Uredništvo • upravo: LJubljana, Kopitarjeva ti. ielelon 4001 - puhhliciU dl provenipnza italiana ed estera. Unione Pubblicita ttallan« S A.. Milano živahni obrambni boji na Siciliji « Bjelgorod - središče bojev na vzhodu Sovjeti so napadali tudi pri Orlu in Vjazmi ter Ladoskem jezeru — Vsi sovražni napadi zavrnjeni v hudih borbah — Včeraj so Sovjeti izgubili 273 oklepnih voz in 65 letal Sovražni parnik in rušilee potopljena - 11 sovražnih strojev sestreljenih vojno poročilo | Vrhovno poveljstvo, R. 1178: Na s i c i 1 s k e m bojišču italijanske ln nemške čete v živahnih obrambnih bojih ovirajo sovražniku premikanje. Zahodno od Sicilije so naša tor-pedna letn.'a zadela srednjevclik parnik ter en rušilee in tako težko poškodovala, da sta se verjetno naknadno potopila. V sidrišču S i r a c u s i so bile z dobrim uspehom bombardirane zasidrane ladje. Pri včerajšnjem napadu na R i m so skupine ameriških štirimotornikov povzročile znatno škodo večinoma zgradbam v stanovanjskih četrtih: na?': lovci : »o sestrelili tri sovražne štirimotorrike ; ln tri dvomotornike, tri pa je sestr?iilo j protiletalsko topništvo. Eskadrile nasprotnih večmotornikov, ki so skušale napasti neke kraje v L a -z i u , so zgubile v letalskih bojih z italijanskimi lovci dva Stroja. General Ambrosio. Nj. Vel. Kralj ica in Cesarica obiskala ranjence Rim, 14. avg. as. Včeraj popoldne sc je Nj. Vel. Kraljica iu Cesarica podala v Polikliniko Umberta I., nato pa v bolnišnico »Sv. Duh «in bolnišnico italijanskega Rdečega križa »Kraljica Helena« ter je s svojimi vzvišenimi besedami tolažila ranjence letalskega napada. Carlo Oalii minister za ljudsko kulturo Rim, 11, avg. as: Kraljevi veleposlanik Eks. Guido Uorco, je liil določen za neko mesto v inozemstvu. Zato je bil imenovan na njegovo mesto za ministra za ljudsko kulturo Kraljevi veleposlanik v pokoju Eksc. Carlo Galli. Carlo Gnili se jo rodil v Firenzi 25. novembra 1870. V Rimu je končal pravne študije in po izpitu je bil v prostovoljni konzularni službi. 29. julija 1904 je bil poklican k vojakom, nato pa je bil kraljevi konzul v raznih važnih mestih, kakor Triestu, Tripo-liju, nato zopet v Trieslu, Sculariju, nalo je bil generalni podtajnik pri generalnem tajniku za civilne zadeve pri italijansko-avstrijskeni vrhovnem poveljstvu od junija 1015 do januarja 1918. Poleni je t>il tajnik zu civilne zadeve pri kraljevem guvernatoratu v Trieslu, nato pribočnik italijanske delegacije na mirovnem kongresu ter pri konferencah veleposlanikov v Parizu od lela 1915) do 1922. Bil jo delegat pri raznih konferencah vrhovnega sveta v Bruxelesu, San Remu in opolno-inofen.ee za podpise nekaterih dodatnih pogodb k pogodili v Sevresu (Dodekanez, .manjšinska zaščita). K. 1922. je bil svetnik |»i*i kr. poslaništvu v Parizu, avgusta 1921 je bil imenovan za izrednega poslanika in opolnomočenega ministra v Teheranu, maja 1920 v Lisboui, od 1. 1928 do 19;15 pa v Belgradi; Končno je bil kraljevi veleposlanik v Ankari, kjer je ostal iio avgusta 19158, ko sc jc naselil v Ye-neziji. Hitlerjev glavni stan. 14. avg. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Težišče bojev na vzhodnem lloji-šfu je bilo tudi včeraj še zmerom na področju jugozahodno od Bjelgoroda. V sem iu tja valovočib bilkah so utrpeli sovjeti spel zelo visoke krvave izgube. Na kuhanjskeni predmestju je sovražnik napadel le * šibkejšimi silami. Na področju zapadiio od Orla ter na bojišču južno in ju/nozapailno od Vja-zme je sovražnik izvedel številne napade, ki so bili v hudih borbah zavrnjeni. Neznatni vdori so bili rajfišfeiii ali zajezeni. Južno od La deškega jezera .ie sovražnik nadaljeval svoje napade s podporo mohiili topniških in oklepnih oddelkov ter bojnih letalcev. Tudi ti napadi so se zrušili r visokimi krvavimi izgubami /.a sovražnika. Sovjeti so izgubili spet 273 oklepnih voz. Ijelalstvo. ki je tudi včeraj napadalo predvsem sovjetska zbirališča, topniške postojanke in dovozne zveze, je sestrelilo ii.") sovjetskih letal. Na severni finski fronti so bili brez uspeha ponovni sovjetski protinapadi v odseku ho u h i v a. Na Siciliji ni prišlo do večjega bojnega delovanja. Pri prostem lovu nad Atlantikom sta bila sestreljena t angleški bombnik in I velik hidroplan. Sovražna letala so včeraj podnevi izvršila napad ua jugovzhodno nemško ozemlje. Zaradi odvrženih razdiralnih. in zažigalnih bomb so nastale v enem kraju izgube med ljudmi iu škoda na poslopjih. jlerlin, 14. avg. as. DNU poroča, dn so sovra/.na letala pri vznouiiijevaluib poletih Sv. oče tolaži prizadeto ljudstvo v Rimu1 r Vatikansko mesto, 14. avgusta. (Slcfnnl.) Ko so sirene včeraj oh 11 dalo znamenje za alarm, jo svoti oče Pij XII. bil v svoji zasebni knjižnici in se je rnzgovnrjnl g kardinalom državnim tajnikom Maglionejem. Krče poglavarja krščanstva so je zdrznilo, znkaj iz prvih [lokov bomb. vrženih na prestolnico. in po strelih protiletalsko obrnili-bo jo takoj uganil, da se med zidovi in po cestah njegovega ljubljenega Rima razliva nodolžnn kri. Povzdignil je oči k nebu in lz srca mu jo privrela molitev. Navzlic potrtosti jo ohranil hladnokrvnost. Poldrugo uro jo spremljal opustoševalni bes močnih razstreliv, in ko so ob 12.45 sirene dalo znamenje, da je alarma konec, je—poklical na-mestnika državnega tajnika Mgr. Modinija ter odšel na dvorišče sv. Pninaza. Stopil jo v avtomobil in so odpeljal v prizadete kraje. Stebrišča na trgu sv. Tctrn so bila natlačena s tisoči ljudi kakor vodno ob podobnih prilikah. Zagledali so papežev avtomobil in ga spoznali po bclo-rumenem pruporčku, toda prebivalstvo ni moglo pri-teči blizu, da bi pozdravljalo najvišjega pastirja, zakaj avtomobil je z vso naglico prevozil obsežen trg tor zavil na Vin della Conciliazione. Komaj jc papež odšel iz Vatikana, se io novica raznesla po krogih vatikanske države in takoj so odpeljali šo ilrugi avtomobili, da bi se pridružili papeževemu. Papežev avtomobil je vozil čez Beneški trg, po Via deirimporo, čez trg sv. Janeza in so jo ustavil pri Porta Mnggioro in na Vin Taranto, kjer se je opustošenje, ki gn jo naredil nasprotnik, kazalo v vsej silovitosti. Ogromna množica je takoj spoznala visoko postavo papeža, ki je stopit iz voza in so prepričeval o žalostnili posledicah napada. Zlasti so ga pozdravljali pri ecrkvi sv. Fabijana in Venancija, kjer jo župniku izročil znaten znesek za ponesrečence in ga spraševal po podatkih o opustošenju. Tam so so sv. očetu pridružili msgr. Respighi, prefekt papeških obredov, msgr. Nasalll Itocca, tajni koinornik, inž. Ga-leazzl, arhitekt v delavnici pri sv. Petru, poveljnik švicarske telesne straže ter msgr. Jliberi. Papež je ves bled od ganjenosti ogledoval podrtine tor z ganjenim srcem spremljal nosila Rdečega križa, ki so prenašala ranjence na obvezovališča. Roka svetega očeta se jo dvigala v nepretrgan blagoslov množici, ki se je stiskata okoli nje-gn, mu vzklikala ter ga prosila. Ena 110-silnicn jo šla čisto blizu njega. Na njej so nesli mladega hudo ranjenega človeka. Papeževa rokn gn jo pobožala in njegov snežno boli tnlnr so je pordečil s krvjo. Pij XII. je vso blagoslavljal. Na nadaljnji poli jo hotel iti na kraj, od koder so je dvigni gost dim. Toda svetovali so mu, nnj no hodi naprej, znknj blizu tam so ležalo bombe, ki so šo niso razletele. Pred vhodom v župno cerkev blizu vilo Fioreill jo sv. oče pokleknil in molil. Njegova molitev je veljala zlasti nedolžnim žrtvam. Izmolil je »Tz globočino kličem«, ljudstvo pn, ki jc rrfolilo z njim, jo klečalo, mnogo ljudi pn jo jokalo. Ko je papež vstal, jc svojim ljubljenim otrokom izrekel nekaj bodrilnili in ljubečih besod. Dejal je, naj ostnnejo mirni in vztrajno gredo nn-prej po poti kreposti ter nnj zaupajo v Bogn. Ljubeznive papeževe besede so bilo v veliko tolažbo ljudstvu, ki so je Kristusovemu nnmcstniku zahvaljevalo 7. dolgim vzklikanjem. Papež jc nato krenil na trg sv. Janeza. Zaradi velike množico jo avtomobil moral roziti čisto počasi, številni mladi kolesarji so pomagali policistom in vojakom delati pot za avtomobil, ki se je ustavil, ko je prišel nn trg. Pij XII. je stopil z voza ter šel na stopnico pred baziliko. Obrnil »o je k ljudstvu tor za trenutek občudoval to množico, ki jo- je šo pred kratkim pretresal siloviti sunek zla, zdaj pa si je pred varuhom dobrega opomogla in jo bila spet vedra ter zaupljiva. Doumel je vso lepoto v čustvo- vanju lega ljudstva In Jo kot rimski škof Se enkrat blagoslovil svojo fnrano. Potem je pokleknil na kamnita tla, zmotil if ljudstvom očenaš In »Do profundls«, so vzpel pokonci, razširil roke, kakor da hI hotel na svojo očetovsko srce stisniti ves tn Rim, ki je njegov, in poslal na ogromen, nabito poln trg svoj očetovski blagoslov. Ob 14 so je Pij XII. vrnil v vatikansko mesto. nad Nemčijo 1,1. avgust« priletela Berlin. Nekaj na slepo vrženih povzročilo le neznatno škodo. Sovražna letala nad Madžarsko Budimpešta. II. avg. as. sprotuikova letalu so včeraj tudi nad bomb je Številna na-' zaporednih valovih letela čer madžarsko ozemlje. Letala so prekoračila jugovzhodno madžarsko mejo ter letela nad zahodnim Podonavjem, in sicer proti severozahodu. Prva letata so se prikazala nad Madžarsko ob 13.55, nazaj grede pa so nasprotnikovi oddelki zapustili madžarsko področje ob 1.V2.V Alarm v Budimpešti jo trajul od 13.40 do 15. Anglosasi so pokazali svoje prave namene Rim, 14. avg. as. »Lavoro itiliano« | cele tone bomb na obljudeno in umetnt-piše o zadnjih strahovalnih napadih na 1 ška središEa italijanskih mest. Anglosasi italijanska mesta in naglaša, kako sc sovražna propaganda sama bije po zobeh. Kajti ona jc dopovedovala, da An-gloamerikanci ne vodijo voine proti italijanskemu ljudstvu, ampak preti faši-6tovskcmu režimu. Toda od 25. julija so sc začela najkrulejša bombardirani,i brez razlike. List nato navaja proglas generala Eisenhovveria, ki jc vabil Italijane, naj se odstranijo od železniških središč, magacinov in vojaških skladišč ter od vseh ciljev vojaškega značaja, češ da bodo samo ti bombardirani. Toda angleški in ameriški piloti — piše »La-voro iialijono« — so zopet pačeli metati niso razumeli, da ie italijansko ljudstvo Je močno in Irdno, tako da je sredi vojne odpravilo fašizem, nc da bi le z« trenutek popustilo v odporu proli napadalcu. Anglosasi niso razumeli — zaključuje list — da neopravičljivi napadi dosegajo le trojni cilj: polriuiejo katastrofalne napovedi odstranjenih fašistov, z uničevanjem imovine pospešujejo razvoj komunizma in sejejo po Apeninskem polotoku sovraštvo, ki poganja globoke korenine v srca ter koplje prepad, katerega nc bo mogel premostiti noben mir, nobena ponudba in nobeno prepozno kesanje. Vzhodni obrambni zid je trden Berlin. 