Uredništvo in uprav-aiàtvo v G. Radgoni, Spodnji Griz štev. 9, jwitl. Telefon št. 7. tehaja vsak petek asjirtraj ia stane s poštnino vred za eaäo!eto24Din,zapoi teta 12 Din, za četrt leta 6 Din. rissili itssüöa n SZ. itn. Poštnina plačana v gotovini. V sm ^SILO OBMEJNIH SLOVENCEV Rokopisov ne vrača Naročnina in inserati se plačujejo in otožu-jejo v Gornji Radgoni. Inserati: Ena šest-stolpna petitvrsta stane 1 Din 25 para. Pri večkratni objavi primeren popust. resBQtszQQ šteulika 75 p Oarnja Sadgisa, dne 31. dicembro 13Z3. y. leta. Pogled v staro leto. Zopet je zdrknilo eno leto v morje večnosti. Ako pogledamo, stoječi na pragu Novega leta v staro leto nazaj, imamo najrazličnejša čustva. Vsak trgovec dela ob koncu leta inventuro in bilanco. Kakšna je bilanca „Murske Straže" ? Račun zgube in dobička izkazuje velikanski moralni dobiček in materijalno zgubo. Zopet je bil idealizem tista gonilna sila, ki je list vzdrževala in rešila iz pretečih kriz. Ako bi ne bilo idealno mislečih sodelavcev, list bi zaspal spanje pravičnega. Zakaj se je ustanovil? Mar zato, da preneha? Nikakor! Močna volja, podprta z idealnimi žrtvami bodisi gmotnimi in moralnimi bo list v nadalje ne samo vzdrževala, ampak ga povečala, izpopolnila vsebinsko in po obliki. Ako pogledamo, ne samo leto nazaj, ampak v dobo, ko je list nastal, najdemo, da je M. Straža imela vedno nasprotnike : Sedaj te, sedaj one. Zadnja leta pa se je proti listu intrigiralo s posebno fanatično besnostjo. Zakaj? List si je zapisal parolo: Za resnico in pravico z orožjem brezobzirnosti! Mameluki, ki imajo maslo na glavi so se lotili ideje: Ubijmo list, onemogočimo urednika, preganjajmo sotrud-nike, intrigirajmo proti konzorciju, — potem bomo imeli mir. Vse se je poskusilo, ali zamanj! Preko farizejskih, licemerskih metod gotove kaste bo šel list naprej in bo brezobzirno razkrinkal vsako lopovščino, ki mu bo prišla do ušes. Mnogo je še gnoja na naši državni m jezikovni meji. Tudi v bodočem letu ga bomo skušali odstraniti ali vsaj omejiti njegov smrad. Zato apeliramo na plemenita srca, da nas naj ne puste na cedilu, ampak podpirajo s podvojeno močjo. Velike so žrtve izdajateljev, zato je dolžnost vsakega rodoljuba ob meji, da podpira neodvisno obmejno glasilo z vsemi sredstvi. Na moralni uspeh prošlega leta smo ponosni in je samo želeti, da bi v bodočem letu zamogli toliko ako ne več storiti. Sotrudniki! Podpirajte nas materi-jelno z denarjem. Tisk je veiesila. Ako ni denarja ni mogoča vojna. Mi pa vodimo vojno proti zlu korupcije in nepoštenosli, proti licemerstvu in svetohlinstvu v zasebnem in javnem življenju. Ljubezen ozna-nujemo in mir oznanujemo, da uničimo bratomorno sovraštvo, da ohranimo v človeku sveta načela pravičnosti. Dopisniki! Pišite pridno ! Vse naj bo gola resnica, ki se da dokazati tudi pred stolom Pravice, če treba. Podpišite se vedno in delajte za razširjenje istega. Naj ne bo slovenske hiše ob meji, kjer ne bi bilo „Murske Straže" Inserenti! Radi velike razširjenesti lista imajo oglasi v listu siguren uspeh. Prošlo leto je bila vedno po ena stran oglasov ; pridobite druge! Priporočali vas bomo povsod! Ob pogledu v staro leto veljaj klic vsem dobromislečim našim prijateljem : Vzajemnosti je treba in pravična stvar bo zmagala. Zato: Bog blagoslovi v Novem letu vsako dobro delo, namenjeno dobremu tisku. Na delo tedaj, vsi! «paaGaMMMMaBana»« Pregled polit, in drugih dopato. Radikalna stranka v Sloveniji likvidira, ker se razcepljena gospoda ne drže striktno pravilnika srbske radikalne partije, ki ima zelo simpatičen program. Baje prenehajo tudi „Jutranje Novosti", ki so ob ustanovitvi trdile, kako dobrofunciirane so. — Nov list „Narodni Dnevnik" nezakonsko dete treh ali štirih očelov začne izhajati. Alimente bodo plačevali gg. Pucelj, dr. Ravnihar in dr. Zupanič. Novo leto obeta biti veselo. — S. L. S. in radikali so stali v pogajanjih giede rekonstrukcije vlade. Volilci so proti vsaki politični kupčiji in pričakujejo od svojih poslancev, da ne gredo v vlado razun pod pogojem, da se da Sloveniji popolna avtonomija z lastnim pokrajinskim zborom in da se vidovdanska ustava temeljito revidira. — Sekvestri so baje odpravljeni. Beogr. listi pa poročajo o novem sistemu uprave sekvestrov, ki bi se naj delili na nemške, madžarske in avstrijske sekvestre. — Radič je še v Londonu, zatrjujejo, da ga bodo zaprli, ko se vrne in postavili pred sodišče kakor vsakega drugege grešnika. — Grčija je nagnala svojega kralja. Ob novem letu sestane skupščina, ki bo z večino glasov