delo v Gorenju. Kar sedem let sem bila v proizvodnji štedilnikov, v emajlirnici. Leta 1974 je bila v vasi Gorenje zgrajena nova tovarna Gorenja in maja 1975 sem dobila delo v Keramiki..." Najprej je Ivanka Tajnšek delala na glazirni liniji, pri prebiranju plošč in signiranju. Po končani posodobitvi proizvodnje keramičnih ploščic lani je začela delati pri prebiranju gotovih ploščic. Tako je povedala:
,.Sedaj je delo drugače organizirano. Znova delamo na
dve izmeni, odpadlo je težko fizično delo, saj ni treba ploščic nalagati. Prostor je sicer večji, vendar imamo težave zaradi prepiha, bilo pa je tudi hladno. Upam, da bodo kmalu odpravili te pomanjkljivosti in bomo po posodobitvi tudi v našem oddelku imeli še boljše pogoje dela."
Prebiranje ploščic pa zahteva zbranost. Zato je delo organizirano izmenično. Vsako uro se sodelavke menjajo. V minuti je treba pregledati kar okrog 50 ploščic, ki drsijo po traku. Videti je treba, če je ploščica počena, ločiti jih je treba tudi po barvnih niansah. Po eni uri se sodelavki zamenjata; pri pakiranju je delo nekoliko lažje.
„V keramiki je dela dovolj in prav je tako!" je povedala ob koncu našega srečanja Ivanja Tajnšek, ki v srcu še vedno nosi željo po vrtnarjenju.
V Gorenju smo že dalj časa opozarjali, da dosedanji način obračunavanja bolniških nadomestil ni dober, vendar s predlaganimi spremembami samoupravnega sporazuma o zdravstvenem varstvu ne soglašamo povsem.
Sedaj je osnova za izračun bolniške poprečni osebni dohodek za preteklih dvanajst mesecev in medtem, ko v začetku leta s takšnim obračunavanjem še lahko sledimo gibanju osebnih dohodkov, so tisti, ki zbolijo v sredini ali proti koncu leta precej prikrajšani.
Predlogov za spremembo samoupravnega sporazuma o zdravstvenem varstvu, ki ureja to, je sedaj več. Tako se predlaga, da bi bila osnova za izračun bolniške enaka osebnemu dohodku, ki bi ga delavec prejemal, če bi delal. Po drugi varianti bi naj bila enaka osebnemu dohodku iz meseca preden je delavec nastopil bolniško in po tretji naj bi za osnovo vzeli poprečje zadnjih treh mesecev, seveda znižano za določene odstotke pač odvisno od dolžine bolniške.
V Gorenju smo ugotavljali, da so sestavljalci predlaganih sprememb izhajali iz pavšalne trditve, da so bolniške kar za polovico manjše kqt osebni dohodki. Izračuni, ki smo jih naredili pri nas pa kažejo,
da so pri krajših bolniških do tri dni (teh pa je največ) te razlike zelo majhne.
Najbolj pa so prizadeti tisti, ki so na bolniškem dalj časa, pri 184 urah bolniške je le-ta kar za 24,6 % manjša kot bi bil delavčev osebni dohodek.
Prav zato predlagamo, da je osnova za izračun bolniške 6 ali največ trimesečno poprečje delavčevega osebnega dohodka. Zmanjšali pa naj bi odstotek bolniške za krajše bolniške in povečali odstotek za tiste, ki so v bolniški dalj časa. Prav tako naj bi preverili ustreznost osnove za izračun bolniške kadar gre za nezgodo pri delu zlasti, če je delavec upošteval vse predpise in uporabljal zaščitna sredstva. Treba pa je tudi razmisliti ali je prav, da je bolniška za nego otroka, ne glede na dolžino 75 % osnove.
Te pripombe bodo našim delegatom tudi izhodišče pri odločanju o novem samoupravnem sporazumu o zdravstve-:; nem varstvu, ki naj bi ga sprejemali v republiški skupščini.
