IHTO XIX., STEV. 213 LJUBLJENA, TOBEK, 9. SEPTEMBRA 1958 CEHI is pm članov partije in simpatizerjev skesa kralja Huseina in t>re- >an mornarice« bodo letos slovesno proslavili v vseh naših »balnib mestih. Ta svoj praznik bosta slavila tudi naša vojna, kot trgovska, mornarica, ki se jima z dobrimi željami pridružuje prebivalstvo vse naše države. Na sliki: Potniška ladja »Jugoslavija«. Iskani® stika v ¥aršawl Veleposlaništvo ZDA v faršavt je dobilo nalog, naj stopi v stik s kitajskim veleposlaništvom WASHINGTON, 8. sept. (Reuter). — Izvedelo se je, da je veleposlaništvo ZDA v Varšavi dobilo navodila, naj stopi v stik s kitajskim veleposlaništvom, da bi dobilo potrditev o ponujenih pogajanjih o miru. Pričakujejo, da bodo kitajsko-ameri-ški razgovori na ravni veleposlanikov, ki jih je predlagal kitajski premier Cu En La j, potekali v Varšavi. V Washingtonu gledajo z velikim upanjem na Ču En La jev predlog, ter menijo, da kriza okrog Kvemoja prehaja iz obdobja streljanja v obdobje razpravljanja. Prevladuje vtis, da je izmenjava neuradnih poslanic med Washingtonom in Pekingom osvojila perspektive vsaj za začasni mir, če že ne Iz prestolnice v prestolnico Seneralni sekretar OZN je prispel v i&mman — britanskih čet AMAN, 8. septembra. (Reuter). — Generalni sekretar Združenih narodov Dag Hammarskjold je danes z letalom prispel iz Bagdada v Aman. To je njegov drugi obisk v Jordaniji med njegovo misijo na Srednjem Vzhodu. JsidcmsM kralj Husein je oiklonil zamenjavo z organi OZN Generalni sekretar OZN Dag Hammarskjold je sinoči izjavil, da se namerava vrniti v New York do 16. septembra, ko se začne redno zasedanje Generalne skupščine OZN in bo do konca septembra predložil poročilo o svojem poslan- Volilna zborovanja v Franciji Pariz, 8. sept. (Tanjug) — Po-Oorniki nove ustave so imeli včeraj - nad osemdeset zborovanj, na katerih so pozivali voiivce, naj glasujejo za vladni načrt. Tudi nasprotniki de Gaul-iove politike so bili zelo dejavni, vendar so bila njihova zborovanja maloštevilna in slabo obiskana. Izjema je bil le velik miting, ki ga je organiziralo uredništvo glasila KPF »Huma. nite« v okolici Pariza in se ga je udeležilo nad tri sto tisoč stvu na Srednjem Vzhodu. Poudaril je posvetovalno naravo razgovorov med njim in voditelji arabskih držav in je dodal, da verjetno ne bo nobenih končnih sklepov, dokler se ne vrne v New York. Ostanek časa, ki mu še ostane na razpolago, bo posvetil Jordaniji in Libanonu. Izrazil je obžalovanje, ker ne more obiskati Saudove Arabije. Jordanski ministrski svet pa je imel včeraj sejo. na kateri je proučeval stališče, ki ga bo zavzel v razgovorih s Ham-marskjoldom. V diplomatskih in političnih krogih so mnenja, da ni mnogo upanja za uspeh Hammarskjoldove misije v Jordaniji. Poudarjajo, do bo Jordanija zahtevala prisotnost britanskih čet, dokler se ne uredi položaj, če ne bi Hammarskjold dal zadostnega poroštva za varnost jordan- miera Rifaja. Pred odhodom iz Bagdada je bil generalni sekretar Hammarskjold sinoči častni gost na uradnem banketu, ki mu ga je -nriredila iraška vlada po intenzivnih razgovorih med njim in visokimi iraškimi funkcionarji, ki so trajali vse popoldne. V zvezi s ponovno potjo Hammarskjold a v Jordanijo poročajo iz New Yorka, da je Hammarskjold s tem začel drugo serijo razgovorov z vladama v Amanu in Kairu. Pri prvih stikih ni nrišlo do so- Razgovori o ilntarktiki WASHIN GTON, 8. sept. (Reuter). — V diplomatskih krogih trdijo, da še ni bil določen datum za začetek mednarodne’ konference o Antarktiki. V teh krogih izražajo presenečenje nad poročilom, da bo taka konferenca verjetno prihodnji mesec v Washiinjgtonu. Opozarjajo, da so med dvanajstimi državami še vedno v teku pogajanja o pripravah za konferenco, ki naj bi izdelala na-.črt konvencije o podaljšanju mednarodnega sodelovanja na Antarktiki, ko bo končano geofizikalno leto 31. decembra 1958. Predlog za konferenco so dale ZDA. glasja med glavnima prizadetima stranema, kajti vlada ZAR ni mogla sprejeti jordanskih zahtev. Trdijo namreč, da je jordanski kralj odklonil zamenjavo britanskih čet z organi Združenih narodov in vztrajal, da bi ustanovili posebne opazovalne organe OZN s posebnimi nalogami na ozemlju ZAR, predsednik Naser pa je to zahtevo odklonil kot nesprejemljivo. Opozarjajo, da Hammarskjold verjetno tudi pri drugi seriji razgovorov ne bo ponudil lastnega predloga za izvajanje priporočil Generalne skupščine o umiku tujih čet, temveč bo le tako kot prvič posrednik v prenašanju tujih mnenj, hkrati pa se bo trudil prispevati k vzpostavitvi soglasja, ki bi olajšalo izdelavo predloga, kakršnega bo on predlagal rednemu zasedanju Generalne skupščine do konca septembra. Vendar pa v dobro obveščenih krogih menijo, da ni upanja za jordansko privolitev v kompromisno rešitev. Zaradi tega menijo, da bo Hammarskjoldu ostala edina možnost predložiti Generalni skupščini svoj predlog. To pa bo po mnenju teh krogov tudi najtežja naloga Hammarskjol-da, kajti tu ne gre samo za Jordanijo, temveč tudi za dve zahodni velesili. ' za rešitev nesoglasij. V tukajšnjih diplomatskih krogih menijo, da so ZDA pustile odprta vrata za pogajanja o širših problemih Daljnjega Vzhoda, da pa ne bo mogoče storiti ničesar več, dokler se Kitajci ne odrečejo uporabi sile. Veleposlanika Kitajske in ZDA sta vodila razgovore v Ženevi do decembra preteklega leta, ko je bil ameriški veleposlanik prestavljen na novo dolžnost, Kitajska pa ni privolila v razgovore na nižji diplomatski ravni. Julija letos so ZDA sporočile, da so pripravljene nadaljevati razgovore na ravni veleposlanikov obeh držav v Varšavi. Tudi na sedežu Združenih narodov so z olajšanjem sprejeli možnost skorajšnjega začetka nadaljevanja kitajsko-ameriških razgovorov o zaostrenem položaju v Formoški ožini in morda tudi o odnoša-jih med obema državama v širšem smislu. Pri tem se ne spuščajo v analizo argumentov obeh strani, kajti za večino delegacij je najvažnejše, da se izognejo resnim vojnim zapletom. Vendar pa večina delegacij izraža tudi pomisleke glede možnega uspeha pogajanj z. ozirom na znana nasprotujoča si stališča obeh strani. Pričakujejo tudi, da bodo ne glede na izid ameriško-kitajskih razgovorov o tem vprašanju ras-pravljali tudi na bližnjem zasedanju Generalne skupščine. Mcmevri zahodn.o-nemške vojske Bonn, 8. sept. (Tanjug) v Zahodni Nemčiji bodo od 11. ao 27. septembra prvi veli ki po-vojni vojaški manevri, pri kS-terih bo sodelovalo nad osemdeset tisoč članov Bundeswehra. Manevre bo opazovalo nad dva sto tujih jn domačih novinarjev ter večje število tujih vojaških atašejev. Te vojaške vaje bodo v pokrajinah severnega Porenja, Vestfalije ter Spodnje Saške in Bavarske. Javnost se zanima za te manevre zlasti zaradi sklepa, da bodo ob tej pri_' ložno-sti preizkusili umestnost sklepa, naj bi bila v zahodno-nemški vojski najnižja samostojna enota brigada namesto divizije. Pravica do ©fesi®-a Islandiji ne bodo megli z niesms? preprečiti varovanje njenih veda za nisolov, fe dejal predsednik islandske visele Jonasson REYKJAVIK, 8. sept. (Reuter). — Predsednik islandske vlade Herman Jonasson je danes izjavil, da »Islandija nikoli ne bo odstopila od svojega sklepa o. vzpostavitvi meje za ribolov na dvanajst milj«. Izjavil je, da Islandija ni uporabila orožja za obrambo razširjene meje, čeprav je njen ukrep naletel na silo. Glede britanskih ukrepov, uporabi sile. Dobro poznamo ko vojne ladje ščitijo ribiče zgodovino in razumemo da pri ribolovu v okviru novih pravice do obstoja nekega meja, pa je Jonassoo dejal, malega naroda ne cenijo veda Islandiji ne bodo mogli z dno dovolj. Zaradi tega smo ničimer preprečita varovanje njenih voda za ribolov, - kaikor »nam ne morejo preprečiti, da živimo na naši zemlji«. Izrazil je tudi prepričanje, da bo Islandiji uspelo dokazati, kako je nemogoče loviti ribe pod zaščito, vojnih ladij. »Mi ostro protestiramo proti PRED ZADNJIM DEJANJEM NA PORTOROŠKIH DESKAH Bed boj za šesto mesto X o variš Miha Marinko v prijetnem in prisrčnem razsovora z nekdanjimi borci Slandrove bri- giyde na nedeljski proslavi ▼ Mozirja, Portorož, 8. sept. (Od našega posebnega dopisnika) Danes so ;e na medeonskem šahovskem turnirju v Portorožu nadaljevale prekinjene partije iz lo., 19. in 20. kola. Spet je bilo nekaj presenečenj, tako da se ie boj za šesto mesto še bolj >riostril. Teoretično lahko še merom sedem igralcev doseže i!i 12 ali 11-5 točke. Izidi prekinjenih partij so :ii takile: 5S. kolo: Benko : Filip remi, zr je Benko kuvertiral slabšo otezo. 19. kolo; Najkirh : Fiister 1:0 (brez nadaljevanja). Petrosjan : Olafsson še igrata. 20. kolo: Rosetto : Najkirh 0:1 (brez nadaljevanja, ker sii Rosetto ni hotel pokvariti rojstnega dneva). Fisher : Cardosso 1:0. Pozicija je bila ob prekinitvi taka, da Fisherju ni obetala več od remija. Toda Cardosso je tako slabo nadaljeval, da je Boby naposled še dobil in postal na mah precej resen kandidat za šesto mesto. Larsen : Pachmann 0:1. Češkoslovaški velemojster je prednost, ki jo je že imel ob prekinitvi, hitro uveljavil. Sanguimetti : Szabo remi. Madžarska velemojster je s trdo obrambno igro izsilil delitev točke. Olafsson : Shervin 0:1 (brez nadaljevanja). STANJE PRED ZADNJIM KOLOM: Talj 13, Gligorie 12.5, Petrosjan 12 (1- +), Benko 12, Brontstein in Fisher 11.5, Aver-bach, Pachmann in Szabo 11, Olafsson '19.5 (1), Filip, Matano-vi6 in Panno 10.5, Sanguinetti 9.5, Najkirh 9, Larsen 8.5, Shervin 7, Rosetto 6, Cardosso 5, De Greiff 4.5 in Fuster 2 točki. F. B. pripravljeni na težave,-< je dejal predsednik islandske vlade. Britanska admiraliteta pa sporoča, da so britanske ribiške ladje zadnja dva dni mimo lovile znotraj noviih islandskih ribiških meja- Zunanji ministri Danske, Švedske, Norveške in Finske ter islandski veleposlanik v Washingtonu so danes začeli v K j 6'aenhavna dvodnevno konferenco, na kateri proučujejo vprašanja, ki bodo na dnevnem redu bližnjega zasedanja Generalne skupščine. Islandsiki zunanji minister ni mogel priti na konferenco zaradi; 'iisfl.ančteko-bni.tansikega spora o ribolovu. Menijo, da bodo na konferenca skandinavskih zunanjih ministrov vsekakor govorili tudi o me. iah teritorialnih voda za ribolov. VREME Napored za torek: Sončno vreme z delno oblačnostjo, zjutraj po kotlinah megla. Najnižje - nočne temperature med 5 in 10, v Primorju 17, najvišje dnevne med 21 In 27 stopinjami C MEDNARODNA KONFERENCA ZA ATOMSKO ENERGUO V 2ENE71 Snov za dolge raziskave SLOVENSKI izdaja fksKa aiuvenski Hudi JOfl&totoa. Glavni in odgovorni 0re stanovanjski gradnji. I. S. mer kmetijske in gozdarske, jim bo priporočilo, naj čimbolj izenačijo učne načrte v okviru enakih skupin. Udeleženci posvetovanja so se tudi strinjali, da je treba glede na jugoslovanske pogoje določiti tematiko podiplomskega pouka, prav tako je treba proučiti možnost, da se ta pouk poleg dosedanjih oblik poveže z rednimi študiji. Plan izpopolnitve univerz bi bilo treba razširiti tudi na graditev študentskih domov in restavracij. Po razpravi o sredstvih se je predsedništvo sporazumelo, da bo priporočilo univerzam, naj bolj skrbe za smotrno razdeljevanje sredstev. Clan zveznega izvršnega sveta Crvenkovski je izjavil, da se bodo za opremo posameznih fakultet v letu 1959 bržkone dobila nekatera sredstva iz tistega dela tehnične pomoči, ki se dajejo za opremo kmetij sitva. Glede kvalificiranja fakultetnih kadrov za gospodarstvo je bilo izraženo mnenje, da je treba povečati število fakultet, ki pripravljajo take kadre, kakor tudi, da jih je treba že od leta 1959 dalje posefbeti obravnavati. Doeiej so spadale v to skupino tehniške, veterinarske,- kmetijske in gozdarske fakultete. V razpravi o študijskem režimu so poudarili, da bi bilo potrebno najti . take rešitve, ki bi vpliva-le stimulativno tako na študente glede pra- vočasnega opravljanja izpitov in končanja študija, kakor tudi glede na učni kader. V zvezi s tem so poudarili potrebo po ukrepih za ugotavljanje uspehov med študijem. V tem primeru rezultati na posameznih fakultetah ne bi bili presenetljivi, ker bi jih lahko pričakovali, pa tudi usmerjali. Predsedništvo je načelno obravnavalo tudi vprašanje štipendij, -ofbroškfiin dodatkov in študentskih domov. Ker so v mnogih fakultetah že uvedli posamezne nove ukrepe,- bo predsedništvo priporočilo, naj se ti ukrepi uporabljajo ne samo v prvih letih, temveč za vse generacije. kjer je to objektivno mogoče- Predsedništvo je sklenilo, da bo vsem fakultetam priporočilo sklepe o sprejemanju na fakultete. Ob koncu seje je predsedništvo sklenilo, naj splošni jugoslovanski časopis »Uni-verziteitsJri. vjesnik« začne izhajati v januarju prihodnjega leta. Razen tega je ugodno ocenilo mednarodni seminar »Univerza danes«, ki je bil meseca julija v Dubrovniku ter je sklenilo, naj se taka posvetovanja podpirajo tudi v prihodnje. Prihodnja tišja predsedništva Skupnosti jugoslovanskih univerz bo ob koncu septembra ali v zaftetku oktobra. / M Na Gorenjskem bo naprodaj 15 tisoč ton krompirja Po dosedanjih ugotovitvah bo pridelali tud; precej semenske- letošnji pridelek krompirja na Gorenjskem enak lanskemu. Drugače je le to, da je bilo lani vefi drobnega krompirja, letos pa ga je manj in je bolj debel. Tako bo ostala tonaža s-ko.ro ns-jzpremenjena. Po pravkar izdelanem računu okrajne poslovne zveze bo letos na Gorenjskem naprodaj 1600 vagonov ali 15 tisoč ton krompir j a. Letos so na Gorenjskem posestva dn kmetje Povečanje industrijske proizvodnje v prvih sedmih mesecih Beograd, 8. sept. (Tanjug) — Po uradnih podatkih Zveznega zavoda za statistiko je jugoslovanska industrija v pivih sedmih mesecih, od januarja do julija letos, povečala proizvodnjo za ll°/n v primerjavi z istim časom lani. To je predvsem posledica boljšega izkoriščanja notranjih rezerv v tovarnah, rekonstrukcij in red- f lesni in Iraški minister na zagrebškem velesejmu Zagreb, 8. sept. Včeraj si je ogledal zagrebški velesejem minister za narodno gospodarstvo republike Irak, Ibrahim Kubba, k; je prispel na desetdnevni obisk v našo državo kot gost predsednika komiteja za zunanjo trgovino FLRJ. Ljube Babiča. Iraškemu gostu so priredili slavnostno kosilo v hotelu “Esplanade«. popolne pa si je ogledal tovarno »Rade Končar«. "Nocoi ie minister odpotoval v Beograd, kjer bo imel z našimi gospodarstveniki razgovore o gospodarskem sodelovanju in blagovni izmenjavi med Irakom in Jugoslavijo. M. B. V okrajnih in občinskih komitejih ZK, kakor tudi v vseh osnovnih organizacijah ZK in drugih družbeno-političnih organizacijah dokončujejo v Bosni in Hercegovini zadnje priprave za obravnavanje drugega deia gradiva s VII. kongresa ZKJ. Okrajni in občinski komiteji ZK v Bosni in Hercegovini, komiteji Ljudske mladine kulturni do-movi. delavske in ljudske univerze so namreč izdelale te dni podrobne načrte za nadaljnje proučevanej in obravnavanje kongresnega gradiva. Po teh načrtih je težišče te ideološko-politične delavnost' oziroma obravnavanja drugega dela kongresnega gradiva v proučevanju programa ZKJ, kakor tudi posameznih referatov VII. kongresa s predavanji, razpravljanji. posvetovanji in in- dividualnim delom. Da bi bilo proučevanje čim uspešnejše, so v okrajnih in občinskih komite-ustanovili tudi aktive predavateljev. 2e sedaj, nekoliko dni pred za nadaljnje proučevanje in začetkom proučevanja drugega dela kongresnega gradiva' se kaže skoro v vseh .organizacijah veliko zanimanje za nadalje veliko zanimanje za nadaljevanje obravnavanja gradiva s VII. kongresa ZKJ. Zlasti je zanimanje veliiko med mladimi komunisti in mladinci, za katere bodo poleg rednih predavanj, razpravljanj in posvetovanj organizirali tudi posebne tečaje in seminarje. Ti seminarji bodo skoro pri vseh občin, komitejih ZK in komitejih Ljudske mladine, kakor tudi pri večjih podjetjih, v šolah, ustanovah ir fakultetah. A. R. nega oskrbovanja z električno energijo, surovinami in z reprodukcijskim materialom. Proizvodnjo so povečale z različno intenzivnostjo vse industrijske panoge, razen premogovnikov. Izkop premoga se je zmanjšal zaradi slabe prodaje, zlasti v drugem četrtletju. V času april—junij so premogovniki zmanjšali proizvodnjo za okoli 500.000 ton. To zmanjšanje pa je bilo nadomeščeno z občutnim povečanjem proizvodnje električne energije, ker so domače hidrocen-trale in termocentrale dale industriji in dirugim potrošnikom za 22°/o več energije kakor v istih mesecih lani in so proizvedle nad 4 milijarde kilovatnih ur, s čimer je bila praktično dosežena proizvodnja električne energije v celotnem letu 1955. Povečana je bila tudi proizvodnja nafte za okoli 15°/o. Izmed panog, ki delajo za široko' potrošnjo je največje povečanje dosegla elektroindustrija. ki je najbolj dinamična panoga domače industrije. V prvih sedmih mesecih je izdelala za 25% več aparatov za gospodinjstva, žarnic, radioaparatov, kablov in drugih predmetov, kakor v istem času lani. Kovinsko - predelovalna in strojna industrija sta povečali proizvodnjo za 13%. V železarnah so izdelali v prvih sedmih mesecih okoli milijon ton • surovega železa in jekla, s čimer so dosegli skupno proizvodnjo železa in jekla v letu 1954. Barvasta metalurgija in kemična industrija sta pove- ga krompirja, vendar ga je manj kakor lani. Kakor je znano, je bilo lani precej težkoč s prodajo semenskega krompirja. Leto-s Pa tega ne bo. Posebna komisija kmetijskih strokovnjakov, ki je ocenjevala in pregle-dove' . 'krompirišča. ni priznala vsega za semenskega, zaradi nekih bolezni. Ta krompir bo poslovna zveza začela odkupovati že v naslednjih dneh. Cena Pa še ni določena, verjetno pa je, da bo tudi letos za 50% dražji od navadnega, kakor je bilo to lani. Za ta krompir ima poslovna zveza letos 3 skladišča, in sicer v Sk. Loki, Naklem in v Kranju, v katerih bo lahko vskiadiščila kar 150 vagonov krompirja. Za poznejši jesenski krompir so pridelovalci v skrbeh, da ga tudi letos ne bodo čali proizvodnjo za 8%. med- mogli prodati, kakor je bilo to tem ko so jo ladjedelnice po- lani. Ta bojazen pa je letos od-večale za 12 odstotkov. več. Po mnenju poslovne zveze Obenem s povečanjem indu- bo leto3 mogoče prodati vso ko-strijske proizvodnje v prvih ličino krompirja« predvsem v sedmih mesecih se je tudi povečalo število zaposlenih za 9 odstotkov v primerjavi z istim časom lani. Zato v preteklih sedmih mesecih ni bilo resnejšega povečanja delovne storilnosti. Na to je vplivala tudi ukinitev nadurnega dela, zlasti tamkaj, kjer morajo zaposlovati delavce tudi izven delovnega časa. Kar se tiče cen industrijskih izdelkov, se je nadaljevala težnja po stabilizaciji iz prejšnjih mesecev v vseh osnovnih skupinah pridelkov. Industrijska proizvodnja se je povečala v vseh republikah. V prvih sedmih mesecih se je v Ctni gori in Makedoniji povečala za 37%, v. Srbiji za 15, v Bosni in Hercegovini za 10, v Hrvatski in Sloveniji pa za 7% v primerjavi s sedemmesečno dobo lani. Ivan Maček med graditelji avtomobilske ceste Otočec, 8. sept. (Tanjug) — Gradbišče avtomobilske ceste med Ljubljano in Zagrebom je danes obiskal organizacijski sekretar CK ZKS Ivan Maček. Ogledal si je gradbišča ob trasi in nekatera mladinska naselja, pa tudi Otočec, v katerem so nastanjeni glavni štab mladinskih delovnih brigad, gradbeni komite ZK in investicijska skupina. V razgovoru se je zanimal za življenje in delo mladih graditeljev. druge zadri* republike. )• prodale Do sedaj So po poslovni zvezi že precej zgodnjega krompirja v južne republike. Zadruge so vključno s 1. 