proglasila republiko. Ve-nizeios se zaznamuje kot rešitelj Grčije in je pozvan v domovino. — V Mehiki je izbruhnila revolucija. Ustaši razpolagajo z močno armado. — V Mariboru nameravajo dati Nemcem lastno tiskarno. Za novim podjetjem je boje g. Stinnes in brezdvomno kak član porodice. Protestni shod, ki se je vrši! v nedeljo 23. XII. in na katerem, so govorili zastopniki vseh strank se je izrekel proti sedanjemu režimu in obsodil vladno mešetarenje. Vsi govorniki so bili živahno aklamirani, razun zastopnika radikalov, ki je povedal par fraz o „budnem čuvanju narodnih interesov". Najbolj je uplival takten govor dr. Maksa ŠnuderSa, predsednika Orjune, ki je shod tudi sklicala. — Francija je »zvišala uradniške plače in sicer druž. doklade 50%, krajevno-razredne doklade pa za 33%. — Povodenj je napravila na Hrvat-skern 35, v Sloveniji 18 miljonov dinarjev škode. — Falzlfikate novih 10’— Din bankovcev so izsledili, ponarejalce zapili in 1,500.000’— Din zaplenili. Tako cvete poštenost v SHS. — Nemčija je osrečena z novo kronprinsovo stranko z resno na-cijonalistično smerjo. — Prvi eroplan so izgotovili v Novem Sadu. Razven motorjev so vse napravili doma. — Drage glave so glave glasovitih roparskih glavarjev: Ena se ceni 100.000’—, druga 50.000’— in tretja 30’000’— Din. ~~ Za trpeče wesifalske Siovence se je proglasil dinarski dan i. s. 2. januar za Ljubljano; druga mesta še niso dobila navodil. — Ruski boljšeyiki so druga leta na praznik Božiča napravili velikopotezne maškarade. Ker pa so vselej naleteli na upravičen odpor poštenega naroda so za letos to bogokletno početje opustili in naznanili protikrščanska predavanja po mestih in vaseh. — Kristijanlja, glavno mesto republike Norveške dobi ime Oslo, da s tem izbrišejo spomin na monarhijo in kralja Kristijana. — V Rusiji vlada sedaj neobična toplota. V Odesi cvetijo vijolice, v Ukrajini črešnje. — I vagon nemških mark se dobi za 3000 čehoslo-vaških kron. Po tej ceni jih je dobila neka tvrdka — seveda s špekulacijo. Marka se popravlja. — V Ekvadorju in Kolumbiji (južna Amerika) je silen potres vni-čil več mest. Ognjenika Kumbal in 'Čilos sta močno bruhala. — Porotno razpravo v Celju trboveljskem škandalu so na „višji" ukaz prepovedali. To je namreč pri nas mogoče. — Za kaj se jim denar ne smiii? 70.000 frankov bi stal prevoz pokojnega Karla Habsburg iz Madeire na Dunaj... Vlada je to nakano monarhistov preprečila. — Pokrajinska uprava v Sloveniji bo iikvidarana. Velikim županom je imenovan dvorni svetnik Šporn. Poverjena mu je likvidacija. — „Radikal“ glasilo druge radik. Frakcije zagovarja dr. Potzingerja kot narodnega župnika . . . Tenete risum! — Prihodnja številka, ki izide v povečani obliki, prinese še več novic. Tako vsakemu za malenkost od 32 Din na leto nudi nadomestilo za drag dnevnik. Blagim sm g Prehmapjo in dragai Kakor povsod v Sloveniji, tako imamo tudi v Prekmurju, zlasti v hribovitem delu — na Goričanskem — mnogo in zelo revne šolske dece. Siromašni stariši spravljajo tej deci komaj in komaj borno obleko, nedostaje jim pa sredstev za najpotrebnejše učne pripomočke. Primanjkuje učnih knjig, zvezkov, svinčnikov, peres itd. Vse to zelo ovira uspešen pouk na osnovnih šolah v siromašnih krajih Prekmurja. Prejšnja leta je dala država okrajnemu šol. svetu v Murski Soboti primeren znesek za božičnico na takih šolah v Prekmurju. Letos je izostala vsaka podpora, ker vlada nima sredstev. Moramo se torej zateči k samopomoči. Ker ni bilo mogoče narediti revni šolski deci veselja z bozičničo, radi bi to nadomestili z novoletnimi darilci. Vemo, da so tako v Prekmurju kakor drugod blaga srca, ki čutijo usmiljenje do revne šolske dece in se zavedajo znanih verzov : „Odpri srcé, odpri roké, — sirotam olajšuj gojjé’1 ! Preduvetamo pri naslovu tako blago srce iti predložimo udano prošnjo, naj blagovoli darovati zdaj čez božične prazniko, ko so vsi dobri ljudje v nekakem svečanosfneni razpoloženju, prinerno podporo v denarju ali v učnih pripomočkih (zvezki, peresa, svinčniki, peresniki, radirke), lahko pa tudi v kakem drugem blagu za revno šolsko deco v Prekmurju. Za vsak blago-dušni dar bodo naši ubogi šolarji, ki so povečini prav dobro nadarjeni in lepega vedenja, iskreno hvaležni. Darovi se naj pošiljajo okrajnemu glavarstvu — Šolskemu oddelku v Murski Soboti. Od tukaj se porazdelijo na posamezne šole. Imena darovalcev izkažemo v naših časopisih. Okr. šol. nadzornik: Okrajni glavar: Fran Cvetko, s. r. Lipovšek, s. r. Sli sei pomi iBročiiM? ü o p i i i. Srečno in blagoslovljeno