11, avg. Moskva poroča, da se bitka za Harkov bliža koncu. Izveden je obširen koncentričen napad in oklepne edinice da so že vdrle v severno predmestje, dočim hitre motorizirane divizije baje prodirajo proli zadnji »poti za umik« — progi Harkov—Lozovaja—Odesa. Cele divizije da korakajo proti Poltavi. Kre-melj poroča tudi o uspehih pri Brijansku, nič pa ne govori o veliki ofenzivi proti Smolensku. V zvezi s leni izjavljajo pristojni nemški virir^Ni niško vojno poročilo je jaiino: sovražnik močno pritiska zlasti južnozahodno od Bjelgoroda in Posledice barbarskega napada na Sitim Rim, 14. avgusta, as. Angleži in Aine-rikancl so drugič napadli Italijansko prestolnico In prav tako kakor 19. Julija so tudi tokrat zlasti prizadeli stanovanjske okraje. Včeraj dopoldne ob 11. so sirene dalo znamenje, da se bliža nevarnost. Ljudstvo se je v največji discipliniranosti zateklo v zavetišča. Kmalu nato so se nad Rimom prikazale v več valovih skupine sovražnikovih letal ter začele metati bombe, ne da bi kaj izbirale cilje. Najhuje so bili po tem nasilnlškem letalskem napadu prizadeti okraji Pre-nestino, Tuscolano, Tiburtino in področja v Portonatu in Porta Magglore. Sovražnik se je tudi tokrat vrgel proti tistim mestnim delom, kjor po večini stanujejo delavci, ki so trpoli že ob prejšnjem letalskem napadu. Tudi niso prizanesli cerkvam, cerkvenim ustanovam in umetniškim spomenikom. Na cesti Casalina so bombe padle na področje, kjer jo samostan španskih sester z vzgojevališčem. Bilo je precej mrtvih ln ranjenih. V Istem kraju je bila zadeta ln skoraj povsem razdejana cerkev Santa Maria del Orto. Tudi cerkvi sv. Fabijana in Venancija sta poškodovani. Sovražnikov bes nI prizanesel nobe- i prvo nemu kotičku, ki si ga je bil vzel na piko. Številne bombo so padle na cesti Assisl in Foligno, kjer se je podrlo mnogo hiš in je bilo mnogo ljudi ubitih. Tu- di na cestah Casillna, Val Caltagirono in Maranna je bilo razdejanih nekaj lilš, kjor so nastali požari In kjer so padlo nadaljnjo žrtve. Več bomb so Jo razletelo na trgu ccrkvo Santa Croce di Uc-rusalomme, cerkev sama pa jo po čudežnem naključju ostala nepoškodovana. Na področju Porta Magglore jo incd najhuje zadetimi stavbami Dom tramvajskih uslužbencev. Tu je bilo zelo mnogo trgovin docela uničenih. Na Via Flamminia ln na Tor rignatura so sc ameriški letalci, ki se odlikujejo po nečloveških čustvih, spustili zelo nizko ter s strojnicami streljali na neoboroženo ljudi, ki so hiteli v zavetišča. v skrbeh, Četudi bi sovražnik še besneje napadal in bi so polastil še kakega središča. Vzhodni obrambni zid no bo nikdar predrt. Vzhodni obrambni zid je velikanski blok in vseeno je, če je iz taktičnih ozirov nekaj kilometrov proli vzhodu uli zahodu. Kot posebno zanimivo«! navajajo berlinski krogi, da bi rad lleneš potoval v Moskvo. Podal je lo'e značilno izjavo: ■sTrdno sem prepričan da se Sovjetska Zveza ne bo vmešavala v notranje zadeve drugih držav iu da se bo v bodoče v Vjazme. nemške čete pa krepko zadržu- i njej razvila socialistična država v okviru jejo nadniočne sile in Sovjeti niso nikjer J svojih zakonitih meja.< lleneš ni povedal, predrli glavnih obrambnih stebrov. Bolj- | kakšno so te zakonite meje. Verjetno t-o še vik i so t n in tam za ceno veiikih izgub J liste, ki so bile določene pri Churchillo-zasedli kak kraj. niso pa v živo zadeli vem obisku v Moskvi in o katerih so zdaj nemškega obrambnega sestava. Nemški krogi pripominjajo, da sovražnik zaradi trdnega odpora pri Orlu in Vjazmi razširja ofenzivo, ker lit verjetno rad našel kakšno slabšo točko. Seveda se ni bilo mogoče izognili vdorom, toda skoraj vsi so bili takoj blokirani. »Miinchener Končate Nacbrichten< pišejo, da ni treba bili posvetujeta Churchill iu Koosevell. Zu Benešn je važno, da ne gredo preko češko-moravekega čelverokotnika. Churchill in lioosevell p:i bi rada rešila še del Poljske. Stalin je pred meseci izjavil, da se bo zadovoljil z baltskimi državami in vzhodno Poljsko ter Besarabijo. Toda on noče prevzeli nikakih obvez. ( II Piccolo«) Posledice terorističnega napada na Tssrin Med temi ljudmi so bile po veliki večini ženske in otroci. V Fortunacclu, Tor di Qulnto ln na sosednjih poljih so bombe podrlo nadaljnje Iliše ter povzročilo nove požare ln je bilo tudi tam precej človeških žrtev. Sredi najbesnejšega napado so se požarno hrambe, ki so jim pogumno pomagali oddelki Rdečega križa, vojska, letalstvo in mornarica, neverjetno Izkazale pri gašenju ognja in pri reševanju ljudi Izpod razvalin ter pri Izkazovanju pomoči ranjencem, ki so jim takoj nudili pomoč. Rimsko ljudstvo je med bombardiranjem pokazalo svojo discipliniranost ln liladno kri ter tako ostalo zvesto tradicijam žllavostl, po kateri se Rimljani še zlasti odlikujejo. Nečloveško razdejanje v Milanu Milano, 14. avg. as. V noči med četrtkom in petkom se jc še enkrat razbes-nel nad Milanom sovražnikov razdiralni napad in je prizadel zlasti središče mesta. Za glavni cilj si je izbral srce starega Milana od trga pred stolnico pa vse, do koder segajo ulice starega mesta, ki ga oklepajo nekdanji Sforzovi zidovi. Hudo zadeta je bila galerija Viktorja Emaenuela, trg pred stolnico, trgovina, gledališče in kino »Rinascente« ter »Odcon«, absida ponosne milanske stolnice in bližnje škofijsko poslopje, čigar eno krilo je uničil požar, nadalje je bila poškodovana kraljevska palača, Pallaz-zo Marino, kjer je sedež občine, uničen je bil sedež Kvesture, zelo poškodovana cerkev San Fedelc. Na trgu Beccarija je bila razdejana sodna palača, hiše na bližnji cesti Albiati, potem razne zgodovinske palače, kot palača grofov Duri-nijev, vojvodov Visconli, Boromejskih grofov, dalje grofov Silvestri in Srbello-ni, kjer so bivali Napoleon I., Viktor Emanuel II., Napoleon III. in Giuseppe Garibaldi. Zadetih in poškodovanih je bilo še okoli 100 drugih palač ne cestah Manzonija in prestolonaslednika Umber-ta. Vrtovi sv. Damiana so poškodovani. Enako sliko razbojniškega divjaštva nudita Piazza Cavour in okolica. Tu je razdejan muzej, cerkev ur. Aviiusta in sv. Balila, nemški konzulat itd. Beneški lev na zunanji strani Porta Orientale je padel s stebra in se razletel. Tudi kip generala Medici je padel s podstavka. Vse okrog trga Castello je razdejano. Zelo zadetih jc bilo še več drugih cerkva". Hudo zadete so bile tudi politehnika, porodnišnica in nova bolnišnica Ni-guarda. Poškodovane so seveda tudi številne stanovanjske hiše, kjer so ljudje vsi ogorčeni nad sovražnikovim letalskim razbojništvom. Milanski nadškof kardinal Schuster je bral ob sedmih zjutraj mašo v nadškofijski kapeli in ko je streha močno zgrajenega škofijskega dvorca bila vsa v plamenih, se je škof napotil obiskat najbolj prizadete kraje in ranjence po bolnišnicah. Puričeva izjava Stnekholm, 14. avg. »II Piccolo poroča: Novi predsednik begunske jugoslovanske vlade 1'nrič je imel Po londonskem radiu govor, zatrjujoč da jo ujegovn vlada sntno prehodnega značaja in hoče biti delovna vlada. Iz njeno kompetenee so Izključena vsa notranjepolitična vprašanja, kar pomeni avtoritarno likvldiieljo težkih sporov med Srbi, Slovenci in Ilrvali y prejšnji vladi. Torino. 14. avgusta as.:Sovražni stra-hovalni napad na Tuiin, izveden v noči od četrtka na petek se lahko prišteva med najhujše, ki jih je doslej doživelo to veliko pohabljeno mesto. Alarm se je začel malo |>o polnoči in je trajal dve uri. Številni šlirimolorniki so vrgli veliko število zažigalnih l)omb, zažigalnih ploščic ter boinne nove vrste, vsebujoče 50 do 00 litrov vnetljive tekočine. Zalo so nastali številni |>ožari. Bombe so razdejale zlasli središče mesta. Nekaj lionib ni eksplodiralo in jili ie takoj obstopila varnostna straža. Velika škoda je bila zadana civilnim zgradbam, najslavnejšim spomenikom tega zgodovinskega mesta, bolnišnicam, dobrodelnim ustanovam, cerkvam, šolam in javnim zgradbam. Kupi razvalin leže po ulicah Nizza, San Sal-vario. Porta Pallazzo, Cor.-o Regina Mar-gherita, ulica Pertolet, Ormea in Silvio 1'elliro. Številne bombo so padle ludi na Corso Monzalieri in Caporetto. Zažigalne bombe so zadele zgornji dol fasade palačo Madama. Znova je bila poškodovana tudi palača Carignano. zgradba Kr. Kvesture in Kr. orožarnice. Na|x>l razdejana je bila palača Fiabrese. Na bolnišnico Molinette je padlo osem bomb. Žrtev k sreči ni bilo. Zadet je bil ludi srednjeveški grad in velik del palače Vitlorio Venelo. Žalosten prizor nudi cerkev »la-rije Tolažnice, ki sla jo zadeli dve razdiralni bombi. Ziova sla bili |x)škodovani cerkev sv. Janeza in cerkev Srca Jezusovega. Na pol razdejana je veterinarska fakulteta, filozofska pa je bila že tretjič zadeta iu je sedaj izravnana z zemljo. Razdiralna bomba je zadela tudi šolo Silvio Pellico. Krasna modna palača jo skoro čisto uničena. Na kino jSabaudos je padla velika razdiralna bomba, ki je razdejala tri nadstropja in poškodovala ludi okoliške stavbe, med temi hišo dnevnika I.a Slanipa:. Bombe so razdejalo tudi kakih 15 grobov na vojaškem pokopališču. Žalostna izguba za študirajočo Turinčane je po|>oltio uničenje U. T. E. T., ki je kakor založništvo Paravia ena najvažnejših in najstarejših italijanskih založb. To novo preizkušnjo je Torino prenesel zelo stoično. Prefekt je takoj obiskal prizadete kraje in poveljnik kopenske obrambe je dal čudovit zgled sa-mood|)ovedi in poguma, ko je dal na razpolago vse prostore in razne ustanove ter vojake za pomoč iKmesrečenccm iu za omejevanje škode. Mrzel tuš za Anglosase Bern, 14. avg. »II Piccolo« poroča iz Berna o odmevu, ki ga je imela v Londonu uradna izjava sovjetske agencije »Tass«, da sovjetska vlada