9. 58 odkupovale krompir po 8.50 din do 11 din, prodajajo ga pa franko vagon po 10 do 12,50 din. Predvidevajo, da se vsled tega načina odkupa gdkupna cena tudi poznejšemu krompirju ne bo dosti zmanjšala. Letos bo na Gorenjskem naprodaj tudi okoli 60 vagonov sadja, ki ga bodo zadruge, če ga ne bodo prodale doma, prodale po poslovni zvezi v druge republike. Huda nesreča gasilcev Zapreb, 8. sept. Gasilski avtomobil iz Slunja je zdrvel s ceste v globok jarek reke Slunjčice. Pri tem so se smrtno ponesrečili štirje gasilci, osemnajst ca je i‘anjenih. Vseh osemnajst ranjencev leži v bolnišnici v Karlovcu, deset med njimi je hudo ranjenih in je njihovo življenje v nevarnosti. Nesreča se je prioetila zaradi okvare na zavori. i M. B. in m mm®® Kongres jugoslovanskih folkloristov Niš, 8. sept. (Tanjug). V Za-ječaru se je danes začel V. kongres folkloristov Jugoslavije, na katerem je bilo dopoldne podanih pet referatov o folklori ti-moške poknaijine. PoroSali so univ. profesorja dr. Miloš Lu- tovac in dr. Milivoje Bairjakta-rovič iz Beograda, profesor glasbene akademije Miloša v Vasiljevič, znanstveni sodelavec Srbske akademije znanosti dr. 2ivomiir Mladenovič in svečenik Dragotin. Djordjevič i,z Leskovca. Popoldne se je kongres nadaljeval z razpravo o referatih. Studijsko potovanje trgovinskih zastopnikov BEOGRAD, 8. sept. (Tanjug). — Generalni sekretar Zveze trgovinskih zbornic Jugoslavije Ris ta Bajalski je odpotoval s sekretarji republiških trgovinskih zbornic v Švico, ,da bi se seznanili s sodobno organizacijo trgovi- ne in opremo trgovinskih podjetij v tej državi. Ta skupina bo razen Švice obiskala tudi Zah. Nemčijo, Belgijo in Francijo. 40-letnica preboja solunske fronte BEOGRAD, 8. sept- (Tanjug). — Dne 15. septembra letos bo poteklo 40 let po preboju solunske fronte. Po sklepu izvršnega odbora centralnega odbona Zveze borcev bodo na ta zgodovinski dan slavnostno položili vence na pokopališča padlih vojakov srbskih in prostovoljskih enot, ki so sodelovale v preboju. Med drugim bedo položili vence na grob Neznanega vojafka na Avali, kakor tudi na pokopališču na Kaj-makčalanu. Izvršni odbor je sklenil, da bo izdal publikacijo o bojih na solunski fronti in o njihovem pomenu. Likvidacija podjetja Dobro gospodarjenje mora sloneti na eni strani na ustrezni stimulaciji (čim bolje delaš in gospodariš, toliko več dobiš), na drugi strani pa tudi na nevarnosti, da ob slabem gospodarjenju lahko izgubiš, kar si vložil. Vsako gospodarjenje po blagovno tržnih načelih je tudi določeno tveganje. Vse kalkulacije ne morejo sloneti samo na znanih postavkah. Marsikaj se kalkulira po oceni in pričakovanjih. Dober gospodar je tisti, ki neupravičeno ne tvega, oz. ki čimmanj tvega, ker skuša delati na podlagi čimvečje gotovosti. Toda docela brez tveganja ne gre. Nasprotno pa slab gospodar tvega oz. se spušča v negotovost tudi takrat, kadar to ni nujno potrebno, ker se da s potrebnimi analizami negotovo in neznano spremniitj v gotovo in znano. Dobro bo gospodaril samo takrat, kadar je za to nagrajen, oz. kadar je kaznovan, če slabo gospodari, če se spušča v stvari, za katere bi lahko že vnaprej ugotovil, da se ne bodo obnesle. Vsak sistem, ki hoče ustvariti solidno gospodarstvo, temelječe na nenehnem napredku (napredek raVno vključuje tudi razumno tveganje), bo moral v sebi nai- ti pravilno rešitev za to.. Naš sedanji sistem rešuje to le delno. Z novim sistemom delitve dohodka smo dobili potrebno podlago za boljše gospodarjenje, ker je od boljšega gospodarjenja odvisna višina dohodka, s katerim delovni kolektiv razpolaga. Toda ta pravica ni izpeljana do kraja, ker ji manjka ustrezni odsev v dolžnostih, ki iz tega izhajajo. Ce podjetje slabo gospodari, dobi v najslabšem primeru delovni kolektiv samo minimalni osebni dohodek, ki ga zagotavlja zakon, podjetje pa gre lahko tudi v likvidacijo. Toda kakšna je ta likvidacija in kakšne materialne posledice ima za delovni kolektiv, po dosedanjih predpisih? Iz obratnih sredstev se poplača banka, osnovna sredstva pa prevzame ljudski odbor, na katerega območju ima tako podjetje svoj sedež. Drug; upniki morajo svoje terjatve pač odpisati, ker ni sredstev za njihovo poravnavo, ljudski odbor pa navadno ustanovi iz sredstev, ki jih je prevzel novo podjetje, ki ima morda drug naslov, a je v bistvu isto staro likvidirano podjetje. Delovni kolektiv starega podjentja običajno prevzame, ra- zen nekaterih izjem v vodstvu, tudi novo podjetje. In banka mu da, oz. mu je do nedavnega dala tudi potrebni kredit za obratna sredstva. Posledica takega stanja je. da delovni kolektiv praktično nima kaj zgubiti. Zaradi slabega' gor spodarjenja trpi celotna skupnost, niti ne toliko ljudski odbor, na katerega območju je sedež takega podjetja. Delovni kolektiv se zato popolnoma neodgovorno spušča v tveganja, ker nima kaj izgubiti. To se je zelo jasno pokazalo pri licitacijah za kredite. Nekatera podjetja so bila pripravljena plačati vsakršno oDrestno mero, samo da so prišla do kredita. Brž ko so prišla do kredita, je bila s tem stvar zanje rešena. Ali bodo kdaj dejansko lahko odplačala kredit pri takih obrestih, v to se sploh niso spuščala. In ljudski odbor jih je pri tem celo podpiral. Če je šlo za investicije, je bila stvar opravljena s tem. da so bile investicije vložene. Ce je šlo nato tako podjetje v likvidacijo, nič zato. Tovarna je bila tu. Po drugi strani pa so neupravičeno trpela podjetja-upniki, ki ob stečaju niso prišla do svojih sredstev. In naposled licitacije za obratna sredstva se sploh niso obnesla in je bilo treba ta sistem takoj opustiti, brž ko je bil uveden. Podjetja so bila pripravljena plačati nesorazmerno visoko ceno za kredite, ki je visoko presegala njihovo dejansko plačilno sposobnost. Skupnost pa je morala nositi posledice takega ravnanja podjetij in se je zato tudi odpovedala takemu sistemu kreditiranja, čeprav je bil v načelu dosti boljši kot je sedanji. Kredit naj dobi samo tisti, ki je kreditno sposoben, od teh pa tisti, ki je sposoben plačati najvišjo obrestno mero. Pri taki odgovornosti podjetij, kot je uveljavljena sedaj po predpisih o prenehanju podjetij, ni mogoče izvesti v kreditiranju sistema, ki bi bil lahko oprt na resnično ekonomske temelje. Dokler pa tega ni, tudi ni mogoče v celoti uveljaviti sedanjega sistema delitve dohodka in stimulacije, ki je na tako delitev oprta. Manjkajo namreč še mnogi elementi, od katerih je sploh odvisno formiranje dohodka. Delitev dohodka je šele drugotnega pomena. Vseh teh stvari ni mogoče pravilno urediti, dokler podjetje ni v celoti odgovorno za svoje obveznosti. Brez popolne in vsestranske odgovornosti pa ne moremo govoriti o gospodarstvu, ki naj temelji na menjavi. Glede nato so že sedaj v diskusiji osnutki predpisov, ki naj te stvari na novo urede. To velja ne samo za gradivo, ki naj bi v celoti uredilo organizacijo in poslovanje gospodarskih organizacij, za kar bo verjetno potrebn daljši študij. Treba je najprej že veljavno uredbo o prenehanju podjetij tako dopolniti, da bo v skladu s sistemom delitve dohodka in zlasti z režimom sredstev gospodarskih organizacij. Čeprav ne po črki, je po vsebini sedanja uredba o prenehanju podjetij v neposrednem nasprotju z novim sistemom delitve dohodka in upravljanjem s sredstvi gospodarskih organizacij. Duh, ki preveva te predpise, zahteva, da se predpisi o likvidaciji podjetij postavijo na novo podlago, ki bo upoševala zlasti tele zahteve: — Podjetje mora za svoje obveznosti odgovarjati z vso svojo imovino. Od tega bi bila izvzeta samo sredstva, ki že po naravi in namenu ne pomenijo sredstev v blagovnem prometu (na pr. socialne in zdravstvene zgradbe, gozdovi itd.). Vse drugo pa mora priti v likvidacijsko maso, tudi osnovna sredstva, ki se prodajo na dražbi, če druga sredstva ne zadoščajo za poravnavo terjatev. — Prvenstvo pri poravnavi dolgov iz likvidacijske mase imajo samo minimalne plače, prometni davek, obresti na sredstva podjetja in zemljarina Tudi banka mora" priti med ostale neprivilegirane upnike. S tem bi bila ravno veliko bolj zajamčena poslovnost banke, ki bo morala mnogo bolj ekonomsko presojati plačilno sposobnost svojih klientov in ki se bo zato pri dodeljevanju kreditov morala nujno ozirati na ekonomska merila, ne pa na druga. Če se sedanji predpisi o prenehanju podjetij dopolnijo že samo po teh načelih, se bo položaj glede odgovornosti podjetij bistveno izpremenil. Podjetje se ne bo moglo več neodgovorno spuščati v poslovno tvegaje in bo prisiljeno dobro gospodariti že zaradi tega, ker bi v primeru izgub prišlo v likvidacijo, ki bi s podjetjem tako temeljito pometla, da se na njegovem mestu ne bo moglo osnovati drugo istovrstno podjetje. Če je delovnemu kolektivu do tega, da ima v podjetju dohodek, od katerega je odvisna njegova eksistenca, posameznemu delavcu pa do tega, da ima tu zaposlitev, bo seveda delovni kolektiv v takem primeru vse drugače presojal gospodarjenje. Likvidnost podjetja ne bo stvar, do katere bi bil delovni kolektiv indiferenten. Prav tako pa bo imel do takega podjetja tudi ljudski odbor drugačen odnos. Ljudski odbor se bo moral mnogo bolj zanimati, kako posamezno podjetje gospodari. Izgube takega podjetja bodo neposredno uda- rile ljudski odbor. Ob popolni likvidaciji posameznega podjetja se bo pred ljudski odbor postavil problem zaposlitve in dohodka v vsej kompleksnosti. Taka rešitev tega pa odpira možnosti za dodatno rešitev vrste vprašanj, ki jih doslej ni bilo mogoče uspešno reševati. Poslovnost bo brez dvoma napredovala, razširila se bo medsebojna menjava, uvedla se bo večja previdnost i/i premišljenost pri posameznih gospodarskih poslih. Zlasti pa se ob tem odpira možnost za uspešnejše urejevanje finansiranja gospodarstva. Kreditiranje je pri nas še slej ko prej administrativno, kljub nekaterim elementom poslovnosti, ki je bila vnesena v delo bank. Cisto jasno je, da problema kreditiranja ni mogoče rešiti vse dotlej, dokler ni vprašanje odgovornosti dejansko in ne samo formalno rešeno. Kredit mora postati eden bistvenih elementov v blagovnem gospodarstvu. To pa lahko postane samo takrat, kadar tudi kredit dobi temeljni značaj takega gospodarstva. Doslej tega sploh ni bilo mogoče urediti, ker ni bilo rešeno ' vprašanje odgovornosti. Tudi samo s spremembo te uredbe vsa ta vprašanja še ne bodo^sama po sebi rešena. Toda dana bi bila podlaga, na kateri se jih da in brez katera se jih sploh'ne da rešiti. KI* St 213 — 9. SEPTEMBRA 1953 / SliOVTJNFKl PORHCEVELEC I st*. S m Nihajoča napetost Težko je od tako daleč pisati, kaj je pravzaprav hotela doseči vlada v Pekingu, ko je ukazala začetek »ofenzive na fukienski fronti«, ali z drugimi besed-ami, začetek obstreljevanja otokov Macu in Kve-moj. Nemara jz res, da je hotela le preizkusiti, ali bodo ZDA otoka branile ali ne — brez ZDA skoraj ne more biti dvomov o tem. kako bi se končala bitka za oba otoka. Morda je vlada v Pekingu hotela tudi opozoriti svetovno javnost, da sta po njenem mnenju' otoka la-st LR Kitajske, četudi živite pod tujo zastavo, morda pa samo, da. je LR Kitajska na svetu, kar je važno glede na bližnje zasedanje OZN. Kakor koli že, dejstvo je, da po vseh znakih sodeč DR Kitajska ni pripravljena tvegati spopada z ZDA — in do tega bi lahko prišlo, ker so se pomorske sile ZDA odločno vmešale v boje okrcg obeh otokov. Po tej logiki je predlog Cu En Laja le odraz hotenja, da bi se iz zapleta izvlekli — predlog je pač samo pobuda za miroljubno reševanje spora in zato koristen. To je res, ne glede na morebitne drugačne razloge in čeprav je zaostritev povzročila DR Kitajska sama. Danes, ko visi svetovni mir dobesedno na nitki, pa je potrebno obsoditi vsako za-cstrovanje, čeprav gre morda za dejanske krivice, ki se godijo tej ali oni državi. Za ohra-nitev miru je pač treba nekaj žrtvovati in bo to treba delati tudi v prihodnje, dokler ne bo položaj zrel za reševanje večjih spornih žarišč sveta. Vse to je res •in točno — vendar pa ne pomeni odobravanja politike ZDA prav v tem delu sveta, ki je bila že mnogokrat obsojena. Zatrjevati, da sta Kvemoj in Macu »prva obrambna linija ZDA- bi bilo komično, če se ne bi teko zlahka spremenilo v tragedijo. Pred’ 'ant' T.P Kitajski (to *r je zgodilo še na ženevskih veleposlaniških razgovorih) np uradni sporazum, da se bosta LF F ' •'r> ZDA vzdržn! '•nhlianja sile pri rešev-a T-rob’ ~ Formoze, je mi-no zelo nediplomatsko. Predlog diši po priznanju, da 'e Ča.ngkajšek samo >»ameriška podružnicaLe malo ameri- k’h zaveznikov odobrava arne-r:?.ko politiko v Formoški ožini in prav malo strategov jim priznava obrambno važnost Formoze. Formoza, pravijo, bi bilo važno oporišče za napad — tega pa. razen v primern svetovne vojne ne bo. Ne gre torej za to, d-a bi zanikali pravico LB. Kitajske d" obrežnih otokov, ki so po novem v njenih teritorialnih vodah, ali pa celo do Formoze. za katero so se »velik’- že med vojno sporazumeli, da je sestavni del kitajske edine. Cre pa zato. da je kitajska poteza škodljiva za mir, predvsem pa za. LR Kitajsko. Po korejski vojni se je svetovno javno mnenje začelo nagibati na njihovo stran in vedno večje je bilo število držav, ki so se zavzemale za sprejem LR Kitajske v OZN. Sedaj se je p^-ož i spet obrnil na slabše. Poleg teaa pa nekateri, očitajo LR Kitajski nespretnost: zakaj delati takšen hrup okrog otokov, ko bi jih s tihim obstreljevanjem in blokado počasi lahko spravili na kolena. Tako pa so postavili ZDA pred izbiro držati besedo Čangkajšku ali ne — in odoovor na to je moral biti že vnaprej jasen. V takšnem položaju so razgovori v Varšavi med veleposlanikom ZDA in LR. Kitajske edini izhod za obe strani, če naj se spor okrog otokov ne potencira do odkritega napada. V toliko sta predlog Ču En Laja in reakcija Washingtona vredna pozdrava.. Ali pa bodo razgovori uspešni tudi sicer, torej glede na začetek sporazumevanja o večjih problemih Daljnega vzhoda in odnošajev med ZDA in LR Kitajsko, pa je veliko vprašanje. Vendar bo zasedaj že velik uspeh to, če bodo na njih dosegli pomiritev sedanje krize. -af Groncbi v Braziliji OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA Siid&rji proti diskriminaciji ^LONDON, 8- septembra (Tanjug). — Izvršni komite nacionalne unije rudarjev Škotske je objavil resolucijo, v kateri nasprotuje vsaki omejitvi naseljevanja črnih delavce^/ v Veliki Britaniji V resoluciji je poudarjeno, da je rasna diskriminacija, v nasprotju s politiko britanskih sindikatov in d3 bodo školjski rudai/ji nasprotovali vsakemu sfclepu vlade, ki bo omejeval svobodno gibanje fcaterih koli delavcev 7. britanskimi dokumenti RIM, 8. sept. (Po telefonu.) Danes, na petnajsto obletnico začetka oborožene vstaje in obrambe Rima, se začenja vsestransko delovni teden, bodisi v prestolnici, bodisi v devet tisoč kilometrov oddaljeni Braziliji, kjer se predsednik republike Gronchi mudi kot izredno dobrodošel gost, prvi šef italijanske države, ki je uradno obiskal Latinsko Ameriko. V ospredju zanimanja je seveda brazilski obisk, čeravno posveča rimski tisk več pozornosti zadnjim pripravam pred poživitvijo političnega življenja, bodisi v parlamentu bodisi v vladni palači in v sekretariatih posameznih strank. »Nadvse sem zadovoljen z dosedanjim potekom obiska,« je včeraj Gronchi iz Ria telefoniral ministrskemu predsedniku Fanfaniju. Sprejem, ki ga je bil deležen, ;n sporazum, kj so ga podpisali v sobi palače Cat-tete, sta nedvomno' vplivala na predsednikovo zadovoljstvo. Iz dveh razlogov je posebno važna in značilna klavzula o italijansko - brazilskem atomskem sodelovanju: ker določa, da je Italija posrednik med Brazilijo in Evroatomom na področju miroljubne atomlstike, in ker so bilj Brazilci pred dvemi leti že na tem, da podpišejo atomski sporazum z Američani, a so se v zadnjem trenutku premislili, ljubosumn-; na svojo poli-nčno neodvisnost. Slednje daje ton vsemu obisku. »Pomoč, ki jo dajejo gospodarsko razvite države nerazvitim, ni simbol velikodušnosti, marveč zgodovinska dolžnost,« je v neki zdravici dejal Gronchi. Nj treba posebej poudarjati, da je ta izjava nadvse ugodno odjeknila tudi izven brazilskih meja, saj se vse dežele špansko govoreče Amerike utapljajo v približno enakih, oziroma še resnejših gospodarskih težavah kot Brazilija. V Rimu si ne delajo pretiranih utvar o neposrednih praktičnih koristih obiska. Brazil- Konfsrencci o bakru LONDON, S. sept. (AFP). — Tu se je začela mednarodna konferenca za baker, ki je bila organizirana v okviru Združenih narodov. Na konferenci sodelujejo predstavniki 40 držav, med njimi tudi Jugoslavije. Za to konferenco bo še konferenca o cinku in svincu. Cilj teh konferenc je proučevanje tržišč za te kovine in problem stabilizacije tega tržišča. ska problematika je^ izredno zapletena in Italija preko svojih možnosti ne-more. Brazilski »podkontinent«, ki je v zadnjih letih postal nesporni voditelj južnoameriških dežela, sicer lahko sprejme domala neomejeno število italijanskih priseljencev, kot tržišče za italijanske investicije pa je še problematičen, bodisi zaradi izredno težkega gospodarskega položaja bodisi ker Brazilcem še ni popolnoma jasna smer, v kateri naj b šel razvoj potencijal-no nevei * 'mo bogate države, ki pa po.rebuje na stotine milijonov dolarjev za bazične investicije. Ogromne vsote lahko nudi samo .severno-ameriški sosed. Toda odnosi med Riom, ki ljubosumno čuva svojo politično neodvisnost, in med Wash-ingtonom, ki na južnoameriški šahovnici ne more iz že preživelih tradicionalnih okvirov, so prekomerno hladni in se kljub nekaterim 'zunanjim manifestacijam iz dneva v dan siabšajo. Poslanstvo Italije y Braziliji in v Južni Ameriki na sploh je torej predvsem politično: po- magati Brazilcem, da stopijo na prizorišče svetovnega dogajanja kot enakopraven subjekt, hkrati pa da omilj zelo hudo proti-ameriško razpoloženje v deželi in prepreči, da bi se prebujajoči' južnoameriški kolos uveljavil v svetovni družini kot protizahodno razpoložena država. Skratka, Italija naj bi bila tista, ki bi s svojitp, vzgledom^ vplivala na Washington rsmi-f slu nekakega južnoameriškega »new looka«. To poslanstvo je v skladu z Gronchijevimi pogledi na svetovni razvoj in z njegovo težnjo čimbolj razširiti akcijski radij italijanske diplomacije. Ustreza pa tudj italijanskim ocenam položaja v Južni Ameriki. Odgovorni krogi v Rimu so namreč prepričani, da je tudj Latinska Amerika prizorišče intenzivnega notranjega dogajanja. čeravno za enkrat juž-no-ameriške države v mednarodnem okviru še nimajo tiste teže kot, postavimo Kitajska, Indija ali afro-azijska skupina. »Toda gotovo je, da ta dan ni več daleč« menijo v Rimu - Ugledni in resni tednik je v tej zvezi zapisal; »Vendar enkrat, da smo napravili pravi korak o pravem času. Vprašanje je le, če bo predsednikovi pobudi sledila tudi konkretna vladna akcija na diplomatskem in političnem področju?