novo leto želi vsem svojem naročnikom, sotrudnikom, dopisnikom in inserentom „Murska Straža“. Ljutomer. Vsletl nenadne smrti pok. Toneta Kimlarja so se radi njegove izredne priljubljenosti razširile po okolici nesti, katere smo kot neverjetne registrirali v 49. številki. Na tozadevno notico srno prejeli od vodstva splošne bolnice sledeče uradno pojasnilo : „Z ozirom na notico iz Ljutomera v „Murski straži“ z dne 7. t. m. štev. 49 glede smrti gosp. Toneta Kinder se je uradno dognaio, da pokojni g. Tone Kim-ler ni bil operiran prepozno in da „v času, ko bi imel biti operiran“ oziroma, ko je bil operiran, ni bil nobeden od zdravnikov operaterjev na dopustu. Vodstvo splošne bolnice v Mariboru. Vodja: Dr. Dernovšek.“ To, kar smo pisali, je biia sodba naroda, ki je poznal dragega Toneta in ga vzljubil. Zato prinašamo merodajno pojasnilo, da bo ljudstvo pomirjeno in imelo popolno jasnost v zadevi, ki je vzbudila nemirno kri. Ljutomer. Na praznik Sv. Treh Kraljev (6. I. 1924, se vrši v Ljutomeru sestanek okrajnih zaupnikov S. L. S. — radi volitev v davčno-ce-nilno komisijo. Začetek ob >/2 H- uri predpoldne. Ker ima gornjeradg. okraj, ki voli dva člana in dva namestnika v to komisijo na tem interes, se pričakuje polnoštevilna udeležba vseh gornje-radgoaskih zaupnikov. Nov podlistek. Z novim letom začnemo priobčevati zanimivo novelo Holečke Ivanoviča: „Študentje“, ki bo izhajala dalj časa. Obljubljeno nam je sodelovanja starega, priljubljenega pisatelja Josipa Kostanjevca. Pripravljen je tudi izviren roman, napisan pod vtisom gornjerad-gonske doline šentflorjanske „Biseri v blatu naše mlake“, ki bo vzbudila presenečenje, ogorčenje moralnih mamelukov, odabrovanje vseh, ki so zaznamovani s stigmo resnice. List obeta postati še bolj zanimiv, zato na delo, da ga razširite! Po dosedanjih zatrdilih list splošno ugaja, zato bo skrb izdajatelja, da ga spopolni. — Prijatelji, zato na delo! Apače. G. poštarju Franji Ivanuši! Ako ne nehate s svojimi oznanili, da je bil naš urednik obsojen rade Vaše časti na 1 mesec temnice, preskrbite, da bo izvedelo poštno ravnateljstvo, ako in kedaj ste vonili g. Ftirstu K 6.000’—, kateri znesek ste kasirali kot čedni pomočnik Jurkoviča, sodnijsko stigmatiziranega poštenjaka v „lifranju“ znane galice. Vi, ki ste v Mariboru veljali za „klerikalca“ in ste tu kot uradnik bili pri samostojni kmetijski stranki ter ste sedaj (obrnivši plašč po vetru) radikal, kako se to strinja s častjo državnega uradnika? ! Odgovorite, gospodine ali pa zopet — tožite! Slovenski obmejni koledar, II. letnik je izšel. Stane le 6’— Din in ima nad sto zelo dobrih, dostojnih, izbranih kratkočasnic, brez-dvomno najboljše čtivo v sedanjih pustih časih. V dolgih zimskih večerih bode ta priročni zabavnik, ki se bo prihodnje leto izpopolnil in izšel v potrebni knjigi — zelo dobrodošel. Naroča se v knjigarni „Panonija“ v Gornji Radgoni. Dolnja Lendava. Slovenci dolnialendavske županije so z velikim veseljem pozdravili vest, da se je Prekmurje v cerkvenem oziru pridelilo lavantinski škofiji. S tem upamo tudi, da se v dolnjalendavski župni cerkvi konečno upelje slovenska pridiga, za kar se že leta borimo. G. dekan je naklonjen tej upravičeni želji, le gg. kaplani so se dosedaj zmiraj bali slovensko pridigati, da jih kak fanatičen „prebujeni Madžar“ v noči ne pokliče na zahrbten dvoboj. Slovencev v dolnjelendavski županijo je nad 3.000, g. dekan ima pa sedaj že tudi 3 kapiane zmožne slovenščine. Avtomobilno zvezo med. Dolnjo Lendavo in Mursko Soboto, ki vozi čez Črensovci in Beltinci, hoče poštna uprava raztegniti tudi na cesto ki pelje iz M.\Sobote čez Bogojino in Dobrovnik v D. Lendavo. Razven tega se pa misli še novo progo iz M. Sobote čez Beltince v Ljutomer in Ormož upeljati. Celje. Naprošeni objavljamo sledeče: Vsem, ki se mi povodom smrti mojega blagega očeta dali duška sožalju ob bridki izgubi — vzlasti pa cenj. tovuišem novinarjem izrekam tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo, saj mi je nemogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Richard Wa4z!awek, novinar. Maribor. Kolektivna razstava ljutomerskega rojaka A. Terstenjaka (razstavna dvorana v kazini) je izreden pojav na polju naše umetnosti. Pod neverjetnimi težavami, s katerimi je skušal „u netnički klub“ radi bedastega „Künstlerneid-a“ onemogočiti razstavo idealnega umetnika se je ista vendar vršila. Vtis razstave ni samo povo-Ijen, ampak tudi povsem razveseljiv. Vsak ne-pristanski poznavalec slikarske umetnosti vidi v mladem umetniku vstajati