Vpis otrok v vrtec
Vpis predšolskih otrok v vzgojno varstveni zavod Velenje bo od 6. do 10. aprila 1987 od 6. do 17. ure v vrtcu ,,Vrtiljak", Cesta talcev 20, Titovo Velenje.
Če bo v vrtcih še kaj prostih mest, bo ponovni vpis za zamudnike od 4. do 5. maja od 6. do 17. ure.
Vpisnice in obrazce za potrditev osebnih prejemkov lahko dobite pri socialnih delavcih v Sektorju kadrovskih zadev, DS SP, soba štev. 10.
Oddelek za psihološko in soc. delo
Izobraževanje Kraj Kdaj Rok prijave Komu je namenjeno
Mednarodno posvetovanje o infor- Nova 3.—5.6. macijski tehnologiji in njeni	Gorica 1987
uporabi
strok, s področ. računalništva teleko munikacijske in mikrofilmske tehnologije ter strok, na področju informacijskih sistemov
Zavarovanje in varstvo računalniš- Ljubljana 23.4.1987
ko zasnovanega informacijskega
sistema
vodjem informacijskih sistemov, računalničarjem in uporabnikom
Znanje o poslovanju ..Metoda o skupinskem delu"
Ljubljana 31.3. in 1.4.1987
Usposabljanje mentorjev priprav- Ljubljana 7.,8. in 9.	3.4.1987
nikov in inštruktorjev proizvodne-	4.1987
ga dela
delavcem s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki organizirajo, vodijo in odgovarjajo za poslovne aktivnosti doma in v tujini
mentorjem pripravnikom in inštruktorjem proizbodnega dela
Izvajanje 59. člena Zakona o merskih enotah in merilih
Ljubljana 23.3.1987	—
delavcem, ki se ukvarjajo s kontrolo kvalitete in vzdrževanjem strojev in naprav
Posvetovanje o	Herceg Novi 3. in 4.4.
—zakonu o skupne prihodku in do-	1987
hodku
—zakonu o amortizaciji družbenih sredstev —zakonu o sanaciji in likddaciji OZD
vodilnim delavcem in delavcem v finančni plansko analitski službi
IPOK integrirano planiranje oblikovanje, upravljanje
Opatija
21.-24.4.
1987
vodilnim delavcem
Naši novi sodelavci
V letošnjem letu je pripravništvo zaključilo 41 naših sodelavcev od tega kar 35 v februarju. Vsi, ki so opravili pripravniški izpit so seveda izdelali tudi pismeno nalogo in, ker je tematika teh nalog raznovrstna in zanimi-va za marsikoga#objavljamo naslove nalog.
Priimek in ime Naslov izdelane naloge	st. zahtevnosti
Steinberger Cvetka	Naprava za dodajanje cevk	V.
Lesjak Jože	Vzdrževanje stružnice	IV.
Hajnšek Roman	Struženje obdelovanca — šoba	IV.
Klančnik Karolina Potek evidentiranja in knjiženja
dokumentacije v Maloprodaji	V.
Pečečnik Peter Generalno popravilo točkalnika za toč-
kanje podstavkov	III.
Debeljak—Lah Tea Uporaba freona R 11 kot onilnega
sredstva v hladilno zamrzovalnih aparatih	VII.
Majhen Boris	Naprava za gretje-hlajenje vode in
olja na vakumirki	lil.
Kac Stanislav	Izdelava programov KOS 001 in TEH 001	VII.
Obradovič Drago	Obnovitev žage za obrez „PVC" profila	III.
Progar Alenka	Blagajna vzajemne pomoči	V.
Blažič Stanislava	Glavna knjiga	V.
Meža Franc	Opis investicijskega postopka za izgradnjo
nadstrešnice pri tozd Kompresorji	VI.
Razgoršek Milena	Skladiščenje in skladiščno poslovanje	IV.
koflek Jana	Zapisnik komisije za delovna razmerja	IV.