« Po nekaterih dosedanjih Kamenj ih je upravičena domneva, da so se zunanjepolitični pogledi Gronchi j a, v prejšnji legis- laturi le platonični, ker niso našli konkretnega odziva na vladnem terenu, vendarle presadili na področje konkretne politične in diplomatske dejavnosti: washingtomska. izjava Fan_ fanija o krizi na Srednjem vzhodu, povabilo ministrskemu predsedniku naj obišče Kairo ter izredna toplina s katero egiptovski in sploh arabski tisk spremlja italijanske pobude, vse to daje nekako potrjeno težo besedam, ki jih je na kairskem letališču izrekel Dag Ham-mairskjold: »Italija lahko mnogo stori, sama ali v okviru OZN, za ustalitev položaja na Srednjem vzhodu in za utrditev mirru.« Miran Šuštar mm sl# Od 19. do 12. septembra leios se bo rrivU, a v S 'jvoi-.iji 'trgovinska ir.i:.ija ZDA. fc t doslej obiskala že več mest v Jugoslaviji i:i sl med drugim ogledala tudj oba sejma v Beogradu in Zagrebu. Na sliki od leve proti desni: John D. DeHurst, Fred- Wittner, Stevan Zec, Walter C. Clyde, mlajši, šef misije, soproga bivšega šefa stalne jugoslovanske misije pri OZN tov. Marta Brilejeva in Robert C. Gordon. Pravica do koeksistence Na 48. generalni konferenci mednarodne Ztreze pravnikov so vzpostavili universciMosš združenja — Večina pravnikov je podprla stališče, da je koeksistenca vezana na države in ne na bloke TELEGRAMI iSTAMBUL — Predsednik turške vlade Menderes je obtožil opozicijsko republikansko stranko, da ustvarja vzdušje upora v državi. Dejal je, da republikanska stranka skuša zmanjšati ugled narodne skupščine in izkoristiti nedavne dogodke v Iraku za • voje »subverzivne cilje«. MOSKVA — Na povabilo sovjetskega združenja za Združene tarode je prispela v Moskvo delegacija ameriškega združenja za r,zN, ki jo vodi predsednica združenja Eleonora Roosevelt. PARIZ — V vzhodnem delu Pariza so alžirski oddelki ubili iva podoficirja francoske vojske. I STOCKHOLM — V Švedsko je prišla na prijateljski obisk ovjetska križarka »Oktobrska revolucija« v spremstvu dveh rušilcev. V sovjetsko pristanišče Murmansk pa je priplula švedska vojna ladja »Elbsnaben«, ki je prišla na prijateljski obisk v Sovjetsko zvezo. LONDON — Novo potniško letalo na reakcijski pogon, last panameriške družbe, tipa »Boeing 707« je preletelo Atlantski ocean v treh urah in 47 minutah in tako doseglo nov svetovni rekord. Dosedanji rekord je znašal pet ur in tri minute. LONDON — V Londonu in Shannonu na Irskem so zadržali štiri ameriška potna letala, ker so dobili anonimno telefonsko opozorilo, da je na enem izmed njih bomba. Pri preiskavi niso našli ničesar. SEUL — V demilitarizirani coni blizu Corvona sta se spopadli južnokorejska in severnokorejska patrulja. V spopadu je bil ubit južnokorejski vojak. LONDON — Ameriški industrialec Cyrus Eaton je po dvotedenskem bivanju v SZ odpotoval iz Moskve. Napisal je članek za moskovsko »Pravdo«, kjer je predlagal izmenjavo obiskov med Hruščevim in Eisenhowerjem. pravico do koeksistence tudi tedaj, če so stopile v blok. Pravniki Sovjetske zveze in vzhodnoevropskih držav so ostali pri stališču, da velja koeksistenca samo za državo z različno družbeno ureditvijo. Britanci pa so celo vztrajali pri trditvi, da koeksistenca ni pravni, temveč sociološko-poli-tični problem. Čeprav se ideje o tem vprašanju še niso popolnoma izkristalizirale in je treba še marsikaj razčistiti, je vendarle postalo jasno, da 5r--kbeks'=tenca stvarnost. / NEW YORK, 8. septembra. (Tanjug). Na 48. generalni konferenci mednarodne zveze pravnikov je bila vzpostavljena univerzalnost združenja v skladu s sklepom, ki je bil na predlog jugoslovanske sekcije sprejet pred dvemi leti v Dubrovniku. Na temelju tega so v članstvo sprejeli pravnike LR Kitajske, Ce-* •> škoslovaške, ^Madžarske in Bolgarije, vzpostavljena je bila poljska sekcija in sklenjeno je bilo, da bo prihodnje leto ustanovljena tudi sovjetska sekcija. Proučevanje vseh vprašanj ; obširnega dnevnega reda je poteklo v okviru različnih splošnih pojmovanj in stvarnih interesoy 34 diržav, ki so bile zastopane na konferenci. V komisiji za aktivno koeksistenco so razen Britancev in majhnega dela konservativnih Američanov vsi drugi pravniki sprejeli stališče, vsebovano v poročilu posebne skupščine, izvoljene v Dubrovniku, v imenu katere je poročal jugoslovanski profesor dr. Milan Ra-dojkovič. V poročilu se ugotavlja, da je treba spoštovati pravico vsake država do koeksistence in da je dolžnost vsake države vzdržati se vsega, kar bi ogrožalo tujo eksistenco oziroma da se-koeksistenca vedno bolj uveljavlja, da pa jo je treba hkrati gojiti s popravljanjem primerov, ki ovirajo nieno. izvajanje. Absolutna večina prisotnih pravnikov je podDrla stališče, da je koeksistenca vezana na države in ne na bloke in da imajo države Konferenca za predelavo rib LONDON, 8. sept. (Reuter) V Londonu se je zaičela konferenca p re-dst a v n ik ov industrije za predelavo rito. Konference se udeležujejo predstavniki 21 držav. Organizirala jo je Organizacija Združenih držav za kmetijstvo in prehrano FAO. Islandski predsednik, ki bi moral priti na konferenco, je z brzojavko obvestil udeležence, da se umika s konference. Predstavnik sekretariata je izjavil, da bodo na konferenci razpravljali samo o stroških in zaslužku v industriji predelovanja rib in da ne pričakujejo razpravljanja o političnih .. vprašanjih; Dodal je, da verjetno ne bodo razpravljali o vprašanju meja za ribolov v širini dvanajstih milj v zvezi z britansko-island-skim sporom. O reviziji in izpopolnjevanju ustanovne listine Združenih narodov so razpravljali na temelju n-v^la. kjer je bilo poleg mnogih drugih pripomb ugotovljeno, da Združeni narodi nimajo zadostne izvršne oblasti. To vprašanje, pa so prepustili v nadaljnje proučevanje posebni skupini. Konferenca je nato sprejela poročilo komisije za mednarodno zdravniško pravo. Komisija je bila .ustanovljena pred dvemi leti v Dubrovniku, njen poročevalec pa je bil univerzitetni profesor general Jovanovič Radmilo. Sološno pozornost je vzbudil problem prostora izven atmosfere. V razpravi sta si nasprotovali dve tezi: ali ta prostor lahko pride pod suverenost držav, ali je to svoboden prostor. Pravniki so se večinoma zedinili, da je ta prostor svoboden in da mora biti uporaba tega prostora pod np 'zorstvon-i Združenih narodov ter se ga ne sme izkoriščati v nemiroljubne namene. Odbor za vprašanje notranjih voda se je zedinil, da vode jezer in tek ne pripadajo samo tistim državam, kjer ležijo, temveč vsem državam, na kate.-"i stanje voda -vplivajo. Čeprav imajo te konfere ~ samo znanstveni značaj, vendar njihova tvriporočila koristijo pripravljanju mednarodnih nredoisov. Sedanje zassdanje je otvoril jugoslovanski profesor Milan Bartoš, ki je bil iz-.voljen za dosmrtnega podpredsednika mednarodnega združenja pravnikov. BEOGRAD - Predsednik odbora za zunanje zadeve Zveznega sveta zvezne Ljudske skupščine dr. Aleš Bebler je sprejel na poslovilni obisk veleposlanika Italije v FLRJ Ga-Guidottija. Zob za zob na Cipra EOKA opozarja britanska oblastva na Cipra, da bo za vsakega ciprskega Grka ubila Britanca — Britanska vlada razpravlja o Cipm in o rasnih neredih v Veliki Britaniji NIKOZIJA, 8. sept. (AP). — V Nikoziji In drugih ciprskih mestih so se pojavili letaki, v katerih se poudarja, da je ciprsko gibanje EOKA ustavilo premirje, ki ga je ukazalo svojim silam 4. avgusta. Letake je podpisal voditelj gibanja EOKA Digenis. V letakih je dalje rečeno, da so sile tega gibanja ustavile ogenj zato, da bi dokazale dobro voljo, toda pred enim mesecem so opozorile, da bodo nadaljevale z operacijami, če bi se »britanske in turške provokacije kakorkoli nadaljevale«. EOKA sedaj poudarja, da britanske sile niso spoštovale razglašenega premirja, ker jt bilo v zadnjem mesecu na Ci-'pru ubitih enajst ciprskih Grkov. Letaki opoza.rjajo britanske oblasti da bodo v bodoče za vsakega ciprskega .Grka ubili enega Angleža. Položaj na Cipru in vprašanje rasnih neredov v Londonu in Nottinghamu sta bili dve najvažnejši vprašanji, o katerih so razpravljali na seji britanske vlade pod predsedstvom Mac-millana. Na seji je bil navzoč tudi ciprski guverner Hugh Foot. Izvedelo se je, da je britanska vlada na današnji seji spre i jela sklep o nadaljnjih ukrepih za izvajanje najnovejšega načr ta za Ciper. Kakor se je Izve delo, bo vladno sporočilo objavljeno verjetno konec tedna ko se bo guverner Hugh vrni! na Ciper. Na današnji seji britanskega kabineta so posebno razpravljali o vrnitvi ciprskega nadškofa Mak ari osa na otok. V Londonu menijo, da bo britanska vlada dovolila Makariosu vrnitev ž-. konec tega meseca. To pa zaradi tega, ker menijo, da bi edino ta ukrep omogočil pomiritev položaja in izvajanje britanskega načrta za Ciper. Britanski kabinet je dane. dlje časa razpravljal tudi o raznih neredih in napadih na črno prebivalstvo v Britaniji. Kakor se je izvedelo, bo britanska vlada skušala z vladam; britanskih kolonij skleniti »prostovoljne aranžmaje« 0 omejitvi vseljevanje črnegs prebivalstva v metropolo. V prihodnje bc naseljevanje v Britaniji dovoljeno samo tistim ljudem- k* bodo imeli že zagotovljeno zaposlitev in stanovanje. O terr vprašanju se bo britanski notranji minister Butier nocoj razgovarjal s predstavniki ne-katerih britanskih kolonij, ki so zaradi izbruha teh neredov pri-sipeli v London. Staiietanfa na Danskem Kjobenhaven, sept. Mali otok Slotsholmen — pravijo Danci — ni samo del središča milijonskega Kjoben-navna- Več je, kot to — srce vse države. Sloitsbolmen pripada temu narodu. Na njem se Danci iz Jytlanda, Fydena in drugih krajev počutijo bolj »doma« kot številni prebivalci Kjobenhavna. Razlog? S jv a. granitna palača Christiansborn — sedež danskega parlamenta, vlade in vrhovnega sedišča. V tej zgodvinski stavbi velikanskih razmerij predseduje danski kralj sejam državnega sveta in prireja uradne sprejeme. Semkaj prihajajo tuji diplomati in delegacije, tukaj potiskajo meddržavni pogovori in pogajanja. Skratka, tukaj se odvija najvažnejši ded političnega življenja Danske. V južnem krilu palače, kjer so prostori danskega parlamenta ^ — Foiketinge — vlada zdaj tišina, ki jo samo od časa do časa zmotijo skupine radovednih turistov Toda. ko se — kakor je to že v navadi . — prvi torek v septembru v njem ponovno zbirajo poslanci v veliiki skupščinski dvorani in na bližnjih hodnikih, bo brez dvoma zelo živahno. Nekaj pomembnih, zelo perečih zadev, o katerih zdaj že močno razpravljajo v javnosti in pišejo v tisiku, bo prišlo na dnevni red prvih sej danskega Folketinga. Če med razgovorom vprašate povprečnega in vedno prijaznega Danca, kateri problem je po njegovem mnenju najbolj pereč, vam bo zmeraj odgovarjal enako: stanovanjska stiska. Novi zaikon o najemninah ter stanovanjska izgradnja v prihodnosti. Če proučujemo dosedanji, v marsičem posebni način reševanja gradbenih težav, se človek takoj zave važne vloge •države to pciiomost, ki jo posvečajo povsem socialnim momentom. Po vojni so se danska oblastva zelo trudiila, da bi rešila znajt no stanovanjsko krizo, ki je zavladala med vojno in neposredno po vojni. 2e leta 1947 so v parlamentu izglasovali zaikon o državni pomoči stanovanjski iidustriji. ki so ga pozneje dopolnjeval, a leta 1954 zamenjali z novim, katerega veljavnost poteče prihodnje le- to. Cilj teh zakonov je bil pospeševanje stanovanjske izgradnje, predvsem v obliki državnih posojil, ki so bila na razpolago ob zelo ugodnih pogojih. Posebno ugodni so bili pogoji pri odplačevanju državnega posojila ter njegovem najetju za velike družine, ki so same ali združene gradile hiše. Družine z več otroki, ki so dobile stanovanja v stavbah, zgrajenih po gradbenih zadrugah aili lojalnih oblasteh, ali pa v kakršnikoli stavbi, ki je mogla nastati s podporo državnega kredita po i. februarja 1954, uživajo posebne popusta pri plačevanju narjemnine. Ta popust se suka nekje okrog 35 odstotkov za družimo s tremi otroki in s 75 odstotkov popusta za družine s sedmimi ali več otroki. Podobne popuste pri plačevanju najemnine uživajo tudi upokojenci, stairi ljudje in invalidi. Mimo tega daje država vsako leto zaupnikom stavb neposredno finančno pomoč za vzdrževanje stavbe. Pri stanovanjih v zadružnih stavbah (sezidale so jih zadruge) ali v hišah, kjer stanujejo dru- žine z majhnimi dohodki, je ta pomoč večja od pomoči, ki jo dajejo zasebnim lastnikom, ki so gradili z državnim posojilom. Toda ta pomoč ne zajema vsega stanovanjskega prostora, ampak je v tem pogledu omejena. Za tiste dele stanovanja, ki presegajo 85 kvadratnih metrov, ne prihaja nobena pomoč in prav tako je vsota te pomoči manjša, če- je površina stanovanja pod 50 kvadratnimi metri. Ob tako šiiroki pomoči države se je v zadnjih letih stanovanjska kriza v glavnem rešila in Danski se je skoraj posrečilo, da vzpostavi predvojni odpos med številom stanovalcev in številom stanovanjskih enot. Na robu velikih in maliih mest in naselij so se pojavili veliki bloki, modemih in u dob n h stanovanj. Naglica izgradnje je dosegla vrhunec lani, ko je bilo končanih 26.500 stanovanj, to je znatno več kot v poprejšnjih1 letih, ko so gradili povprečno po '21.000 stanovanj Pri tej izgradnji so zelo važno vlogo „ odigrale razne gradbene zadruge, oziroma združenja, ki so vsako leto prevzemala skoraj 40 odstotkov od skupnega števila novih stanovanj Medtem pa kljub vsem tem naporom in uspehom stano- vanjska stiska še daleč ni rešena. Danes so v tem pogledu med posameznimi mesti ve-lifce razliike. Kot glavni razlog za takšen položaj, ki bi se v prihodnosti utegnil še poslabšati, navajajo ekonomisti in vladni strokovnjaki tole: Dohodki prebivalstva glede na_ najemnine so zdaj mnogo večji kot pred vojno. Splošna raven cen in v glavnem skoraj prav tako tudi mezd, se je dvignila od leta 1939 za kakih dve sto odstotkov. Najemnine in stanovanja so danes samo 52 odstotkov večje od predvojnih. Posledica tega je znatno povečanje povpraševanja na prehrambenem trgu. K temu je treba prišteti stroške stanovanjske izgradnje, ki so se tudi povečali za kakih dve sto odstotkov zaradi omenjenega državnega sub vencionir %nfj a. Nato opozarjajo na druge anomalije, kot na primer, da so po državi kontrolirane "najemnine v starih stanovanjih, ki so po navadi v središču mest. znatno nižje od najemnin v novih sitavbah v predmestjih, ki pa niso podvržene nadzorstvu. Na koncu strokovnjaki sklepajo: Vse to je ustvarilo položaj, da je bila velika večina stanovanjskih najemnin izvzeta iz splošnega gibanja cen, ter' da je tudi prišlo do motenj pri ponudbi in povpraševanju na stanovanjskem trgu. Predvsem v tem smislu bo danska vlada na prihodnjem, zasedanju parlamenta sprožila nov zakonski osnutek za ureditev tega vprašanja.. Kolikor je doslej znanega, določajo ti predlogi izenačitev najemnin, da bi bilo dovoljeno svobodno delovanje zakona ponudbe in povpraševanja ter znižanja dosedanjega udeležbe države pri finansiranju stanovanjske izgradnje. Od povišanja najemnine bi en del — kakor je napovedano — ostal v ro-kah lastnikov, drugi pa bi služil za finansiranje nove izgradnje stanovanj. S tem skuša država verjeitno doseči, da bi kompenzirala svojo zmanjšano udeležibo pri finansiranju. Ker gre tukaj pravzaprav za zvišanje eneiga dela življenjkih' stroškov v osebnem proračunu, kar ima lahko spet razne druge posledice, da povprečnega Fausena ali Jausena ta problem zdaj bolj zanima od drugih. Zato tudi on nestrpno in z zanimanjem pričakuje razpravo v palači Christian— borg. ki bo zaradi razdvoje-niih mnenj gotovo zelo 23», vahna. Šupič 'Drcugo K 1) L T Ki R m B ■S A 'S. O Ir se & i ~) JUGOSLO VA NSKA KRONIKA 60.000 obiskovalcev Dubrovniških iger V Dubrovniku so se pred kratkim zaključile letošnje Dubrovniške poletne igre, ki so bile, kot je znano, posebej posvečene 450-letnici dubrovniškega komediograf a Marina Držiča. V ta namen so v okviru festivala priredili^ tudi več izvedb raznib Držiče-vih del- Skupno je bilo na programu Dubrovniških iger v letošnji sezoni 62 dramskih, glasbenih in folklornih prireditev, ki jih je obiskalo okrog 60 tisoč domačih in tujih gledalcev. Priprave za veliko razstavo fresk V Beogradu se zaključujejo priprave za veliko razstavo jugoslovanskih srednjeveških fresk. Večina izbranih del iz naše srednjeveške umetnosti je bila že razstavljena po raznih svetovnih središčih v tujini, tokrat pa bodo uredili zaključeno razstavo naših srednjeveških fresk v domovini. Kot so v zvezi s temi , razstavami ugotovili, je pri nas samo po srbskih srednjeveških samostanih in cerkvah še ohranjenih okrog 10 tisoč vzgoji odraslih, zlasti delavcev v proizvodnji, začenija_ s sedanjo jesensko sezono šesto leto svojega plodnega delovanja. Univerza letos ne bo več vpisovala svojih delavskih slušateljev individu- in Bakiča. alno, ampak bodo kadre sistematično izbirali sami delovni kolektivi oziroma podjetja. Delavska univerza pripravlja predvsem seminarje za srednje in nižje vodilno osebje v podjetjlih in ustanovah. Seminarji za vodilne kadre pa bodo trajali od tri do devet mesecev. ritve razstave se je udeležil tudi predsednik OLO Zagreba Večeslav Holjevac. Na razstavi so zastopana dela Murtiča, Kinerta, Džamonije, Stančiča, Angeli-Radovanija Razstave v Skoplju Z 'razstavo znanega makedonskega slikarja Vangela Kodjomana- v Umetniški galeriji v Skoplju se je začela nova likovna sezona v glav- ' Kongres jugoslovanskih folkloristov V Za-ječarju in Negotinu se je včeraj začel peti kongres Zveze združenja folkloristov Jugoslavije. Kongres, združen z rednim letnim občnim. zborom, bo trajal do 11. septembra. Na njem bodo med drugim razpravljali o naši najstarejši folklorni dediščini, folklori timoškega bazena, o ljudski likovni umetnosti ter baladah v narodni književnosti in narodni glasbi. razen tega pa še o nekaterih tekočih aktulanih vprašanjih jugoslovanske folkloristike. m Ante 3Iotika: Tihožitje. (Z razstave ob 15-letnici bojev na Sutjeski) fresk. Na beograjski razstavi bo prikazanih okrog 350 najboljših fresk iz 35 starih cerkvenih spomenikov Srbije, Makedonije in Cme gore. Šest let delavske univerze v Zagrebu Zagrebška delavska univerza, ki je dala doslej že vrsto pomembnih pobud pri Vprašanje univerzitetnega študija V Beogradu se je začelo zasedanje predsedstva Skupnosti jugoslovanskih univerz, ki se ga udeležujejo tudi rektorji naših univerz ter predsedniki univerzitetnih svetov. Na predavanju so poudarili nujnost izenačevanja študija na istovrstnih fakultetah v državi. Diskusija je načela vrsto vprašanj v zvezi = študijem, zlasti glede trajanja študija, ki naj se povsod vskla-di s priporočilom Zvezne skupščine. To velja tudi za sklep glede trajanja študija na stomatoloških in veterinarskih fakultetah, kjer to doslej še ni storjeno. Hkrati pa so poudarili. da skrajšanje študija ne sme pomeniti tudi zniževanja kvalitete. nam kažem Naloga majorja Lexa Temeljni podatki: film je ameriški in barvast. Gary do-oper je brez značilnih ostrih gab okoli ust. Gledamo zapent-Ijano špijonsko štorijo iz časov vojne med Severom in Jugom. Poglavitne pridobitne akcije zadevajo konje in konjiče. Stranske beležke: režija je standardna, taka, kakršna priti-8e westernu, ki razen kopitanja in lepe panorame pa domiselnih dejanj glavnega junaka (mednje seveda štejejo tudi natančni zadetki) nimajo nobenih dodatnih pomembnosti. Film kljub hrupni zmešnjavi le ne kajkrat izzove sekundante med občinstvom, zlasti mlajšim, io tako so sikanje in najrazličnejši medmeti kar redki. Vihrav tempo je za sodobne vresterne gotovo premalo. In Gary Cooper — z gubami ali brez njib — ne more nadome- (Uti praznin v scenariju. —mgh— Dramski studio v Skoplju V Skoplju so ustanovili na pobudo Mladinskega gledališča poseben Dramslki studio,, ki bo sredi tega meseca že začel z • delom. Namen tega studia je. da vzgaja nove gledališke kadre, pri čemer naj bi v njem dobili gledališko znanje tudi tisti, ki niso redni člani gledališča. Šolanje bo trajalo eno leto- V glavnem bodo poučevali igralstvo, razen tega pa tudi gledališko zgodovino in makeldonski književni jezik. Reško gledališče zaključilo poletno turnejo Drama in Opera reškega narodnega gledališča »Ivan Zajc« sta te dni zaključili svojo poletno turnejo po večjih mestih in turističnih krajih v Primorju in otokih. Po kratkem presledku bo gledališče začelo zdaj z redno sezono na Reki. Posebna zanimivost pretekle poletne sezone so bile tudi predstave re~ škega ansambla na letnem gledališču v Opatiji, kjer je podjetje Jadranska linijska plovba zagotovilo za vsaiko predstavo brezplačne vstopnice za pomorSčake z ladij, ki so bile tokrat zasidrane v Opatiji. Prva knjiga o trgovini V Dubrovniku so proslavili 500-letnico knjige O trgovini in popolnem trgovcu, ki jo je leta 1458 napisal Dubrovčan Benedik Kotruljevič. Vendar je bila knjiga prvič natisnjena in to v italijanskem prevodu šele leta 1573 v Benetkah- Pozneje je doživela knjiga še dve italijanski in eno francosko izdajo, kar je povsem razumljivo, saj je bilo to prvo delo v svetovni literaturi, ki je govorilo o ekonomiki podjetja, dvojnem knjigovodstvu, značaju trgovine, kreditih, menicah itd. Edini izvod prve beneške izdaje so ohranili v Bogišičevi biblioteki v Cavtatu. Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti bo zdaj s pomočjo svojih strokovnjakov to KotiruIjevičevo delo sfpet izdala v domačem izvirniku. Razstava zagrebških umetnikov v Belgiji V Antverpnu v Belgiji so odprli posebno razstavo zagrebških slikarjev in kiparjev »Zagreb 58«. Do razstave je prišlo v okviru sedanjih neposrednih stikov med Zagrebom in Anifcverpncm; otvo- nem mestu Makedonije. V letošnjem letu bodo ljubitelji likovne umetnosti sicer imeli priložnost videti še najmanj deset kolektivnih in individualnih razstav domačih in tujih umeitrjikov. Med drugim so ta teden že odprli svojo razstavo tudi člani Društva likovnih umetnikov Bosne in Hercegovine, ki so skupno prikaizali 64 slik in plastik. Za bodoče pripravljata svoji razstavi tudi oba vodilna makedonska umetnika Lazar Ličenoski in Nikola Martino-sfci. Jugoslovanski znanstveniki v tujini Kot delegati Akademijskega sveta FLRJ bodo v septembru številni jugoslovanski znanstveniki sodelovali na razndih mednarodnih zasedanjih v tujini. Tako je na mednarodnem kongresu za klasično arheologijo v Rimu in Neaplju, ki se Je že začel ta teden, izredni profesor zagrebške univerze dr. Lujo Rsn d ič -Miočevač (prebral referat o ilirsko rimskih grobovih v luči novih izkopavanj ter odkritij v Jugoslaviji. V Parizu se je včeraj začel mednarodni kongres umetnostnih zgodovinarjev, ki se ga udeležuje akademik dr. Fr. Stele -iz Ljubljane z referatom o cistercijanski arhitekturi v Jugoslaviji. Beograd-ski profesor dr. Momčilo Gu-čičevič je odpotoval na kongres za oftalmologijo v Bruslju. Naši delegati bodo sodelovali razen tega v septembru na še petih mednarodnih znanstvenih sestankih v tujini. Ljubljanski profesor dr. Viktor Korošec bo med drugim sodeloval na zasedanju mednarodnega društva za zgodovino antičnega' prava od 10. do 16. septembra v T*r-stu. Kongres jugoslovanskih geografov V Titogradu se je včeraj začel peti kongres geografov Jugoslavije. Zasedanja se udeležuje okrog 200 geografskih znanstvenih delavcev in pedagogov iz vse države. V delovnem delu bodo razpravljali- predvsem o geografskih lastnostih kraškega področja, o deležu geografske znanosti pri čimbolj smotrnem izkoriščanju naših krajevnih pri-rodnih bogastev ter o pouku geografije v šolah. Nekaj poročil se bo nanašalo tudi na lokalna geografska vprašanja Cme gore. Ob koncu delovnega zasedanja bodo ude- '4&&£EmS&A Dalibor Parač: Množična aretacija. (Z razstave ob 15-letnici bojev na Sutjeski) Prosvetna aktivnost v Srbii! leženci kongresa odšli na znanstveno potovanje po Črni gori. Dvajset premier v Sarajevu Narodno gledališče v Sarajevu bo v kratkem začelo novo gledališko šezdnb.’' Brva premiera v letošnjem repertoarju bo Drama »Pogled z mostu« Arthurja Millerja, s katero so člani sarajevskega ansambla sicer že ob koncu pretekle sezone doživeli neuradno premiero v Konjiou. V repertoarju imajo razen tega tri domača in tri tuja dramska dela ter eno antično tragedijo, s čimer so dosegli zaželeno ravnotežje. Izmed domačih del bodo uprizorili I gn j atovičeveg a »Večnega samca«, Držičevega »Dunda Maroja« in sodobno dramo »Ljubezen« Milana IDjokovi-da. Opera bo imela na programu »Borisa Godunova« in »Netopirja« ter dve baletni predstavi. Poleg tega bosta pripravili v novi sezoni še obe komorni gledališči »Malo pozorište« ter »Humorist ičk a scena« skupno osem premier. Tri nove pesniške zbirke i Razen živahne umetniške aktivnosti bo v novi sezoni spremljalo kulturno življenje v -Srbiji stalno prizadevanje za vseh vrst dejavnosti ter urejanje nekaterih odprtih vprašanj zakonodajnega značaja. V dosedanjih pripravah je Svet za kulturo Srbije obravnaval repertoarno politiko gledališč v republiki ter je razpravljal o mestu in pomenu oi ganov družbenega upravljanja na področju kulture in kulturnih ustanov. Prav tako »o proučili probleme, ki zadevaj« zaščito kulturne dediščine in izdelali osmftek zakona o zaščiti kulturne dediščine. Pozitiven učinek je imela tudi razprava o perečih problemih likovne umetnosti. Svet je sprejel sklepe in napotke za odkup del 11 likovnih umetnikov, dal pa tudi pobude, da bi likovno ustvarjalnost še bolj približali potrebam sedanjosti. V delovnem programu je tudi urejanje drugih problemov za nadaljnji napredek kulturne dejavnosti. Na prvi prihodnji seji bo Svet obravnaval probleme založniške dejavnosti in sicer specializacijo založb, njihovo kreditiranje, prodajo knjig in knjiigarrndskio omrežje, vsklaje-vaaje založniških načrtov in izdajanje literature v materinskih jezikih. V Srbiji posluje 17 založb in 8 časopisno-založniških ustanov. Množično kultomio delo je prav tako problem, ki mu bodo posvetili potrebno pozornost. Vsebuje delo ljudskih univerz, domov kulture, javnih knjižnic in čitalnic, kinematografov, amaiterskdlf društev, delavskih univerz itd. Ob tem bodo proučili različen odnos zainteresiranih družbenih organov do oblik množičnega kulturnega dela ter zanimive probleme c ustreznosti posameznih oblik ustanov v raznih krajih. Nada-lje bodo obravnavali tudi glasbeno življenje. V Srbiji se je razvilo kulturno življenje v vseh oblikah, seveda pa je odvisna aktivnost v mnogočem od materialnih zmogljivosti komun. Zato bodo razpravljali tudi o finansiranju glasbene de-javmosti. V delovnem načrtu Sveta 3« še razprava o kultur n o-zabav -nem življenju, o njegovi ravni, nosilcih in mestu v naši družbi. Na dnevnem redu je_ tud, osnutek zakona o knjižnicah. Pričakujejo, da bo zakon urejal stanje na tem podiw>6ju,_ ki je bilo doslej docela neurejeno. Novosti i! iz beograjsMh muzejev Beograjski muzeji pripravljajo s svojimi izpopolnjenimi zbirkami prijetna presenečenja za obiskovalce. Znani Vukov In Dositejev muzej bo odprl oddelek, ki ga je posvetil Vukovi hčeri Mini Vukomanovič, slikarki, pisateljici in prevajalki. Razen likov, nega gradiva bodo razstavili tudi korespondenco, razne Iito- V izložbah skopskih knji. gara so se te dni pojavile tri nove pesniške zbirke. Izdalo jjh je podjetje »DjeČja radost« iz Skopja. Tiskane so v originalu, v turščini. Avtorji so domačini, pripadniki turške nacionalne manjšine. Šukri Ramo je glavni -urednik časopisa »Birlik«, skopskim literarnim krogom pa sta dobro poznana tudi mlada književnika Nedžati Zekvrbja in Fdhri Kaja. Zbirka pesmi Sukri Rama ima naslov »Ne pozabi — domovina, je ena!« Za razliko od ostalih je ta pesniška zbirka napisana v značilnem klasičnem stilu. Nedžati Zekirija, ki se je v zadnjih letih že večkrat javljal s številnimi literarnimi deli, je objavil zelo obširno Zbirko. Na 62 stra/neh spoznamo kar 32 pesmi pod skupnim naslovom »Zlati uhani« V pesniški zbirki »Glasovi z vasi«, katere avtor je mladi Fahri Kajo,, prijetno presenečata čustvena prizade-dost in toplina, Jci. spremljata verze, namenjene otrokom. Edo Murtič: Straže (Z razstave ob 15-letnici bojev na Sutjeski) Konec Beneškega festivala V zadnjih festivalskih dneh sta bila na programu še dva francoska filma, ter po eden Japonski in ameriški- Kakih posebnih presenečenj ni bilo. Morda bi bilo vredno omeniti kot posebnost, da sta dve filmski divi, ki sta doslej sloveli le Po svojih telesnih čarih, prišli v roke režiserjev, ki sta vsaj skušala iz njiju napraviti tudi igralke. To sta Brigiitte Bardot in Sophiiia L/jre-n. Brigitte je nedavno sama izjavila: »Vem, d.a slabo igram. Toda tega nisem sama kriva. Saj ne mislijo na nič drugega, kakor da me uče, kako naj si slačim še tisto malo, kar imam na sebi«. V filmu »Nesrečen primer« pa se je po mnenju kritikov Brigitte končno izkazala tudi ko>t igralka. Zaslugo za to pa pripisujejo predvsem znanemu francoskemu režiserju Autant-Laraju (njegov film »Vrag v telesu« so pravkar pri nas ponovno vrteli). Poleg Brigitte nastopajo Jean Gabin, Edwige Feui-llere (z.a katero pravijo, da je v tem filmu ustarila eno svojih najboljših vlog) ter Franco Inter-ltnghi. Film ie posnet po romanu pisatelja Siimemona. Mlado pariško prostitutko Yvette zalotijo pri kraji. Yvette pregovori znanega pariškega odvetnika Gobillota. da jo zagovarja pred sodiščem. D e-ta se počasi naveže na dekle in jo vzljubi, pri tem pa začne zanemarjati svoje delo In zaprav- ljati svoj veliki ugled. Ne zmeni se za opozorila svoje žene, niti ga ne moti dejstvo, da ga Yvette ob vsaki priložnosti vara. Ko upa, da bo kljub svojim letom lahko z Yvette začel novo življenje, mu ta ponovno pobegne z mladim ljubimcem, ki jo umori. Film je bil zelo dobro sprejet, očitajo mu le nekoliko pregrob konec. Ameriški film »Črna orhideja«; v katerem nastopa Sophia Loren, je bil nekoliko slabše sprejet. Pomanjkljivosti očitajo predvsem scenariju, v okviru katerega igralci niso mogli prav zaživeti. Režiral ga je1 Martin Eiitt, ki se je uveljavil predvsem kot režiser na Broad-wayu. Ob Lorenovi pa nastopa še Anthon.y Quinn. Zgodba je vzeta iz življenja italijanskih priseljencev v ZDA. Mnenja o drugem japonskem filmu »Legenda Nairajame* so bila zelo deljena. Kritiki so si edini le v tem, da bo za evropske pojme nerazumljiv. Opisuje strahotno legendo o revnih ljudeh iz neke gorske vasi, kjer je veljal običaj, da mora človek pri sedemdesetih letih umreti, ker bi s svojim nadaljnjim življenjem samo odjedal kruh' mlajšim. In zato vse ljudi, ki dosežejo sedemdeset let, odpeljejo na goro Nara, kjer umirajo med okostnjiaki in krokarji, ki prežijo na plen. Več kot polovica filma kaže, kako sin pelje svojo sedemdeset let staro mater v smrt na goro Nara. Film je re- »Zlatega leva« je dobil japon- ždiral Keisuke Kinošiita. skl film »Rikša« v režiji Hiroši Itadtdamii pa. so se ponovno iz- Inagakija. kazali s sodobno temo iz Neap- Posebno nagrado so dodelil; Ija. »La sfida« (Izziv) je ostra itailijankemu režiserju Fran- cescu Kosiju za film »Izziv« in francoskemu režiserju Louisu Mallu za film »Ljubimci«. Glavno nagrado za najboljšo moško vlogo je dobil angleški igralec Alec Guinnes za vlogo v filmu »Usta resnice«. Nadia Tttller (ki je igrala v filmu »Rosemarie«) ali Jiržina Sej balov a (za vlogo v filmu »Volčje pasti«), Sonja Zineman ali Jeanne Moreau, pa tudi Brigitte Bardot (za vlogo v filmu »Nesrečni primer«) bi bile lahko prav taiko deležne nagrade je družbena kritika proti neapeljski kamori, kritika proti skupinam, ki narekujejo cene na tržišču s poljskimi pridelki ter bogatijo na račun pridelovalcev in potrošnikov. Kdor prekrši nepisani zakon kamare, ga čaka smrt. In tako tudi v filmu Vito Polara pade pod streli svojih pajdašev, ker jie pripeljal rta trg paradižnike, čeprav so sklenili, da jih še teden dni ne bodo prodajali, da b; jim dvignili ceno. Kako resničen je ta film, lahko priča dejstvo, da so se v Benetkah pojavili odvetniki ne- za najboljšo žensko vlogo, ki so ke Neapeljčanke-, ki trdi, da je jo dodelili Sophii Loren za vlo v filmu posneta resnična zgodba go v filmu »Crna orhideja« njenega pokojnega moža in za- (Film je režiral Martin Ritt), hteva zaplembo. Film je režiral neapeljski režiser Francesco Rosi. To je njegov prvi film. Zadnji je bil na programu francoski film »Ljubimca«. Režiral ga je Louis Mialle. Romantična zgodba zdolgočasene francoske podeželske buržuazije iz preteklega stoletja, ki si išče zabave v ljubavnih avanturah. Film so ocenili kot zelo povprečen in tudi o igralcih: Jeanne Moreau in Marcu Boryju ne sodijo nič boljše. Na zaključni ceremonialni svečanosti so 7. septembra razdelili nagrade za najboljše filme, prikazane n,a dvanajstem filmskem festivalu v Benetkah. Žirija kritike je dala največje priznanje češkoslovaškemu filmu »Volčje paštii«, ki ga je režiral Jirži Weiss dobil je tudi nagrado časopisa »Ginema nuovo«), Jeanne Moreau so priznali nagrado za najboljšo žen sko vlogo v filmu «»Ljubimci-Alec Guinnes pa je priznan tudi od žirije kritike za najboljšega igralca. Italijanski film »Izziv«, je bi! deležen nagrade »San Giorgio*. ki jo podeljuje italijanski Center za kulturo in civilizacijo. Nagrada Združenja italijanskih filmskih novinarjev je bil, dodeljena nemškemu filmu »Ro semarie«. grafije in drugo gradivo iz tega časa, ki zadeva življenje in delo umetnice. Muzej namerava razen tega okrasiti prostore z vitrinami, v katerih bodo osebni predmeti iz Vukove zapuščine, ki doslej še niso bili razstavljeni. V načrtu je tudi izdajanje zbornika »Kovčežič« « članki in rapravami domačih uglednih znanstvenikov s področja literarne zgodovine 3 lika in Dositeja. V Muzeju uporabnih umetnosti prav tako pripravljajo zanimivo razstavo. Gre za srednjeveško gradivo, ki ga bodo razstavili v sodobni ureditvi. ^ Vojni muzej in Muzej »Nikole Tesle« bodo razširili. Za Vojni muzej pripravljajo veliko sosedno zgradbo, medtem ko bodo v Muzeju »Nikole Tesle« raz-stavili doslej neznane eksponate. Etnografski muzej pripravlja za novo sezono tudi razstavo otroških igrač, okrasne opreme in lesorezov na predmetih iz ljudskega življenja. Obnavljajo tudi prvi šolski muzej v Srbiji, ki je ena izmed najstarejših prosvetnih ustanov v republiki. Od ustanovitve leta 1896 je bi muzej nekajkrat poškodovan. "V obnovljenem muzeju bodo hranili zbrano zgodovinsko gradivo o razvoju šolstva v Srbiji od prve vstaje dt- danes. K' Violinist Michael Babin v Jugoslaviji Jugoslovansko občinstvo pozna velikega angleškega violinista Michaela Rabina po njegovih slovitih turnejah in predvsem zaradi popularnega koncerta, ki ga je izvajal v filmu »Rapsodija«. F d a j bo umetnik obiskal tudi Jugoslavijo, kjer bo koncentriral od 26. septembra dalje. Najprej bo nastopil v Zagrebu in Skoplju. Na koncertu v Beogradu, ki bo 3. oktobra, bo sloviti violinist nastopil z orkestrom Radia Beograd in izvajal Beethovnov koncert za violino in orkester v d-duru. Koncertnemu občinstvu Ljubljane in Zagreba se bo Rabin predstavil prav s Čajkovskega koncertom za vilino in orkester, po katerem ja zaslovel v fiimu »Rapsodija«. Spominska razstava v Mariboru V četrtek, dne 4, oktobra, bo v Umetnostni galeriji v Mariboru otvoritev razstave del Frana Tratnika, kii je nekoliko bolj skromna v obsegu kot retrospektivna razstava v Ljubljeni, vendar ne mn-ogo man) pomembna. Razstavljenih je 180 večjih del, med njimi 22 olj, medtem ko s.o drugo-d večje risbe. Razstavljenih je mnogo n« oosebej označenih skic, zbirk* fotografi) nedosegljivih ali iar- gubljenih del in nekaj dofett* mentarnega materiala. St. 213 — s. septembra 19*« SLOVENSKI POROCEVKLEC rit. 0 Portorož, 8 posebnega d pričakoval, c Šketa rji šahov gli tik pred s razburjenj em, smo doživeli, tem predzadn narobe in p< Ob otvoritvi prenovljenega šolskega poslopja so se v Mostah na šolskem dvorišču zbrali starši in otroci, ki bodo letos obiskovali pouk v prenovljenih in novih učilnicah. Trojni uspeh v Mostah V soboto so odprli prenovljeno šolo Moste in šolsko zobno ambulanto — Splošna ambulanta v Centralnih skladiščih že redno dela V soboto so v Mostah slovesno odprli prenovljeno šolsko poslopje- Množica Mo-ščanov se je za to priložnost zbrala na šolsikem dvorišču in pionirji v modrih titovkah in v rdečih rutah okrog vratu so slovesno obljubili, da se bedo pridno učili in da bodo skrbeli, da bo šola še dolgo ostala taka, kakršna je. Po otvoritvi je bil skupinski ogled šolskega poslopja in novo odprte šolske zobne ambulante na tej šoli. Ta dan pa so se Moščani zbrali tudi v osrednjih skladiščih na Smartrfnski cesti, kjer so odprli novo splošno ambulanto, ki bo redno poslovala vsak dan popoldne. Zdravstvena služba se v zadnjih letih v občini Moste ugodno razvija. Vendar pa zmogljivosti zdravstvenega doma Moste ne zadostujejo potrebam. Tako še ni bilo mogoče prenesti zdravstvene službe za o t rek c s šolske po-li!k:.vke v sklop zdravstvenega dcina Moste- Ta sistem pa povzroča težave v tem, ker -ak.o v občini ne poznajo zdravstvenega stanja šolsteib otrok in ker je centralna šolska poliklinika predvsem za osnovnošolske otroke precej oddaljena. Zato štejejo v Mostah za poseben uspeh, da so v obnovljeni stavbi šoie Moste dobili prostore za zobno ambuianto za šolsko mladino. To ne bo samo kurativna, temveč tudi preventivna institucija in bo poslovala vsaik dan, predvsem v popoldanskem času. Denar za nabavo instrumentarja je dal okrajni zavod za socialno zavarovanje Ljubljana iz siklada za preventivo v znesku- 1 milijon din. Prostore je uredila občina, zdravstveni dom Moste pa je oskrbel z ooremo ambulante in čakalnice-' Sčasoma pa bo ta šolska zobna ambulanta koristila tudi še predšolskim otrokom vse občine. Perspektivni razvoj zdravstvene službe v občini Moste pa predvideva tudi ustanavljanje ambulant splošnega ti- pa, v obrobnih delih občine. V Bizoviku taka ambulanta že posluje. .* Se letos pa nameravajo odpreti tako ambulanto še v Jaršah za prebivalstvo tega okoliša, kasneje pa nameravajo odpreti tako ambulanto še v Šmartnem, ker je zaradi oddaljenosti od središča občine nujno potreb- ■ na. V Mostah pa kažejo precejšnje zanimanje tudi za zdravstveno službo v stanovanjskih skupnostih, ki jih bodo ustanovili v bližnji prihodnosti- Zdravstveni dom bo posebej proučil možnosti tega načina zdravstvene službe, ki naj bi vsa bila pod vodstvom zdravstvenega do- ma in ne toliko decentralizi-na. da bi pri tem mogla trpeti kakovost dela. Vsekakor pa je treba omeniti še, da je razen splošnih ambulant, zobne ambulante, ženskega in otroškega dispanzerja v Mostah dobro organizirana tudi patronažna služba medicinskih sester in babic in industrijska preventiva. V vseh štirih ambulantah je bilo v prvem polletju letos opravljenih nad 33 tisoč pregledov, oziroma skoro 4 tisoč pregledov več kakor v istem razdobju lani. V to-- vamafa Saturnus, Izolirka, Tovarni kleja in Kemični tovarni imajo obratne ambulante. katere so v prvem polletju letos opravile skupaj nad 4.500 pregledov. Razen tega je v občini Moste tudi zelo razvito zdravstveno prosvetno delo na terenu. V gimnaziji Moste so priredili za dijake višjih razredov, ki so bili namenjeni v brigado, predavanja o prvi pomoči, tečaj prve pomoči pa so imeli tudi v osnovni šoli Moste, v okviru gospodinjskega tečaja v Mostah pa je bilo 8 predavanj s področja zdravstva. V. R. Dvajseto m predzadnje koIo medeonskega šahovskega turnirja je dalo do nedelje zvečer ob 22. uri naslednje izide: Benko—Gligorič remi, Talj—Petrosjan remi. Panno—Greifi remi,' Averbach—Matanovič 1:9, Bronstein—dr. Filip remi. Pel partij je bi'lo prekinjenih. Stanje točk: Talj 13, Gligorič 12.5, Petrosjan 12 (l ), Benko 11.5 (1), Bronstein 11.5. Averbach 11, Olafsson 10.5 (2). Szabo in Fisher’u-5 (1). Matanovič in Pajino 10.5 Itd. 8. sept. (Od našega na šesto mesto čeprav z dodat dopisnika) Kdo je kom izločilnega dvoboja. Da b da nam bodo mu- se ?a to zgodilo, mora v zad-lovske deske postre- njem kolu iti vse narode in sa i slovesom s takšnim mo njima v prid. Zmešnjava i' kakršnega še ni- torej popolna doživeli. Dejansfco je šlo v predzadnjem kolu prav vse in popolnoma drugače, ikor so igralci v začetku za-ivili. Nekajkrat je prišlo do t*resenetljivih obratov in nekajkrat so se boljše pozicije spreminjale v slabše in narobe. Kaj hočemo? Po petih tednih hudih bojev in stalne živ-čne napetosti so domala že vsi igraloi na koncu svojih moči. O tem, kaj so posamezniki delali za deskami v XX. in predzadnjem kolu portoro9kega turnirja, bomo niže povedali kaj »•eč. Najprej povejmo predvsem to, če se je število potrjenih kandidatov še kaj povečalo al; n’. Pravzaprav so še zmerom samo štirje: Talj, Gligorič Benko in Petrosjan. Bronstein Gligorič s sekundantom Pucom je stopil temu naslovu še pol a se je kmalu nato š> Senkoju in Gligoriču zazdelo la je 12 .^otez kar dovolj. Od tu dalje se 'pravi opis te runde Sele začenja Panno in de Greiff sta si dovolila dvojni salto inortale. Najprej je bil izgubljen Kolumbijec, nato pa Argentinec toda nobenemu ni bilo za prelivanje krvi. Vendar je de Greiffov sekundant Sancliez še danes užaljen. ker je njegov Boris s kme tom več in v boljši poziciji sam ponudil remi. Pravijo, da 1? bilo to iz prijateljstva Averbach je lepo povozil Ma-tanovič. potem ko si Je ta preveč obetal v neizdelanem napadu na belega kralja ln v ta namen ^elo oslabil svojo rokadno pozicijo. Bronsteinu Je lahko žal. da m dobil partije s Filipom. Dolgo je imel kmeta vfeč. toda napaka pred prekinitvijo ga je stala dragocene pol točke, s katero bi bil že v varnih vodah Tako pa mora čakati na zadnje kolo. Toda pravkar opisani partiji, nista edini, ki sta se ponovno obrnili Fischer Je bil proti Carriossu najbrž izgubljen, toda s Filipovo pomočjo je ob prekinitvi celo v nekoliko boljšem položaju Podobno ie bilo v srečanjih med Lar- senom ln Pachmannan, Sangul-nettijem in Szabccn ter Olafsooom in Shervinotn. Prva partija je bil« dvakrat dobljena, prvič za belega in drugič za črnega, v reprizi pa ima Pachmann kljub temu, da ne more kaj močno nadaljevati, že vedno več upanja. Sangumettl Je bil že skoraj popolnoma stisnjen, zdaj. pa lahko celo upa. saj Je njegova pozicija prijetnejša In naposled še Olafsson! Kaikor da ga je spoznanje, da ni mogel dovolj hitro spraviti Shervina na kolena, čisto vrglo s tira. Začel ie hazardiratl. In izid takšne igre je bil hitro viden vedno slabša in na koncu popolnoma izgubljena pozicija, hkrati pa tudi že skoraj poteptano upanje na srečanje s kandidati. Islandec Je tako \ edini, ki ni hotel končati turnirja tako, kaikor so velevale napovedi novinarjev V sredo se bo še zadnjič spoprijelo deset parov, enaindvajseti .a bo ta dan Petrosjan ,Gligorič in Matanovič bosts 'grala s Fisherjem in Larsenom — vsak za svoje: Gligorič zb dobro mesto, Matanovič pa še zadnjič — za veliko več. F B. Prvenstvena nogometna tek .na NPL med ljubljansko OIym pijo in Litijo se je na igrišč' slednje končala z visoko zmagi domačinov 11:3 (6:2). V pred tekmi so mladinci Litije pre magalj mladince Ljubljane 2: r0:0). (-r) Jeseniški hokejisti, ki so se zadnji čas že doma oridno pr' ^ravljali na prihodnjo sezono so ta čas na desetdnevnem ta->orjenju v Portorožu. Vsega 2 Hano v prvega In drugega moš •va bo ta čas intenzivno treni -alo ob naj večjem razumevanji Tiatičnega društva in jesenišk« "elezarne Redni trening na le ATLETSKI DCGODKl VSE NAOKROG Rojko (Lj.) 4 m ob palici Minula nedelja je spet navrgla Kopico atletskih tekmovanj. Mladinska reprezentanca Jugoslavije le sicer izgubila dvoboj z romunsko v Cluju. zato pa so nekateri Jugoslovani zabeležili nove mladinske državne rekorde. Tako Je mladinec Ljubljane Rojko preskočil s Otlico 4 m (kot četrti Slo-.vnecl Soan pa Je na 1500 m z za-. •-»v 'V' Včeraj je Svet za gradbeništvo iu industrijo gradbenega materiala na seji razpravljal o realizaciji piana za prvo polletje 1958, o prošnjah za kredite in odobril nekaj prošenj za uporabo osebnih avtomobilov direktorjem podjetij. Pri presoji realizacije polletnega plana v gradbeništvu je treba upoštevati, aa je to izrazito sezonska panoga. Razen tega Je treba upoštevati tudi izredne naloge, Kot najpotrebnejša dovršit-vena dela na Gospodarskem razstavišču in gradnjo avtoceste Ljubljana—Zagreb. Kljub temu realizacija plana v celoti ni bila prizadeta, pač pa je bila zaradi odtegnitve delovne sile in strojev delno prizadeta gradnja stanovanj v _ Ljubljani. Od predvidenih 30U milijonov republiških negospodarskih investicij na področju ljubljanskega okraja je bilo v prvem polletju izvršenih 39,5 odstotkov. Polletni plan v montaži je bil izvršen 58,5 odstotno, v projektiranju pa 61,5 odstotno. Od pomembnejših gradbenih podjetij je izvršilo razmeroma najmanj del na področju okraja podjetje »Gradis« (34*/.). Zavod za stanovanjsko Izgradnjo pa Je kot najpomembnejši investitor izvršil le 33 odstotkov svojega plana in verjetno, ne bo dosegel letnega plana. ODKRITJE SPOMINSKE PL0SCE PADLIM BORCEM V VINJAH V prijazni gorski vasici Vinje nad Dolskim je v nedeljo na novem gasilskem domu krajevni odbor ZB Dolsko odkril spominsko ploščo 16 padlim i v internacij umrlim borcem NOV. Poleg številnega prebivalstva so bili tu- Tri razstave v Logatcu Logatec, 8. i-eptembra V zvezj z ooCittsfciTn praznikom občine L&gM+c, ki bo v petek 12. tega meseca, so včeraj v Dolenjem Logatcu odprli pomembno razstavo »Logatec skozi desetletja* Itazstava prikazuje razvoj NOB in gospodarstva na področju Lc^aške občine. Za razstavo je med ljudmi velitoo zanimanje in j« obiskovalcev vedno izredno velilko. Včeraj pa so tu-di odprli obrtniško in vajensko razstavo v Gorer-.jem Logatcu v novem zadružnem domu N ra.zsitav-j je prafcazan razvoj obrti v občin Logatec. Razstavljene izdelke so ocenjevali; prvo mesto je d ose- . pel Jože Velkavrh iz Dolenjega Logatca. Danes pa o odprli v Logatca živinorejsko razstavo, ki jo je organiziral občinski svet za kmetijstvo logaške obilne. Razstavljenih je 60 g’av živine si-vor?ave pasme. Tudi živino -•« ocenjevali -'n je m?i kravam dosegla prvo mesto krava la ' kmeta Ka.rla Slavca iz. Do'eni“ ga Logatca, od telet oa telic? Staneta Zusta D-Veniega L, late a, ter tele last kmeti isk-■•druge iz Dolenjega Logatca Z. M di Marjan Vajevec. prvi organizator NOB na tem področju, narodni heroj Semič Stane Daki ln drugi. Slavnostni govor v počastitev padlim je imel Franc Zupan čič-M ar jan, nekdanji sekretar Okrožnega komiteja KPS za Kamnik. Na otvoritvi so sodelovali: godba na pihala i* Vevč. m očki pevski zbor Pošta-Ljubljana in krajevna invalidska organizacija Dol pri Ljubljani. Govornik je v kratkem orisal zgodovino tega kraja, ki je najtesneje povezana z narodnoosvobodilno borbo. Toliko padlih ln umrlih v taboriščih, Okoli 30 požganih kmetij in cela vrsta še živih borcev iz tega kraja nedvomno dokazuje, da je ta kraj dostojno in zavestno podpiral borbo proti okupatorjem in se od vsega začetka udeleževal izgradnje socialistične Jugoslovije. Med padlimi borci, katerih imena so za večno vklesana na skromni, a zelo lepi spominski plošči, najdemo tudi Janeža Viktor ja-Jova, člana okrožne komisije VOS za kamniiko okrožje. — Padel je februarja 1944 na Oklem. kjer so Nemci po zaslugi domačega izdajalca pobili in odvedli v internacijo nad 80 borcev iz Zasavske in MoravSke okolice. Treba je pohvaliti požrtvovalnost ln trud krajevne organ;zaclje ZB in ostalih množičnih organizacij, ki so s prostovoljnimi prispevki pri-pomogli pri izgradnji novega gasilskega doma. na katerem je sedaj vzidana v spomin plošča padlim borcem NOB. St Etnografska raziskovanj® Kavnatelj etnografskega muiej-■ z Liubllane bo te dni odpotoval na študijsko in raziskovalno po tovanje v Kobanjskem pogoriu na avstrijsko-štajerski strani. Na men '“ga ootovania le raziskat razvoi oo:ipdeis-k°sa orodja n rpm oodroč.iu. Pri teh raziskavanjih bodo sodeloval; tudi etnograf; iz muze.ia za narodopisje v Grazu. Ker montažna podjetja niso odvisna od vremenskih prilik, je odstotek' izpolnitve plana večji kot pri gradbenih podjetjih. Tako je na primer podjetje »Topjo-vod« izvršilo 49,5°/» plana, celotna izvršitev pa predvideva 130"/» izvršite,v plana. Projektantska podjetja pa so polletni plan presegla. Gradbeništvo posveča veLiko skrb vzgoji mladih kadrov. Dela na gradnji nove sodobne gradbene sole gredo h koncu. Vendar pa je priliv nove delovne sile še vedno nezadovoljiv, ker je zaposlitev v industriji privlačnejša. V šolskem letu 1956-57 je bilo 1125 zidarskih in 208 tesarskih vajencev. V letu 1957-58 pa se je- število zmanjšalo in sicer na 1030 zidarskih in 108 tesarskih vajencev. Prekvalifikacija delavcev po belgijski metodi (lz nekvalificiranega delavca v zidarja po predhodnih tečajih) je dala dobre rezultate in vse kaže. da bo treba ta način še naprej podpirati. Gradbena podjetja so posvečala letos vso pozornost gradnji stanovanj za svoje delavce. To gradnjo zlasti omogočajo krediti iz republiškega sklada in iz občinskih kreditnih skladov mesta Ljubljane. V ta namen so predvidena sredstva iz republiškega sklada v višini 71 milijonov, iz občinskih skladov pa 145 milijonov dinarjev. Industrija gradbenega materiala Je v prvem polletju v splošnem dosegla postavljene naloge, če upoštevamo njen - izrazito sezonski značaj proizvodnje (in sicer 39,3 odstotno). Ta dosežek ustreza dinamiki stroke In zato lahko pričakujemo 100 odstotno izvršitev plana. Proizvodnja zidakov, ki je v industriji gradbenega materiala najbolj pereča, Je v primerjavi s prvim polletjem 1957 narasla od 12,072 milijonov na 13,013 milijonov kosov. Svet je »prejel prošnje za garancijo kreditov, ki so mu jih predložila gradbena podjetja »Gradis«, »Tehnika«, »Slovenija-ceste« in »Obnova«. V vseh primerih gre za gradnjo stanovanjskih stavb za delavce naštetih podjetij. Svet bo garancije predložil Ljudski skupščini LRS. V skladu z novimi predpisi o uporabi osebnih avtomobilov za direktorje podjetij, so svetu predložila prošnje za odobritev tri podjetja, katerih bruto letni dohodek znaša od 1—3 milijarde dinarjev. To so podjetja »Slovenija- Glasbena šola po počitnicah Glasbena šola za ljudska glasbi la pri okrajnem svetu Svobod i prosvetnih društev pričenja te dn z .novim šolskim letom. Ze prve dni vpisa se je prijavilo izredno veliko število učencev. V preteklem šolskem letu se je vpisalo 240 učencev, od tega 188 ali 78"/. za harmoniko. 52 ali 28*/. pa za kitaro. Od tega je izstopilo med letom 56 učencev, tako da jih je obiskovala šolo 184. 0*1 teh je položilo zaključni izpit 162 učencev, med njimi 60 tudi iz nauka o glasbi. 22 učencev je ostalo zaradi bolezni in drugih razlogov neocenjenih-Ob koncu leta Je bilo nagrajenih 5 učencev, pohvaljenih na osem Pouk je razdeljen na pripravljalno stopnjo, ki ima štiri letnike in na nižjo stopnjo, k! ima šest let nikov. V preteklem šolskem letu le Imela šola tri javne nastop-tv domu za starčke na Bokalcih v domu onemoglih na Poljanski cesti in javni letni zaključni nastop v Križankah). Poleg tega sta bili tudi še dve interni produkciji. -«t- ceste«, »Toplovod« ln »Tehnika«. Svet je upošteval letni bruto dohodek teh podjetij in številnost delovišč ter predložene prošnje sprejel in odobril. s. I. Notranjska vabi! Krajevni odbor ZB Begunje nad Cerknico bo odkril spomenik padlim norcem 10. ljubljanske brigade 18. diivlzije, ki so padli 8. in 19. oktobra 1943, v boju z nemškim okupatorjem na Kožljeku. Ovešfcamo in vabimo vse preživele borce, organizatorje OF, svojce padlih borcev, vse aktiviste in borce, ki so se borili na Notranjskem in druge, da se te svečanosti udeležijo. Okritje spomenika bo v nedeljo dne 14. septembra 1958 ob 10. uri na Kožljeku. Po odkritju bo ljudsko rajanje. Avtobusna sveže zagotovljena. Notranjska vas tovariško! kliče in vabi! Ludvik Kukavica petdesetletnik Danes obhaja Ludvik Kukavica, doma iz Zgor. Kašlja, petdesetletnico svojega revolucionarnega življenja. Bojen je bil v mali vasici Podgrad. Ze v zgodnji mladosti je občutil vso težo bridkega trpljenja, pomanjkanja in bede. Po končani osnovni šoli se je izučil za zidarja. Bil je Slan takratnega sindikata gradbincev ter se je aktivno udeležil takratne prekami spet postavil novo najboljšo znamko 4:14.0. Na beograjskih izbirnih tekmah za sestavo državne reprezentance za balkanske igre v Sofiji je imel Izmed Slovencev največ uspeha Cajhen. ki je bil drugi na 400 m ovire. Tako bo v Sofiji startalo 7 moških in 7 žensk iz naše republike. To so: Lorger. Važič. Cajhen. Hafner, Tratnik ali Špan. Lešek, Brodnik, Sikovčeva. Sta-mejčičeva. Usenikova. Ostrovška. Skrjančeva. Slamnikova ln Ce-lesnikova.- Važič, Stamejčičeva ln Useniko-vo bodo še prej startalt tudi na mednarodnem prvenstvu Romunije v Bukarešti. OVOJNA ZMAGA KRANJSKIH ATLETOV V UTI JI V nedeljo dopoldne so v Litiji gostovali atleti kranjskega Triglava. V moški in ženski konkurenci so zmagali gostje s skupnim izidom 91:77 točkam. Zmagovalci v posameznih disciplinah so bili; med moškimi; v tekih na 100 in 400 m Ing. Poneb-Sek (L) 11.9 ln 54.7. na 1500 m Florjančič (T) 4:20.2. 4x100 m Litija 47.4. v skokih v višino KOren (T) 160. v daljino Namestnik (L) B 93. v metih pa Blenkuš (T), v vseh hetr disciplinah, in sicer z izidi Li.60, 33.50 in 44.12; med ženskami: 60 m Pravst (T) 8.7. 200 m Jevšnik (T) 30.5, 4x60 m Triglav 34.8. v skokih v višino Breznikar (L) 125. v daljino Kores (T) 4.35 in v metih krogle ln diska: Dečman (L) 8.31 tn 27.73. -r Na Odredovem mitingu — dobri izidi V soboto popoldne je organiziral AK Odred ob lepem sončnem vremenu odprt miting, na katerem so sodelovali poleg atletov prireditelja tudi tekmovalci ljubljanske Svobode. Članica Odreda, Stamejčičeva Je . postavila na 100 metrov rezultat 12,1 — kar je Ie za desetinko sekunde slabše od pravkar postavljenega novega državnega rekorda Slkovčeve. Tudi Bajžljeva je postavila enak čas v teku čez-” zapreke na 80 metrov. Je tekel na 100 metrov 11,2. Ostali boljši rezultati — moški: 10« m — 1. Solarevič 11,2 — 2. Cvar (oba Odred) 11,5 — 3. Jeraj (Sv.) 11,6 — 300 m — 1. Dominko (Sv) 36,6 — 2. Cvar 37,6 — 3. Kunc (oba Odred) 39,9 — disk — 1. Arko (Sv) 37,53 — 2. Vidmar (O) 35,22 — kladivo (člansko) — 1. Vidmar (O) 46,46 — (mladinsko) — 1. Rojko (O) 53,27 — 1000 m — 1. Ingolič (O) 2:38,2 — 2. Pungarčič (Sv) 2:35,4 — ženske: 80 m ovire — Bajželj (O) 12,1 — Breščak 12,3 — 100 m — Stamejčič 12,1 — disk — Hudobivnik’ 42,09 — Humer (oba Odred) 35,99. Torej ne: 100 m — 10 sekund Nemški sprlnter Armin Hary st je po stockholmski zmagi v teku na 100 m za nekaj dni umaknil v zatišje.Zdravniki so namreč ugotovili popolno telesno Izčrpanost In mu priporočili nekaj dni počitka. (In medtem ko so njegovi tekmeci — Germ ar ln tovariši v K61nu v Hardyjevi odsotnosti Izenačili svetovni rekord v Staleti 4x100 m. je ai-letni tekač iz Lever-kusena že pripravljal svoj velik‘ come-back. Sprejel Je povabilo za nastop na tekmovanju ob Bodenskem jezeru. Friedrichhafenu se le v soboto pomeril z manj znanima nemškima tekačema FenneberSom In Naujoksom. Po starterjevem strelu so tekači kot blisk švignili proti cilju. Ha-ry Je bil s precejšnjim naskokom prvi. To seveda ni bilo presenečenje, zato pa so bili tembolj Iz-nenadeni sodniki, ko so na svojih štopericah odčltovali izide: tri ure so kazale 9,9. dve pa 10,0. Toda to je vendar svetovni rekordi Izid je prišel tako nepričakovano. da sprva nihče ni mogel verjeli. Izmerili so progo, ki ps ni bila prekratka (celo 2 mm je bila daljša!). Vetra tudi ni bilo Vse je bilo torej v redu. V prvem hipu Je bilo torej ustreženo vsem pravilom. Malce misliti Je dal le odlični rezultat drugoplosiranega Fenne-berga 10.3 (prej 10.7). Prihodnji dan so izmerili še nagib proge. In glej: proga Izkazuje 11 cm padca, medtem ko je s pravili dopuščeni maksimum —. 