novo zvezdo. Edini nedostatek-je bil skromna vstopnina za tak vži-tek. Izmed razstavljenih de! ti pade v oči „Iš-karjot“, globoko zamišljeno delo, ki očituje na platnu vso grdobijo izdajalske duše. NIČ manjše vrednosti ni „Umirajoči Kristus“ (glava) star, ali večnonov motiv. Lepi so portreti, avtoportret (lesorez) izdaja velik talent. Poznavalca ljutomerske okolice naravnost frapirajo motivi, ker brez kataioga v roki takoj ugane, kje leži ta ali ona upodobljena pokrajina. Mnogoobetajoč mej-ster je v akvarelu. Skratka : Cela Prlekija in posebno metropola tvoja — Ljutomer bodita ponosna na svojega sina Trstenjaka, ki je pcmesei lepoto svoje domovine v širni svet. Prinesel je k nam plodove svojega neumornega umetnič-kega ustvarjanja, življenja ki ni nastlano z rožicami. Mlaeemu umetniku, ki se razvija želimo vsi obmejni Slovenci vsestranskega razvoja in v novem letu obilo sreče in manj razočaranj. Preko ovir krepko naprej! Z novim letom izide „Murska Straža“ v moderno preurejeni obliki z novo rozpredelbo, ki bo brezdvomno ugajala. Prosimo vse naše ! prijatelje, da naše glasilo, ki bo popolnoma ne- j odvisno od vseh sedaj obstoječih političnih strank, vsestransko podpirajo. Ker se je krog naročnikov kljub podlim intrigam znatno porečal bo imelo inseriranje velik uspeh. Naj ne bo slovenske hiše od Šent lija do Dolnje Lendave, kjer bi ne bilo „Murske Straže“. Pa tudi ostala Slovenija se bo še intenzivneje zanimala za naše glasilo,' ki je s svojo odkritosrčno pisavo in pravičnim tonom zadobilo simpatije. Ker list ni le lokalnaga pomena ter tudi ostalo časopisje registrira naša razkritja — se bo brezdvomno še bolj razširil ! Delajmo prijatelji ! Hodoš. Pri nas imamo zmiraj kaj novega, zato skrbijo tihotapci, zlikovci, tolvaji, roparji, tatovi itdi katerih se v Prekmurju ne manjka. Imamo tudi hotel katerega gospodar „Benčec“ po imenu je precej iznajdljiv in praktičen čiovek. Razven hotela ima še tudi jednonastropuo leseno poslopje posesti ; ki ga pa ima v najemu finančna kontrola in carinarnica. Torej temu hotelirju gre precej trdo za denar in ker ni našel načina, kako bi dobil denar si je mislil da je najboljše če zgori tisto leseno poslopje, ki je zavarovano za 50.000 dinarjev. Zatorej je dne 14. t. m. zvečer okoli pel šeste ure šel v malo kamro zraven carinarnice, kjer ima carinarnica nekaj premoga in je istega polil z benzinom ter ga zažgal, potem pa zbežal. Pa ni imel sreče, ker ko je bežal iz kamre ga je videlo maio dekle, na drugi strani v carinarnici sla se po pogovarjala dva podpreglednika ki sta kmalu potem zapazila da se vali iz vseh lukenj v gosti dim. Bežita ven in privratih v kamro zagledata ogenj, gorela je že cela stena. Hitra pomoč in voda v bližini je pomagala da se je ogenj hitro zadušil. Roko pravice ga je prijela takoj drugi dan zjutraj, nakar je tudi svoje dejanje deloma priznal. Sreča, da se je naglo vnelo, če bi počasi tlelo in bi še ogenj izbruhnil še le ponoči bi lahko zgorelo 15 oseb ker rešiti bi se bilo težko iz te lesene smolnate barake. Gorelo je sedaj že drugič, prvikrat se je pa užgalo oktobra na podseršju in tudi takrat na čuden način. Preiskava bode že dognala, kako in kaj. Zakaj ne postavi državu za svoje organe na meji potrebnih poslopij ? Ni zadosti, da imajo naporno službo in slabo plačo zraven tega pa še morajo biti v strahu da jih madžaroni ne spečeje in ocverejo. Oznanilo! Obrtna zadruga trgovcev, krojačev, čevljarjev itd. II. skupina v Gornji Radgoni da na znanje, da se bo vršil v nedeljo dne 6. januarja 1924 ob 8. uri zjutraj v gostilniških prostorih gospoda Albert Horvat v Gornji Radgoni 1. redni občni zbor, s sledečim sporedom : 1. Prečitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora z dne 1. 7. 1923. 2. Pregled in odobrenje računskega sklepa za leto 1923. 3. Sprejemanje in vpisovanje učencev. 4. Volitev komisije za izkušnjo učencev. 5. Oproščanje in presojevanje izdelkov tistih učencev, ki so svojo učno dobo dovršili. 6. Slučajnosti. Vsi p. t. člani se vljudno vabijo, da se tega občnega zbora zanesljivo udeležijo. V slučaju, da ta občni zbor ob določenem č *u nebi bil sklepčen, se vrši isti dao eno uro pozneje na istem prostoru drugi občni zbor, ki irr, ravico, brez ozira na število navzočih čla- . veljavno sklepati. Gornja Radgona, dne 12. decembra 1923. Franc Jančar 1. r. načelnik. Gornja _na. Prostovoljno Gasilno Društvo v Gornji Radgoni vabi na plesni venček, ki ga priredi v soboto, 5. januarja 1924 v prostorih gostilne Karbaš. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 10 Din, družinske vstopnice do 3 osebe 25 Din. Vstop imajo samo vabljeni in po teh vpeljani gostje. Odbor Ta številka se je radi praznikov in drugih ovir zakasnela. Skrbeli bomo, da bo list v bodoče redno izhajal in prinašaj najnovejše vesti. Istotako se spremeni lastništvo lista, ki postane popolnoma neodvisen od vsake sedaj obstoješe politične stranke. Smer lista in vse drugo bo razvidno iz prve številke prihodnjega leta. Izdajatelj. * Maribor. (Izvirno poročilo.) Kakor izvemo iz verodostojnega vira, stoji znana tvrdka Ernst Zelenka v Mariboru pred konkurzom. Pasivnost znaša okoli 3,000.000’— kron. Temu pojavu se nikakor ne čudimo, ker vemo iz predpreobratne dobe, posebno pa iz upravičenih najnovejših pritožb, kako nereelna je ta tvrdka, ki izstavlja račune ceio za nedobavljeno pohištvo. Poleg-vsega pa so to znani hajlovci ; mlajši zelenka je še danes zagrizen nemški nacijonalec. Ki ah te firme bo dal prostora narodnozavednemu podjetju. Mariborske liste prosimo za ponatis te notice, ki je podprta s pričami in dokazi. -k. Ljutomer. Baletni večer gospe Marije Svet-lanove je uspel kar najboljše. Naš trg ni vajen takih prireditev. Gospa Marija Svetlanova je pokazala svojo umetniško dušo. Občudovanja vredna ritmika in vsi baleti so se predstavljali kot po-osebiiena pesem. Godba g. Rozumnyja je dvignila sijaj večera. Le škoda, da Ljutomer nima večje, pripravnejše prosvetne dvorane nego je Strasserjeva. Želimo, da nam g. umetnica skoro pripravi'enak duševni užitek. — Tako se glasi 'namreč ekscerpt 3 priposlanih kritik. Slabost? Slabo spanje? Nervoznost? Neveselje do dela? Ali se večkrat pojavljajo različne boli ? Dober prijatelj v takih slabih dneh je pravi Fellerjev Elzafluid! Dobro siuži za umivanje in obloge, ravno tako kot kosmetikum za usta, glavo, kožo! Močnejši, izdatnejši in bolj delujoči kakor francosko žganje 1 S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 214 dinarjev in 10°/o doplatka razpo-šilje: lekarnar EUGEN V. FELLER, STUB1CA DONJA, Elzatrg št. 326. (Hrvatsko.) Najiiovefi©. Naš marib. dopisnik brzojavija: Polit. ekspozitura G. Radgona je razpuščena. Dr. Levičnik premeščen v Ljubljano. (M. Str.) Tedenske novice Sin ubil očeta. Na Viču pri Ljubljani se je zgodil v sredo 12. dec. zvečer grozen zločin. Tam je žive! s svojo ženo, hčerko in s sinom posestnik in vpoi-.ojeni železničar Ivan Jerina v svoji hiši. V sredo zvečer malo pred 6. uro mu je prinesel neki deček pismo z naslednjo vsebino: „V sredo zvečer točno ob 6. uri se morate zglasiti na policiji, sicer boste kaznovani!“ Ivan Jerina se je takoj odpravil k policiji, a se ni več vrnil domu. V viški policijski stražnici je — kakor se je pozneje dognalo — pokazal ono pismo, a tam so mu rekli, naj gre lepo domu, ker ga je nekdo „potegnil“. Odšel je, a malo pred domačo hišo je postal žrtev grdega uboja. Zločinec ga je udaril strdim predmetom trikrat od zadaj po glavi, da je padel vznak in bil menda pri priči mrtev. Njegova hči Julka, ki je kot šivilja delala v mestu in se je okoli 8. ure zvečer vračala domu, je opazila v temi ležati nekaj črnega na.zemlji; temu se je izognila in se — prišedši v hišo — ni več zmenila, kaj bi bilo. Vendar sta bili mati in hči nekoliko v skrbeh, kje je ostal oče Jerina, ker je drugače vsako noč spal doma. Njegov sin, Ivan, se je kmalu po 11. uri ponoči vrnil domu, mirno pojedel kos kruha, potem pa se je ulegel spat. Drugo jutro proti 8. uri so našli starego Jerina mrtvega na cesti. Razume se, da je nastalo velikansko razburjenje. Takoj je bila o dogodku obveščena policija, ki je medtem že izvedela, da je ono pismo izročil dečku na cesti neki mlad mož. Policija je dognala, da je to pismo enako papirju pisma, ki ga je mladi Jerina malo prej pisal svoji ljubici 26 letni Frančiški Gorjup. Sedaj je padla grozna sumnja na 22 letnega sina umorjenčevega, ki je pa vztrajal odločno pri tem, da je nedolžen. Čudno je, da se je mati Jerinova silno zavzemala za sina, češ, on ne more biti morilec, saj ga je oče imel rad in mu je zadnji čas celo obljubil, da mu prepusti hišo in posestvo, ako se oženi s Frančiško Gorjupovo. Kljub iemo so mladega Ivana Jerina zaprli. Pred policijskim nadzornikom je moral štirikrat prepisati ono pismo. Videlo se je, da je hotel pisavo izpremeniti, a ni se mu posrečilo, podobnost se je ugotovila. Pri zasliševanju se je zapletal tudi v protislovja. Naposled so ga 15. dec. ob 11. uri pripravili tako daleč, da je priznal grozni umor. Izpovedal je, kod se je klatil oni popoldan pred