MUZEJSKI RAVNATELJ LJUBLJANA JUSOSLAVLJ jim 42 Liit ^ml I mesece L 22. L 6-50 »ei — v iifokodi 1 •Će«, rdrrale, 1« pMtt) oaedeltk«. Nmhinu m I mmc L eelo leto L 75.—. ▼ k< 30 »tot. — OfUsniaa z« 1 na prostora OTskc in obrtmi oglase L 1.—« z« o»mrt-1.50. oglase deaaroik aevedev L X— prti strani L X— V Trsta, v potok, M. fobmaria 1»27. Morilka 30 tat Letnik Lil EDINOST Ure4aiitvo in nprvnMtv*: Tr«t (31, uKce S. Fransesco d'A««i 20. Te-teieo 11-57. Dopisi naj s« poitfiaio iaitljtttao ured»fltYU. o^asi. rekla- macije in denar pa »pravniitru. Rokopisi se ne vračajo. Ncfrankirana ptea so na sprefoaia»o. — Last. laložba in riek Tiskarne -Edinost. Podoredailtve v G o r i c i : *Uce Gioaei Carduoci 4t. 7. I. n. — Telaf. it. 327. Glavni te edtfoverni arednak: prof. FiUp Peti«. Svečani sprejem lugosloftnskih parlamentarcev v Prw Praga, 15. febr. 1927. V nedeljo 13. t. m. prispela v Pra*ro jugosloven^ Stok l£hoslovaških parlamen-- t ar cev i* jeseni lanskegaleta. Vsi praški Usti so obja^vili v nedeljo tople C a nekateri so priobčili tudi sli L ^ameznih Članov jugoslo-ven^ko delegacije. Prvih pozdravov Pa - bili delefig jugo-slovenski gostje že Tia čeh^ vaški meji. čim je privozil vlak na čehoslo vaško ozemlje lam jih je sprejel predstavnik Novinarskega malega sporazuma dr. je bilo v Pragi na \Vilsonovem kolodvoru živahno Vrvenje. Že dolgo pred napovedano 3 uro so se ^ele ^ati množice in razne odlične osebnosti, da priredijo jugoslovanskim parlamentarcem cim sve- SI sprejem. V imen^ade je prišel poljeutdski minister dr. Srdinko, dalje dr. Girsaki je bil pred kratkim „^enovan a poslanika v Varšavi, bivši vojni minister Vaclav Gvlofa*. bi4i minister Haberman. starosta čehoslovaških novinarjev C Pichl poslanec dr. Uhlir, eden izmed glavnih organizatorjev obiska, književnik Holeček. ui mnogo drugih. Na postajo jc pri-StoTudi osobje jugoslovanskega poslaništva in konzulata s ^laništvenim svetnikom g-Dioricem in glavnim nadzornikom vojnih grobov g. Cvrcam- nom na čelu. . . Točno ob 9-30 je pnvozil vlak na postajo, a črez par sekund so že bili zbrani delegati v poštami dvorani, kjer jim je mi prirejen prisrčen in svečan spreiem. Prvi jih je pozdravil r>osl dr. Uhlif, ki se je v svojem govoru spominjal lanskega obiska čehoslovaških parlamentarcev v Beogradu ter naglašal, aa se bodo mogli načrti, ki so bili tam skupno Izdelani, sedaj 1 ali ko izvršiti. V imenu gospodarske komisije je pozdravil goste posl. Cerny, v imenu vlade poljedelski minister dr. srdinko in v imenu čehoslovasko-jugoslovenske lige vseuciliski profesor dr. Matija Murko. Na pozdrave je odgovoril v immu jugoslovenske delegacije poslanec dr. Jdiković. V tem-peramentrem govoru je orisal važne in težke naloge, ki se imajo rešiti, izražajoč prepričanje, da se bo našla popolna rešitev. J ugoslo veni so prišli polni navdušenja k svojim severnim bratom v ta namen. «Rusija— je rekel — je za nas mrtva, Če-hoslovaki in Jugoslov eni so os okoli katere se danes vrti Slova nstvo.» Po tem govoru, ki je bil spro-iet z burnim odobravanjem, so se gosti odpeljali v hotel «Pa-riz» kier jim je bilo pripravljeno stanovanje. Pred kolodvorom jih je pozdravljala množica ob-cmMva z navdušenimi vzkliki. Drugi dan, t. j. v ponedeljek so si ogledali j ugoslo venski parlamentarci praške znamenitosti, a popoldne istega dne se je vršila svečana seja čelioslovaške-ga parlamenta z udeležbo jugo-slovenskc delegacije. Iz pred-sedništva obeh zbornic so bili prisotni predsednik poslanske zbornice g. Malyptr, podpredsedniki Stivin, Horak in dr. Buday, predsednik senata dr. llruban,. za vlado zunanji minister dr. Beneš, železniški minister Najman, minister za trgovino dr. Peroutka, minister za narodno zdravje dr. Tiszo in vojni minister U držal. Seji sta prisostvovala dalje jugosioven-ski poslanik v Pragi g. Branko Laznrevič z osebjem in čeho-slcvaški poslanik v Beogradu g. Šeba. Sejo, ki se je vršila