ni bila povabljena na sestanek med Rooseveltom in Churchillom. Diplomatski sodelavec agcncije Reuter pripominja k temu: »Izjavlja ,se, da je agencija »Tass« bila pooblaščena objaviti poročilo, češ da je novica, objavljena v nekaterih listih o povabilu za sestanek v Quebccku, posledica nesporazuma. Tako skufa Reuter pomiriti angleško javnost zaradi Stalinove odsotnosti. To pomirjevanje pa ni prepričljivo. O sestanku samem pa piše »La Suisse« iz Londona: V torek objavljeno poročilo nam odgovarja, kje je Churchill, postavlja pa druga vprašanja, kot na primer: zakaj je Churchill zapustil Kanado in zakaj so bili potrebni izredni varnostni ukrepi v Uuebecku pri angleško-kanad-skih pogovorih. Zelo verjetno je, da so pričakovlai Stalina, toda zdaj je nedvomno, da Stalin ne bo prišel, ker jc sprejel v Moskvi angleškega ter ameriškega poslanika, ki sta ga še enkrat brez u«peha skušala prepričali, nai pride na konferenco. Končno se je izvedc-'o, da je lord Haliiax nepričakovano prišel v Anglijo. Pravijo, da jc to v zvezi z njegovimi počitnicami, na drugi strani pa je vendar čudno, ker bi se kot veleposlanik in kot član angleške vlade zdaj v Ameriki najlaže sestal z Churchillom. Izvedelo se je tudi. da jc bil Eden sprejet pri kralju. V Uuebecku pa so sc nadaljevali pogovori med poveljniki zavezniškega glavnega stana. Napovedujejo skorajšnji prihod Roosevelta v Kanado, kjer se bo v Quebecku sestal z Churchillom. Riienns Alres, 14. avgusta, ns, Ameriški zunanji minister Cordel llull je včeraj na posvetu s časnikarji povedal, da ni natančno pretiral sovjetske izjave, po katorl nnj hi Rusi ne bili povabljeni na sedanja posvetovanja. Tega ni storil znto. ker je navada, dn se državni predsednik snm ukvarja s In-kitni vprašanji. Dodal je, da dvomi, da lil sn bili predsednik Združenih držav ter drugI poglavarji zavezniških narodov med seboj obveščevall o vseh vprašanjih sedanjega položaja. Pariz, 14. avg. ns. Glavni tajnik mini strstvn za informacije Bone Bonelois, ki je oslal na svojem položaju, je hit imenovan za generalnega inšpektorja ngenoijo »O. F, T< namesto 1'icrra Dominiuue, Danes bo škof dr. Rozman blagoslovil otročiče Danes, ns Veliki Smarln, bs ob 4 U 5 popoldne t stolnici nai uadpoatlr dr. Gre-gorlj Roimaa podelil poseben blagoslov otročlčem prediolaks starosti. Stsri| naj svoje otroke pripeljejo alt prlneso t stolnico. V cerkev bodo mogli tudi t vozički. Po Škofovem blagoslova bo tudi ponve tltev otročlčev brezmadežnemu Marijinemu Srcn. Posvetllno molitev bodo molili starši s škofom vred. Posvetllne molitve bodo razdeljene ▼ cerkvi. Prosimo starše, da is blagovolijo d ris 11 Bas«. ki je določen is possmeine far*. Ob 4 popoldne je ikofov blagoslov In posvetitev za otročiče Ii sledečih fsra: stolna frančiškanska, sv. Jskob. Trnovo ln Vič. Oh S popoldne pa as fare Sv. Peter, Moste, Bežigrad, Slika In Zg. »lika. Starši! Mariji — Pomočnici naši zaupajte v teh usodnih časih svoje najdražje. Ona ne ho zavrgla tega daru, sprejela ga bo v svojo varstvo, varovala bo vas ln vaše otroke! »Ožigosajte jih in apelirajte na poštenje...« Včeraj dopoldne se js zgloall t uredništvu »Slovenca« mož, ki je govoril takole: •Bral sem članek, ki ste ga objavili t zaščito sadjarjev. Z zadovoljstvom smo brali za Bežigradom besede, s katerimi ete oiigo-sali pokvarjeno mladino, ki rsbuta po sadovnjakih in dela škodo. Zdaj rsin prišel, da bi ss spomnili tudi nas, malih poljskih najemnikov. Ljudje so postali brezobzirni, kakor da bi sovražili tiste, ki smo vzoli v najcin košček zemlje ln ga obdelulcino, da bi pridelali kaj fižola, krompirja ln zelenjave. Kradejo kakor srake Id človek se vsak dan s strahom približuje svoji lastni njivi; vsako jutro se boji, da ti je kdo spot nakradel fižola, izkopal krompirja ali natrgal zala-njave. In tako se ne godi samo meni. Marsikdo v našem okolišu je ie bil bridko razočaran, ko jo garal daa za dnem, zdaj pa ti pridejo deiomrioe ienske ali fantaliai, ki obirajo pridelke, kakor da bi bili ns svojem ...« Potem js pripovedoval, kskino veselje je bilo v druiini, ko je dobil predlanskim v najem njivo zs ISO lir letno. Ni jih lahko odrajtal, ampak rad Jih je liplsčal, ker je zaupal ▼ svojs delovns roke in v rodovitnost zemlje. Za oranje Je plačal 50 Ur, za dva voza gnoja pa 280 Ur. V vsem je vložil v njivico, če vračuna ie semena, okrog 550 lir. Njegova poduradaiška plača znaša 800 lir mesečno ln s tem mora preživljati io ženo ln dvoje otrok. Vsako liro obrne dvakrat, pre-don jo izda, vendar mu ni bilo žal denarja, ki ga je vložil v svoj ljubi ogon. Toda so ljudje, ki za to nimajo niti razumevanja, niti sočutja. Prikradejo se v mraku ali pri belem dnevu; krompir so mu načeli, ko ga sam še okusil cl, pa fižol mu obirajo s pre-kel, in paradižnike trgajo, čim pordečijo »Gospod, oiigoaajts jih, ker Je to navadna tatvinal In zlo je tem večje, ker delajo škodo revežu!« Vprašal sem ga, is nima moinostl, da bi bolj pazil na svoje pridelke. Odgovoril pa je, da to ni mogoče, ker je do večera ▼ službi, žena pa tudi ne more biti ves aad na polju. iKaj pa sosedje, ki živijo tam okrog, ln ljudje, ki vidijo, nepoklicane ljudi na vaši njivil« »Vsa čast nekaterim, ki prsgsnjajo poljske tatove. So pa tudi taki, ki ss no zmenijo. čs niso sami prizadeti I Se enkrat vas prosim, ožigosajte jih in apelirajte na poštenje! Pa ie to povejte, da ne gre za bogatine, ki bi lshko pogreisli vrečo krompirja ali mrežo stročjega fižola. Najemniki malih njiv smo skoraj sami reveži; naši pridelki znašajo večinoma samo toliko, da je kaj zaloge doma do božiča ali avečnice. Kdor nam krade, trga od nst družinam s številnimi otroci! In koneo koncev, kdo naj nživ« pridelke: oni, ki ns mara delati,, sli pa oni, ki je njivo najel in plačal, pa ki hodi ob jutranji zori na polje ter se poti, da bi kaj pridelali« Obljubil sem mu, da bom objavil, ksr ml je povedal. Ko Je odhajal, ml js priSlo na misel Uročilo našega človeka, ki se mu pozna, da jo skozi stoletja živel v tesnih stikih z zemljo. Bogastvo mu pomeni, če jo njegova, od srca rad pa Jo Ima tudi, če jo je vzel samo v najem. Koliko lepih upov je položil v svojo najeto njivo družinski oče, ki je zgodaj vstajal, da bi jo v pičlem času pred duevno službo obdelal podobno, kakor so jo nekoč obdelovali predniki na blagoslovljenih domačijah! Ko Jo je škropil s svojim znojem, je prav gotovo mislil na jesen, ko so bo veselil obilnih darov ln ko si ho marsikaj pritrgal, da bi lahko nudil otrokom dovolj jodi. Toda so ljudje, ki sa vse to nimajo razumevanja. Brezobzirno se prikradejo na polje, kopljojo, pulijo in obirajo, kakor da ne bi čutili, da kradejo ln da žalijo lastnika prav tam. kjer je najbolj občutljiv. To, kar je pridelal, je namreč njegovo, zakaj na njegovi njivi je zraslo ln z njegovimi rokami js bila prekopana zemlja, postavljeue pre-kljs in posejano semenjel Kako neki se počuti mati, ki postavi na mizo ukraden kromplrl Kako neki se počuti oče, ki asm pijančujs, pušča otroke, da do-raičajo v delomržnostl tn trpi, da stavljajo v lonec pridelke, ki so jih nabrali na njivi prizadevnega roveža! Vtis imam, da taki ljudje najbrt ns berejo časopisov. Toda, morda bo kaj zaleglo, če slišijo pritožbo enega od prizadetih sosedje in drugi, ki imajo vsaj kdaj pa kdaj priložnost, da zaščitijo male obdelovalce našega predmestja. Priznam, da so časi hudi in da je treba marsikaj potrpeti. Vendar niso tako hudi, da bi bil kdor koli upravičen, da bi kradel od ust malim pridelovalcem. Oni izrodkl človeško družbe, ki nimajo predsodkov, ko kradejo, najbrž ne predstavljajo niti enega odstotka prebivalstva in spadajo skoraj brez Izjemo med tiste, ki nočejo delati. Izgovor, da se ne morejo pošteno preživljati, ne drži, zakaj marsikjo iščejo delavcev in Jih tis dobijo. Zato ne gro opravičevati razvade kakršnega koli rahutanja, pač pa je naloga javnosti, da se ob vsaki priložnosti kar najbolj goreče postavi v hran za poštenje ln za malega človeka, ki se preživlja v potu svojega obraza. še en glas o rabutanju V zvezi a člankom, ki smo ga objavili proti rabutanju na sadnih vrtovih, smo prejeli dopis, ki ga rado volje objavljamo v izvlečku: »Prav primeren ln neobhodno potreben je bil vaš članek glede ikode, ki se dela sadjarjem po vrtovih. Reči pa moram, da ne gre lo za mladino; tudi odrasli niso nič boljši. Le ti namreč s nagovarjanjem mladine pospešujejo tako podvige, sodelujejo pa tudi sami, ko mislijo, da so neopaženl. — Krivda rahutanja pa ni le v pokvarjenosti ljudi, temveč Ima tudi druge razloge. Sadje je važen del prehraae ln je slasti potrsbno mladini, ksr vsebuje vitamine. Sadjarji In kmetovalci naj pripeljejo na trg več sadja, ki naj bo dostopno tudi manj imovltim slojem po predpisanih cenah, pa bo rahutanja kmalu konec.« Tako nam piie I, K, Pridružujemo se njegovemu poslvu, naj bi Imeli pridelovalci več razumevanja za potrebe trga. S tem bi bilo vsekakor pomagano zlaatl družinam, ki morajo preživljati doraščajočo mladino, kateri jo sadjo neobhodno potrebno. Kolikor toliko bi to ublažilo rabutanje, povsem pa ga seveda ne bi zatrlo, ker se je med pouličnimi fantiči preveč razpasla strast preskakovanja plotov ter kraje po tujih vrtovih. Hrenovemu Francitu v spomin Ts dni js mlnnlo leto dal od one strašne noči, ko so si vsi pošteni Vrhničanl zgrozili ob nezasliiaui krvoločnosti lastnih rojakov. Kakor mura o bil. tisti dnevi, težko vzdušje je legal) on iroa. ki ho trepetala nedolžna. Osupnili smo nad vestjo: Ponoči so vzeli partizani Hrenove fante: Jankota, Slavkota iu Froncito ... Se nam je živo pred očmi Tvoja močna postava, dragi Franci, postava, polna mladostnega ognja ln neukrotljivega zanosa. Bil si nam prijatelj povsod. Kako si nam rad zaigral na mandolino, mi smo pa zapeli. Bil si naš fant! Cvetje, skrbno gojeno od ljubečo materino roko. so bile tvoje najlepša rože, in so sleherno nedeljo bile tvoj »pu-šeljc«. Najlepše pa st pokazal v najtežjih časih svojega naroda. Sredi neprestanih loži in komunističnih fraz si stal jasen v načelih in neuklonljiv v katoliškem prepričanju. Ko so mnogo Vrhničane preslepilo lažl-naeionalna geslo, ko io mnogi izgubili po-irum, si bil Ti s svojimi broti pogumen. Preprost delovec v kamnolomu si bil, pa si odtehtal po Bvojem značaju vsakega Izobraženca, ki svoj plašč obraba po vetru ln gleda povsod eatno osebno korist. In tistega avgustovega popoldneva, ko sta s prijateljem Bedela skupaj, al mn ako-raj s solzami v očeh pravil: »Verni ml, ravno tu jih bom počakal. Ce ml je Bog namenil smrt, po naj umrem v zavesti, da nisem edini, ki se za to stvar borim.