umorom, kako je napisal in izročil pismo, kako je očeta počakal na cesti, ko se je ta vračal iz policijske stražnice na Viču. Malo korakov pred domačo hišo sta se nekoliko sprla. Pravi, da je -oče grozil, da bo njega in mater ustrelil. Nato je sin pograbil ročico od domačega voza in je z njo trikrat močno udaril očeta zadaj po glavi oče se je zgrudil, ne da bi dal glas od sebe, sin pa je odšel k svoji ljubici, od katere se je vrnil okoli 6. ure zvečer, torej že v trdi temi. Oče-tomorilec je sedaj v zaporu. Domači pripovedujejo, da je bi! ubiti oče silno skop, vedno bolj sam za-se, da je bil zelo osoren do žene in otrok iti da ga zato niso posebno radi imeli. Najbrž se je že delj časa bal za življenje, ker si je devai pod zglavje v postelji samokres. Nahod? Glavobol? Zobobol? Trganje? Odrečejo večkrat mišice in živci? Prijetno čuvstvo kreposti prinese pravi Fellerjev Elzafluidl Najboljše kišne sredstvo, lajša bolečine, osvežuje in jača ter čez 25 let priljubljen kosmetikum za ndgo kože las in ust! Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje ! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijalnjh steklenic 214 dinarjev in 10% doplatka razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg št. 326. (Horvatsko.) Listnica uredništva. Apače. V kolikor je dr. P. res hujskač in v kolikor komedijant, osvetlim v posebnem članku z dokazi, katere bo prineslo tudi ostalo časopisje. Moja parola je in bode: Dol z gnojem! Glede J. storim vse potrebno, pa bodeta oba zijala . .. Poročajte golo resnico, podprto z zanesljivimi dokazi ; kajti proti lopovstvu se zamore uspešno boriti le poštenjak, ki spoštuje najpri-mitivnejše pojme poštenosti, pravice — in resnicoljubja. — I. Mihelič, Veržej. Blagovolite poslati zakonito pravilen popravek, da zamoremo dalje govoriti. Ako ste v pravici, verujte, da Vas bomo podpirali. Ako pa naliči Vaš „popravek“ oni klobasi v „Taboru“, pa Vam ni pomoči. Ako tožite, na sodniji prerešetajo vse grehe, ki niso preveč prijetni. Torej pošljite! — Dopisniku iz Veržeja. Oglasite se pri nas radi važnih informacij. Prihod naznanite v zaprtem pismu. Zdravi! — Nekaterim. „Pohojena greda“ je naravno vzbudila od strani nepoklicanih tintomazov, kakor od strani poklicanih literarnih kritikov različno sodbo, ki pa ni uničevalna, ampak celo laskava. Ekscerpte' vseh kritik objavim v posebnem podlistku. Okusi so različni: Eni jedo radi jabolka, drugi repo, tretji majske hrošče ... Le naročite, dokier traja zaloga. Stane 20 Din, preprodajalcem popust! — G. Radgona. Nesramnim govoricam bom šel radikalno do dna in bodite uverjeni, da bo lepega dne cela javnost široko odprla oči. Potem bo dano na glasovanje: Ali je res, aii ni. Ter-tium non datur! — Ljutomer. V zadevi Ahrenberg bomo poročali na merodajno mesto, ko bo cela stvar zrela, izide poseben članek, ki bo posvetil malo v gnoj, katerega opisujete. — Murska Sobota. Je moralo v koš, premalo pismeno in preveč konfuzno in v kolikor razumljivo, tudi žaljivo brez dokazov.-- L. Bergant, Sv. Lenart p. Selca. Bomo upoštevali. Vaše laskavo priznanje se multiplicira v drugih. Vse to nam dokaz, d list napreduje. M. Stražo bomo seve izpopolnili. Giade drugih listov smo popolnoma Vašega mnenja. — Kolečka Ivanovič. Zdi se mi, da je to Vaš pseudonim. Poslano ugaja. Rad bi vedel za Vaš naslov, da se pomenim z Vami detajlno. Vaše ime ostane tajno. — Križevci. O snegu ničvredno. Rajši kaj drugega. — Sv. Jurij ob Ščavnici. Dajte orej svojemu društvenemu vodji v pregled, da bo vsaj pravilno. Misli niso slabe. Še pišite — Mala Nedelja. „Für die Katz“. — V s e m drugim. Za prošlo leto neporabno, je šlo v koš; porabno pa pride vse. Le pridno pišite in stvarno resnično. — Vsem srečno Novo ieto! Urednik. $ ! I © S POCU dovito nizkih cenah kupite letos volneno blago za ženske in sukno za moške obleke, kakor tudi vso drugo manufakturno robo v veletrgovini R. Stermecki, Celje. Trgovci engros-cene. Radi splošnega pomanjkanja denarja treba povsod štediti ter je dolžnost vsakega, da se pelje v Celje in poskusi enkrat kupiti v veletrgovini R. Stermecki. Proda se mlin na Ščavnici, spovani 1. 1899, z opeko krit, leži na križopctu, oddaljen od železnice 1 uro. Ima 3 pare kamnov, dela se oljovo, mesi se s strojem. Dobi se 3 orale zemlje. Cena se izve pri posestnici Marija Trstenjak, Sv. Jurij ob Ščavnici, Videm. Išle se sastopnSR za razpečevanje šivalnih strojev v Prekmurju dobro poznan in uveden pri-prebivalstvu. Cenj. ponudbe pod „Šivalni stroji 2132“ na Oglasni zavod Maribor. na 3 leta en hotel v bližini Maribora ali Celja. Ponudbe poslati na Josipa Vidmar, mestni vodovod, Tezno, Maribor. Sšie m dekla k majkni obitelji z enim otrokom. Plača po dogovoru. Nastop takoj. — Več pove upravnlštvo „Murske Straže“. SIRE §?8T ima STEKI.