v dvorani proračunske komisije, je otvo-ril predsednik čehoslovaške poslanske zbornice g. Malypetr s sledečim govorom: «S pošto \; ni tovariši, dragi bratje! V nepozabnih dneh našega bivanja v vaši krasni in dični domovini smo se sporazumeli glede načel za sistematično delo, s katerim hočemo naše medsebojne odnošaje, in sicer na kulturnem in gospodarskem polju, čim bolj utrditi, da bodo tem trajnejši. Tedaj je bilo enoglasno sklenjeno, da se ustanovita obe komisiji, to' se dane« prvi« sestaneta na tleh našega p-rlamant^ da začneta svoje delo. Pozdravljam Vas najprisrčneje in bratski v tem odgovornem in važnem delu. Čim težja bodo vpraAanja, te*n trdnejše mora biti prepričanj«, tem jasnejša mora biti naša zavest, da imamo interese, ki so skupni obema narodoma in obema državama, in da moramo te skupne interese skii>no varovati in se zanje brigati. Naša naroda nimata druge želje ne potrebe nego da moreta živeti v slogi in svobodno in mirno delati za. svojo kulturno, gospodarsko in socialno j povndigo. Pri tem nočeta delati nikomur krivice, nikogar žaliti, toda nočeta niti trpeti nikakih očitkov in nikakega nasilja. Svesta si morata biti, da bodo njun napredek, blagostanje in varnost tem trdnejši, čim silne je se bosta naslanjala drug na drugega. Moramo predvsem pridno in sistematični delati za naee idejno in praktično ujedinjenje, toda ne samo za. ujedinjenje naših dveh narodov, temveč tudi za idejno in praktično ujedinjenje vsega Slovanstva. S tem moremo mnogo napraviti za razvoj vseh slovanskih narodov, za napredek v»ega človeštva, katero potrebuje mir. Želim vam. da doaežete v tem delu čim bogatejši uspeh in vas vnovič naj prisrčne je pozdrav-ljam.» Po tem govoru je j>ozđravil jugoslavensko delegacijo predsednik senata dr. Hraban. Omenil je,-da se vrši ta skupna seja na dan obletnice smrti sv. Cirila, ki je dal Slovanstvu z božjo pomočjo pismenost. Delu, ki ga začeniate na ta zgodovinski dan, — je zaključil — želim popoln uspeh na kulturnem in gospodarskim polju. Po govorih predsednikom obeh čehoslovaškili zbornic je vstal predsednik j ugoslo venske delegacije dr. Velizar Janković. V svojem govoru je najprej namenil svoj pozdrav predsedniku Masaryku in Čeh oslo vaškemu narodu, dalje parlamentu ter ministrskemu predsedniku dr. Š vehi i in zunanjemu ministru dr. Benešu. Ko je potem pokazal, da odgovarja tako parlamentarno sodelovanje popolnoma duhu povojne demokracije, je nadaljeval: «Program našega skupnega dela je resen in bo brez dv6ma spojen s težkočami. Moramo rešiti vprašanje kultu ms konvencije, vprašanje dijakov in univerz, vprašanje pošte in druga prometna vprašanja, vprašanje potnih listov. Toda naša glavna skrb bo posvečena vpr&iaaju gospodarskega zbližanja naših držav, praktično življenje med narodi k;tže, <1a imajo neurejene gospodarske zveee navadno »a posledico tudi oslabljenje političnih zve^. Radi teea. imamo mi, predstavniki naših brat-kih in zavezniških držav, kategorično dolžnost, da svojima vladama olajšamo delo ali celo, če gre počasi, da ga ubrzamo, da se pride čim prej do konkretne m zadovoljive rešitve gori omenjenih vprašanj. Po našem mnenju nas pri urejevanju teh vprašanj ne smejo plašiti nobene težkoče, naj bodo še tako velike. Moramo najti pot in način, da ovire odpravimo. In to, se nam bo popolnoma po srečilo, samo če bomo ho*eli.» Dr. Janković je zaključil svoj govor s sledečimi besedami: «Na koncu svojega govora izjavljam, gospodje poslanci in tovariši, da mi Srbi, Hrvati in Slovenci za Vašo zvestobo dajemo tudi mi našo, kakor krasno pravi Vaš narod, in sicer tako zvestobo, kakor je naš narod pokazal in dokaizal, da jo zna viteški braniti in varovati tudi v najtežjih trenutkih.