Kraljič—Filipan
^'Serka	Analiza prispevkov in davkov	VII.
Travenšek Cvetka	Linija za izdelavo bobnov	III.
Pogorevc Irena Program Evidenca računov v delovni
organizaciji Raziskave in razvoj	V.
Pečečnik Brigita Izdelava rezilnega noža za distančne ploščice
in premičnega vložka	III.
Brdnik Jolanda Analiza in izdelava ocene o medsebojni povezanosti in delovanju delegatskega sistema v Gorenju sozd, občini in SRS	VI.
Iapničar Darja	Obnašanje butadiena modificiranih polistirenov
v odvisnosti od tehnoloških parametrov v proizvodnji H ZA	VII.
Bašič Gordana	Organizacija pisarniškega poslovanja	V.
Paterneš Mirjana Uveljavljanje samoupravljanja v DO
Gorenje Commerce	V.
Klančnik Ana Organizacija in naloge nabave ter likvidacija
računov	V.
Golež Ivanka	Organizacija in naloge nabave ter likvidacija
računov	V.
Goltnik Mirko	Izdelava programa PR 051112	V.
Ferder Brigita	Program Ažuriranje datoteke DANAZSM	V.
Bakija Edin	Naprava za luknjanje okvirja delovne
plošče pralnega stroja	V.
Ptah Zlatko	Hidravlično dvigalo	V.
Rodič Zorica	Pečica EVPP za kuhinje M 006	V.
Ramšak Tanja	Risanje zgornjega dela orodja za zobnik
mikserja	V.
Plavčak Ivan	Obdelava kovin z odvzemanjem materiala
z rezili	IV.
Rižner Alojz	Obdelava kovin z odvzemanjem materiala	IV.
Molan Tatjana	Sestavnica in načrti po predlogi	IV.
esjak Ivan	Izdelava centrirnega obroča, vodilne
puše in vodilnega trna	III.
Bolha Branka	Brušenje stebelnega rezkarja	IV.
Klančnik Marinka Obračun pri uvozu blaga	V.
Športna rekreacija
NAMIZNI TENIS	veleslalom
Sporočilo
sodobno bančno poslovanje
Tudi v Temeljni banki Velenje smo v lanskem letu posodobili Poslovanje s terminali. Ti omogočajo učinkovitejše, hitrejše in 'očnejše poslovanje. Varčevalci opravijo svoje denarne zadeve hitreje, saj terminalski sistem po-Vezuje vse enote Ljubljanske ban-Ke v državi.
Poleg tega, da varčevalci opravijo na bančnem okencu vsa vplačila
in izplačila po hranilnih vlogah, deviznih vlogah, tekočih računih, žiro računih,...lahko preko terminala nakažejo dinarski znesek na hranilno knjižico katerekoli poslovne enote v sistemu Ljubljanske banke. Nakazilo se izvrši s splošno položnico, za katero banka ne zaračunava provizije, denar pa je nakazan takoj in ga lahko prejemnik v istem trenutku dvigne v vsaki enoti Ljubljanske banke, ki je opremljena s terminalom.
Konec februarja so delavke in delavci Gorenja iz Titovega Velenja tekmovali v TOP 12 v namiznem tenisu.
Najboljša posameznica je bila Marja Perše s 7 zmagami, druga Slavica Tešanovič s 6 zmagami, tretja Stanka Bizjak s 5 zmagami, nato pa Ida Učakar, Biserka Poznič, Milena Volavc, Snežana Filipovič in Dobrila Golič. Najboljši v moški konkurenci pa je bil Spasoje Tešanovič z 10 zmagami, drugi Vinko Brenk prav tako z 10 zmagami, tretji Marjan Zadravec z 9 zmagami, za najboljšimi pa še Franc Hribernik, Milan Goršek, Peter Komik, Tone Lener, Tone Brinovšek, Milan Durovič, Oto Perše, Vojko Mandelc in Zlatko Rošker.
Prvenstvo Gorenja v namiznem tenisu
Od 10. do 12. februarja je bilo v Rdeči dvorani prvenstvo Gorenja v namiznem tenisu za posameznike.
V moški konkurenci A skupine je tekmovalo kar 66 udeležencev, B skupini 59 in C skupini 32. Manjša udeležba je bila pri ženskah, in sicer v A skupini 22, B 18 in C skupni 8.
Vrstni red: Moški A: Andrej Ko-žej, Peter Kotnik, Oto Perše, Zlatko Roškar, Emil Juvan, Roman Mačkovšek; moški B: Franc Hribernik, Spasoje Tešanovič, Milan Goršek, Marjan Krevh, Vojko Mandelc, Milan Djurovič; moški C: Vinko Brenk, Marjan Zadravec, Tone Brinovšek, Tone Leber, Boris Magdič, Janez Žlender; ženske A: Marja Perše, Ida Širše, Stanka Bizjak, Snežana Filipovič, Milena Rošer, Vanja Polak; ženske B; Slavica Tešanovič, Biserka Poznič, Jožica Vodovnik, Milena Vola vc, Darinka Skaza, Slavica Golič; ženske C: Ida Učakar, Doroteja Jakop, Milka Šinkovec, Jelka Podbevšek, Marija Golob, Ančka Škrlin.
Šah
Na občinskem in sindikalnem ekipnem prvenstvu v šahu za leto 1987 je nastopilo 14 ekip delovnih organizacij, športnih in drugih društev velenjske občine.
Februarja je bilo na Pungartu tekmovanje za pokal Gorenja v veleslalomu, ki pa se ga je udeležilo manj smučarjev kot so pričakovali po rekordnem številu prijav.
Najboljša v kategoriji A med ženskami je bila Danica Urbanc, Štedilniki (40,58), druga Metka Vrhnjak, Commerce (41,62), tretja Zdenka Šmigoc, ZHT (42,62), tekmovalo pa je 18 smučark. V kategoriji B je pred 14 smučarkami zmagala Franja Knez, dsss GA (41,18), druga Vesna Jeza, ZHT (44,82), tretja pa Irena Klo-"sternik, Commerce (45,83). V kategoriji C je tekmovalo 5 smuč-čark, zmagala pa je Zinka Vodušek, Štedilniki (43,53), pred Milko Šinkovec, (47,85) in Štefko Sidar, (52,81) obe DSSP.
Najboljši smučar v kategoriji A je bil Robert Prušek, MGA
(35.97)	, drugi Aleš Pušnik, dsss GA (36,24), tretji med 78 smučarji pa je bil Martin Kovše, ZHT (38,44). V kategoriji B je tekmovalo 60 smučarjev, zmagal pa je Jože Kranjc, Galvana (35,93), pred Milanom Brezovnikom, ZHT
(35.98)	in Dragom Krenkerjem, ID (36,37). V kategoriji C je med 35 smučarji zmagal Drago Drev, MGA (36,05), pred Jurijem Ver-šcem, (36,06) in Teobaldom Zorkom, (36,38), oba NO. Najboljša moška ekipa je bila MGA (Prušek, Naraločnik, Drogelnik, Planovšek, Drev), druga ekipa DSSS GA (Pušnik, Perše, Knez, Višnjar, Pirih), tretja med 10 ekipami pa ZHT (Kovše, Vrhnjak, Brezovnik, Fun-tek, Založnik). Najboljša med 5 ženskimi ekipami je bila ZHTlJe-za, Ducman, Šmigoc, Žolgar), pred MGA (Podkrižnik, Fužir, Orešnik, Cigale) in Commerce (Klosternik, Pocajt, Vrhnjak).
dr
Prvo mesto na turnirju je dosegla ekipa Gorenja DSSP, ki je nastopila v naslednji postavi: Drago Kristan, Milan Goršek, Ernest Špeh, Ivan Kovač, Srečko Čulk, Ivan Godec in Gregor Rupnik. Vrstni red: 1. Gorenje DSSP 62 1/2 točk, 2. Sozd REK 58 1/2, 3. Vegrad 45 1/2, 4. Šoštanj 44, 5. Društvo invalidov, 10. Gorenje Gospodinjski aparati.
->s
Malica OD četrtka do četrtka
malica	dietna
četrtek piščančeva obara, pecivo enako petek boranija z mesom, krompir
kosih	enako
ponedelj. pasulj, rebrca	ričet z govedino
torek sarma, krompir v kosih čufti, krompir v kosih sreda pleskavica, cvetačna omaka sekljani zrezki, cvetačna omaka četrtek šunka, krompirjeva solata dušena teletina, špageti
cX--------------------------------------------------------
Ta čas je naš čas
Utrip - utrip - utrip - utrip
Zadnji dan svoje poti po Sloveniji, 27. marca 1987 bo štafeta mladosti prispela v Titovo Velenje. Ta sedmi festivalni dan pri nas bo v Titovem Velenju pa tudi v Gorenju vrsta prireditev, v katerih bodo sodelovali mladi iz celjske regije.
„Ta čas je naš čas, mi nimamo drugega časa, zato bomo tukaj in sedaj odpirali temeljna vprašanja našega življenja"
pravijo mladi, ki so za zadnji
Druge zimske igre delavcev sozda Gorenje so bile 15. marca na smučarskem centru Cerkno. V veleslalomu je tekmovalo 93 delavcev 8 delovnih organizacij Gorenja iz Slovenije.
Organizator letošnjih iger je bila delovna organizacije Gorenje Tiki, Ljubljana. Na lepo urejenem novem smučišču smučarskega centra Cerkno, v lepem vremenu, so smučarji preizkusili svoje znanje. Srečanje so zaključili v hotelu ETA v Cerknem s podelitvijo medalj najboljšim posameznikom in žrebanjem nagrad, ki so jih prispevale posamezne delovne organizacije.
V posamezni konkurenci so postali zmagovalci Romana Gradišnik (Gorenje Fecro), Darinka Silovšek (Gorenje Gospodinjski aparati), Marinka Koželj (Gorenje Titi). Sašo Plaznik (Gorenje Fecro), Damjan Hafner (Iskra Delta) in
festivalski dan poleg številnih razstav, stojnic, spletov pesmi in iger pripravili tudi več okroglih miz. Tako bo v Gorenju seminar o ustanavljanju enot drobnega gospodarstva, na Reku razgovor o ekologiji, energiji in varčevanju ter v dvorani Glasbene šole predstavitev izsledkov iz socioloških raziskav o delavcih iz drugih republik v Sloveniji. Povsod bodo v razgovorih sodelovali tudi mladi delavci delovnih organizacij in skupnosti Gorenja iz Titovega Velenja.
Zorko Teobald (Gorenje Notranja oprema). V ekipni konkurenci pa so žal, bile uvrščene le štiri delovne organizacije. Tako je Gorenje Fecro bilo prvo z 18 točka-milčas 165,25), sledi Gorenje Gospodinjski aparati (170,04) in Gorenje MGA Nazarje (170,66) s 25 točkami in DSSP z 69 točkami (230,05).
V prodaji Gorenja Commerce beležijo zelo veliko povpraševanje po vseh vrstah Gorenjevih izdelkov na domačem tržišču. Ker so zaloge minimalne, s težavo uspevajo enakomerno izpolnjevati pogodbene obveznosti do grosistov. Zato o preseganju prodajnega načrta, žal, ne morejo niti razmišljati. Prav pa bi bilo, da Gorenje ugodi potrebam tržišča.
Strokovna koordinacija delavcev tozda Pralno-pomivalna tehnika, redna oblika koordinacije poslovodno tehničnih zadev, je ugotovila težave v proizvodnji zaradi neustrezne kakovosti pločevine iz Banja Luke, čeprav je laboratorijske teste uspešno prestala.