© PORCELAN KAMENINE v vsaki velikosti in množini v zalogi Jank© Cize!» Gornja Padgona trgevina z mešanim blagom gl g|e enonadstropna, nova, z lll3 S ^jSp ^tetmi ter precej- Ü @®€PIS3S šnjim vrtom v Ljubljani, se zamenja za Maribor eventuelno tudi proda. Tozadevna natančnejša pojasnila daje tvrdka J. Batoli# Maribor, Grajski trg štev. 3. Sodi za vino vedno v zalogi pri FÜJIN PEPIC, Ljubljana, Trnovo. Sprejme se pridna in zanesljiva služkinja, stara 14—16 _ let, katera ima veselje otroki, naj se zglasi na stanovanju (Märienheim) ali pa v delavnici Karo! Hojs, mizarski mojster v Gornji Radgoni. Naznanilo ! Podpisani naznanja slavn. občinstvu, da sem otvoril v Okoslavcih štev. 45 zalogo mrtvaških krst in zraven spadajočih potrebščin. Stavbeno in pohištveno mizarstvo Sforol Hojs, OoFiijo Hedgona. talke, baterije, nogavice. u'~ : - :e gumbe, lasne sponke, gl ke vsako množino po tovarniških cenah, jednako razne druge v to stroko spadajoče predmete se dobi samo pr J. Baloh, Maribor, G raji,ki trg 3. Iščem Kuharice, sobarice, kuhinjske dekle, hlapce, strežnike, natakarice itd. z dobro plačo in dobe postupak. Za odgovor je priložiti za 2 Din znamke. Naslov : ‘'Roza Rušer, posredovalnica služb v Ljutomeru. Končni uspeh ! Zlatorog-natečaja:! Odgovor na naš natečaj se glasi: {Le Zlatorog milo da itelo perilo! Sprejeli smo v ceiem 17.225 rešitev, od teh je 11.750 pravilnih, ostanek napačen. Ze samo 3776 rešilcev je pozabilo na koncu tega stavka klicaj. Radi te ogromne množine prijateljev, ki ga ima Zlatorog milo pri starih in mladih, tako tudi bogatih in ubogih, smo prvotno množino nagrad za 1 !0 daril povišali, tako, da iznašajo vse nagrade skupno 5.000 dinarjev. — Med pravilnimi rešitvami je žreb določil sledečo nagrado : 1. darilo v gotovini Din 500*—: Rezka Maleš, Kamnik, Godič 2 2. darilo v gotovini Din 300*— : Jos. Fejfar, Krgnj št. 5 3.—10. darilo v vrednosti Din 200’—: Marija Brgles, služkinja, Štore pri Celju. Franjo jurhar, Griže pri Celju. Franc Pičulin, Redovina 17, pošta Gorje pri Bledu. Franjo Polanc, or. narednik, Hotedršica pri Logatcu. Anka Hubad, učenka, Škofja Loka. Frančiška Woh, Studenci p. Mariboru. M. Markovič, Krško. Rezika Kraner, Slatenci Sv. Jakob v Slov. goricah. II.—20. darilo vrednost Din 100*—: Jaro Dolar, Maribor, Vildenrajnerjeva 13. Vončina M., Maribor, Aškerčeva. Mirko Loške, poštar, Sornbor. Ela Orel, Bukovčica-Selce nad Škofjo Loko. Majda Baloh, Ljubljana, Stari trg 5. Selma Žnidarič, Kranj. Martin Jančič, železničar, Toplice p. Laško. Globokar Ivan, Ljubljana, Al. Jelen, postajnik, Ver-šinci—Ljutomer. Najžer Ladislav, Maribor. Koroščeva ul. 50 daril po Din 20*—: Richard Slavec, Maribor, Kejžarjeva ul. Ela Svetličič, Sp. Šiška, Ljubljana. Vastič Evlalija stara restavracija, Hrastnik. Božidar Perko, Fa. Perdan, Ljubljana. Fran Ribič, Fa. M. Oset, Maribor, Glavni trg. Jurij Tušnik, Maribor, Slovenska ul. Keber Ivan, Studenec, Dev. M. v Polju, Ljubljana. Jerica Keržič, Ljubljana, Kolodvorska ul. Lucija Simonišek, Celje, Vodnikova ul. Marija Redžič, Ljubljana, Stari trg. Elsa Mayer, Vojnik pri Celju. Franz Kramer, Celje, Prešernova ul. Albina Marinkova, Vrhnika. Drag. Kosi, Čadram—Oplotnica. Egidij Kolb, d. sluga, Mokronog. Sokol Adolf, naduč. v Kotljah, Mežiška d. Fani Lampe, Ljubljana, Cankarjeva ul. Anton Postružnik, Križovci pri Ljutomeru. Novak Jos., Ljubljana, 1 rnovška ul. Al. Nežman, Maribor, Vrazova ul. Janko Gregorin, Ihan, Domžale. Božo Globočnik, Ljubljana, Poljanska c. Julija Kystik, Jesenice—Fužine. Staša Murnik, Ljubljana. Anica Mulej, Radovljica. Marica Dekleva, Maribor, Stross-majerjeva. Ivan Bidovec, Mengeš. Mini Bočkaj, Ljubljana, Prisojna ul. A.Kosmelj, Brode, p. Vransko. Just. Cmak, Polzela. Orla Herzog, Črte pri Celju. Terezija Gracej, Sv. Prim. na P., p. Yuzenica. Minka Milavc, Ljutomer. Pavla Geršak, Črna pri Prev. Štefka Ribnikar, Dol, Log. Al. Pogačnik, Kranj. France Gajšek, Celje. M. Puncer, Žlabor, Mozirje. Mili Modre, Podgora, Sv. Vid n. Lj. Josip. Rifelj, Ljubljana, Kersnikova ul. Ivan Mihelčič, Selce nad Škofjo Loko. Ana Robinšak, Maribor, Vetrinjska ul. Jamnik Daniel, Ljubljana. Horvat Mirko, Ljubljana. R. Ravnikar, Ljubljana. Franc Bračko, Ljubljana. Klavžar Bog., Ljubljana. Milan Pajk, Ljubljana. A. Breinec, Dobrava. 