« Vsemogočni Ti jo zn lepo mladost gotovo obilen pločnik. Saj si dol življenje zonj. Tvoji zemlji po, kolere granlčar si bil, naj da srečno bodočnost, mir in hrotsko sožitle zarji katoliških načel. Tvoji prijatelji. Poletni tečaji m italijanščino Zavod u Italijansko knltnro (poro««, da bodo odprti naslednji poletni tetejl: Začetni tečaj v torek In petek od 1«. do 17. nrs. Nadaljevalni Maj v ponsdsljek ln Jetr-tek od IT, do 18. nrs. Drugi letaj v torek la ftstrtsk od 17. do 18. nr«. Tretji letaj ▼ torek la petek od 18. do 1». nrs. Poleg tsgs ho is konverzacijiki tečaj v ponsdsljek tn ««trtsk od 18. do 1(. nrs. Začetek poletnih tečajev bo 1«. avgusta. Trajali bodo dva meseca. Vpisnina js SS Ur. Vse nadaljns podatke dobijo Intersasnti v Zavodu zs italijansko kulturo, Napolsonov trg 6-1. od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. Nagrade za babiško^omoč zavarovankam Z 9. Julijem 19« Js atopil v veljavo dogovor med Sindikatom babio ln Zavodom za socialno zavarovanje v Ljubljani, glasom katerega znašajo nagrado za bnbiško pomoč zavarovankam ZSZ: a) pomoč pri porodu, vitevši obiske med nosečnostjo in otroška posteljo ter pomoč zdravniku: za nameičenes 210 Ur; za delavce 105 lir. b) Priprava, babiika pomoč ali pomoč zdravniku pri ginekološki oziroma onprav-nl operaciji: za nameščence 70 lir; za dola vre 68.40 lir. Te nagrade so enake za mestns in podeželske občino in se prav takb ns razlikujejo glede na itevllo otrok porodnice. Odškodaina za porod vsebuje: najmanj en obisk med nosečnoslo, pomoč pri porodu ter najmauj 9 obiskov med otroško posteljo, ki se v normalnih primerih porazdele no 9 zaporednih dni. Babica je poleg tega dolžna izvršiti dva meseca po porodu kontrolni obisk. Odškodnina zo pomoč pri splavu vsebuje vse s tem zvezane storitve. Babico ne smejo ničesar zaračunali poleg tako določeno nagrade. Prav tako ne smejo delati razlik med delavci in nameščenci. Za nameščence js smatrati osshe, ki so zavarovane pri Pokojninskem zavodu, ali ao izvzete, iz tego zavarovanja po 4 S. zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev, V tem oziru Je merndojno enako načelo kakor za družinake dokiode. Razdeljevanje krompirja Prehranjevalni zavod v Ljubljani opozarja Imetnik« živilskih nokoznlo od it. 35.001 dalje, da lahko dvlgnojo v dneh od 16. do 20. t. m. po 1 kg krompirja na osebo pri sledečih tvrdksh: Kmetijska družb«, Smrkolj, 'I. delavsko konzumno druitvo, Zeleznlčarako zadrnga. — Nova cena krompirju je 2 liri za kilogram za potrošnike. Križanka St. 100 i l 3 4 3 0 t 0 4 Ib II \i 14 13 lo 1/ la 20 21 / .2 23 24 25 .6 29 .U 31 | 12 3j 14 3a 30 81 M S* 40 41 42 4J 44 45 16 47 '8 49 50 51 52 VJ Iz gospodarstva Novi nkrspl v vinski trgovini. Vlad« * Rimu js izdal« odlok, po katerem morejo prsfektl v Kraljevini odrediti takojšnjo dshloklranje vina. Nadalje iivrše lahko lastniki vina naknaduo prijavo vinskih zalog pridelka leta 1942. Nadalje so dehloki-rono tUdI one količine vina, ki so bile prvotno blokirane za Oborožene sile in doslej dobava še nI bila dovršena. Cene lesa ■« reletrgovc«. Visoki komi-aarlat zo Ljubljansko pokrajino j« odredil, do so lahko zviSojo cene losa, ki ao bile določene z naredho 8t. 133 z. dne 26. junija 1942, r.o 7 % in sicer za veletrgovce, ki ne prodajajo lesa lastne proizvodnje. Za los lastne proizvodnje, čeprav ga prodnja.io vsletrgovci, ostanejo v veljavi dosedanjo cene brez pribitka 7 %. Sadjarska ln vrtnaraka podružnic« Ljnb-llana I aporoča svojim članom ln drugim po toči prizadetim vrtninnrjem sledeče: l.)o ublažimo škodo, napravljeno po toči. in odvrnemo njene posledice v sadjarstvu in vrtnarstvu, treho takoj poskrbeti, da ranjeno sndie. veje in listje ne napadejo gniloba in druge glivične bolezni. Ker j« listje odbito in. kolikor gn je še ostalo, raztrgano, veje in sadje pa ranjeno, je nevarnost, da bodo roatline opešole; saj ni več ravnotežja v presnoviianju surovo hrane iz korenin in ogllikove kisline Iz zraka. Vsako opešano rastlino pa napadajo živalski Škodljivci in razne bolezni. Da po toči poškodovano sad-ie obvarujemo hujših posledic, do pospešimo celjenje ran in preprečimo bolezni, treba, da vse sadno drevje razen breskev In trte poškropimo čimprej z 0.5% hordoško nli burgundsko brozgo. V vlažnem podnebju, kakršno Imamo v ljubljanski kotlini, M večja množina galičnega škropiva onalila list ie; Se 0.57» raztopina nekoliko opall no-kotere občutljive aorte hrušk in jablan. — Gnojiti v t eni poznem letnem času sadnemu drevju ne smemo več. — Kakor sodno drevje in Irte poškropimo Izmed povrtnine tudt paradižnike, papriko in jajčevee. Korenslvo (repa, redkov. korenje, pesa. zelena, paster-njok. črni in beli koren) se bo še opomoglo, vendar ho pridelek nekoliko manjši. Potrebno pa je, da pri njem in pri vsej po-vrtnini zbilo zemljo plitvo pornliljnmo in s tem preprečimo izhlapevanje vlago iz. zemlje ter pospešimo dotok zraka h koreninam. — Kjer je solata od toče poman-drono, nI pričakovati, da bi zrastla v glave. Zalo jo bomo kakor koli porabili in posejali no isto mesto zimsko špinačo (Eski-mo), zimsko solato (Nansen), motovileč, tržofki radič, korenje ali belo rano pomladansko čebulo, pa je tudi še čaa za nasad zelene dolgolistne endivije, saj ne popolnoma dorasla Je najboljšo za vzimljcnjo. Ako imamo na razpolago sadike, sadimo So lahko nizki kodravi ohrovt In komur ugaja, lahko ie seje rennjačo (kitajsko zelje) na stalno mesto. — Zaradi odvračanja sive rje no hučnicah delno pomaga škropljenjo s 8.' žvopleno-apneno brozgo oziroma pra^enje r. žveplom. — Pri fižolu pa je edina pomoč, da go vzravnamo no prejšnje mesto. Skrop-1 len je flfola proti boleznini je brez učinka, tisi no fižolu pa kakor tudi na drugih rastlinah uspešno zntremo s tobačnim prahom. Vodoravno: 1. gospostvo (tujka), > delo, 17. razdobje, 18. klica, 19. kraj v 7. zakrament, 13. opojnina, 16. glasbeno I Vojvodini, 20. razdobje, 21. kos lesa, 22. višavje v Aziji, 24. ostrivec (tujka), 25. n ■ Zadnja carica 83 9 . Carica kljub avojl dobri volji nI mogla storiti ničesar, ker g nI poznal« pravega položaja v notranjosti države kakor tudi ne ■ upravnega ustroja. Večkrat amo že poudarili, da ni Imela nI-J kakega stika « državno npravo. Ko as je zdoj začela zanimati g i notranjo ureditvijo države, js popolnoma naravno, da je ob ■ vsakem koraku krenila na krivo pot. Državni tajnik Krljanov-5 skl poroča ▼ svojih spominih o »vdlencl, ki mu Jo Je leta 1911. g dovolila carica. Povabila ga J« k aebl, da bi z njim razprav- ■ ljal« o pomoči vojnim Invalidom. Ta njen načrt pa je bil ne-B Izvedljv, ker Je daleč presegal možnosti državnih financ. Kri-H jonovskl je bil slino presenečen, ko Je opazil, d« caric« nima ■ niti pojma, kako se aest«vlj« državni proračun, niti o zakonih, 5 po katerih g« Je bilo treh« sestaviti niti o nedotakljivosti Bred-H »lev, s katerimi ao razpolagal« »zemstva« In podobno. Na nje- ■ gova pojasnila Je earlca odgovarjala samo: »Tega nisem ve-S dela...« Kljub tema pa Je vztrajala pri svoji zamisli, da mor« ■ zagotoviti vojnim pohabljencem ne samo najpotrebnejše, ampak ■ celo preeejšnje blagostanje. Ker državna sredstva niso zadosto-S vala, je bilo trebs prisiliti Nemčijo, da plač«. Ko pa Je držav- ■ nlk Izrazil dvom, d« ho mogoče uspeti v tem smlsln, se Je e«-JJ rles kar vsnevolJU« zaradi njegovega akepttelzma. AH Je bilo 2 sploh mogoče dvomiti v popolno zmago? Nikakor ne! Govoril« ■9 mu Je o zmagi s takim n«vdngenjem In s toliko prepričanostjo, d« Je bil Krljsnovskl kar preaene6en, ker al jo predstavljal, g kakor mnogo drugih, d« earlca ne želi. d« bi bil« Nemčija ■ premagana. Jjj To p« je bil drugI razlog, d« earlca nI mogla nspett ▼ g svojem prizadevanju. Nihče nI hotel verjeti, da Iskreno ljabl H Rusijo. Karkoli je predlagal«, vas Je bilo sprejeto z nezaupo-J| nJem In z najgrilm podtikanjem. Teg« «e earlc« nI dovolj zo-g vedalo. Preveč jo ljubila Rusijo, da bi al mogla misliti, da kdo n dvomi o njeni Iskreni ljabeznl. Mar as nI čutila ▼ najpopol-1 nejil »vezi t dobrim ruskim ljudstvomt Tisti, ki tega niso ho-n teli razumeti, so bili v njenih očeh pravi sovražniki ljudstva. SS Ti Ijudjs ao bili tojl najsvetejšim ln najdražjim narodnim J! Izročilom. Kot prava narodna vladaric«, je bil« prlpr«vljen«, a do a« jim postavi po robu. Prav sato «e je soviel« za baltske ■ narode, ki bo Jih obtoževali sodelovanj« s «ovr«žnlkom. »Kri- ■ vlco jim delajo,« je lzj«vlla. »Noj ml le oč!t«Jo, d« govorim la S simpatije do Nemcev. Kljub temu bom vedno trdil«, da j« to ■ krivično.« Bil Je to lep zgled njene lojalnosti ln dok«*, d« Je 1 sovražila l«ž, krivico ln hlnavičlno, kjer Je naletel« nanjo. Zal H po Jih navadno nI videlo pri tistih, ki Jih Je amotrolo zo ovoje ■ prijatelje, fe pa je kje odkrila hlnavičlno, nI odnehala, pa 5 čeprav je to bilo v njeno ikodo. Dobro se je za-redal« nevarno-H sli, kateri se je Izpostavila v primeru, ki smo ga navedli, t«d« ■ niti malo s« nI zmenil« z* posledice, ker ae Je r«vnala lakljnč-S no le po svoji vesti. Na enok način ae Je zavzela za krimska g Totare, o katerih ae je trdilo, da gojijo prijazna čustv« do ■ Turkov. Njej se. Je toko prizadevanje zdelo dolžnost krlčonske 9 ljubezni ln pravičnosti, do ae Je zavzemal« zo preganjane. Niti g zmenila ae ni z« tiste, ki ao dvomili o tem, da ao JI pri arcu ■ koristi carja ln Rusije. 