10 centimetrov. Po vsej verjetnosti sedaj zaradi tega 1 cm Harvjev rekord ne bo priznan. Armin Hary je takoj naslednji dan še enkrat poskušal teči na isti progi. Toda ure so kazale samo 10.3 . . . Seveda za mladega Nemca še ni nič Izgubljenega. Vsa kariera le tako ie pred njim NajoSitneJši napredek pri mladincih in pionirkah ^.a.... c. 1.925 dalje je bil vseskozi aktiven Elan delavskih organizacij. Bil je nekaj časa tudi član takratne Svcbode in kasneje Vzajemnosti v Zalogu. Posebno se je rad udejstvoval na kulturnem področju. Več kot stokrat je nastopil pri različnih dramskih delih na odru v Zalogu. Pisal je tudi sam razne skeče in igre. katere so uprizarjali na odru v Zalogu Zaradi njegovega političnega delovanja ga je takratna oblast večkrat zaprla. Dne 26. julija 1941 je odšel v partizane. Od leta 1943 do osvoboditve je l>il politkomisar relejnih kurirskih positaj Slovenije. Je rezervni oficlr-tnajor nosilec Spomenice I9tl >n večkratni odli-i^o^nner NOB Od leta 1951 dalje ie direktor Tovarne barv. Dol pri I.jubljani Ob njegovem jubileju mu vsi njegovi stari znanci in borci NOB Selimo še mnoigo srečnih let. Teniški turnir za Tedyjev memorial, kt so ga v nedeljo zaključili v Ljubljani, je mimo množičnosti postregel tudi s precejšnjo kvaliteto . iger. Medtem ko so člani ostali sicer v glavnem na nespremenjeni ravni (le imena so se spremenila), pa je naj očitnejši napredek pri mladincih In — pionirkah. Posebno slednji je zelo vzpodbuden, saj je žensk) tenis ie zmeraj v velikem zaostanku. Zapomniti si torej velja imena mladih deklet HDuške. Skuljeve in Mesaričeve. Omembe vreden pa Je tudi Izrazitejši poseg igralcev iz manjših krajev v odločilne boje. Čeprav Jim seveda za najvišja mesta 3e manjka potrebnih skušenj, so bili Jeseničani (predvsem 'ti — t Klinarjem na čelu). Kranjčani ln Trboveljčani v mnogih nastopi^ boljši ali vsaj enakovredni nasprotnikom iz Ljubljane in Maribora. Po vsem tem bi bilo samo Seleti. da bi tudi v teh krajih vsaj kdaj pa kdaj prirejali turnirje » ideležbo igralcev od drugod. Splošen vtis ljubljanskega tekmovanja Je torej kar zadovoljiv. ’ Va krajn objavljamo še podrobne 'zičle. ki smo jih morali včeraj zaradi pomanjkanja prostora odlo žiti.' IZIDI: — člani: č«*tr*>'inale — A. Škulj : Ogrin 6:1. 6:1. B. SkulJ ■ Toš 8:C, 6:4, Lovrenc : Suhar <:a. 2:6, 7:s ln danes 8:10, 6:4, 6:0, Do-leček : I. Škulj 6:4, 6:4, polfinale: A. Škulj : B. Škulj «:2, 6:2, Lovrec: Doleček 6:1 w.o., finale — A SkulJ : Lovrec 6:4, 6:1, 6:0. Moški pari — polfinale: Čebular — Raz-boršek : B. Škulj — I. Škulj 2:6, 6:4, 6:4, A. Škulj — Suhar : Kump — Q5tzl 6:0, 6:0, finale: A. SkulJ — Suhar : Čebular — RazborSek 6:4, 6:2, 6:3, članice — polfinale: Lovrec t Kranjčič 6:0, 6:0, Kačič* nik 1 Javornik 6:1, 6:<, finale — Lovrec : Kačičnik 6:1. 8:4, me-Sani pari — polfinale: Mulej — Lovrec : Doleček — Kranjčič xw. o., Bergant — Kačičnik : I. SkulJ — Javornik 6:3, 6:3. finale: Mulej — Lovrec : Bergant — Kačičnik 6:4, 6:3, mladinci — polfinale — Frenečak : Mulej 6:1, 6:3, Mesarič : Cernieaj' 4:6. 6:1. 6:1, finale — Ferenčak . : Mesarič 6:2. 6:3, pionirke — finale: Houška : Sknlj 6:4, 6:2, starejši člani — finale — ®jek ! Pušeniab 6:1. 6:3 —et> JUTRI: TROBOJ V CELJU Celje bo j«tri prizorišče mednarodnega atletskega mitinga. V povratnem troboju se bodo oome-rile moške In ženske reprezentance Graza. Celja in Ljubljane aN prvem troboju — spomladi v Grazu — ao zmagali Celjani. lu nameravajo '.ačeti že sieo •ktobra. (ž) Mednarodnega teniškega pr /enstva Jugoslavije v Dubrov niku s« bo od slovenskih igral-;ev udeležil samo Aleksande ^kul j. Jugoslovansko zastopstvo n; -lesarskih dirki "Po Poljski estavljalo Levačič Jugo Zidat n Valant. Hokejski klub Ljubljana obvešča članstvo, da bo strogo obvezen sestanek vsega članstva v vedo. 10. t. m., ob 17. uri. v klubskih prostorih pod Cekinovim gradom. Na mednarodnih motornih dirkah v speedwayu v Osijeku, ki jih je gledalo več kot 12.000 gledalcev. so pobrali najboljša mesta inozemci. Najboljšo oceno je dobil Avstrijec Kamper, ki je zbral vseh 15 možnih točk. Najboljši Jugoslovan je bil Zovko s sedmimi točkami. Na letošnjem mednarodnem teniškem turnirju »Kvarnerska riviera« v-Opatiji Je karlovški igralec Hope v finalu premagal Mo- gina iz Opatije 6:3, 6:1. 6:2. Vsega se je udeležilo turnirja 21 tekmovalcev, kar pomeni, da je bil ta turnir najslabše zaseden od vseh dosedanjih. ZADNJA SKUŠNJA PRED DRŽAVNIM PRVENSTVOM Plavalci ZPK Ljubljane, ki se pripravljajo za državno prvenstvo v plavanju, so imeli v nedeljo klubski miting, na katerem so razen kandidatov za državno prvenstvo nastopili tudi mlajši člani kluba. Najboljši rezultat je dosegla Meta Hočevar, ki je na 200 m hrbtno izboljšala slovenski mladinski rekord, hkrati,, pa le za tri desetinke sekunde zaostala za članskim rekordom Majde Pelan, Dosegla Je čas 3:11,8 Lojze Poljanšek je bil odličen na 200 m metuljček, kjer je dosegel z 2:49,3 najboljši letošnji čas v Sloveniji. Med mladinci je bil najboljši Grundner na 200 m prosto (2:33,4), pri pionirjih pa sta se odlikovala Miklavčič na 100 m prsno (1:33,1) in Masnečeva na 50 m prosto 142.9) Desetčlanska plavalna ekipa Ljubljane, v kateri bodo najboljši plavalci (Goršič, Pelc, Poljanšek. Marc in.. Grundner) In plavalke (Horvat. Hočevar, Tominšek. Rode ln Končan) bodo jutri zvečer odpotovali v Split, kjer se bodo od 12.—14. septembra udeležili državnega prvenstva v plavanju. PO XX. IN PREDZADNJEM KOLO V PORTOROZI- Predzadnja etapa, s tisoč obrati Slaba letina sladkorne pese v Slavoniji Lani so predelale tovanne sladkorja v Slavoniji nad 64 t.soč vagonov sladkorne pese ki je dobro obrodila. Letos bo letina sladkorne pese 2aradi suše slabša in računajo, da bodo pridelali IV tisoč vagonov manj, tako da bosta lahko slavonski tovarni sladkorja v Osijeku in Županji predelale samo 29 tisoč vagonov 'sladkorne pese. Zato pa pričakujejo. da bo tretja tovarna sladkorja v Hrvatski, na Branimem vrhu. predelala planiranih 20 tisoč vagonov, ker je na njenem področju pesa dobro obrodila. Tako bodo sladkorne tovarne v Hrvatski predelale letos samo 44 tisoč vagonov sladkorne pese, . toda v krajšem času kakor lani. Letos so vse naprave v tovarnah pravočasno pripravili M. B- Iz Murske Sobole poročajo, da je povprečna odkupna cena krompirja, katerega izkop se je začel, pri proizvajalcu 8 din, zaenkrat pa ni večjega povpraševanja. Približno isLa cena se je obukova j tud: na drugih proizvodnih pad-ročjlli. Ponuaba jabolk je na tem področju velika in se nekoliko bolje plasirajo industrijska jabolka po odkupni ceni 4 do 5 din. medtem ko je plasma ostalih jabolk otežkočen. Odkup sliv je za-dovcljiv. Na mariborskem področju je bii odkup zgodnjih jabolk prvovrstne kvajitete zadovoljiv, neodkup-ljena pa so ostala jabolka slabše kvalitete in industrijska. Tudi iz drugih področij poročajo o težavah v plasmaju jaboljk. poleg tega obstoja še problem embalaže, ki je primanjkuje, ter ustreznih skladišč. Na nekaterih področjih se je ponudba goveje živine nekoliko zboljšala, vendar je še vedn« prenizka za kritje potreb, tako da podjetja nabavljajo manjkajoče količine v drugih republikah. Kritična postaja preskrba s telečjim mesom zaradi izvajanja uredbe o prepovedi klanja telet. V Mariboru je OLO določil maloprodajne cene govejega mesa, in sicer v razponu od 220 do 280 din glede na klaso in posamezne dele. Cena Cena na Cena na iri KZ debelo drobno Okraj Ljubljana — 25 PAPRIKA: Koper 30 — Celje — 25 Maribor 27 32 M. Sobota 22 — Ljubljana — “30 FIŽOL V STROČJU: Koper 50 — Celje — 32 M. Sobota 22 — GOVEDO SRED. KVALITETE Koper • 120 — Celje 115 — Maribor 113 — M. Sobota 110 — Ljubljana 126 — TELETA: Celje 180 — Maribor 200 — M. Sobota 175 — Ljubljana 200 — PRAŠIČI: Koper 205 — Celje 195 — Maribor 210 — M. Sobota 215 — Ljubljana 213 — JAJCA: Koper 19 — Celje 12.5 — M. Sobota 13 — MLEKO: Koper 25 — C elj e 24.5 — Maribor 28 — M. So-bota 24 — SLIVE: Koper 25 — Celje — 32 Maribor 20 23 M. So-bota 23 26 Ljubljana 2S 35 JABOLKA: Kouer 23 26 Celje 14 21 Maribor 12 18 M. Sobota 14 18 Ljubljana 15 21 GROZDJE: Koper 53 — Celje — 70 'Taribor — S5 M. Sobota 83 — Ljubljana — 85 HRUŠKE: Koper 35 — Celje IS 25 M. So-bota 14 20 Podlejena prva priznanja za vinsko embalažo — Za blizu poldrugo milijardo din pogodb — Prihodnji sejem »Sodobna elektronika« kaj časa, 31. oktobra pa bodo Jugoslaviji pa bo tudi pokazal, razstavni prostori znova oživeli, koliko smo v tej panogi naptre-Od 31. oktobra do 9- novembra dovali v poteklem letu. Razen bo namreč na Gospodarskem radijskih in televizijskih spre-razstavišču V. mednarodni sejem jemnokov, glasbenih skrinj radia, televizije, teleko-munifea- modemih avtomatskih telefon-cij in avtomatizacije »Sodobna sikah central telefonov in tele-elektaoni-ka«. To bo komer- prin.terjev domače izdelave -bo-cialni sejem, ki bo gotovo za-do- do na sejmu prikazali inozem-vofljiil širok krcg kupcev z naj- ski razstavljavci najnovejše različne j Šim materialom in apa- merilne instrumente, sestavne najti iz sodobne elektronike dele za elektroniko in izdelke Kot edinstven komercialni se- s področja industrijske in medijem najnovejših izdelkov s po- omske televizije in avtomati-dročja celotne elektronike ? zscije V. K. njev-anja bodo nedvomno precej pripomogla, ca se ne bo več dogajalo, da bi prihajala naša vina na tuja tržišča z nalepki napisanimi včasih kar s strojem. Ocenjevanje vinske embalaže bo v prihodnje vsako leto ša pred otvoritvijo vinskega sejma, enako kakor ocenjevanje vin. Med mnogimi komisiji predloženimi vzorci embalaže je bilo s pismenim priznanjem nagrajenih samo 24 vzorcev, in sicer v skupini penečih se vin 2. v skupini desertnih vin 1, v skupini kvalitetnih vin 13, v skupini kon.sumnih vin 3 in 5 vzorcev v skupini žganih pijač Posebnost letošnjega sejma je bilo tudi ljudsko ocenjevanje vin. Jugoslovanski vinogradniki ir vinarji so želeli zvedeti, kako ocenjujejo njihova vina povprečni potrošniki. Obiskovalci sejma so tor^j ocenjevali jugoslovanska vina po svojem okusu in preudarku, izidi tega ocenjevanja pa bodo znani šele čez nekaj dni. Med obiskovalci sejma, k-i so se udeležili tega ljudskega ocenjevanja vin, so podelili 20 nagrad. Izidi tegra ocenjevanja bodo pokazali mnenje potrošnika našega domačega tržišča, prav to mnenje pa bo lahko v prihodnje vplivalo na neše vinarstvo. V komercialnem delu sejma, kjer so domači in tuji razstavljavci razstavljali tudi razne stroje ter druge pripomočke za mehanizacijo in kemizacij© vinogradništva in vinarstva, je bilo vedno precej živahno. Zla-st' veliko je bilo zanimanje za te stroje in pripomočke med proizvajalci. Skupno je bilo v dneh sejma sklenjenih pogodb 7 a razne pripomočke in vino v skupni vsoti 1.416,180.000 dliin, vendar bodo nekatere teh pogodb dokončno potrdili šele v prihodnjih dneh, ko bodo definitivno določene nove cene vina. Lahko rečemo, da je pokapal letošnji vinski sejem, ki ga je obiskalo nad 83 000 ljudi lep napredek jugoslovanskega vinarstva v zadnjem letu, pokazal pa je tudi marsikatere nepravilnosti, ki kakovosti in ugledu naših vin škodujejo in iiih bo treba zato v prihodnje odpraviti. Vrata Gospodarskega razstavišča so se »ed-aj zaprla za ne- Ljubljana, 8. sept. Včeraj, ssfcji dan IV. mednarodnega vinskega sejma, so na Gospodarskem razstavišču v Ljubi j a-ijy kmalu po 11. uri dopoldne slovesno razglasili izide prvega jugoslovanskega strokovnega ocenjevanja vinske embalaže in razdelili priznanja. Predsednik ocenjevalne komisije, docent inž. Miran Veselič', je v govoru poudaril važnost okusne in lepe vinske embalaže, ki kupca zelo privlači. Za uspešno uveljavljanje na mednarodnih tržiščih ne zadostuje samo dobro vino, temveč ima pri tem pomembno vlogo tudi dobra vinska embalaža, okusna in prikupna oprema steklenic z napisi, etiketami, zamaški in dru gim. Letos je bilo to ocenjevanje vinske embalaže prvo te vrste prj nas. Vinsko embalažo pa bodo -ocenjevali tudi ob prihodnjih mednarodnih vinskin eeijmih v Ljubljani. Taka oce- Okraj Cena Cena Cena pri KZ na drob. na deb (Ob ustanovitvi šestih potrošniških svetov v celjski občini) Problemi prodaje predme- in vEehini dela novih sve- jetju. kako naj le-ta izbolj- tov široke potrošnje zanimajo toY: . . +sa- svoje pomanjkljivost!. Ce vsakogar. Cene,' nresfcrba. Približne predstave si m to ne bo prineslo koristi, ima način postrežbe, urejenost težko ustvariti. Osnovni na- svet .pravico obvestili pri- lokalov ih podobno so stvari, ™en Je v P™ tesnejše stojni organ občinskega ljud- ki nas vsak dan znova zade- sodelovanje med prodajo m skega odbora ali zahtevati vajo v živo. Sodelovanje med potrošniki, tako da bodo ze- posvet z delavskim sve_-proizvajalci in potrošniki pa ^ » zahteve kupcev dobile tom podjetja. Najvecjo moc le bilo doslej kaj skromno in pravo veljavo. Zmo-tno pa je mu daje pravica da naspro-se je omejilo v glavnem le prepričanje,_ da se bo delo tuje celo odločitvam dejavna ' prastaro trgovsko reklo fvetov omejilo samo na. kri- steln svetov podjetij ce »I »daj dam« To je premalo in tlko napak in nevsecnosti tr- niso v skladu z načeli pošteni mcelo' zadovoljiti pred- šovske mreže. Na ta n a« in nega trgovanja, vsem potrošnika, ki je brez se v resnici ne bi veliko spre- Potrošniški svet mora skr-moči proti napakam v trgov- menilo. Kaj nam toren za- beti za redno in pravilno c|Vi JTre?; ■Prprvs+alr- mn ip gotavlja, da bodo spremembe preskrbo potrošnikov na svo-if SSovSr «lo vidne? Jan področju in zato obr.v- rano kritiziranje in pobožne ,Svet potrošnikov ima pra- nava vse probleme gostm-želje, da bo nekoč drugače. ™ razpravljati o sklepih stva, trgovine _ m obrti. Za Potreba po boljšem in za P^meznih trgovskih o-rga- svoje . delo je odgovoren našo družbo primernejšem na ^ojem--področju predvsem stanovanjski skup- sodelovanju je bila več kot ll! o njihovem razpolaganju nosti m zborom volivcev, vidna in e terjala zdravo re- s sredstvi skladov. Lahko bo Upravičeno _ lahko trdorno, da g^ev pregledal poslovne knjige, bodo najširše plasti prebival- prostore in blago. In ne samo srtva lahko aktivno posegle v V Celju ne odlašajo. Te dni t0! Soodločal bo tudi lahko urejanje problemov, kjer so so bili pri stanovanjskih p»j formiranju predanih bile doslej v resnici brez mo. skupnostih v Gaberju (zaho- cen, obsegu in času poslova- 6i- dni in vzhodni del), Štorah n ja, pravilni izbiri blaga itd- Ustiamc/fitev novih potroš-in ožjem delu mesta (prva in Kratko povedano, razpravlja niških sivet ov v celjski obči-del tretje, in četrte četrti) lahko o vsem, kar zadeva ce- ni je treba vsekakor pozdra-ustanovljeni prvi sveti po- ne, kvaliteto, založenost z viti. Pričakuje se, da bodo trošnikov. Šest jih je. O nji- blagom in način prodaje ter neprimerno uspešnejši od hovem delu zaenkrat še ne svetuje najugodnejša ifebolj- svojiih podobnih predhodm-moremo govoriti, ker je vsa sanja. V celjski občini so za- kov. Rezultati so odvisni stvar šele stekla. Sredi sep- enkrat najbolj boleče točke predvsem od ljudi, kajti od-tembra se bodo predstavniki preskrba z ribami, mlekom, , lok celjske občine o organi-svetov sestali na skupni seji jajci in perutnino. Tudi sa- zaciiji in delu sveta potrošni-s predstavniki družbenih or- mopostrežne trgovine bodo kov lahko ostane samo mr-ganov. da bodo našli najnri- več kot potrebna pridobitev, tva črka, če ne bo potrebne-mernejši delovni načrt. Šele. Sveti potrošnikov bodo ■ ga sodelovanja med vsemi, ki takrat bomo lahko govorili o odločilno posegli v trgovsko so odgovorni za preskrbo pravem začetku. Zaenkrat le življenje. Prvo bo vsekakor prebivalstva, nekaj podrobnosti o nalogah predlog temu ali onemu pod- TIG KROMPIR: Koper Celje Maribor M. Sobota Ljubljana ZELJE: Koper Celje Maribor M. Sobota Ljubljana ČEBULA: Koiper Celje Maribor M. So-bota Ljubljana PAKADlZNi: Koper Celje Maribor M. Sobota Dvanajst milijard za gospodarski napredek Bitolja Po osvoboditvi so v Bitolju dosegli zelo lepe uspehe v gospodarskem razvoju. Bitolj je dobil poleg drugega tri velike tovarne, kombinat za izdelavo usnja in usnjene galanterije »-Boris Kidrič«, tovarno hladilnikov »Georgij Naumov« in novo veliko sladkorno tovarno. Imponira vsota 12 milijard dinarjev, ki jo bodo investirali v mestu in okraju do 1- 19fil Ta vsota je namenjena za razvoj industrije nekovin, tekstilne in živilske industrije ter za razširjenje in rekonstrukcijo sedanjih industrijskih podjetij. Znatne vsote bodo porabili za komunalne objekte v mestu in napredek kmetijstva v okraju. D. M. Murska Sobota Na pobudo Društva kmetijskih inženirjev m tehnikov v Murski Soboti bodo še letos v Pomurju ustanovilj društvo, ki bo združevalo v svojih vrstah absolvente nižjih kmetijskih šol s tega področja. Pred ustanovnim občnim zborom bodo v Murski Soboti. Gornji Radgoni, Ljutomeru in Lendavi sklicali posvetovanja s prizadetimi Industrijsko podjetje v Ljubljani sprejme v službo: PRODAJNEGA REFERENTA s srednjo strokffvno izobra? bo in ustrezno komercialno prakso. ANALITIKA z- višjo ali srednjo strokovno izobrazbo In prakso VODJO TEHNIČNE PISARNE s srednjo strokovno izobrazbo in znanjem enega tujega jezika FAKTURISTINJO - STROJEPISKO 2 KEMIJSKA TEHNIKA za delo v laboratoriju ŠOFERJA C kategorije za nov kamion SC2JARJE, poikvalificirane, za popravilo lesene embalaž' PREDDELAVCA za skladišče MLAJŠE NAVADNE DELAVCE za delo v proizvodnji. Na vseh mestih je mogc?f takojšnji nastop sluzbe-S stanovanji podjetje ne razpolaga. — Naslov \ oglas-nem oddelku — 5491-H SOSKE ELEKTRARNE NOVA GORICA in široko potrošnjo za industrijo proizvajajo električno energijo DELOVNI KOLEKTIV SOŠKIH ELEKTRARN ČESTITA PRIMORSKEMU LJUDSTVU OB 11. OBLETNICI PRIKLJUČITVE SLOVENSKEGA PRIMORJA K JUGOSLAVIJI, OfB* ČINSKEM PRAZNIKU NOVE GORICE, KI GA PRAZNUJEMO 9. SEPTEMBRA, KAKOR TUDI OB PROSLAVAH BOJA PARTIZANSKIH ENOT NA GORIŠKI FRONTI SEPTEMBRA 1943 IN MNOŽIČNE VSTAJE PRI-MORSKEGA LJUDSTVA ZA SVOBODO IN LEPŠE ŽIVLJENJE ■ S NAS VSEH Turbine naše hrumijo bučijo, Po daljnovodih struje letijo; Čez loke, polja, hribe, vzpetine, Sleherni dan in vsak čas v mesta in skoraj zadnjo primorsko že vas. k 12 stz. I SLOVENSKI P0B0CEVALEC /St. 213 - 9. septembra i958 ----------------- —-----T——|--:--------——-------: : KOLEDAR Torek, 9. septembra: Peter 0Bar a 1943 so bili ▼ I^admacijd ustanovljeni prvi par-tiaansfkj. mornariški odredi. S tem Je bil položen temelj narodmo-oevobodidjii vojni mornarici in v spomin na ta dan slavimo vsaiko leto 10. september Dan mornarice. fr 10. septembra 3398 je bil v Srbiji ustanovljen p.rvi delavski list »Radnfčke novine«. NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLU2BA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU od 20. do 7. ure zjutraj. Ob nedeljah in praznikih ves dan. Zdravstveni dom Si§ka: Dr Pu^selj Andrej, Černetova 31, * tel. 2.2-831. Zdravstveni do^ii Center: Dr. Kozak - Bizjak. Vlasta, v sredo dr Namorž Marta Miklošičeva 24, tel. 39-15. za ot>iske otrcik. ista tel. številka. Zdravstveni dom Vič: Dr. Hodalič Milan. Emonska 10, tel. Nede.jraka dežurna služba v ambulanti Mirje. Trg mladinskih delovnih brigad od 8.