80 daril po 10 dinarjev: „ Ivanka Zdešar, Brdo 19, Vič pri Ljubljani. Ivan Žižman, nadsprevodnik, Sp. Šiška 55, Ljubljana. Miha Starinko, Toplice p. Zagorju ob Savi. Peter Ocvirk, Štore. Jos. Premrl, Ljubljana, Slomškova. Zaberčnik Tomaž, p. Črna pri Prev. Leop. Lorber, Dravograd. Planinšek Franc, Maribor, Mlinska ul. Ciringer Fr. Dobrovec—Hoče. Fran Koštomaj, Celje, Prešernova. Ana Fekonija, Ptuj, Miklošičeva. Milena Perše, natakarica, Škofljica, Ljubljana. Ferd. Berglez, Sušak, Ant. Stibler, Maribor, Smetanova ul. Pregi Francka, kopališče Kamnik. A. Faleschini, Libno, p. Videm — Krško. Marija Florjančič, Mestni trg 13. 1. Ljubljana. Fortunat Špenko, Dol p. Ljubljani. Stane Vajevec, Ljubljana. Anton Mahkota, Vokle p. Šenčur, p. Kranju. Rozalija Kodrič, Kostanjevica. Fedor Sajovic, Ljubljana. Martin Babič, Majstrova, Maribor. Marica Polak, Ormož 49. Anica Lingelj, Ruše—Maribor. Ant. Janker, Maribor, Stritarjeva. Marija Polak, Št. Vid p. Dolenjskem. Mihca Lackner, Maribor, Koroška c. Gera Golja. Belacerkev p. Novem mestu. Rozi Fakin, Ljubljana, Kolodvorska. Fredi Stoppar, Maribor, Magdalenska 25. Karol Puppis, Ljubljana. Amalija Malenšek, Dolgaroka p. Raka pri Krškem. Komavli Liberat, Strnišče—Ptuj, Bar. Jos. Ahčin, Sy. Duh pri Škofji Loki. Viktor Kreuh. Studenci Maribor. Ant. Flerin, Dob 93 p. Domžale. Kajin Jovo, Celje. Alb. Železnik, Ljubljana, Bed. Souk^jp, del. pivovarna Laško. Fr. Kantušer, Zagrad p. Celju. Katica Zernec, Sv. Benedikt v Slov. Gor. Fina Karlovšek, Šmarjeta Novomesto. Logar Fr. Ljubljana. Valentin Sajovic, Gaberje, p. Celju. Ant. Krmelj, Selo. Paul Časnik, Planina pri Rakeku. Stanko Sečar, Sv. Pavel pri Preboldu. V. Kersnič, Ljubllana. Marica Pianko, Malibrez Sv. Rupert. Jur. Marenče, Dolenjska c. Ljubljana. Leop. Furljani, Ljubljana. Val. Zupanc, Jesenica—Fužine. Črnobori Blaž, Koroška c. Maribor. Ivan Kapus, Jesenice. Šabkar Alfred, Maribor. Sergiuh von Thomich Rimske toplice. Bizjak K, Ljubljana. Iva Colarič, Kostanjevica, Dolenjsko. Vsem rešilcem, posebno veliki množini pesnikov in risarjev zahvaljujemo se že na tem prostoru. K našemu posebnemu veselju smo že ob tej priliki dognali, da je izrek „Le Zlatorog milo da belo perilo!“ popolnoma upravičen in da naše milo zbog svoje prvovrstne kakovosti tudi drži smisel tega izreka. — Radi tega naj zahteva vsak pri svojem trgovcu le Zlatorog milo! I 9 I i 9 I 9 I e I 9 I 9 ! ! ! I 9 I 9 I 9 I 9 Srečno in blagoslovljeno novo leto 1924 želijo svojim odjemalcem sledeče tvrdke in se najtopljeje priporočajo: GOSTILNA KARBAŠ TVRDKA IVAN BRAČKO VEKOSLAV BRATINA trgovec z stavbenim materijalom Gornja Radgona Gornja Radgona Križevci pri Ljutomeru STANE C1V1DINI HÜGO ZOTTER FRANC SENČAR briv«c trgovina z mešanim blagom trgovina mešanega blaga Gornja Radgona Gornja Radgona Mala Nedelja in podružnica Ljutomer IVAN MAJCEN MATEJ ŽNIDARIČ ALOJZ JURŠA ključavničarski mojster pekovski mojster trgovina z vinom na debelo in drobno Gornja Radgona Gornja Radgona Gornja Radgona LUDVIK MLINARIČ FRANC KOROŠEC JOSIP FARKAŠ slikarski mojster trgovec trgovina z mešanim blagom Gornja Radgona Gornja Radgona Sv. Jurij ob Ščavnici BENJAMIN DIBELČAR kleparski mojster ATZENHOFER-BAUMGARTNER pekarija IGNAC ZAMUDA Gornja Radgona Gornja Radgona Gornja Radgona GOSTILNA ZANGL OBČINSKA OPEKARNIŠKA PODJETJA J. V. HALBÄRTH & S. N. KARL HALBÄRTH trgovina z železom Gornja Ravgona Gornja Radgona—Boreči Gornja Radgona IVAN VAUPOTIČ JANKO CIZEJ GOSTILNA „PRI LOVCU0 gostilna in mesarija trgovec Gornja Radgona Gornja Radgona Gornja Radgona ALBERT HORVATH gostilničar GABRIEL ŽILAVEC usnjarna TISKARNA PANONIJA Gornja Redgona Gornja Radgona Gornja Radgona HRANILNICA IN POSOJILNICA v RADINCIH tV Z. Z tl. Z. obrestuje «loge po najvišji obrestni meri | račun ček. urada št. 12.166. I Slavenska banka d. d., Zagrebi PODRUŽNICA GORNJA RADGONA i Delniška glavnica 50,000.000 Din a tezerve preko 12,500.000 Din Vloge črez 125,000.000 Din Pnrilfiivnifir Beograd, Bjelovar, Brod n./S,, Celje, Dubrovnik, Kranj, Ljubljana, Maribor, Slsfta»fsifoi«ö • Jesnice, Rogaška f UUI Ufiillui) » M. Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibenik, Vršac,Wien. usfuPOullUl1» « (sezonska), Škofj Agencije: Statina a Loka. Buenos-Aires, Rosario de Santa Fe. Sfilijacije: Slovenska banka, Ljubljana. — Jugosl. Industrijska banka Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. Izdaja Konzorcij : „Murska Straža“. — Urejuje: Uredniški odbor. Oblastem odgovoren: R. Bendé. - Tisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni.