Umrl je slovenski slikar in grafik Miha MALEŠ (1903—1987)
Niminiloše leto, odkarsmo vgale-riji Commerce, imeli priloinost videii malo retrospeklho Muleševega bogu-tega ustvarjalnega opusa.
Danes Mihc Maleša ni več med numi. Ob njegovi zudnji veliki pre-gledni razstuvi leta 1974 v Moderni galerijl je Zoran Kržišnik zapisal: »Zu popularizacijo slovenske umet-nosti in sploh zu delež likovne umei-nosti v kullumi zavesti slovenskega človeka je storil Miha Maleš več kot kateri koli miš, imvurjulec od Jako-piču dalje...«
Mihn Mnleš ni bil le slikarin grafik, marveč utdi orgimizator likovne dc-jmnosli. V Ljubljttni je vodil celo re-zbarskn in pozhttarsko deluvnico in hil urednik prve predvojne slovenske Itkuvne revije UMETNOST.
Rojen je hil na Jeranovem ntid Kn-mnikom; poleg Ljubljane pu so nje-gove iivljenjske posluje še Zareb, Dunaj, Pariz: in Praga. V' Pragi je xm-diml giafiko pri profesorjih Brom-seju in Thicleju in pniv Pmga je udlo-čujoče vplivalu na naduljne Malešovo ustvarjanje.
Biljepretežno grufik in gojiljepmv vse grafične tehnike <>d klasičnegu le-sorezu, P'i do sitatiska. Z luhkotno, včusih malce ludi improviziivno risbo je hcležil naravo in dogodke okoli sebe. Žemed študijem v Prtigi jc razvil tako imenovuni lirični ekspresioni-zem.
Veliko je črpal ludi iz slovenske in jugoslovanske Ijudske zukludnice. Dcln, ki so nustahi na popolovanjih ob nuSem Jtidrtinu in Makedoniji je izdul v dveh monografijah: Judnmski motivi in Mukedonija.
DESETNICA, barvni lesorez 1943
Ne smemo pn prezreti njegovih šie-vilnih iluMracij in EX-librisov. Spo-mirimo se le njegovih Rdečili lučk, ilimrudj Sonemega venca in Kralja Muljaia.
Močno je bil navezan na svoje rodno Jemnovo. Mekinje in Kamnik. Ničkolikokrat je tipodohil ronicmsko cerkvico nu kamniškem v razvaline spremenjenem Malem gradu s prav-Ijično Vcruniko.
Mesiecu  pod  kamniškimi plani-
nami je poklonil preko 2600 svojih
del, ki so nci ogled od lela 1979, v ga-
lcriji, ki se po njemu ludi imenuje.
Matjaž Rolih