Delo popoldanske izmene tozda Pralno-pomivalna tehnika je 18. marca nekaj časa zastalo zaradi nepravočasne dobave zadostnih količin gumbov za programatorje, s katerimi jih oskrbuje obrat Plastike tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika. Te pogoste težave bodo vendarle sporazumno odpravili.
Delež popravila pralnih strojev na zaključnem statističnem prevzemu (ZSP) je lani znašal 10,4 odstotke, v letošnjih dveh mesecih pa se je zmanjšal na 9,6 odstotkov. Pozitivno gibanje bodo poskušali vsaj obdržati oziroma pospešiti, saj to obenem pomeni dvig kakovosti. Zato tudi dodatno testirajo sestavne elemente pralnega stroja, pri izrednih testiranjih pa stroji opravijo tudi po 200 programov pranja, kar je poprečno enoletno pranje v gospodinjstvu.
V Gorenju Elektronika Široka potrošnja napovedujejo rekordno mesečno proizvodnjo, najvišjo v zadnjih petih letih. Dnevno doseganje proizvodnega načrta kaže, da bodo marca izdelali več kot 5.000 barvnih televizorjev, kar je v primerjavi z mesečno realizacijo v letu 1983 skoraj stoodstotno povečanje. Uspešni proizvodnji barvnih televizorjev je občutno pripomogla zelo dobra oskrba z reprodukcijskim materialom.
Prejšnji teden so delavci tozda Galvana prevzeli nov sodoben stroj za izdelavo žičnih elementov, ki bo odpravil dosedanje
ročno delo in pomembno prispeval k dvigu produktivnosti, saj bo v treh-štirih minutah naredil do 400 žičnih elementov, za katere je delavka porabila eno uro.
Tehnološke izboljšave v oddelku končnega umerjanja in uvedba avtomatizacije v oddelku modulov v Gorenju Elektronika Široka potrošnja so pripomogle k dvigu storilnosti, saj beležijo zmanjšanje porabe efektivnega časa za izdelavo barvnega televizorja z lanskih 5,6 ur na 4,7 ur januarja in februarja letos.
Delavci tozda Galvana bodo v kratkem začeli uresničevati naložbo za posodobitev procesa predelave žice, ki je sestavni del letošnjega naložbenega načrta v delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati. S posodobitvijo bodo izboljšali težke delovne razmere v celotnem tozdu, saj bodo občutno ublažili hrup in ropot, humanizirali delo ter dvignili produktivnost.
Precejšnje pomanjkanje delavcev v tozdu Galvana rešuje na različne načine. Prejšnja dva tedna je v lakirnici namesto 13 delavcev delalo le sedem, namesto v dveh pa so delali v treh izmenah. Na pomoč so jim priskočili tudi delavci iz režije. Zastarelost in iz-trošenost tehnološke opreme z zmogljivostmi ne zadovoljuje potreb tozdov finalistov. Zato morajo delavci veliko dela opraviti v podaljšanem delovnem času, saj so sobote tako ali tako vedno delovne-
Za izdelavo pralnega stroja so lani poprečno porabili 5,32 ur, januarja letos 4,94 ur in februarja 4,63 ur (irazčun skupne efektivne ure s številom izdelanih pralnih strojev). Če bodo tehnično-tehnološ-ke razmere omogočale, bodo čas izdelave še zmanjševali.
Letos načrtovani porast kakovosti izdelkov za 6 odstotkov so delavci obrata Keramika že dosegli. Skoraj 30 odstotkov letošnje proizvodnje keramičnih ploščic so prodali na konvertibilno tržišče.
INFORMATOR - UST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organi: Izdajateljski svet - predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Kranjc. Ureja Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1987. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 -1/72 z dne, 23.1.1974.
Lani so naši mladi sodelavci štafeto ponesli tudi skozi proizvodne dvorane Gorenja. Med letošnjimi prvimi nosilci štafete ko je krenila s Triglava pa je bil tudi štipendist Gorenja Servis Igor Tratenšek.
Zimske igre delavcev Gorenja