3 Večkrat bb Js postavil« po robn svojim sovražnikom, fe- £9 prav ae Je dohro zavedalo, da ne mora razorožiti njihovega bo ■ vraitv«. Tod« od vseh nesramnosti, ki «o se pripovedovale < S njej, ae »dl, do nI nikdar prlil« do njenih uies govorica, da S hoče Izpodriniti BToJega soprana. Ker ae Je začela zanimati zo državne zsdeve, eo njeni sovražniki takoj razširili govorico, da g caric« «plttk«rl, d« bi v moževi odsotnoetl bil« imenovan« s« regentko. Od te govorice do trditve, da hote Izpodriniti soprog« In vladati samo, kakor Katarin« II., nt bil dale«. Ce bi ta govorica prišlo do nje, bi jo bre* dvoma zavrnil« s tlatlm pre- matematični izraz, 26. kurivo, 28. del naslova, 29. ime, 30. trska, 32. kraj pri Ljubljani, 34, pamet, 35. ptica, 38. gospodarska naprava, 40. reka v Srbiji, 42. denar, ilrom, kot obrekovanje glede njenih odnosov do Rasputina. — g 43. učni pripomoček, 45. mesto na Kreti, — 46 W;elandov ep, 48. prebivalec Aten, Toda čim hujše ln neverjetnejše Je bilo obrekovanje, s toliko večjim veseljem so ga ljudje širili ln s toliko veijam poželenjem ■ poslušali... Od najviijlh do najnižjih plasti narod« ae Je Siril g strašen val obrekovanja. ■ Carica pa, žal, nI aomo napačno sodil« ljudi In strsrl, 49. moško ime, 50. gradivo, 51. vrsta papig, 52. sla, 53. očka. Navpično: 1. prebivalec Dola, 2. gradivo, 3. svetopisemski 6tarec, 4. Can- «mpak je zogrcillo tudi marslkotero neprevidnost. En« lsmed g karjeva zbirka, 5. arija, 6. Venerin ljub največjih Je bil način, po katerem Je hotel« spoznati ljudi, ki ■ ijeneCi 7. nedoslednež, 8. obljuba, 9. pa- naj bi Jih priporočil« carju. Večkrat smo ie ponovili, d« nI B dar j0 Voljča, u pripravnik za kriatja- Imcl« prav nikakih atlkov z ljudmi, ki so upravljali državo. ■ na 12 turJki nasiOV( 13 judovski duhov- Ksko noj torej Izbir« med temi ljudmi najbolj apoaobne, ie g njk ,4 de, tcjesa 15 znanstvenik, 23. dvorna etiket® nI dovoljevala, da bi govorila s ljudmi, ki niso g afriJka iiva|( 27. celica, 31. izbrana go- prlpadall dvoru, razen pri javnih sprejemih? Tedaj ji Je prlilo B spoda (t^k,,), 33. del teka, 35, vzdihova- n« mlael, do bi aprejcla nekaj kandidatov za ministrska mesta ■ . b,a. 37 gvctopisemska oseba, v hiši gospe Virubove, kjer se Je mogla prosto razgovarjotl g ... . » ..... 1 njimi. Na to način Je omogočil« najbolj nlzkotn« spletkarje- ■ njo, kajti hiš« gospe Virubove je poatala predaob«, akozl k«- g tero eo doapcll do carice najbolj brezvestni atremnhl, opremljeni x dvomljivimi priporočili. Gospa Virubova pa ie jemala silno rcano misel, ki so jI jo prlšepctavall nekateri apletkarjl. da je namreč posrednica med politiki ln carico. Ponašalo ee Je ■ 39. nordijsko moško ime, 41. svete indij ske knjige, 43. reka na Hrvatskem, 44, osebni zaimek, 47. izraz pri kartanju. Z Gorenjskega Dve leti dela za mladino. Dn« 6. avgusta je minilo dve leti, odkar je Hitlerjeva mladino no Koroškem dobila naročilo, noj na Goreniskem zgradi mladinsko organizacijo. 8 to nalogo so bili poverjeni preizkušeni voditelji Hitlerjeve mladine in so šli z velikim idealizmom ns delo. Skofjeloikt pevci no Koroikem. Lansko leto ie pevsko društvo Treibach-Althofen z Sentviikegn okraja na KoroSkBm obiskalo Skofjo Loko. Ta mesee po so Skorjeločnni vrnili obisk. Nastopili so v Treibachu, kjer se je zbralo še več drugih pevskih druitev. Navzočen je bil tudi deželni pevski dirigent jtainer. S Spod. Štajerskega Namestnik fl»vn»g» poveljnik« 8A ' ' jdja Jiit iribor, kjor j _____________ Jilttner je pozval arišotne, naj bodo brezpogojno zvesti Adolfu Hitlerju. Zvezni vodja domovinske zvezo Hteindl je zagotovil, da bodo brnmhovcl na Nemčiji višji skupinski vodja Jiittner s« je pripeljal iz Gradca v Maribor, kjer jo bil Spodnjem Štajerskem, naj se zgodi kar koli, do zadnjega ohranili zvestobo Hitlerju. Jiittner se je iz, Maribora odpeljal v RogaSko Slatino in na Vurberk, kjer se šolajo brain-bovci. Umrl Je n« don pred btoJo osemdesetletnico Šolski ravnatelj v pokoju Lndovlk Kos, doma iz Maribora. Od leta 1882. do 1924. je bil učitelj, nazadnje Šolski ravnatelj. Bil je nad 50 let blagajnik rajfaznovko. Rešitev križanke It. 99 Vodoravno: 1. Žetev, 6. opeka, 11. strup, 16. ol, 18. ob, 20, Adam, 21. iperit, 22. Alarih, 23. Ela, 24. Banat, 25. ananas, 26. Ada, 27. Nioba, 28. ali, 30. reža, 31. koks, 34. noj, 36, gon, 37. il, 38. Janez Skržolec, 43. aparat, 47. Abt, 49. Baku, 51. Peru, 52. čokolada, 54. koleno, 55. Bajan, 56. klin, 57. Blaj, 58. Atala, 59. kanal, 60. Jean Giono. Navpično: 1. žaba, 2. Eda, 3. ta-nin, 4. Ema, 5. vitez, 6. opaž, 7. pena, 8, era, 9. kino, 10. ata, 11. Sa«, 12. tla, 13. Rado, 14. ura, 15. ping-pong, 16. Ohio, 17. Leon, 18. Olbia, 19. Baal, 29. Labot, 30. rebel, 31. Krpan, 32. koral, 33. Slunj, 34. nečke, 35. Jakin, 38. Jaka, 39. skok, 40. Kuba, 41, žeja, 42. cola, 44. Albi, 45. ralo, 46. Tajo, 48. tla, 50. Ana, 53. dan. _ to vlogo, o kateri si nikdar al upala niti sanjati. Uživala Je g KULTURNI OBZORNIK nad tem, da se Jo mogla postavljati s svojim položajem pred ■ ^^ tistimi, ki ao jo vedno smatrali kot malo brezpomembno ne- g |Jygjggf|gf|||g| V|gf0(|| Ne bomo pojasnjevali čltateljn nekaterih najbolj značilnih Jj Zadnja številka Vigredi, ženskega spletk, ki so Jih pripravili temni elementi, katerih neaavedno g H^a, se spominja svoje dvajsetletnice, orodje Je bilo Ana Virubova, toda ti ljudje ao bili le bre*- ■ odkar je začela izhajati 1.1923. Gotovo bi pomembni pajaci, ki ao se le akuSall okoristiti v vaeaploinl g g0 taj{ Jist SveČaneje spominjal svojega zmedi. Tistim, ki hI carici očitali, da ae je pustilo preslepiti od g jut)ilfija( fja hi mii bilo dano izhajati nevrednih ljudi, bi lshko odgovorili, do ao t naaprotnem to- ■ v obširnejši obliki, tako pa so urednice boru, na dvorih velikih knezov In v krogih najhujših carlčlnlh g.postavile na čelu številke prisrčno pismo sovražnikov prihajali na površje So bolj temni elementi. Kajti g gkola dr. Rožinana, ki ga .ie napisal »Viti Izvržkl so bili samo znak splošnega stanja v deželi, snak raz- 1 grejli IH dvajsetletnico«. Pismo je vred-podo, ki je prodiral v vee delo umirajočega družabueg« orga- g nCj (ja Ka ponatisnemo v celoti kot ozna-nlzmo. ■ ko lista in priporočilo, kakor ga boljše- Corlca a« j« aovedalo teg« umiranj«, «epr»v nI mogla do- g ga mi ne moremo dati: »Številna 111 ločiti njegovih vzrokov. Ce nI bil« več sposobno za Jaeno pr«- g zvesta družina se je zbrala okrog ognji-aojanje ljudi, je to bilo odvisno od dejstva, da je podzsvest t ■ šča, ki ga je Vigred pred dvajsetimi njej prevladovala razum. Toda prav zaradi teg« Je slutil«, d« j| leti zanetila. Prijetno in domače je bilo obstojajo skrivne alle, ki ao hotele uničiti vae. k«r JI Je bilo 5 ob njem vsa leta, kajti Vigred je znala drago. Slutilo Je obstoj Tellkonske zarote, « nikakor nI mogl« ■ privlačno učiti, nevsiljivo vzgajati, nalah-spoznatl aH, ki ao Jo pripravljale, fe pa nI poznal« teh ali, ki 9 no, a vztrajno voditi ter mično nripove-so bile no delu v deželi somi, Je toliko manj pozn«l» tlate, ki | dovati — in tak6 družino Vigrednic po-eo ae združile v mednarodno zvezo, da bi mpadle rueko vlada- ■ staviti na najtrdnejše in edino prave te-vlno. Brez dvoma nI niti elutllo o delovanju Jakob« Sehlff« In Jj nielje krščanske ljubezni. Vem, da se drugih newyoriklh bančnikov, niti o tajnoatlh »ngleSke poli- ■ mnogim toži po Vigredni družini in si tlke, niti o neštetih drugih atvareh, o katerih nlao bili po- ■ žele zopet priti k prijetnemu njenemu učeni niti toki ljudje, ki so vedeli mnogo ve« kot eorlc«. Toila ji ognjišču. Zato pa ostala družina vztra-nejaano Je slutila, do Jc zvezo sovražnih aH deloval« v temi In ■ ja in izdaja mesec za mesecem novo šte-v svoji verski vzncSenostl Jo videlo boj, ki Je segel preko mej ■ vilke z velikimi žrtvami in skrbmi. Ve-nrkateri vISJI častniki. Samo alučoj Je preprečil, d« c«r nI p«del g liko dobrega jc Vigred vsejala v plodile v zasedo, ki eo mu Jo pripravili na enem Izmed njegovih ln- g duše slovenskih deklet in žena — selev Spekcljsklh pohodov. Caric« nI vedel« ničesar doloJnrg« o vsem ■ ra6le in je že rodila lepe sadove. Božji tem, toda njeni bolni živci ao jI dajali nekako Jssnovldnoat. g blagoslov, ki jo Spremlja dvajset let, naj Njen« plsina, ki hodo nekoč dragoceno llatlno za zgodovinarje, ■ jo zdaj in v bodoče še obilneje podpira, hmlo velike važnosti tudi zo psihiatre, kadar jh bn mogoče pro. J da vzgaja še nadalje in vedno uspešneje j učiti v luči drugih listin o ozadju Ruske veroiuclje, ki ao zdoj g veren, katoliški in sociaino pravilno ču-l le malo znan«, . 8 teč ženski rod v nacem ljudstvu, rod, ki bo iz božje resnice znal združiti rvoje ča«»ne cilje z večnim ciljem, ki daje pravo smer in pravo vsebino življenju poedin-cev in dnižin — po Mariji, najčistejši Devici in najboljši Materi U Tako je nad-pastir počastil ia notranji jubiljj edino slovenske ženske revije, ter ji dal najlepše priporočilo za bodoče. Naj navedemo ts^tfio vsebino slavnostne številke, iz katere naj se vidi značaj lega ženskega Časopisa. Vse letošnje 111 lansko leto je pisal uvodno povest naš priljubljeni pisatelj Janoz Ja-len, opisujoč lepo ljubezen >D„iteieva Vide«, — Povest se še nadaljuje. Prav tako piše drugo povest dr. Ivo Česnik: »Petričkova domačija«, v kateri opisuje težave dedov in srečo na majhnem domu. Ti dve povesti predstavljata leposlovje. Zanimivosti, poljudno podučne članke in gospodinjske nasvete l>a nudijo naslednji članki: Inž. Nerima: Konzerviranje sadja in zelenjave, M. D. Japonska, Milica Si-vec: Prehrana zdravega tn bolnefa človeka. Za pridne roke, V naših domovih, Naša posredovalnica. Nove knjige pn nudijo našim gospodinjam polno praktičnih nasvetov, predvsem za krojenje oblek in domače kuhanje, oziroma vse, kar spada v gospodnjstvo. kamor spada tudi lepa in dobra knjiga. Vigredi čestilnmo k nienemu jubileju ter želimo, da bi vzdržala le?j razmer ler sc razbohotila v lep, vodilni list slovenskega ženstva. ki takega lišta tako pogreša. ie ftotoce Zlatomašniku dr. Gregoriju Pečjaku Dum ob pol enajstih dopoldne daruje V Šentjakobski cerkvi svojo zlato maSo Častni kanonik ln profesor k. dr. Gre(orl) Pečjak. Kakor bo po njegovi Itrecnl telil vsa Jubilejna slovesnost Izredno skromna, tako naj bodo skromne tudi nate čestitke: Odličnemu vzgojitelja eellh rodov slovenske Inteligence, velikemu prijatelju dobrega tiska, avtorju najboljših slovenskih nabožnih knjig, velikemu dobrotniku tn očetu revežov, zlasti > revnih dijakov. Izražamo v Imenu nrednlttva, bravcev In nettetlli njegovih spoštovaleev Sirom naSe pokrajine za njegor zlati jubilej najlskreneJSs čestitke. Koledar Nedelja. IS. velikega srpana: I. pobln-koštnai Marijino vnebovzetje; Jedert, devica tn opatlca. Ponedeljek, 11. velikega srpana: Marijin •če Jnahlm; Rok, spuznavaleo; Sorena, sveta žena. Torek, 17. velikega srpana: Hlaelnt, spo- snavalec; Julijana, mučenica; Mamant, mu-tencc; Rogat, mučoneo. Zgodovinski paberki U. velikega srpana: IMS. leta je solnograSkt nadškof Bal-duln slovesno posvetil cerkev Matere Božje In samostan v Krki na Koroškem, ki ju js dala zgraditi pobožna grofica Hema. Tedaj so prišle na Krko tudi prve redovnice t opatinjo Ito. Grofica Je Istega dno s posebno listino darovala vso svoje premoženje samostanu in sprejela redovno obleko. Nunski samostan blažene grorice Heme v Krki jo bil za razvoj cerkvenih razmer na Slovenskem veliko važnosti, ker so jo čez nekaj desetletij spremenil v drugo znamo-nitejšo cerkveno ustanovo — kriko škofijo. 