—-14. ure, tel. 21-797. Zdravstveni dom Moste: Dr Stamač Milena, Grabloviče-va* 18. tel. 30-738. V odsotnosti zdrsvniika kličite tel. LM 30-300, v sredo ZD Moste, Krekova 5, tel. 31-359 v odsotnosti zdravnika kličite teft. LM 30-300. Zdravstveni dom Rudnik: Dr. Kredči Fedor, Privoz 18, tel. 20-767 v odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 20-500. Zdravstveni dom Bežigrad: Dr. . Naglas Marjan, Lavričeva 5a. telefon 31-286. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-800. Ob poroki Je tov. Pipp Marko poklonil 3000 din slepi mladini. Ravnateljstvo Zavoda za slepo mladino se za plemeniti dar iskreno zahvaljuje ,n želi mnogo sreče! POZOR! 22-808 je nova telefonska številka frizerskega salona Gjud Aleks, Trg revolucije 6. V d rog er j ali in lekarnah dobite hisienski preparat »NOGIS«. ki preprečuje razvoj glivčnega lišaja, povzročitelja neznosnega srbenja med prsti tia nogah. Vaši materialni ali časovni po-goji Vam morda ne dopuščajo zdravljenja v zdravilišču. Z majhnimi stroški lahko doma zdravite bolezni jeter, žolča, želodca in Črevesja, čire. zaprtje, hemoroide z rogaškim »DONAT« vrelcem. KOZMETIČNI INSTITUT Helene Jamszewske — Jerman Ljubljana Medvedova R zoper, redno poslauie Prijave po tel 21-298. Ko ovinek a >once. se morate zaščitit? o red opeklinami s specialnim ULTPAGTN' MLEKOM za sončenje. Imajo "a lekarne, drogerije in parfumerije! ZA OBČUTLJIVO KOZO 'AJBOLJSA KREMA I RADIO Zaradi nujnih del na prenosnih napravah bodo od torka 9. sept. od 6. ure do četrtka 11. sept. predvidoma do 28. ure brez električne energije odjemalc: na področju transformatorskih postaj Lavrica in Orle. Elektro-Ljubljana okolica Ljudska anlverza » Ljubljani nrporoča vsem interesentom, da bo vpisovanje v tečaje tujih Jezikov od 1 do 10 septembra vsak dan od 8. do 12. ure in od 17 do 19 ure v prostorih Ljudske univerze. Cankarjeva 5-III., soba štev. 136. Za slušatelje izven Ljubljane organizira Ljudska univerza dopisne tečaje angleškega in nemškega Jezika. Ti tečaji se prično ko« nec oktobra 1358 Prijave sprejemamo do konca oktobra 1958. — Vse informacije dobite v Upravi Ljudske univerze. DRUŽABNI PLESNI VEČER — nadaljevalni tečaj s poukom letošnjih novosti sprejetih na mednarodnem* plesnem kongresu v Wiesbadenu, katerega se je udeležil tudi mojster Jenko bo od jutri dalje vsako sredo ob 19.30 v CENTRALNI PLESNI SOLI — Petkovškovo nabrežje 35. Igra Jazz CPŠ. V začetniški tečaj, ki bo v četrtek. 11. sept., ob 20. uri pa sprejmemo predvsem še začetnice In nekaj začetnikov. Nov družabni začetniški plesni tečaj namenjen tudi starejšim osebam in rakoncem bomo odprli v petek, 12. sepl., ob 23. uri. Vpisovanje vsak dan od 17. do 21. ure. Informacije; tel. 21-831. Vulkanizacija »VULKAN* v . Ljubljani. Zaloška cesta 20, ima delovni čas od 6 do 14. ure. Popravlja avtogume m zračnice vseh dimenzij, gume za mopede in vespe, kolesne plašče, gumi obutev, transportne trakove in. razne artikle iz gume. Izdeluje po naročilu ali prinesenih kalupih kolesa. tesnila vložke itd TURISTIČNO DRUŠTVO LJUBLJANA prireja v oktobru 7-dnev-ni izlet z avtobusom v PARIZ z istočasnim ogledom Verone, Milana in Lausanne. Programi izleta so društvenim članom na razpolago v pisarni TURISTIČNEGA Društva LJUBLJANA, Cankarjeva ul. l-II, kjer sprejemamo tudi prijave. TN I K ^SLOVENIJA Z AVTOBUSOM V BIIUSE1..I DESETDNEVNI IZLETI z modernimi turističnimi avtobusi na SVETOVNO RAZSTAVO, naj večjo letošnjo mednarodno prireditev. Istočasni ogled Milana, Lausanne in Pariza. Odhod iz Ljubljane 2. In 9. oktobra. Za ostale skupine v septembru so zasedena že vsa mesta. Ne zamudite izredne prilike in si oglejte SVETOVNO RAZSTAVO, največjo letošnjo mednarodno prireditev. Prijavite se pravočasno v najbližji poslovalnici PUTNIKA SLOVENIJA, kjer so na razpolago tudi točni programi izleta. ^ Planinsko društvo Ljubljana — matica priredi 13. in 14. sept. 195S izlet na Jalovec. Prijave do 12 9 * društveni pisarni. Spored za torek Poročila: 5.G5. €.•©. 7.00, 8.00, ie.00, 13.00, 15.00. 17.00. 19.30, 22,00, 22.55. 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) —* vmes ob 6.30 — 6.40 Reklame in obvestila 6.40— 6.45 Naš jedilnik, 8.05 Glasbeni album, 8.40 ipotopisi in spomini — Nasredin: Ob studencu se začenja ljubezen, 9.00 Pisana vrsta slovenskih narodnih in domačih melodiij, 9.30 Drobne skladbe W. A. Mozarta in L. van Beethovna, 10.10 Zabaven dopoldanski spored, a) Pojeta Lola Novakovič in Chirs Tnavis. b) Orkester John.ny Douglas in Robert Farnon, lil.OO Za dom in žene, lil. 15 Skladbe Saše Šantla igra Mariborski instrumentalni ansambel (sodeluje sopranistka Majda Gruntar), lil.35 Zabavni orkester Radia Ljubljana s solisti, 112.00 »Za veselo srce in urne pete« (spored domačih polk in valčkov), 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Rado Linzner: Ne zamudimo pripraviti seme za jesensko setev, 12.25 Naši solisti pojo odlom.ke iz znanih oper, 13.16 Zabavna glasba in obvestila, 13.30 Pavel Sivic: Pet skladb za klavir, L. M Škerjanc: 12 preludijev za kiavif (izvajaita Anton Trost in L. M. Škerjanc), 14.00 Izberite si svojo najljubšo pesem, 14.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike, 14.45 IR minut s tremi amaterskimi zbori iz Kamnika, Laškega in Domžal, 15.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in re-klame. 15.40 Po slovenski planinski transverzali od Maribora do Kopra — XII. Pot na Triglav, 15.50 Glasbeni in-termezzo, 16.00 Ura ritimov^in popevk, 17.10 Za ljubitelije in poznavalce. 18.00 Kulturni pregled. 18.15 Zabavni zvoki, 18.45 Domače aktualnosti. 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila n reklame, 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Slovenske narodne poje sekstet braitov Pirnat, 20i.20 Tri operne uverture. A. Dvorak: Dimitrij, G. Verdi: S*icMjanske večernice. H. Berlioz: Benvemito Cellini. 20.45 Radijska igra — Bratko Kreft: Velika puntarja. režija: Fran Žižek, glasba: Rado Simoniti (ponovitev). 21.50 Jan Sibelius: Festivo, 22.15 Za prijatelje jazza. 22.35 Naši zabavni ansambli. II. PROGRAM za toreik 16.00 Iz o-pernega sveta (Odlomki iz oper »Don Pasquale«, »Evgenij Oniegim. »Rusallka^ in »Ca vali p-ria rusticana«), JT.o-o Ljubljanska kronika in obvestil«. 17.15 Otroci pojo in igrajo, 17.35—18.00 Filmske m elodi j e MARIBOR Torek, 9. septembra. Dežurna lekarna: »Center«, Gosposka ulica 12. RADIO 5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 8.00—8.05 Domače vesti, 8.15—9.00 pester spored skladb Dravski flosarji in Pohorski fantje, 8.40—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 17.00—17.10 Domača poročila, 17.10—17.30 Zanavna glasba. 17.30—18.00 Med našimi pevci in godci, 18.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. Sreda, 10 septembra. f RADIO 5.00—8.00 Prenos sporeda Radia LjubLjana. 8.00—8.05 Domače vesti, 8.15—9.00 Pester spored skladb slovenskih avtorjev. 9.00—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 17.00—17.10 Domača poročila, 17.10 17.30 Zabavna glasba. 17.30-17.40 Domači pesniki n pisatelji: Miško Kranjec — 50-letnik. 17.40—18.00 Domače napeve izvajata Mariborski pihalni ansambel in trio Ma-* lovrh, 16.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. GLEDALIŠČA DRAMA Sobota, IS. sept., ob 19.30: Brecht »Svejk v drugi svetovni vojni«. Izven in za podeželje. V soboto, 13. sept., ob 19. 30, bo v Drami prva letošnja uiprlzoritev usipele Brechtove .komedije »Svejk v drugi, svetovni ’ vojni«. Predstava bo Izven abonmaja. Vstopnice bodo v prodaji od srede. 9. sept. dalje pri dnevni blagajni v Operi. PREDAVANJA Ekonomski inštitut LUS in Dru-wtvo ekonomistov Ljubljana prirejata v četiteik, 11. sept. 1958 ob 19.30 v sejni dvorani Trgovinstke zbornice LRS. Beethovnova ulica 10. predavanje g. T. E. chestera, univerz, prof. hc Manchestra, * naslovom »Nacionalizacija industrije v Veliki Britaniji«. Vsi, ki jih interes ir a zanimivo predavanje priznanega strokovnjaka, so vljudno vabljeni OBVESTILA OGLAŠUJTE V »SLOVENSKEM POROČEVALCU« SAVRKMENA ADMINISTRACIJA * izdavačko-štamparsku preduzeče BEOGRAD, Prizrenska 6. — Pošt. predal 479 Telefon 23-508, tekoči račun 101-11 1-972 5547-R svojo podružnico -L.it.ija nasicdiijci delovna mesta: t. Računovodjo podružnice 2. Blagajnika 3. Samostojnega referenta za posle družbene evidence In dolgoročne po*le 4. Samostojnega referenta za kratkoročne kredite in hranilno službo S Samostojnega referenta n posle likvidature 8. Dva pomožna referenta za knjigovodska dela in plačilni promet. poigojl: ad. l. 3. 4. in 5: popolna srednja Sola ali večletna praiksa v finančni široki; ad 2. in 6: nedokončana srednja Sola in praksa na Magajniških poslih, za blagajniika Lastnoročne napisane projnje z živl'j€ite v društveni pisarni med popoldanskimi urami od 17. do' 18. ure. Pripominjamo,: da zaključimo prijave s 30. septembrom 1958. S 15. septembrom 1958 se prične tudi društveni tečaj v sabljanju za vse oddelke. Tečaj lahko obiskujejo samo člani našega društva. RAZPISI RAZPIS Komisija za delovna razmerja pri Zadružni hranil-nici in posojilnici v Ljubljani, razpisuje za iHKfmHmmiiiiHniismniHmimninnfnfiniiiimnifriiKiiiifiiifiniulifniniiiiiiniutjiuiiniinijtiiifliiMiiiiimniiHluiHniHifluninimiHnilfmiininfinnHimflnmffniiiiiriimHni IZ TISKA SO IZŠLE X. spremembe in dopolnitve »PRIVREDNO-FINANSISKOG PRIRUČNIKA« (»Permanentnega vodiča skozi gospodarske predpise«) ki smo jih poslali vsem naročnikom po pošti neposredno na njihove naslove. Ostali kupci jih lahko kupijo Po 1000 din v vseh naših prodajalnah in v ostalih knjigarnah, kjer so jih tudi prej kupovali. Naročnike, ki to še niso storili, prosimo, da takoj plačajo naročnino, ki jo dolgujejo v korist našega tekočega računa št. 101-11 1-972 z natančnim polnim naslovom (tudi oddelek, ki mu je treba poslati. Letna naročnina za spremembe in dopolnitve znaša za leto ^58 3500 din. Prihodnje XI. spremembe in dopolnitve bodo izšle iz tiska v začetku oktobra letos. Obveščamo vse zainteresirane, da smo zaradi velike potrošnje naknadno tiskali omejeno število Osnovne izdaje »Privredno-finansiskog priručnika« z veljavnim tekstom zaključno z X. spremembami in dopolnitvami. Cena osnovne izdaje (v dveh knjigah s platnicami iz polivinila) s priloženimi IX. in X. spremembami in dopolnitvami je znatno znižana in znaša samo 4500 din. PRIPOROČAMO NASE NAJNOVEJSE IZDATE: »Evidencija u prednzeču o osnovnim sredstvima i investicijama« M. Pejoviča in R.Niketiča, izdaja v latinici, cen« 700 din. »Francusko-srpskohrvatski rečnik« (gospodarskih, komercialnih, fina.nčnih, političnih in pravnih izrazov) prof. dr. A. Jovanoviča, izdaja v latinici, trda vezava, cena 600 din. »Priručnik za knjigovodje.- kontiste«, velika izdaja v latinici za praktično uporabo s primeri novega kontnega plana, za vse gospodarske stroke, S. Vukiča, B. Djordje-viča in V. Obreniča, cena 1200 din. »Registar pravnih propisa« objavljenih v Ur. listu FLRJ iz leta 1945 do 1957 zaključno, M. Mihailoviča in M. Plaziniča, izdaj.a v latinici, trda vezava, cena 1500 din. NaSe Izdaje prodajajo vse knjigarne v državi. Stalno predajajo vse naše izdaje, knjige in obrazce naše prodajalne: v Beogradu, Marašala Tita 66, Knez Mi-hailova 21 in Zeleni venac. 10; v Zemunu, Maršala Tita 11; v Novem Sadu, Zmaj Jovina 22. Na večmesečno odplačilo prodajajo naše knjige »Prosveta« v p.ern?rrdu. Knez Mihailova 12. BLAGAJNIČARKO. starejšo. š prakso sprejmemo. Plača 11.000 dinarjev. Ponudbe pošljite pod »Nastop službe takoj« v ogl. odd. 20630-1 GOSPODINJSKO POMOCNICO zanesljivo in poSteno potrebujem takoj za Koper. Plača dobra. Javite se pri Pevou, Cankarjeva 4-V. pasaža. Ljubljana. 20631-1 DIJASTVO IN ODRASLE poučujem angleščino, francoščino, nemščino. Trg Mladinskih delovnih brigad 14-1. Potočnikova, vrata št. 5. 20628-2 VAJENCA potrebuje galvanizacija. Kokalj Edo. Domžaile. Ljub-' Ijanska 71. 20437-3 MOŠKO KOLO »Diamant« prodam. Aleševčeva 7, Šiška. 19956-4 VELIKO SOBO, 5x6 m. s posebnim vhodom, potrebujem. Dam veli-Ico nagrado. Ponudbe pod »Nujno« V Ogl. Odd. 20625-9 Z A H V AL E Ob nepričakovani nesreči, ki nam Je na tragičen način iztrgala ljubo mamico, hčerko in sestro TEREZIJO KUNSTELJ rod. ZupanftiC se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in organizacijam, ki so jo spremili na zadnji poti s števiilmimi venci. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Telekomunikacije, pevskemu zboru, govornici ln tovarišem Frankolu, Kuharju in Rakovcu. Žalujoči: otroci SreElko. Olga, Zinka. Milan In Marjan, starši, bratje in svakinje. 1V.DOK MI ODSTOPI SOBO, dob: veliko nagrado. Ponudbe pod »Situiran študent« v ogl. odd. I 20509-9 ŠTUDENT iz Gorenjske, soliden, absolvent, išče sobo v Ljubljani ali okolici. Ponudbe v ogl. odd. pod »Gorenje«. 19935-9 V SOBOTO med 16. in 17. uro izgubljen palcet z nedokončanimi predpasniki od Kolodvorske ulice do ^Dravelj vrnite proti nagradi Vidmarju. Kamnoaoriška Št. 40. 20627-10 PLAVO MOŠKO JOPICO sem izgubil v nedeljo, 7. sept., od 13. do 14. ure. od Iga do Ljubljane. Vrnite prot-i nagradi v Beethovnovi 11 pri vratarju. 2032D-10 NEKVALIFICIRANEGA DELAVCA za priučitev v kovinski stroki sprejme takoj v službo Tovarna kovinske galanterije. Ljubljana. Mariborska 4. R 2&15-1 SPREJMEMO v stalno zaposlitev kovinostrugarja in vratarja. — Plača po dogovoru, — Javiti se osebno upravi »AvtopromeR, Lj^lbIjana, Savska cesta 2. R 2613-1 GEODETSKI ZAVOD LRS, Ljubljana, razpisuje 2 delovni mesti za geometre. R 2612-1 GRADBENI TEHNIK, s prakso v operativi jn vodilnih položajih, -želj menjati službo. Pogoj; stanovanje. Ponudbe pod '»Takoj« v ogl. odd. 20650-1 KOMISIJA ZA RAZPIS uslužben-skih mest pri Industrijski papirniški šoli. Lj-utoljaina-Vevče, razpisuje delovno mesto šoferja D kategorije za redno ali honorarno delovno razmerje. 20648-1 FRIZERSKO POMOČNICO, dobro mo-č sprejmem. Plača 12.000 din. Naslov v ogl. odd. 20646-1 GOSPODINJSKO POMOCNICO. ki zna kuhati, sprejmem. 2064.1-1 HIŠNIKA za Šercerjev dom Išče TVD »Partizan«, Spodnja Šiška, Drenikova 32. Nastop 1. okt. 1958. Dvosobno stanovanje' v domu je na razpolage* Prednost imajo upokojenci, ki bi laliko ves dan opravljali hišniške posle. Pismene ponudbe pošljite do 18. sept. 20643-1 TRG. PODJETJA s poljedelskimi pridelki. kmetijske zadruge, kmetovalci! — Nudimo vam po ugodni cenj gajbice — jabučare. velikost JUG standard. »Roleta — mizarstvo«. Kranj. R 2S.14-4 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK poceni prodam. Goričan. Bežigrad 18. 20638-4 MENJALNIK za »Opel-Kadet« leto izdelave 1939. leu-pim. Naslov v podružnici SP. Maribor. 20636-5 POSESTNIKI! 70-letna kujpi prazno vseljivo sobo v Ljubljani. .— Krekov trg 4, Kirimčič. 20639-7 LEPO ENOSOBNO hišniško stanovanje .s pritiklinami v centru zamenjam za dvo ali eno in pol-r sobno. Naslov v ogl. oddelku. 20640-9 PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO v Mariboru zamenjam za enako v Ljubljani. Naslov v ogl. Odd. 20637-9 NAJDITELJA AVTO-BLATNIKA na Trojanah, dne 5. sept. 1958, prosjmo, da sporoči naslov Gozdnemu gospodarstvu Bled. Prevzemamo v trdo gumi-ranje odporno proti kislinam razne predmete, in sicer: vse dimenzije cevi, razne sklepe in razne ostale profile, laboratorijsko opremo in podobno. Za vse informacije se obračajte na naslov: »METAN« - kemijska in-, dusfrija Kutina, telef. 94, 5551-R * f Komisija za nastavitev ln # odpoveefi delovnih razme- .i rij podjetja AVTO SERVIS Ljubljana, Prešernova 42, razpisuje delovno . mesto RAČUNOVODJE Nastop službe takoj ali po dogovoru. • **•* •••••••#* ••«••••* RAZPIS • I Razpisna komisija Splošne bolnice v Brežicah, razpisuje delov, mesta za 1. Rentgenskega tehnika 2. Bolničarko 3. 'Inventarista Pogoji: ad .1: šola za rentgenske tehnike; ad 2: .končana šola za bolničarje; ad 3: srednja ekonomska ali njej enaka šola. Predpisano kolkovane. prošnje naslovite na upravo Splošne - bolnice Brežice do 15. septembra 1958. 5494-R »ISKRA«, KRANJ, Predstavništvo za LRS Ljubjana, Titova ulica 19, sprejme: TELEFONSKEGA MEHANIKA za vzdrževalno službo v Ljubljani; PRODAJALCA ELEKTROTEHNIŠKE STROKE za prodajalno v Ljubljani; TEHNIŠKO KOMERC. REFERENTA za Predstavniištvo v Ljubljani. Nastop šlužbe ie ^až^len takoj ali po dogovoru. 5525-R Upravni odbor RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA SENOVO razpisuje po čl. 142 in 143 zakona o delovnih ‘razmerjih podjetja delovno mesto SEKRETARJA OZIROMA PRAVNEGA REFERENTA Pogoj: pravna fektulteta z najmanj dvoletno prakso. Plača po tairifnem pravilniku perdjetja. Stanovanje je preskrbljeno. Ponudbe je treba poslati v 15. dneh po objavi na zgoraj navedeni naslov. 5546-R Opozarjamo vse naže naročnike, da jih bo te dni obiskal pismonoSa s plačilnim nalogom*-Prosimo, da se naročniki plašilu odzovejo, ker ši bodo te z redno plačano naročnino zagotovili redno prejemanje dnevnika. •Slovenski proročevalec« OPOZORILO Prosimo ustanove ln podjetja, da plačajo oglase do vrednosti 3000 din v gotovini t a k o i pri predaji. Uprava »Slov. poročevalca« UMRLI Nenadoma je umiri naž dragi oče in stari oče VALENTIN DAVID mestni vodovodni tnojster v polt Pokopali ga tx>mo v torek 9. septembra 1958 ob 16. uri na Mestnem pokopališču v Celju Žalujoči: sin Vali z ženo Hani, vnuka Marjan in Ksenija ter osLalo sorodstvo. Celje, 8. sept. 1958 Umrl je Or. JOŠKO LEBAR viSji poStni svetnik v poboju Pogreb bo v torek, B. sept. 1958 ob 16.30 Iz Zal. Vzornega našega pravnega svetovalca bomo ohranili v trajne-m spominu. Društvo upokoijencev Ljubljana Center UNION: franc. barvni revijski fim »POT v RAJ«. Pri zadnjih dveh predstavah tednik F. N. 36.' Predstave ob 15, 1". 19 in 30.. Ob 10 matineja jug.-nem film* »KRUH IN SOL«. KOMUNA: sovj. barvni cinemi- 'sčope žili m »DON KIHOT«. ’ Predstave ob 15, 17, 19 in 31. Danes zadnjiikrat! SLOGA: amer. barvni film »NALOGA' MAJORJA LEXA«. V gl. vlogi- Ga.ry Cooper. Tednik F. N. 36. Predstave ob 15. 17, 19 in 21. uri. VIC: franc, filrn »NA SMRT OBSOJENI JE POBEGNIL«. Režlda Robert Bresson, gl vlogo igra Francois I.eteirier. Predstave ob IS. 17. 19 in 21 SOC A: amer barvnj/western »ŽIGOSAN«. V gl. vlogi Alan Ladd. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. SISKA; zalprto zaradi popravili LETNI KINO BEŽIGRAD: jug. nem. kopiodukcijski film »KRUH IN SOL« - Predstava ob 30. — predprodaja vstopnic eno pred pričetkom predstave. Mladinski kino »LM«, Kotnikova 8: franc barvni film »SVET TI-SINE« Predstavi sta vsak dan ob 10.’ in 15. uri. V sredo isti spored. TRIGLAV: amer. barvni cinema- scope film »KOMANCI«. V glav. ni vlogi: Dana Andrews, Ken Chmit Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. V sredo isti spored. Letni Kino »DOma JLA«: ameriški film »BEG IZ GUAJANE«. Pričetek predstave ob 20. • LITOSTROJ«: franc, film »BEGUNCI«, ob 20. V sredo nemšM film »OZDRAVLJENJE«, ob 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. Gunclje: v sredo amer. barvni cinemascope film »ZLOMLJENO KOPJE«. Ob 18 ln .20. Vevče: v sredo češki barvni film »NEKOČ JE ŽIVEL KRALJ«, Ob 20. uri. Črnuče: v sredo ju gosi. film »PESEM S KUMBARE«. ob 20. Domžale: v sredo ital. barv. film »SIMFONIJA LJUBEZNI«, Ob 18 in 20. Kamnik »Dom«: ital. film »BIGA- MIST«, v sredo isti spored. Duplica: v sreao ameriški £tlm »U1-OKN1K«, Ob 20 Bled: franc, barvni film »FRANCOSKI- KANtvAN«. od 18 in 20.30. V sredo isti spored. N ovij mesto *kRKa»: jug. film »KO PK1DE LJUBEZEN«, V sredo isti spored. Črnomelj: franc, film »KROJAČ ZA DAME«, ob 20. V sredo isti sipored Kranj »sTOKZlC«: ob 9. matineja amer. barv. filma »MEC IN ROZA«. .Vstopnina 30 din. ob I6i IS in 20 češki barv film »GLASBA Z MAKSA«, v sreao isti spored, brez matineje. Kranj »1'AHTIZAN«; amer. barvni film »MEC IN ROZA«, ob 19. V sredo sovj barvni film »pedagoška poema«, ob 19. Kranj »TRIGLAV«: amer. barvni film »BOSONOGA GROFICA«, ob 19.30. Kranj »SVOBODA«: premiera sovj barv. filma »PEDAGOŠKA POEMA«, ob 19. Radovljica: avstr. barvni film »NOC V BENETKAH«, ob 20. V sredo isti spored ob IS in 20. ' Jesenice : »KADIO«; amer. ba.rvnl film »NA OVINKU REKE«, ob 18 in 20 V sredo: amer. barvni film »Človek brez zvezde«. ob 18 in 20. Jesenice »PLAVŽ«: angl ba.rvni film »JUNAKI SHERWOOD-SKEGA GOZDA«, ob 18 in 20. V sredo zaprto Žirovnica: v sredo amer ba.rvni film »NA OVINKU REKE«, ob 20. uri. Oovje: v sredo angl barvni film »JUNAKI SHF.RWOODSKEGA GOZDA«, Ob 20. vturska Scbota: 9 t m ob 17.30 in 20 jujsoslov. film -»SOLA.TA«, 10. t m. ob 17.30 in 20 iugosl film »MALE STVARI« Ptuj: 9 t. m angl film »OD CARJA DO LENINA«. 10. t. m. itad.. film »ZA ZAPUŠČENIMI ZAVESAMI« V L.ETU 1958 SO HRANILNE VLOGE PRI MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI PORASTLE ZA 610.000.000 din KLJUČAVNIČARSKEGA MOJSTRA sposobnega za vodstvo strojno - stavbene ključavničarske delavnice z najmanj 15-letno prakso sprejme Splošno ključavničarstvo, Kamnik Plača po dogovoru! Diružinsko ali samsko stanovanje je vseljivo takoj 1 5163-R Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri AVT0P0DJETJU »SLAVNIK« — Koper sprejme takoj ali po dogovora - referenta za tovorni promet ZA POSLOVALNICO LJUBLJANA Glede dogovora se zglasite v poslovalnici Ljubljana — Ulica Moše Pijadia 35. 5544-R I' 1» <»- <» 1» -j> 1» !>. • ■*••••■ ■•«•••••• ■§••••••* i ? f DPRAVNI ODBOR ? • ' j' • j Zadružne poslovne zveze Sežana j i razpisuje delovno mesto • računovodje obratal ■. • • (sušilnica in destilarna) j f V GRADIŠČU PRI KOZINI i • - S ? Kandidati i ustrezno strokovno Izobrazbo ln najmanj 3- ? • letno računovodsko prakso naj pošljejo svoje ponudbe i : upravi ZPZ v Sežani. Vse ostalo po dogovoru. • i . 5481—R • «••••«••• ■••••*••■ ••••#•••• Spocofiamo žalostno vest, da je preminil dolgoletni član našega kolektiva, tovariš " «* VALENTIN DAVID upokojeni mojster vodovoda iz Celja Ob tej priliki izrekamo vsem njegovim naše iskreno, sožalje. . ■/ " <- Na njegovi zadnji poti ga bomo spremili v torek, dne 9. septembra 1958, ob 16.. uri na mestno pokopališče v Celju. < ■ .'. Kolektiv Plinarn« — Vodovod — Rasvetljava, Celje , •> ...... ir. - Vsem sorodnikom, prijateljem -in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, brat, stari oče, stric in svak PETER POLAJNAR - SLAPAR Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 10. septembra 1958, v Kokri. Zalujoii: tena Marija, otroci Marica,, Jože, V.lnko,r Darinka, Francelj In Stanko ter ostalo sorodstvo. MAORI O Maorih, prvotnih prebivalcih Nove Zelandije, pravijo, da so vodilna rasa vsega Pacifika. Izredna fizična svojstva poleg velike inteligence so odlike, ki so pomagale mnogim Maorčanom, da so se uvrstili med pomembne in vodilne ljudi svoje dobe. Pesništvo, miti in glasba izpolnjujejo velik del njihovega življenja. Raven njihove umetnosti in domače obrti je izredno visoka. Danes, po nekaj več kot 100 letih nd nastanka prvih naselij belih kolonistov, žive Maori v vsaj na zunaj — enakopravnih in prijateljskih odnosih s pahekasi (Evropci). Za njihovo zgodovino so značilni nekateri izredni pomorski podvigi. Prepluli so namreč ogromne, osamele razdalje Tihega oceana, kar dokazuje njihovo veliko hrabrost, fizično izdržljivost in prilagodljivost drugačnim pogojem življenja v novih deželah, hladnejših od tiste, ki so je bili navajeni in v kateri so prej živeli. Ta prehod je zahteval popolno spremembo prehrane, oblačenja in stanovanja. Maori so razvili zdrav sistem plemenske in medplemenske uprave, njihov smisel za strategijo in vojaško taktiko pa je bil že večkrat važen prispevek oboroženim silam Britanskega imotd :a. Njihova vojaška tra- dicija. je povzročila polno uveljavitev maorskih vojaških enot v obeh svetovnih vojnah. Zgodovinarji so si v glavnem edini, da so Maori prišli na Pacifik z nekega dela današnje Indonezije. Najverjetneje jih je pot, ki so jo izbrali pri stoletja trajajočem preseljevanju. vodila preko Mikronezije, Karolinov, Maršalskega otočja, severovzhodno od Havajev, preko Samce in jugovzhodno od Družbinega otočja, vse do Cookovega otoka. S tega so se Maori odselili še dalje na jugovzhod od Nove Zelandije, katero so nazvali Ao-tea-roa. kar bi po naše pomenilo Dežela vi Zelandiji je bilo zelo uspeš-dolgega belega oblaka. Naseljevanje Maorov na No-no. Uspeli so premagati vse ogromne težave začetnih faz naseljevanja in po številu so pričeii naglo naraščati. V času, ko so pričeli Evropci kolonizirati Novo Zelandijo, so bili Maori krvave medplemenske boje. v katerih se je izpričala njihova velika hrabrost pa tudi njihovo viteštvo. Po teh maorskih bojih je pričelo njihovo število naglo padati, tako da je pričetkom XX. stoletja kazalo, da bo ta plemenita človeška rasa izumrla, kakor so druge, ki so prišle v stik s tehnično močnejšimi kulturami. Toda tedaj je prišlo do senzacionalnega preporoda. Število Maorov se je naglo večalo in danes jih je že 145 000. Nenavadno nagli porast števila Maorov pa je imel interesantne ekonomske posledice. Pojavilo se je namreč vprašanje, kako zaposliti tisoče mladih Maorov. Obstojala je ena sama rešitev, . Maori so morali na najrazličnejša dela v mesta Nove Zelandije. To pa je šlo dosti zlahka, ker na Novi Zelandiji ne obstojajo nikakršne omejitve pri zaposle-vanju Maorov niti kakršnakoli rasna diskriminacija. Maori žive in delajo pod istimi pogoji in z istimi pravicami, kakor Novozelandci evropskega porekla. PGVjčSTl SAMUELA SCOVILLA RUŠE Miki MU&TE& , Sherman Adams, zaradi katerega se je dvigni! med ameriško javnostjo velik hrup v zvezi s koruptnostjo vladnih uradnikov in Je moral zaradi tega odstopiti kot svetovalec predsednika. ,ie slavil te dni poroko svojega sina. Na sliki ga vidimo, ko pozdravlja svojo snaho. Med udeleženci poroke ni bilo Eissnho-vverja in njegove žene, kar je njegovega prijatelja Adamsa razočaralo. Verska sekta Jehovcev -Priče Jehove« je nedavno priredila množičen sestanek na dveh velikih newyorških sta- Žveeke - nie novega Žvečilni gumi, ki so ga v Evropo prinesli Amerikanci, v resnici ne predstavlja nič novega. Vsi vemo, da otroci radi nabirajo otrdelo smolo, ki teče iz češnjevih dreves in jo žvečijo;1' ker je prijetnega okusa. Bosenski pastirji in drvarji žvečijo smolo mladih jelk in smrek. Smolo nabirajo in jo zgnetejo s sladkorjem in mento, da ima boljši okus. Taka smola baje ohrani zobe in osveži meso v čeljustih. Okoli Travnika v Bosni jo imenujejo »majorn«. ni pa znano, odkod to ime. Stari očanci žvečijo tobak, ki ga pripravijo tobačne tovarne. dionih. Zbralo se je . nad 200 tisoč Jehovcev iz ZDA in 35.000 delegatov - iz 22 drugih držav. Predsednik sekte je napovedal skorajšnjo propast -ponorelega človeštva«. Jehovci živijo v prepričanju, da je pravilno živeti samo po svetem pismu in nočejo sprejeti orožja, kadar jih pokličejo na od-služenje vojaške dolžnosti. Med drugim verujejo,'da je na zemlji samo 144.000 izbra- nih -prič Jehove«, ki bodo videli nebesa, vsi ostali pa bodo morali živeti vso večnost na zemlji, tudi po propasti sveta. Časopisi so veliko pisali o srečnem zakonu med francosko igralko Martine Caroi in režiserjem Christian-Jaquom. No, kaže, da se je ta idila skrhala, kajti Martine je obiskala znano pariško advokatinjo Suzane Bium ter ji poverila zastopstvo v ločitvenem procesu. »TT« V UUBU1NI 2E DANES OPOLDNE Vsa vasje pogorela \ ODORAVNO; 2. kemični element (znak CO), 7. zbadanje, 8. veliko eiasbeno delo. 9. starim Rimljanom varuhi domačega ognjišča, 10. okrajšava za »opombo«. 11. kemični znak za erbij, 12. oddelek v vagonu. 14. surovina za Izdelovanje cementa. 15. žena bizantinskega cesar ia .Justinijana. 17. glavno mesto Turčije. NAVPIČNO: 1. likovni umetnik. 2. vrsta rumene barve, 3. Zagrada pri uličnih borbah, 4. žensko ime, 5. nedeljiva soglasniška skupina, S. način slikanja. 10. na Slon, 13. revolta. 14. primitivno crožle. 16. števnik. HESITEV SOBOTNE KRIŽANKE VODORAVNO: l. Zali log, 8. Apulija, 9. rig. in. pes, 11. as, 12. mast. -t. 13. Cerar, 14. užiti. -o. Ki. seti, 17. Sn. 18. zla, 13. ako, 20. rotiram, 22. adirati. V kraju Sinopli Inferiore <:'i Reggio Calabria v Južni laliji so iz nepojasnjenega ■zroka eksplodirale ročne granate, ki so bile v nekem zaboju. Izbruhnil je požar. Sprva je plamen zajel le hiše, ki so stale v neposredni bližini, toda še pred prihodom gasilcev je gorela vsa vas. Ker ie kraj dostopen le po ozkih stezah, so gasilci morali nositi svoje gasilne naprave na hrbtih. Silni požar je uničil glavni vodovod, tako da gasilci niso imeli vode. Rešili so nekaj glav živine in nekaj kosov pohištva. Tudi vsa letošnja žetev je postala žrtev plamena. Pastir - esperantist Štiriindvajsetletni pastir Sef-ket Karanezi iz Galičnika v Makedoniji govori in piše dobro esperantski jezik. Naučil se ga je sam na paši, osnovno šolo pa je obiskoval samo dve leti. Šefket poučuje svoje pastirske tovariše v mednarodnem jeziku in si ,celo dopisuje z inozemskimi esperantisti. V Galičniku, ki je znan po imenitnih drvarjih, je klub esperantistov. V Stuttgartu so postavili pred novo pevsko dvorano moderno skulpturo, ki jo vidimo na sliki. Meščani se še niso mogli domisliti, kaj naj bi skulptura predstavljala, zato so jo imenovali »Neznanemu ementalerju« — kajti ni je zanikati podobnosti s švicarskim sirom . .. Drobiž JAKOB MALIK. sovjetski poslanik v Londonu »razveseljuje« svoje goste s posebnim trikom: na banketih demon- strira na majhnih modelih uspeh sovjetskih in ameriških satelitov. Ko prižge oba modela, se eden takoj vname in zgori, drugi pa je izdelan iz posebnega papirja in leti nekaj časa pod stropom dvorane. MOSKOVSKA »PRAVDA« je kritizirala znano sovjetsko pevko Klavdijo Sulšenko, ker je v zadnjem hipu odpovedala koncert zaradi bolezni svojega psa. ABRAHAM SCHAPIRO, patriarh v Petah Tikva. bo prepisal te dni vso kmetijsko posest v Izraelu nekemu Arab--cu, da bo tako izpo-lnjen predpis iz tretje Mojzesove knjige, ki pravi, da pravoverni Jud ne sme obdelati zemlje vsako sedmo leto. Tako so verniki »ogoljufali« svojega boga, ker bodo letos obdelovali zemljo Arabca in ne svoje. Prihodnje leto ne bo več veljala ta pre: poved in bodo zemljo prepisali zo-pet nazaj pravim lastnikom. AVA GARD.VER je te dni priredila svojim oboževalcem in spremljevalcem zabavo v nekem rimskem nočnem zabavišču. Gostje in gostiteljica so se ob tej priložnosti tako obnašali. da jih je strežno osebje iz protesta postavilo na cesto. ANGLEŠKI ZDRAVNIK SMITH je vodil zdravstveno j ekipo v notranjosti Afrike, k je proučevala zdravila, ki j■ -uporabljajo domačini. Na povratku so Smitha vprašali, kaj uporabljajo afr.iški »čarovniki« pri zdravljenju bolnikov Dejail je: »V glavnem aspirin penicilin in ultrakratke valove!« 103. »Seela-j ti bom pokazal, kako se vošči takemu malopridnežu:« je zaklical Jim, dvignil Petra kvišku in ga vrgel v potok. Kadar je hotel Peter splezati nazaj na suito, je začel pljuskati vodo proti njemu in se veselo smejali. Med smehom mu je Peter obljubil maščevanje, samo da bo splezal na breg. 104. Po jutranjem kopanju se je seveda začela prijateljska rokoborba. Jim in Peter sta bila enako močna in zmaga se ic nagibala zdaj k enemu, zdaj k drugemu. Po desetih minutah sta se upehana od napora in biez sape od smeha zgrudila v mehko travo. Potem sta zajtrkovala tako kot druge dni: prekajeno ribje meso in jagode. Na vrtu Marije Solar v Ljubljani, Vodovodna 76, so obrodile -takele breskve. To še ni nič posebnega,saj je letos sadje skoraj povsod bogato obrodilo in morajo veje celo podpirati, da se ne lomijo pod njegovo težo. Marsikateri sadjar pa bo prisluhnil, če povemo, da so ti sadeži zrasli na necepljenem drevescu, ki je staro komaj štiri leta. Imelo je 60 sadežev, ki so prav tako debeli. Breskvi na sliki tehtata vsaka po 32 dkg. 105. Ko je Peter potešil najhujšo lakoto, se je skremžil -Veš kaj. Jim, meni je rib že dovolj. Prav rad bi dal tudi kaj drugega v usta. Le kdaj bom spet jedel jabolčni zvitek! Ti ne veš, kakšnega speče naša mama!« »Jabolčnega zvitka v gozdu najbrž res ne bova jedla. Mogoče pa bova našla kaj drugega.« je menil Jim. Hugh se je negotovo ozrl nazaj, potem pa se je odločil in se iztegnil h gumbu, da bi dal alarm za potapljanje. Zavpil je: »Vsi z mostu!« in dvakrat pritisnil na gumb. Spredaj je tlesknilo, ko se je odprla zaklopka osrednjega obtežnega tanka Številka Ena. Še en tlesk, ko se je odprla tudi Številka Dve. Tri in Pet sta imela v sebi gorivo, a čez komaj kako sekundo so po vrsti tlesknili Štiri, Šest in Sedem in majhni gejziri so brizgnili skozi luknje v krovu. Opazovalci so se spotikali z zgornje ploščadi, zaslanjali daljnoglede z rokami in se spuščali skozi vrata v podmornico. Za nami sem videl bele, penaste vrtince, ki jih je ustvarilo naglo pospešeno vrtenje vijakov, in spredaj se je pričel kljun povešati navzdol. Kapitan Blunt se mi je režal in držal v roki štoparico. Kazalec je prešel že več kot četrtino kroga. »Ali niste videli leta-ia, Rich?« me je zafrkaval. Za razgovor ni bilo časa, tudi če bi si ga kapitan Blunt želel, zakaj Walrus je bil že na poti navzdol. Jim, poveljnik eskadre in jaz smo pohiteli skozi vrata navzdol. Jima sem spustil skozi vrata pred seboj in za njim še Blunta. Hugh Adams je Ipl čisto za nami — kot krovni častnik se je moral ob potapljanju spustiti v notranjost zadnji. Skočil sem z lestve in naredil pro-stor za Hugha. Sestopil je, trdo zaloputnil vrata nad seboj in se naslonil s hrbtom na žico, ki je priklepala vrata na njihovo mesto. Rubinoffski, ki se je bil spustil pred nami, je stal poleg krmarja; zdaj je skočil na lestveni klin. prijel za kolo na vratih in ga trdo privil. Adams je popustil žico in seskočil z lestve. Wairusova paluba se je nagnila še nekoliko bolj naprej n slišal sem vodo, ki je klokotala ob stenah opazovalnega stolpa Kazalec globinomera v opazovalnem stolpu se je e-makn.il iz začetne lege in pričel lesti navzgor. »Globina, kapitan?« je prišlo od vrat Hughovo vprašanje. »Sto čevljev,« sem zaklical v odgovor. Obrnil sem se n kapitanu Bluntu. »Ce bi imeli več prostora za manevriranje, bi se potopil globlje, a bolje je, da ne storim tega; zaliv ie preplitev za tako veliko ladjo, kot je Walrus.« Prikimal je. »šestdeset čevljev,« je rekel Rubinoffski, ko je globinomer dosegel to znamko. »Mislim, da ste Adamsa nekoliko presenetili, sir.« »Walrus mora zmerom hoditi po prstih, Rich. Presenečeni bi bili, če bi vedeli, koliko ladij sploh ni pomislilo na potapljanje, kadar so jih napadla letala, dokler niso prišle v Pearl Harbor in se pogovarjale z nekaterimi tovariši.« Pod nami se je zaslišal hrup, udarjanje z vrati za nepredušno izolacijo med oddelki, zapiranje neprodušnih loput na ventilatorju. V opazovalnem stolpu je hitro postajalo vse topleje, odkar je nehal prihajati vanj sveži zrak. »Sto čevljev, kapitan! Ladja je pripravljena za globinske bombe!« Glas Hugha Adamsa je zvenel skozi odprta vrata kontrolnega oddelka pod nami. »Zelo dobro,« sem odvrnil. Nagnil sem se nad vrata, da bi me za gotovo slišali: »Varni pred globinskimi bombami! Šestdeset čevljev!« Walrus se je nagnil navzgor. Spet zven neprodušnih vrat in loput, ki so se odprla. Kazalec globinomera na moji desni je kazal počasno dviganje. Ko se je dotaknil znamke sedemdesetih čevljev, sem ukazal, naj pričnejo vzdigovati periskop. Rubinoffski je skočil naprej in me zamenjal pri gumbu za alarm v skrajni stiski. Ko je periskop prodrl vodno gladino, sem pogledal skozenj in ga trikrat urno zasukal krog in krog. »Spustite periskop!« Koluti so zacvilili in dno periskopa je izginilo. »Tri ladje na vidiku, komodor. Zdi se mi, da je to skupina naših tarč na velikem kotu ob kljunu.« »Menda vendar ne!« Čakal sem. Stari Blunt me je gledal namrščenih obrvi in nenadoma je postalo svetleje. »Sovražnik na vidiku!« sem izbruhnil. »Dajte splošni alarm!« Splošni alarm na VValrusu je bil podoben zvonjenju hišnega zvonca, le da je trajal še enajst sekund po tistem, ko je nekdo pritisnil na gumb. Zveneči »Bom, bom, bom. bom. bom« je odmeval po vsej ladji in slišal sem, kako so spodaj begali možje. Jim, Keith, Hugh Adams, Quin in še nekaj drugih so urno splezali po lestvi v opazovalni stolp in se nam pridružili. »Opazovalni stolp na mestih in pripravljen, kapitan!« je poročal Jim. Čez nekaj trenutkov — v času, ki je bil krajši kot minuta — je sprejel Quin po telefonu sporočila: »Ladja je na bojnih mestih, sir,« je rekel. Keith je premikal številčnice na TDC. Ko so pričeli stroji teči, je dal TDC od sebe zavijajoč, sireni podoben zvok. ki se je začel na nizki in obstal na najvišji noti. »Začetni položaj tarče?« mi je rekel. Rubinoffski je odvrnil: »Dva-šest-šest!« »Kot ob kljunu?« To je veljalo meni. »Približno štirideset levo.« Keith je zažvižgal. »Dajte jim začetno razdaljo deset tisoč — to bo kakih sedem tisoč yardov razdalje do njihove smeri.« To je pomenilo, da bomo morali v primeru, če skupina tarč ne bo zavila v cikcak proti nam, prepluti do strelnega položaja tri in pol milje, in v času, ki ga bo morala podmornica porabiti za to pot, bo treba tarči prevoziti le še eno miljo dalje. Če izključimo izredno majhno hitrost sovražnika ali oster obrat proti nam, je to pomenilo, da sploh ne moremo upati, da jih bomo ujeli. »Vzdignite periskop,« sem ukazal. Morda nam bo dalo novo opazovanje kaj natanče.jše podatke in pokazalo, da položaj ni tako neugoden. Periskop je zdrsnil navzgor. Rubinoffski ga je zasukal v smer, kjer sem prej videl tarče. V Walrusu smo se odločili, da bo Rubinoffski nadomestil Jima na mestu »periskopskega jezdeca« in tako omogočil Jimu, da bo nadzoroval Keitha in ostalo osebje v opazovalnem stolpu, skrbel, da se bo vse razvijalo, kakor bo treba, in ml pomagal kot pomožni častnik za približevanje I IB Str. I SLOVENSKI POROČEVALEC / St. as - 9. septembra mss