1sjs. leta jo umrl Fran Gestrln, edini pesnik izmed eplgonov mladoslovenake poezijo, ki raste v nova preroška obzorja ter napoveduje duhovni in pesniški prevrat, ki ga je Izbojevala moderna. Smrt ga Je slčer prej pokopala, preden so Je mogel dvigniti lz mladostno pesmi k novomu pesniškemu Izrazu in novi vsebini, ki jih je spesnil pričakujoč konca, sanjajoč o večnosti. — Najprej je pesnil mladinske pe»ml t Vrten, od 1884. leta pa jo priobčeval v »Slovanu« pesmi, pa tudi novelo ln povesti tor prevode ls slovanskih slovstev. V »LJ. Zvonu« se jo prvič oglasil 18S6. z ljubezensko pesmijo, polno tiho odpovedi, nato Js nadaljeval z balado in romanco, ki spominja v motivu nekoliko na Aškerca, dočim sta oblika ln Izraz čisto svojskl. Tudi v novelistikl je Iskal novih poti, skuSnl je poglobiti Kersnikov realizem, ga spreobrniti la zunanje odvisnosti v duševno razkrivanje, v notranji realizem, ki pojmuje zunanjo pojave kot izraz notranjega dogajanja. Novi grobovi t V Ljubljani Je mirno v Gospodu sa-spala ga. Metka H u d o v o r n i k. Pogreb bo v nodeljo, 15. avgusta, ob 5 popoldne 1* kapelice sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj jI sveti večna luit Žalujočim naše Iskreno sožaljel — PrevirlSenl g. knesoSkof dr. OregorlJ Rožman h0 Imel danes, na praznik Marijinega vnebovzetja, ob 9.30 pridigo. — Tudi na Fužinah liada nevihta. Kakor smo omenili, jo posebno silovito v četrtek besnela nevihta okoli Vevi. Hudo je bilo tudi pri Fužinah. Toča Je tam napravila veliko Škodo na njivah ln vrtovih. Vihar pa je polomil mnogo sadnega ln drugega drev ja. Ruval jo visoko drevje, tako kostanje ln smreko. Na gospodarskih poslopjih je od krival strehe, s katerih je pometal mnogo opeko. Nekateri kozolci so bili prevrnjonl. — Med četrtkovim neurjem smrtno povožen. Uradnik tehničnega oddelka Visokega komisariata Štefan Družina Je v četrtek"ob 11)55, ko je začel besneti nad mestom vihar, ko jo začola padati na debelo toča, Sel od evangeljsko cerkve čez glavno cesto, da bi zavil pri »Novem svetu« v Vošnjakovo ulico. Da bi se branil pred točo ln pred silnim plSem, js drtal deinlk tik nad glavo selo nizko ln ga obrnil na levo stran. NI čul ropotanja tramvajskega voza, ki je pripeljal od SlSke v mesto. Zadol je ob vos, ki ga je l vso močjo vrgel na kamnita tla tako, da jo priletel i glavo ob robati kamen. Obležal Je nezavesten s prebito lobanjo. Hitro so ponesrečenca ob najhujši toči spravili v tramvajski vos St. 1, ki vozi ls Šiško proti Mo •tam. Na Krekovem trgu so nato tramvajski uslužbenci naprosili reševalno postajo, da Je nezavestnega Družino, ki Je kazal Se znake življenja, prepeljala s avtom v splošno bolnišnico. Vsaka zdravniška pomoč pa Je bila brezuspešna. Štefan Družina je v četrtek proti večeru podlegel hudi poškodbi nn glavi. Pokojnik je bil dober ln vesten uradnik, priljubljen med stanovskimi tovariši. Rojen je bil 39. septembra 1904 v Mostnrju, pristojen ▼ Ljubljano. Stanoval je v Pnrmovl ulici St. 58. V soboto popoldne so pokojnika spremili s Zal na pokopališče k zadnjemu po čitku mnogi stanovski tovariši ln znanci. MARTINA KRPANA bodo dobili od ponedeljka, 16. avgusta, dalj« le oni, ki imajo naročnino ca ves letnik »Slovenčeve knjižnice« plačano ali pa jo bodo plačalil Da ao na ljubljanskem Rožniku kopali ilato In zanimive setavke o ljubljanskih denarnih kovnicah boste brali v prvi »Svetovi« knjigi »Densr«, ki bo Ušla 1. septembra. Naročite ae na »Svet«. Naročnina le 21 lir. — Danes zadnji dan razstave slik V. Skrnžnega, aoonografa državnega gledališča. Cesta Viktorja Emsnuola III 13. — Hladnejšo vreme. Vročina pasjih dni e po četrtkovi nevihti tnko rekoč za letos minila. V avguatn n« bo več toliko vročih dni, kakor amo jih zaznamovali v prvi njegovi polovici. Loto« Je bil avgust zelo vroč ln Imeli amo v prvi polovici le tri deževne dni, ko js padlo M.J mm detja. V pet«k Je bila dosežena najvišja dnevna temperatura + 23° O, v soboto jutranji minimum + 13" O. Jutra so žo hladnejša. V soboto je bila na Barju nizka megla. Dopoldne jasno. — Nevaren notni potar je izbruhnil v torek okrog 10 zvečer v Bršljlnu pri Novem mestu ter dvema posestnikoma uničil tri veliko kozolce natrpane a alnino, senom, deteljo, ovaom ln drugim. V kratkih urah jo prizadejal požar okrog 2011.000 lir Škodo. — Ogenj jo Izbruhnil nenadoma Pod kozolcem posostnika Novaka ln proden jo bilo sploh mogočo kaj rešiti, jo ogenj žo objel ve« kozoleo tor tudi užgsl drugi, takoj polog stoječi kozoleo dvojnik Istega posestnika, obonem pa žo preakočil na veliki kozoleo dvojnik, zvezan r. onojnikom na 9 oken, last posestnika In ceuientarja g. Turka Franca, ln g« vsega zajel. Gasilcem gro vsa čaat, da so tako požrtvovalno vršili svojo nalogo ln s tem preprečili še hujšo nesrečo. Posestniku Novaku Jo pogorelo tri voze slame, 1 voz dottljo, 1 voz sena, 1 voz novih deak in 1 voz tramov. Posestniku Turku pn okrog 80 mernikov ov»a, 10.000 kg žo spravljene suhe detelje, 8500 kg sušeče se dotoljo in zn colo ostrešje tossnlh tramov in desk. Novak ima približno 60.000 lir Škode, Turk pa preko 120.000 lir. — Letina na Dolenjskem zelo lepo kate. Krompir Je lep in debel, prav tako je obilno obrodil fižol, kumare, bučo in drugi poljski pridelki, ki pa. žal, tudi letos gredo kaj v slast nepoboljšljivim poljskim tatovom. Lepo jo obrodil« tudi pšenica ln knj lepo se jo po nekaterih prcilelih obnesla tudi italljnnska pšenica. Tudi druga žit«, kolikor so ln kolikor še bodo požota, so dobro obrodila ln po vaseh jo Se vodno Sošče slišati pesem cepca: pika poki Mlini ao zopet do vrha natrpani in meljejo skoraj noč ln dan. Tudi grozdje kaže letos izredno lepo. Da hi nam Bog lo s točo priznnescl. — Vpišite so v vrsto »Svetovih« naročnikov. Ns boste obžalovali. Naročnike sprejema Ljudska knjigarna. 17. Spet so kolesa pela. Več let so pela. Nekega dne so umolknila. Deda ni bilo več, da bi jih pognal. Mičca, zdaj je bila že Marija in dve dolgi, laneni kiti sta ji padali v naročje, je sedela na pragu in medenorjave oči so ji bile polne solza. Drobna ljubljanska kronika — Krščansko žensko društvo vabi tvojo članico tor njih prijateljico ln znanko k pohožnottl, ki jo priredimo v četrtek, 19. t. m., ob pol 5 v stolnici pri oltarju hrezjnn-ako Matere božjo. Ros je. d« ae posamezno zatekamo k Njej prav pogosto, morila celo dnovuo. Vendar jo umestno, da pohltimo tudi akupno k naši ljudski Zaščltnicl. Položimo k Njenim nogam tvojo prošnjo in želje; t«j Mati usmiljena nn« bo najbolje razumela tor posredovala za nas pri svojem božjem Sinu. — »Prerod«, združenje borcev Kristusa Krnlja, Ima danca, nn praznik Marijinega vnebovzetja, ob 5 popoldne na Hnkovniku svojo cerkveno slovesnost in posvečenje Srcu Marijinemu. — 8v. maša saduinlca za pokojnega Jožefa Urbancs, ki je umrl 29. julija t. 1. v Viaco. bo dnrnvnna v torek, 17. t. m., ob 7 cerkvi tv. Družino v Mostah. — Oh it letnici amrtl pokojnega Josipa Sterleta ho brana sv. maša v stolnici v ponedeljek, 16. t. m., ob 7 pri oltarju ZMB. Prijatelji in znanci valil jeni I — Sr. maša zadušnlca za pok. g. Dnncta Zalosjaka bo darovana v sredo, 18. avgusta, ob 7 v frančiškanski cerkvi pri oltarju Marije Pomagaj. — Seznami davCnlh o«nov stolarjev, tčno lutka pri kapiteljski cerkvi. Po načrtih inž. Mušič« bodo pri kapiteljski cerkvi med zakristijo in prvini prezbiteri-jevim opornikom postavili večno lučko. Bo lo lepa kamnita kapelic* na visokem pod stavku, kjer bo gorelo večno inčk«. Pobudo zn postavitev večne lučke Je dal veliki kamniti stober monolit, ki »o g« našli vzidanega v hiši g. Ogrizka n« Glavnem trgu, kjor Je «t«l kot srednji in okrasili opornik nekdanjih arknd. VnročniA-om tSlorenteve knjHnlrrt tpo-ročnino, da ntebno dvignejo nagradno knjigo v podružnici »Slovenca«. Iz Kostanjevice Sprememba t> Supniji. Od n*s s« je poslovil kaplan g. Sellikar Frnne, ki je odšel v Tomišelj z« kurata. Slutbovsl je pri na» en mesec manj kot 7 let. Bil jo kot duhov nik relo kromenltego duha skromen, po-strežljlv, radodaren In zelo delaven, p* naj bo lo v cerkvi. Soli nli nn polj-- prosvete. Radi leg« je bil povsod zelo priljubljen. Na njegovo mesto je bil linenovnn novomašnik l.okar Frnne iz Višnjo gore. Želimo, da bi se ined noml počutil kar najbolje. It nodne fluilie. Na moato mnrleg« tod nega predstojnika dr. I.ozarja Franca, jo imenovan e. dr. Slnlie France za sodnega predstojnika Ink. sodišča G. doktorju želimo obilo uspeli« in z«dovoiJstv». Letina, l.otin« bo pri nas srednja. Žitaric« so zadovoljivo obrodile. Krompir s« razvija dobro, lato koruza Tudi ajda dobro kaže. Treba n«in j« le dežj«! V vinogradih te kaže tn pa tnin peronosporn, oidij in bolezen anšen.fe grozdov — Črnivec. V ostalem pa kaže letos trt« dober n«l,eip dober večer. Mojca!« »Pozdravljen, janko!« Stisnila sta si roke in «e gledala. Topla, žametna sreča jn je povezala iz oči v oči, od srca do srca. »Prihajaš pa ves zadelan ko s severnega tečaja.« »Neprijetno je zunaj. Najbrž bo ponoči spet snežilo.« Odložil je plašč in klobuk. »Oče in mati sta šla na obisk. Vrneta se šele po deveti,« ie rekla Mojca. »Pojdeva kar h kmečki peči.« »To pa!« se je zveselil. »Skoraj ko pri nae doma na Otavicah,« je govoril in oči so mu šle od predmeta do predmeta. »To bi morali videti naši Kmetje! Blagor vam, ki si —« Na njegovih ustih je bil trpek nasmeh, pogled ie počival nn Mo.jčinetn obrazu, ki je bil v slabotni, somračni luči prečudno lep in nežen. A odgnal je vsiljivo misel in ni povedal sta\ka do konca. Prijel je dekle za roko iu ji jo tiho poljubljal. Čutil jc, kako se mu vsa notranjost raztaja v topli, čudoviti sreči. »Ti moje dobro dekle!« se je nasmehnil in jo poljubil na zaprte oči. »Si zelo utrujen?« »Nič več! Pri tebi se takoj spoči-jem. Sicer pa ne govori o trudu, Mojca! Študij za zadnji izpit je užitek ob misli, da 6e bo potem začelo novo življenje... najino lepo skupno življenje.« Stisnila mu je roki in gledala v temno okno, za katerim je še vedno zavijal veter. »Po teh težkih letih, ki sem jih prebil v siromaštvu in pri tujih mizah, bova ustanovila svoj sončni dom. Tedaj bodo vse bridkosti pozabljene. O kuko lepe načrte imam!« »Trenutek,« je rekla in naglo odšla iz sobe. Vrnila se je s kruhom, narezkom in vinom, pogrnila pisan prt in se nasmehnila: »Upam, da mi ne boš dal košarice.« »Ne boj se, Mojca! Sem preveč Študent.« Nato pa je popravil: »Zdaj sem v tem pogledu prav za prav preskrbljen in skoraj več r.e vem, kaj je glad. A ko scin bil v drugi ali tretji gimnaziji — ti moj ljubi Bog!« Trčila sta. »Da bi bila najina ljubezen kakor pomlad, ki se rodi iz zime, burje in mraza, pa potem razgreje srce, da ni moči dihati, in prebudi vse, kar je na svetu najlepšega!« Mojca se je začudila napitnici. Kje je Janko vzel ie besede? Izpila sla m zojiet je bilo vse tiho, le za okni je bilo slišati valove vetra. Pesnik je spet šepnil Mojčinemu srcu: 'li prvi nosiš cvet srebrn med drevi in med grmi? »Zamišljena si, ljuba,« se je zavzel Janko. »Zakaj? Poglej, kako lepo nama jc! Zdaj «e bom razvedril in ko sc vrnem, bom spet dve uri študiral. Potem pa bo polnoč, v trenutkih pred spanjem bom še mislil nate, na naju oba in prebudim se v nov dan dela in uspehov.« Mojca se je smehljala in gledala predse. »še malo in bo pomlad,« je nadaljeval Janko. »Šc malo in bo junij, kresni mesec, in postanem profesor. Potem bodo počitnice — oh, zakaj govorim. saj me ne poslušaš, Mojca!« Mojca sc je zdrznila, on pa je ie govoril dalje. »Ne smeva misliti nazaj, na ono, kar je bilo. Minilo jc. Najino življenje se je pričelo tisti trenutek, ko sva sc prvič srečala, in tega je komaj nekaj mesecev. Premlada sva, da bi sc smela udajati trpkim spominom. Najine oči morajo zreti v bodočnost.« Vzela je knjigo, jo odprla in brala: Razvil se ni še rože cvet, še mrtvo vidim trato, ni ga j še svatovski odet, Ie ti cvcteš bahato! Gledal jo ie in ni vedel kaj početi a pesmijo, Mojca pa je nadaljevala tiše in počasneje: A cvet, ki prvi se žari, oh, trnje le zakriva in pust in trpek sad rodi. kedo naj pač ga uživa? »Mojca, pusti to modrost pesniku, iz svoje osebne skušnje jo je napisal. Kaj bi se midva grenila z njo!« »Prezgodnje cvetje rada slana spali, čeprav je najlepše in ljudem najdražje. Bojim sc, da je najina ljubezen — da je moja ljubezen tnko prezgodnje cvetjc. 1'a kje me moreš ti razumeti. Stala je pred njim visoka in topla, jasnih oči kakor čisto mnjsko nebo, on pa jc gledal njeno dekliško postavo in omotica mu je silila v čelo. »?.ena!« je šepnil in vslal tudi sam. Objel jo jc z desnico okoli pasu. Mojca jc gledala v njegove oči in se umaknila za korak. »Žena!« »Janko,« je rekla tiho, »to ni pot do srca. Hočeš, da greva malo na sprehod? Pojdiva!« »Zdaj, v tej neprijazni noči?« se je začudil. »V tem mrazu? Na kakšno mi«pl prideš1« In snet jo je tiho poklical: ' »Žena!« Od športnega tekališča do operetnega odra Življenjska pot slovitega francoskega tekača Julesa Ladoumegueja Eden najboljših evropskih tekačev na srednje proge Jules Ladoumegue jo pred nekaj tedni spet nastopil nn tekališču v tekmi z najboljšimi francoskimi tekači. Jules I.ndoumegue je bil namreč pred desetimi leti diskvalificiran in ves ta čas ni smel nastopiti pri nobeni tekmi. Po desetih letih pa se je Julos Ladoumegue, ali knkor ga Francozi na kratko imenujejo »Julol«, spel uvrstil med aktivno franooske športnike. To dejstvo je vso evropsko športno javnost presenetilo. Nihče namreč ni pričakoval, da bi se ta večkratni svetovni rekorder, ki se je v zadnjih letih preživljal kot pevec na različnih varijetejskih odrih, spet povrnil med aktivne športnike in da je kljub poteku desetih let Se vodno v tako dobri formi. Njegov slog teka je tnko danes kakor je bil nekdaj še vedno prožen in eleganten; zdi Be, da se njegov dolgi korak pri teku kljub desetim letom nI prav r.iS skrajšal in da je še vedno sposoben preteči svojo progo v času, za katerega bi ga zavidal marsikateri tekač evropskega slovesa. Po prvem treningu na 100 metrov, ki jih jo pretekel v dveh minutah in 34 sekundah, je prvič po desetih letih nastopil v tekmi na 1500 motrov ln je to progo z lahkoto pretekel v 4:07.3 minutah. V resni tekmi najboljših evropskih tekačev bi Jules Ladoumegue postavil gotovo še mnogo boljši čas. Življenjska pot »Julota«, Idola vse francoske mladine, je bila težka in nevsnkdauja. »V svojem življenju sem mnogo poizkusil,« pripoveduje sam. >Ko sem bil Btar 18 mesecev, sem izgubil očeta in mater. Oba sta se ponesrečilo. Nikdar nisem poznal tiho sreče družinskega življenja. Vzgajali so me v zavodu obenem z drugimi otroki. Postati bt bil moral vrtnar. V svojem prostem času pa sem se silno navduševal za šport. Nekega dne smo napravjll tekmo v teku okoli naše vasi. Kihčo ul računal na mene, toda hil sem prvi. Najlepše ure svojega življenja sem doživel ravno v športu. Srečanje z Nurmijem Najsrečnejši sem bil takrat, ko sem smel trenirati z Nurmijem, kl je bil vedno moj vzor. Jaz nisem znal niti besedice finski, on pa niti besedice francoski. Govorila sva prav malo, toda razumela sva se dobro. To sem čutil. Nikdar nhem nastopil v tekmi proti Nuriniju, kajti previsoko sem ga co-nil. Smatral som ga zn svojega prijatelja in zato nisem hotel nastopiti proti njetuu kakor njegov nasprotnik. Nato je prišla najgrenkejša nra mojega življenja. Tudi ta ura je tesno povozana s športom. Tik pred olimpijskimi igrami v Los Angelesu sera bil diskvalificiraj in nisem smel nastopiti. Neki časopis pa nit je kljub temu poslal v Kalifornijo kot svojega poročevalca. Moral sem gledati, kako so se drugi borili za olimpijski venec, in dnevno pošiljati v Francijo poročila ln napovedi, kdo bo zmagal naslednji dan. Vedno sem zadel pravilno. Kako tudi ne bi, saj sem poznal slednjega do kosti. Toda športni poročevalec vendar nisem mogel postati. Kasneje som nekoč tekel po najprometnejših pariških ulicah od Porte Maillot do Plače de la Concorde. Na obeh straneh ceste so stali Parižani in mi navdušeno vzklikali. Toda ta tek je bil samo demonstrativen, nastopati nisem smel več ,.. Tudi Jules ml. je navdušen za šport V svojem življenju sem samo enkrat Igral tenis. Moj nasprotnik je bila Bevcrno-frnneoska prvakinja Deu-aere. Igro sem izgubil, in sicer dvakrat. Ko je bila tekma končana, sem bil premagan in — zaljubljen. S to mlado prvakinjo sem sc poročil in ona mi je dala največ, kar imam: imam sina, ki je star že ennjst let. Tudi sin me kliče »Julot« in hoče postati letalec. Kadar tečem, me često opazuje in mi nato pove svojo strokovno sodbo. Tudi ou bo postal nekoč dober tekač. Po nnavetu Maurice Chcvallera som šol k variteju. Prvič sem »tal na odru v »Ca-sino de Parls«, križal Bvoj način treninga ln tekel na tekočem traku v tekmi z uro, ne pa v tekmi z nasprotnikom. Ko sera so vrnil v Pariz, sem imel nekega dne predavanje v radiju o športnih vprašanjih. Nekdo, kl me je poslušal, ml je rekel, da bi nteguil v radiju tudi dobro peti. Začel setn se učiti petja. Toda leto 1039. Je tndl meni kakor mnogim drugim prokrl-žalo vso načrte. Vojna je zadela tudi mene Leta 1939. setn šel k vojakom. Hil som pehotni narednik in som kot sel na motornem kolesu preživel vse oue dramatične dni v mesecu maju 1910, in sicer v prvih vrstah. Bil sem rnnjen. Nn poti me je znilel drobec granate In konec vojne med Nemčijo in Francijo me je zatekel v bolnišnici. Ob sklenitvi premirja sem bil dobesedno brez vsega. Spomnil sem se mnogih športnikov, ki so si z umetnostjo Bluzi ti svoj kruh. Spomnil sem se Erminia Spalle, kl si služI svoj kruh a petjem, dasi j« bil prej boksar, na Iligoulotn, Marcela Tila in drugo. StiB-nil sem zobe ln se učil. Življenje ml ul bilo nikdar luhko. Učil sem »e in Se učil. Spoznal »dih, du si « športnimi predstnvami ne njorom služiti svojega vsakdanjega kruha. Spomnil iiuin se na radio in postal povee. Najprej sem nastopil pri neki oporoti, s katero sino prepotovali vso južno Francijo. Uspeh ni izostal. Opazil aem, da me šo niso vsi pozabili. Gotovo niso vsi hoteli videti lil poslušni! samo pevca Julesa Lndouinoguea. Vsi so so bolj spominjali Športnika »Julota«, kl sedaj poje. Tako iom postni pevec. Znenkrut ni oltl važno, da postanem kak velik umetnik. S svojim nastopanjem v zvezi s športnimi slikami hočoin le navduševati mladino za šport Ostal bom vedno pojoči toknč, nikdar pa pevec, ki lečo.« Jules Ladoumegue je danes star 36 let In se spet uveljavlja med aktivnimi Športniki nn tekališču. Piav to dejstvo je Izroden dokaz za njegovo edinstveno tekaško nadarjenost, kl je prišla najbolj d» Izraza takrat, kn je bil najboljši med vsemi najboljšimi tekači nn svetu. Dnevni obrok hrane za sovjetskega vojaka bo po izjavi komisarja Višinskega treba še zmanjšati Sovjetski komisnr Višinski je pred nedavnim povedni zavezniškim časnikarjem v Moskvi — kakor poroča list »Tribuna« — da bo spričo »zamotanega položaja glede prehrane« dnevne obroke hrane za rdečo vojsko treba Se skrčiti. Ta ukrep — piSe »Tribuna« — knže, da v Sovjetski Rusiji z veliko zaskrbljenostjo gledajo nn potožnj glede prehrane. Zavezniško ladjevje vedno bolj trpi znradi tega, ker mora Sovjetsko Rusijo oskrbovati z živežem. Te pošiljke pa gredo preko Vladivostoka. Sovjetska Rusija je po mnenju omenjenega lista v največji mori odvisna od uvoza. Vso, kar bi motilo te prevoze, bi bilo zaradi tega zelo škodljivo za zavezniško stvar. Bilo bi celo kratkovidno — tako pripominja omenjeni list — če bi v Združenih državah delali propagando za to, naj bi Sovjetska zveza dala Združenim državam v najem svoja pristanišča. Nasprotno, največja dolžnost zaveznikov bi biln, poskrbeti, da živila tudi res pridejo v Sovjetsko Rusijo. Skrb za »slamnate vdovce« v Poruhrju Za dobro hrano, sveže perilo in za snago po njihovih stanovanjih skrbi narodno-socialistično ženstvo »Tester IJoyd« prišana v eni svojih zadnjih številk naslednje poročilo Mednarodnega obveščevalnega urada iz Essenn: Skrb za moške delavce, kl bo ostali v Poruhrju, medtem ko bo njihove žene preselili v kraje, kjer ni toliko nevarnosti pred sovražnikovimi letalskimi napadi, je prevzelo nnrodno-soelalistlčno ženstvo skupno z narodno-socialistično organizacijo za ljudsko blaginjo in oblastmi jto posameznih občinah. Povsod so nstanovlll tako lmenovnne »kuhinjo za slamnnto vdovce-, kjer moški lahko dobe poceni ln dobro kosilo, na željo pa tudi toplo večerjo, v kolikor niso ob večernih urah za-poslonl. Navzlic vsem nujnim omejitvam prostorov so uredili udobno iu čiste jedilnice. Tudi skrb za perilo tistih moških, kl so sami brez žena ostali v Poruhrju in tam delnjo, je prevzelo narodno-socialistično ženstvo. Sešiti so povsod velike cule, in »slamnati« vdovci, ki nimajo nobene druge možnosti, da bi jim kdo pral ln šival perilo, lahko vsak teden enkrat oddajo svoje umazano ali raztrgano perilo v pripravljeno cule kot v nekake nabiralnike, nato pa ga po osmih dneh dobe proti plačilu majhne vsoto na istem mestu opranega in zušitega. Torilo so prvotno prati in Šivali po znseb-nih hišah, zdaj pa ga po veliki večini dajejo v pralnice, nato pa ga ženske v urah, ki so določene za šivanje, pregledajo in za-šijejo, če je potrebno. 1 Na podoben način skrbi narodno-socialistično ženstvo tudi zn to, da so stanovanja teh začasnih samcev, ki delajo v Poruhrju, In ki spričo Bvojega napornega dela dostikrat nimajo sami časa, da bi še svoje sta- GOSPODINJE! Razne kuhinjske Dotrebsčine dobite zopet v veliki izbiri pri FERRUM novanje čistili ln pospravljali, vedno v redu. Po možnosti bodo v bodoče poskrbeli, da bo za takšna opravila priskočilo na pomoč ljudstvo lz najbližje soseščine. 100 letna starka jo umrla. V Triestu jo umrla Luigia Motlikn, ki ji jc manjkalo samo nekaj mesecov do stotega leta. Ker je bila do zadnjega telesno in dnševno sveža, so bili njeni sorodniki prepričani, da bo nča-kala svoj stoti rojstni dan. Po kratki bolezni jo odšel med nebeške krilalco naš zlati 4 letni DINKO Na njegovi zadnji poti ga bomo spremljali v nedeljo, dne 15. avgusta 1943. ob pol štirih popoldne iz kapelice sv. Jakoba na 2nlah. Ljubljana. 14. avgusta 1943. Užaloščena rodbina prof. dr. Romana Savnlka in ostalo sorodstvo. LEON STUPICA TRGOVINA Z ZELEZN1NO IN POLJEDELSKIMI STROJI Ljubljana, GradiHe 2 (poleg Uriulink) mmmmmmmmmmu I Dotrpela je _ Metka Hudovernik Pogreb bo v nedeljo ob 5 popoldne iz kapelice sv. Krištofa na Žalah. Ljubljana, Dovje, dne 13. avgusta 1943. 2alujoči o s t a 1 L Zahvala Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob prezgodnji smrti naše nepozabne, ljubljene Gigi Pišlarjeve iskrena hvala! Posebno se zahvaljujemo vsem, ki sle v tako častnem številu spremili našo predrago rajnico na poslednji poti ter jo počastili z venci in cvetjem. Sveta maša zadušnica bo v torek, 17. avgusta, ob 8 zjutraj pri glavnem oltarju župne cerkve Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, 15. avgusta 1943. Žalujoči ostali. + Po kratki in mučni bolezni nam je umrl v 75. letu starosti dne 13. t. m. naš pre-blagi soprog, dobri oče, stari oče, brat, stric in tast, gosp. Jože Šinkovec železničar v pokoju Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo 15. t. m. ob 4 popoldne z Žal, kapele sv. Petra, k Sv. Križu. Ljubljana 14. avgusta 1943. Žalujoči: Neža, soproga; Terezija por. Otrin, hčerka; Jože, Rudolf, Lojze, sinovi; Pepca, sestra — in ostalo sorodstvo. Zahvala Bog povrni vsem, ki so spremili rajnkega Ivana Toenažiča župnika In dekana v Trebnjem molili za njegovo dušo in obsuli njegov prezgodnji grob s cvetjem. - Posebna zahvala prevzv. škofu g. dr. Rozmanu in vsem številnim gg. sobratom, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Trebnje - Ljubljana. TOMA2ICEVI Drobne gospodarske SLABA ŽETEV bombaža v Turčiji. Fo dosedanjih cenitvah utegne doseči letošnja žetev bombaža v tzmirskem zaledju 6000 do 7000 ton. Lani jo dosegla 10.000 ton. AMERIŠKI FILMI so prevladali na angleškem filmskem trgu. Svoj čas je bil uvoz ameriških filmov v Anglijo vezan na posebno dovoljenje, ki ga Je Izdal pristojni urad, potrjujoč, da Je uvoz filma potreben. Zadnja leta pa je bil ta predpis ukinjen. V Angliji namroč primanjkuje filmov, ker so zaradi vojnega gospodarstva znatno omejili Izdelovanje filmov. Da bi temu nedostatku vsaj na videz odpomogll, so skušali skrajšati filmske predstave, deloma pa uvajati v promet žo Igrane stare angleške filme. Kljub vsemu temu pa so lani v Angliji predvajali že tri četrtine ameriških filmov. To pomeni, da so v zadnjem letu morult na devizah plačati Angleži Ame-rikancem sumo za filme okrog 8 milijonov funtov, kar je že znatna vsota. FANTASTIČNI NACUTI za newyor-šlta letališča. Pred nedavnim Je prišla novica lz Newyorka, da so tam Izdelali načrt za novo podzemno csrodnje letališče. Sedaj pa poročajo, da so že začeli graditi novo osrednje letališče za zasebni letalski promet. To letališče bo zgrajeno na zemeljski površini. Pravijo, da bo zgradba letališča veljala 80 milijonov dolarjev tn da bo urejeno tako, da bo laliko dnevno odpravilo 900 letal. V neposredni bližini letališča nameravajo graditi zaključeno stanovanjsko mesto za vsega skupaj 30.000 nameščencev. Dalje vedo povedati, da bo letallščo zvezano s središčem Newyorka po posebni podzemski železnici, po kateri se bo mogoče žo v desetih minutah pripeljati lz središča mesta do letališča. "INDUSTRIJSKO DELAVSTVO za čnsa prve in druge svetovne vojne v Ameriki. Mnogo znakov kaže nato, da bo v doslednem času zmanjkalo v Ameriki strokovno izvcžbanlh ln Izurjenih delavcev kljub vsem naporom, kl so jih pristojni člnlteljl tam no ustrašijo. Oboroževalna industrija Jo namreč zahtevala velikanske spremembe v vsem industrijskem gospodarstvu. Da pa nI bilo mogočo doseči vseh začrtanih ciljev, najlepše doknzujejo statistično številke. L. 1918 jo na tisoč ameriških prebivalcev bilo zaposlenih v oboroževalni Industriji že G8 moških ln 21 ženskih delovnih moči. Torej vsega skupaj 89 delovnih moči od tisoč prebivalcev, z drugo besedo pomeni to, da je delal tedaj v oboroževalni Industriji vsak 11 delavec. V drugI svetovni vojni so pa zdaleka nI posrečilo pritegniti toliko delavcev v oboroževalno Industrijo. Decembra 1941 je bilo zaposlenih komaj 37 moških ln 4 ženske moči od tisoč prebivalcev v oboroževalni Industriji. Seveda je ros, da Izredna mehanizacija, racionalizacija ln avtomatizacija omogoča, da Je marsikje zaposlenih veliko manj delovnih moči kakor pa nekdaj, vendar jo treba upoštevati, (la bi bilo treba za Izvedbo vseh načrtov oboroževalne Industrije za leto 1943., po ameriških uradnih podatkih najmanj 7 milijonov Izučenlh strokovnih delavcev. Teh pa nI, zato nI verjetno, da bi bilo mogočo Združenim državam Izvesti v polni -meri ogromni Izdelovalni načrt, kl naj bi dosegel svoj višek leta 194 4. IiL KINO MATICA ,J4' Ljubnvno - pustolovska zgodba močnega dejanja z glasbenimi vložki. Najzanimivejša vsebinnl »G resna zena« Simpatični Igralci : Otello Toso, Gustav Dlissl. Vtveca Llndfora Predstave ob delavnikih ob 16.30 in 19, v nedeljo oh 10.30, IS. 17 ln 19- iel KINO SLOGA u-JO Kaj se lahko zgodi v velemostu ponoči na prostorni Ali ntentnt na zakon ljubezni, lahko tudi atentat nn knzenski zakon.. .1 To se prikazuje v prelepom filmu »Pod zvezdami« Za nspeh jamčijo: Mlehel Simon. Jenn Pierre Aumont in lepa Meg Lemonnlcr. PREDSTAVE ob 14. 16 ln 18. iel KINO UNION 22-21 Smešno In znhatnot Neverjetno zmoJnJavo v zakonskem življenju odličnega civllneca letalca je povzročila reklama za roman Kdo poljublja Magdaleno V glavni vlogi: Magda Schnoldor ln Albert Matterstock. PREDSTAVE: ob nedeljah oh 10.30. 14.30. 16.30 ln 18.30. KINO KODELJEVO telefon «!-<( Krasen film po Istoimenski drami — križev pot težko preizkušenega deklota »Učiteljica« V glavni vlogi M A Iti A DENIS. Za dodatek film Športa ln zabave »Zmagovalec« PREDSTAVE: nedelja ob 14.30 in 17.30, delavnik ob 18. Naročite se na našo knjižno zbirko »SVET«! Pošiljke iz Italije v Llubljansko pokrajino Vam najhitreje in najceneje dojt a vi mednarodna transportna Ivrdka MarchesiLombarda$.a. MILANO. Via Arnaldo da Brescia 8 Enkrat tedensko zbirni vagon Milano — Ljubljana Strokovna • carinska služba na vseh obmeinib postajah — tudi v inozemstvu Zastoostvo v Ljubljani: RAJKOTURK.Vilharjeva 33 PO VASI ŽELJI VAM IZDELA KNHGOVEZP! LJUDSKE TISKARNE V LJUBLJANI KOPITARJEVA 6/Lt v svoji črtalmci razne poslovne knjige, ako niso že v zalogi. Istotako izvrši tndi vsa draga knjigo-veška dela posebno razne vezava v raznih velikostih od preprostih do razkošnih oblik v vseh barvah. Posebni oddelek za izdelovanje damskih torbic, šolskih torbic in slionih, pasov, denarnic, kovčkov in drugega _ — -galanterij, blaga Vam nadi te predmete vedno v lepili, okusnih in modernih oblikah vsaki čas. CENE SO SKRAJNO NIZKE! P0SLUŽITE SE JIH! Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi naše dobre mame, stare mame in tašče, gospe Marije Grobelnik roj. Stegnar so nam naši prijatelji in znanci dali toliko utehe fn tolažbe, da se jim za vse to iskreno zahvaljujemo, prav tako za vse prelepo cvetje, ki ga je pokojnica tako zelo ljubila, ter končno za njih številno spremstvo na njeni zadnji poti. Obenem izrekamo globoko zahvalo g dr. Brandstctterju, ki je blagi pokojnicl v njeni težki bolezni nudil vse svoje zdravniško izkustvo in ji tudi z besedami lajšal njeno trpljenje. Iskrena hvala tudi 6. sestri Romuli, ki je pokojnici ves čas njene bolezni požrtvovalno stala ob strani. Maša zadušnica bo v cerkvi Sv. Petra dne 17. avgusta ob 8 zj, V Ljubljani, dne 14. avgusta 1943. ŽALUJOČI OSTALI.