* Govori so bili večkrat prekinjeni z burnim ploskanjem. Po plenarni seji sta se takoj sestali ol >e komisiji in posameznd referenti so poročali o gradivu in načrtu zasedanj naslednjih dni V torek je jugoslovenska delegacija obiskala praškega župa^ na dr. Baxa, V občinskem domu ji je bil prirejen časten sprejem v imenu praške občine ItfKllfl Mftovor Coollttten bo timpcof ebiavlj«® i»'Mit vil katastrofo v Vojvodini in kaj se je storilo prounala general oriAIo kmalu potem do katastrofalne povodnji v Baranji in po- Sanna je zbolel na influenci, ki plavljenih je bilo 16.000 kata^ ga je priklenila za nekoliko dni stralnih oralov zemlje. Ako bi na posteljo. Da se omogoči po- bil njegov predlog sprejet in polno ozdravljenje predsednika, ako bi bili sprejeti potrebni kre- je bil proces proti Zanniboniju diti, bi teh katastrof ne bilo. in tovarišem, ki bi imel pričeti Končno je poslanec Demetrović dne 21. t. m., odložen.» predlagal ta-le prehod na. dnev- Po vsej verjetnosti bo pričal ni red: proces dne 14. marca. Dne 2. «Narodna skupščina je čula marca pa se bo najbrž pričel odgovor ministra za poljedel- proces proti komunističnim ku- stvo in vode na interpelacijo rirjem, v katerega je zapletenih poslanca dr. Joče Laloševića in nad 40 obtožencev. Kakor poro- smatra 1.) da je treba preiskati ča «LTAgenjzia Internazionale», vzroke katastrofalnih povodnji je Zanniboiii, ki priznava svojo v Vojvodini v letu 1924. in 1926., krivdo, odklonil vsako vabilo 2.) da je treba ugotoviti more- prič, katere je hotel predlagati bitno krivdo odgovornih urad- n i etrov zagovornik on. Cassi- nikov in njihovo odgovornost za J , . I___..! ■ - 1____ 1. „ J. „ \T *A veliki obseg katastrofe. V to svrho naj sklene narodna skupščina, da se na prihodnji seji nelli v njegovo obrambo. Udrnionje za delitev dela RIM, 17. (Izv.) Danes se je I na podlagi člena 121. poslovni vršila' seja ital. društva za ka, ki naj predloži svoje poro-znanstveno delitev dela. Od- čilo tekom treh mesecev skupaj bor je z zadovoljstvom ugotovil, s predlogom, kakšna odgovor-kako se v poslednjem času ita- nost zadene uradne organe in ijanski pridobitni kiogi vedno kaj naj se stori, da se v bodoče >olj zanimajo za to vprašanje, preprečijo take katastrofe v ju-Odbor je z zadoščenjem vzel na | goslovenski kraljevini, znanj e n uroč ilo medn arodneg a odbora, ki naroča italijanske- RIM, 17. (Izv.) Današnja «Gaz-zetta Ufficiale« prinaša iz^Trše-valni pra\ilnik k dekretu-zako-nu o «amskem davku, ki je bi sprejet na poslednjem zasedanju ministrskega sveta. Radikalski poslanec Oton Ga-vrilović je nato izjavil, da je mu odboru, naj pripravi vse pr^ja interpelacija zelo kasno, potrebno za mednarodni kon- j^ot poslanec iz prizadetih kra-gi-es Udruženja dr^-ištev za deli- jev pa je zahteval svoječasno tev dela, ki se bo vršil v Rimu | pomoči in končno je izjavil, da v mesecu septembru. Spopad dveh novinarjev RIM, 17. (Izv.) Danes popol- I sprejel predlog poslanca Deme-rlne je došlo v ulici Sistina do trovića, da, se izvoli anketni od-spopada med novinarjem Cur- j^,. Naglašal je, da so poslanci tijem Suchertom in Karlom SLS, ki so sedaj v vladni veči-Settinellijem. Ko je uzrl Setti- ^ takrat, ko je bil on pol jedel- a! 1 i Ir i C sa ia n-jVvainl V snrMtl- I _:_rlo iq Lrriv Prva pamai tfada BEOGRAD, 17. (Izv.) Min. svet.je na svoji današnji seji odobril kot aujno pomoč za. prebivalstvo, prizadeto vsled potresne katastrofe, k rodit v znesku 200.000 dinarje*-Mednarodni Rdeči križ pri Dru: štvu naiodov je poslal centralm upravi jugoslov. Rdečega križa dopis, v katerem izraža svoje sočutje ter prosi za informacije, ali se reflektira tudi na materijalno podporo, ki jo bo v tem slučaju nemudoma nakazal. Centralna uprava jugoslov. Rdečega križa je ponudbo odklonila, češ da bo skušala v lastnem delokrogu zadobiti in zbrati potrebna sredstva. Veliki snažni vikarji v Jnfni Srbiji. BEOGRAD, 17. (Izv.) Glasom vesti iz Južne Srbije razsajajo tam že dva dni strahoviti viharji. Včeraj se* je ponovil sneženi metez. Promet je skoraj nemogoč. Skocaj vse proge so zasnežene. Telefonske zveze so pretrgane. Tudi po Hercegovini in Dalmaciji so drv-jali ponovni sneženi meteži, ki so povzročili obilo škode. Hov! francoski poslanik v Ee»rodu posedi zunanjega ministra BEOGRAD, 17. (Izv.) Novi francoski poslanik Darde, ki je dospel že pred nekaj dnevi v Beograd, je danes prvič posetil zunanjega ministra dr. Perića. Pri tej priliki sta razpravljala tudi o svečani nastopni avdijenci pri kralju in o izročitvi poverilnih listin. Za sklenitev trgovinske pogodbe mod Jugoslavijo in čehosiovaško. BEOGRAD, 17. (Izv.) Pogajanja za zaključitev trgovinske pogodbe s Cehoslovaško se prično prihodnji teden, ko bodo prispeli iz Prage čehoslovaški delegati. Zvečer se je vršila v zunanjem ministrstvu konferenca zastopnikoy jugoslov. gospodarskih organizacij in zainteresiranih ministrstev; na tej konferenci so se določile glavne smernice pogajanj s Cehoslovaško. itemSKi dr2au.nl proračun bo glasoval za, rmpnico vladi. Bivši minister za kmetijstvo in vode Pucelj je v svojem govoru nelli, ki se je nahajal v sprem stvu nekaterih svojih prijate- ski minister, govorili, da je kriv katastrofe centralizem. Za ne- jev svojega nasprotnika, ki se gre5a pač krivi vsi ministri je istotako nahajal v družbi 1 ..... -JL' —-- A—* vojih prijateljev, se je aagnal v njega in med obema je došlo do dejanskega spopada. Kakor znano, sta fašistovska novinarja že del j časa v ostrih osebnih navzkrižjih. istsrpelačilški tian « Masi. nsradnl sMEint 1 naložena skrb za regulacijo voda v Jagoslaviji BEOGRAD, 17. (Izv.) Danes jc bil v narodni skupščini interpolacijski dan. Na dnevnem redu je bila interpelacija* poslanca dr. Joca Laloševića o poplavah za poljedelstvo in vode in torej tudi dr. Kulovec. Nemec dr. Moser se je v svojem govoru izrazil za zaupnico vladi. V imenu vladne večine je nato predlagal poslanec Stan-ković ta-le prehod na dnevni red: Narodna skupščina je čula odgovor ministra za poljedelstvo in vode na. interpelacijo poslanca dr. Joče Laloševića in tudi govore ostalih poslancev v tej stvari. Zato smatra 1.) da se imajo poravnati vse terjatve vodnih zadrug v Vojvodini, nastalih do konca 1926., glede zemljišč, ki spadajo pod agrar-notrebno pomiriti razburjene politične duhove in ker je vojaška reforma zelo nujno potrebna. Na seji, katero je imela včeraj popoldne komisija za vojaško reformo in katere sta se udeležila tudi predsednik ministrskega sveta in vojni minister, je bila poudarjena potreba, da se postavita v ospredje razpravi o generalni organizaciji armade in o načrtu organizacije naroda v vojnem času. — Maršal Foch je podal popolno poročilo o delu medzavezni-škega vojaškega odbora in je izjavil, da se iz sedanjega stanja stvari lahko prizna, da je Nemčija razorožena, foTTTf"^ napram državi, ki šteie 70 milijonov prebivalcev, je potrebna previdnost. Razorožitev Nemčije bi se lahko smatrala po besedah maršala Focha za efektivno, toda ne za trajno. Kronsko vprašanje na Madžarskem Lagitimisti proti grofa Bethlenc BUDIMPEŠTA, 16. Te dni je graf Bethlen gostoval-pri škofu v Veszprimu, kjer so se vršile nadomestne volitve. Ob tej priliki je Bethlem govoril o republiki in o vprašanju ogrskega kraljestva. O republiki je dejal, da bi bila za Madžarsko poskus, ki se pa ne more podvzeti. Glede vprašanja prestola pa je menil, da dane razmere, ki jih ustvarja Madžarski sosedno inozemstvo, zopet ne dovolijo, da bi madžarski narod ustoličil svojega monarha. Pri tem je padla beseda tudi na legitimiste, ki jim je ministrski predsednik očitni, da spravljajo madžarsko kronsko vprašanje dan za dnem na dnevni red. Ta Bethlenov govor pa jo vzbudil v ogrskih legitimisti-Čnih krogih veliko pozornost in grof Apponyi se je zoperstavil Bethlenovim trditvam. Po njegovem mnenju je grof Bethlen sam tisti, ki vzdržuje na površju ogrsko kronsko vprašanje. Legitimisti, je izjavil grof Ap-ponyi, stojijo na državnoprav-nem stališču, ki ga je označil pokojni kralj Kari v svojem pismu na Rakovszkvja, bivšega predsednika parlamenta, in v svojem manifestu, ki ga je naslovil na madžarski narod ol» priliki svojega prvega poskusa, da se vrne na Ogrsko. Kralj Kari je smatral pragmatično sankcijo za preuranjeno in neutemeljeno. Radi tega ne bi bil nikdar zahteval madžarske vojaške in finančne pomoči za dosego svoje osebne vlasti v drugih deželaii in tudi, če bi vladal drugim deželam, se ne bi nikdar dotaknil madžarske politične in vojaške neodvisnosti. Kralj Kari je bil pripravljen privoliti, da se državna ustava v toliko izpremeni, da bi delil pravico napovedi vojne in sklepanja miru z nar rodnimi predstavniki. To kra-» ljevo noto si je prisvojila večina legitimistov, je dejal Appo-nyi, pa tudi mladi kralj in kra-ljica-vdova in v tej smeri se mladi kralj tudi politično vzga~ ja. Vprašanje izvolitve kralja za legitimiste sploh ne obstoja* kajti Madžarska ima, po njihovem mnenju, že svojega legitimnega vladarja. *r Soumer?ue in Brland bosta poselila angleškega kralja? LONDON, 17. (Izv.) Francoski mornariški minister je definitivno sprejel vabilo angleškega admiralata, da pošlje v Ports-mud eno eskadriljo novih francoskih vojnih ladij. Pr> listu «Evening Štandard» je verjetno, da obiščeta predsednik francoske republike in francoski zunanji minister Anglijo ob priliki obiska francoskih vojnih ladij na Angleškem. Oba državnika bosta gosta angleškega kraljt^rskega dvora. nova clbansKa vlada PARIZ,, 17. Listom poročajo iz Tirane, da je predsednik republike Ahmed-beg Zogu sprejel ostavko, ki jo je stari kabinet predložil že pred dobrim tednom, ter je imenoval novo vlado, ki je sestavljena tako-lo: Zunanje zadeve — Vrioni, sedanji albanski poslanik v Parizu; javmi dela — Massayu-ka; notranje zadeve — Abdul-la; finance — Fezi-beg. Novi minister za pravosodje ni še bil imenovan. Nova vlada se bo glede zuanje politike držal a smernic prejšnjega kabineta. Ilova knn.snsKiii čet Šanghajski guverner poraieu ŠANGHAJ, 17. (Izv.) Glasom vesti, katere se lahko smatra za osnovane, ^o bile čete šanghaj-skega gubernator ja poražene od kanton sk i h n a ci j on e 1 i s t i č rti h čet. Zmaga kantonskih čet je tem pomembnejša, ker so bile čete šanghajskega gubernatorja močnejše od kantonskih. Po vsej verjetnosti se bodo š;n*-ghajske čete ustavile na poslednjih obrambnih črtah pri Sun-Kiangu, to je približno iO milj od Šanghaja. Del čet šanghaj- L J - T VAfi LIV CL cEDIVOST* skega gubernator j a se je rešil po morju na treh pamikih, ki Bo bili rekvirirani. Morski roparji napadli turško jadrnico v Črnem morja BUKAREŠT, 17. Ustom porota j o iz Kostanca, da so morski roparji, ki že delj Časa ogrožajo vožnjo na spodnjem delu Donave ter na Črnem morju, te dni spet napadli veliko turško jadrnico «Bram», ki je vozila iz Braile ter je bila namenjena v Carigrad. Mornarji so se roparjem postavili po robu; streljanje je trajalo precej Časa, končno pa so zmago izvojevali tolovaji, ki so bili v veliki premoči. Povezali so mornarje, jih; položili v dva Čolna ter jih prepustili u-sodi. Roparji so nato oplenili jadrnico in jo nato zapalili. Pomorska policija je našla mornarje ter jih rešila, za roparji pa ni nobenega sledu. V Trsta, dne 18. februarja 1927 DNEVNE VESTI v flinti Silne poplave. - Sneženi meteži in veliki nalivi Mnogo človečkih žrtev. . PARIZ, 17. (Izv.) Pariški izdaji «New York Heralda» poročajo iz San Frančiška: Po semkaj došlih radiobrzojavkah je mesto San Dia-go v Kaliforniji izolirano in močno poškodovano od strahovite nevihte, ki divja v štirih državah. Pomorska baza in stotine stanovanj so ogrožene od povodnji. Radi velikega deževja je reka San Diego na več krajih prestopila bregove. Solina Missione je pepelnoma potopljena. Več sto oseb je moralo zapustiti svoja stanovanja in državni inženirji zahtevajo dovoljenje, da vržejo v zrak železniški most pri Santa Fč, ker je to edino sredstvo, ki lahko prepreči, da ne vderejo vode reke San Diego v mesto. Številna druga mesta so ogrožena od povodnji. BUENOS AIIiES, 17. (Izv.) 2e nekaj ur divja nad mestom strahovita nevihta. Silno deževje zaliva ulice in radi vihre je morala večina trgovin ostati zaprta. SAN FRANCISCO. 17. (Izv.) Stra hoviti sneženi metež divja nad za-padnimi in južnimi državami ob Tihem oceanu. Skoda povzročena prometnim sredstvom in poljedelstvu je zelo velika. Sneženi metež je zahteval tudi številne človeške žrtve. Število žrtev znaša 27, toda prevladuje strah, da bo to število še bolj naraslo, čiin bo prenehala nevihta, ko se bo lahko ugotovilo škodo. Število ranjenih dosega 100. Od povodnji so bile prizadete tudi številne naselbine. Domneva se, da je bilo nad 1500 družin primoranih zapustiti svoja stanova-njarv«1ed grozeče povodnji. Nevihte, kakršna je divjala v poslednjih dneh. ne pomnijo strari ljudje. Slabo vreme traja še nadalje in dež pada kakor iz škafov in povzroča vedno večjo nevarnost za prebivalstvo. 0 LONDON, 17. Na obalah Tihega oceana ie dva dni divjala strahovita nevihta. Neurje je v Kaliforniji povzročilo, da se je ponesrečilo šestnajst oseb. Na progi Los Angeles - Chirago se je podrl most ko je vozil po njem neki brzovlak. Nekaj vagonov se je radi tega prevrnilo v potok, ki teče pod mostom, šest potnikov je pri tem izgubilo življenje, več drugih pa jih je bilo ranjenih. _ Gosta megla v Londonu PARIZ, 17. Iz Londona prihajajo vesti, ki pravijo, da je Ro-kavski preliv in ves južni del Anglije še zmerom zavit v go^to meglo. Megla ovira promet in povzroča nezgode in neprilike; sam London je v šestih dneh u-trpel radi megle za cele 4 milijone funtov šterlingov škode. Hada nesreća v radniku PARIZ, 17. V rudniku Double pri Saint EIoy Les Mineš se je zgodila huda nesreča. Lift, v katerem se je nahajalo sedemnajst delavcev, se je nenadoma odtrgal in padel v globino. Dva delavca sta se ubila, 15 pa jih je bilo ranjenih. Stano9onjsRo kriza Predsinočnjim in sinoči sta se vršili v mestni hiši seji, ki ju je sklical občinski komisar comm. Giovanni Frontieri z namenom, £a bi skušal omiliti težkoče, ki so nw-stale v zadnjem času v perečem vprašanju stanovanj in najemnin, predvsem pa z namenom, da bi posredoval spravljivo med hišnimi gospodarji in lastniki. Sejam je predsedoval inž. Cobal, ki je zastopal fašistovsko pokrajinsko udruženje; navzočna sta bila poleg zastopnikov in hišnih gospodarjev ter drugih osebnosti, tudi komm. Riva in občinski komisar komm. Frontieri, ki sta zastopala prefekta. Po dolgi razpravi, tekom katere so razni govorniki opisali izredne razmere, k-i so nastale v našem mestu rafii uvedbe novega zakona o svobodni kupčiji s stanovanji, se je sklenilo, da se ustanovijo posebne komisije, ki bodo imele nalogo, da posredujejo v sporih med najemniki in hišnimi gospodarji. Te komisije, katerih število ni bilo še določeno, bodo sestavljene iz zastopnika hišnih gospodarjev, zastopnika najemnikov in zastopnika fašistov-ske stranke, ki bo obenem predsedoval komisiji. Razen tega je bila ustanovljena nekaka višja komisija, sestavljena iz 12 članov, ki bo imela tudi oblast, da na zahtevo prizadetih posreduje pri sklepanju novih najemninskih pogodb in tudi revidira stare pogodbe. To komisijo bodo tvorili zastopniki hišnih gospodarjev, najemnikov, fašistovske stranke, fa-šistovskega direktorija ter faši-stovskih sindikatov; predsedoval ji bo komm. Riva. RBZUOIDI 99SPMhtrStVI In in*Hv*B]t Prejeli smo z dežele sledeče življenja in odločnosti polne vrstice, ki jih priporočiuiio v resno razmišljanje: Naši ljudje mislijo samo na tujino, češ domača gruda ne da dovolj zaslužka za preživljanje sebe in družine. To je deloma tudi ree. Kmetije propadajo, ker nobeden nima morda veselja in tudi volje ne za obdelavo zemlje, katera bi mu morala nuditi dovolj dela in jela. Vsak se izgovarja na to splošno gospodarsko krizo. Krizo občutijo po mojem mnenju one gospodarske produkcije, katere ne stoje in se ne razvijajo po času. Ravno gospodarske krize so, ki podžigajo k tehničnemu in gospodarskemu izpopolnjevanju. Poglejmo si naša kmetska gospodarstva in vprašajmo se po natančnem proučevanju, koliko eo napredovala, odkar je ranjki zapustil posestvo svojemu sinu? Ali se ne dobi v 80% odgovor: tako je delal moj oče, tako delam tudi jaz. Kaj to pomeni za našo dobo? Zagotovo počasno smrt in pogin. S starimi naziranji mora gospodarstvo propadati in mora se misliti na tujino in na daljne rudnike, kjer naši ljudje puščajo svoje najboljše moči in prihajajo domov kot mrliči na duhu in na telesu. Življenje današnjih dni zahteva dela rok in glave. Kaj pomagajo pridne roke, ako glava miruje? Za odvr-nitev gospodarskih kriz je tehnično in moderno napredovanje v gospodarstvu. Z modernim urejevanjem in delom na kmetijstvu se da doseči dvojni in Se celo trojni učinek! Pusti svojo govorico: • tako je delal moj oče, tako moram jaz.» Oče je živel pred 50 leti, ko ni bilo Še umetnih gnojil ko ni bilo še motornih plugov in ko ni bilo takšnih gospodarskih pre-tresljajev v naši deželi. Tehnično izpopolnjuj svoje orodje in upravljaj je po naukih današnje vede in videl boš uspeh svojega dela. Njive, travniki, senožeti in živina se ti podvojijo. Dobiček bo mnogo prekašal stroške, ki si jih dal zemlji. Ne boš več tarnal o pomanjkanju in tujini. Domača gruda ti bo dala dela, veselje, zadovoljstvo in blagostanje. Poglej članek g. Furlana v »Gospodarskem vest-niku» o Danski in dobro prouči vsako zapisano besedo. Morda te oblije rudečica, ko boš vse to čital. Vzemi si k srcu vsako besedo in upravljaj se po naukih in videl boš učinek. Mi živimo v dvajsetem stoletju, v katerem veda stalno napreduje. Zemlja se počasi izčrpava, nima več dovolj sokov za rast rastlin. Treba ji je iste zopet povrniti, dati, in sicer v obilni meri. Senožetim, pašnikom treba gnojila, ker mah se vedno bolj razširja in uničuje še ono malo dobre trave. Spopolnjuj sebe in svoje gospodarstvo in ne bo ti žal! Poplemenituj svojo živino! Po malem, ne vse naenkrat, ker morda ne zmagaš. Delaj po naukih, ki jih vedno čitaš v naših gospodarskih listih, in videl boš, da ne boš mislil več na tujino in tudi gospodarske krize ne boš več poznal, ker vedi, da le slabo obdelana gospodarstva čutijo krizo in pomanjkanje. Tehnično dovršena in po modernih naukih držana posestva ne poznajo ne mizerije ne denarnega pomanjkanja in tudi ne gospodarskih kriz. Trmlfirti premet v Trsta v jansarjn V preteklem mesecu januarju je imel Trst sledeči trgovinski promet: 4 Uvoz 1927 1926 po železnici 1,335.730 1,099.703 po morju 1,070.203 1,201.302 Skupaj 2,405.933 2,301.005 Izvoz: po železnici 763.398 891.399 po morju 759.041 744.626 Skupaj 1.522.439 1,636.025 1927 1926 Frtmet: po železnici 2.090.128 1,991.102 po morju 1,829.244 1,945.928 Celot. prom. 3 928.372 3,937.030 Celotni promet se je skrčil v primeri z januarjem lanskega leta za 8.G58 kvintalov. Brcojitke po telefiii Telefonska zveza za Benečije naznanja: S 15. februarja je bil uveden v Trstu nov način narekovanja brzojavk. Naročniki telefona se lahko poslužujejo te nove službe ter narekujejo brzojavke s svojega doma (tako da jim ni treba hoditi na brzojavni urad z na posebnem vzorcu napisano brzojavko). Isto-tako lahko dobijo na dom brzojavke, ki so nanje naslovljene, že nekoliko minut po njihovem prihodu v brzojavni urad. Ta služba je na razpolago proti pristojbini v znesku 50 stotink za vsako brzojavko do 12 besed in 30 stotink za vsakih nadaljnih 12 besed ali odlomek dvanajstorice. Za sedaj je umik urada za na* rekovanje brzojavk — Ufficio Det-tatura Telegrammi (tako se novi urad imenuje) sledeči: od t. do 22. nrt. Prošnje za naročbo naj se pošiljajo Telefonski družbi za Benečije — Ravnateljstvo tržaške agencije (Societa Telefonica delle Ve-nezie - Direzione dell'Agenzia di Trieste), kjer se tudi dobijo natančnejša pojasnila. Cepljenj« Občinski zdravstveni urad sporoča: Prefekturni komisar opozarja prizadete, da se v smislu ČL 378. tukajšnjega zdravstvenega pravilnika, morajo ponovno cepiti vsi oni, ki so bili rojeni v 1. 1919. Šolskim zdravnikom je v smislu čl. 374. omenjenega pravilnika naloženo, da izvršijo ponovno cepljenje brezplačno po vseh šolah, ki se nahajajo na ozemlju tržaške občine. Cepljenje se vrši brezplačno tudi v občinskem zdravstvenem uradu (vhod iz ulice SS. Marti-ri Št. 1), in sicer ob sredah in sobotah od 11. do 12. ure. Iz tržaškega življenja Huda »vi dal«. Na parniku «PascoIi», zasidranem ob pomolu št. 5 v prosti luki V. E. III, se je včeraj zjutraj dogodila huda nesreča. Na parniku, s katerega so razkladali premog, je bil med drugimi težaki zaposlen tudi 35-letni Alojzij Facchin, stanujoč v ulici E. Toti št. 16; stal je na krovu poleg parnega dvigala ter nadziral razkladanje. Med delom, ko je dvigalo vleklo iz par-nikovega skladišča veliko košaro premoga, se je nenadoma utrgala veriga pri premičnem vzvodu ob jamboru, na katerem je visel tovor; težki vzvod je padel na Fac- -efeina in ga zadel tako huđ0) đa je siromak obležal težko poškodovan. Na lice mesta je bil nemudoma poklican zdravnik rešilne postaje, ki je dognal, da ima Fac-chin zmečkano levo roko, izpah-njeno levo ramo ter številne druge poškodbe na raznih delih telesa. Po prvi pomoči je bil siromak prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v nevarnem stanju v kirurgični oddelek. Eksplozija petarde pri Sv. Jakobu Včeraj popoldne ob 16.10 se je nenadoma razlegel pri Sv. Jakobu silen pok, ki je povzročil med tamošnjim prebivalstvom precejšnje vznemirjenje. Ljudje so ee začeli povpraševati, kaj so ie n«»M zgodilo, in kmalu so začela krožiti vsakovrstne govorice. Tako se je tudi raznesel glas, da • je bil izvršen proti nekemu hišnemu gospodarju bombni atentat. Ta govorica je šla bliskoma od ust do ust, kar je z ozirom na sedanjo hudo stanovanjsko krizo pač povsem umljivo... Toda končno se je izkazalo, da stvar ni bila tako huda. V ulici Scuole Nuove je nekdo vrgel petardo, ki je eksplodirala s silnim pokom, a ni ni uhila niti ranila nikogar in tudi škode ni povzročila skoro nobene; le nekaj šip pri bližnjih stanovanjih je popokalo. Policiji se ni še posrečilo dogna* ti, kdo je vrgel petardo. Tudi ni znano, s kakšnim namenom je neznani bombaš izvršil nevarno dejanje. Tržaško sodišče Streljanje med tihotapci in finančnimi stražniki Šesta sekcija tukajšnjega kazenskega sodišča je obravnavala včeraj dogodek, ki se je dovršil v noči od 20. novembra 1922 v Vrh-polju. Junaki oziroma junakinje tega dogodka so Antonija Cocian-cich iz Dekanov, Juriševič Marija iz Dola pri Dekanih, Ivan Krebel iz Izole, Nazarij Kermac iz Izole in po sili razmer tudi Bogumir Kapun iz Vrhpolja. Vsi ti obtoženci so bili do včeraj v zaporu in so morali odgovarjati pravici radi težkih zločinov. Glasom obtožnice se je v noči 20, novembra 1922 odigral v Vrhpolju sledeči prizor: Tamošnja finančna straža je izvedela, da so se v Vrhpolju v nekem hlevu, ki je last matere obtoženca Kapuna, poskrili tihotapci z bremeni tobaka. Ponoči so fi-nanč. stražniki obkolili imenovani hlev ter čakali, da kdo pride iz njega. Najprvo sta se pred hlevom pojavili dve senci, moški in ženska. Stražniki so stopili naprej. Ko jih je moški zagledal, je zaklel in spregovoril: «Vigliacchi!», nakar je potegnil samokres in začel streljati na stražnike. Tudi drugi moški, ki so bili v hlevu, so prišli ven in začeli streljati, stražniki so jim seveda odgovarjali s puškami. Naposled so se stražniki radi teme umaknili, kajti bilo je zanje že precej nevarno. Črez nekaj časa so tihotapci izginili za hišo v noč. Stražniki so tedaj prišli iz skrivališč, vdrli v hlev in tam našli obtožence. Cociancich Antonija in Marija Juriševič povesta, das ta šli iz Dekanov v Postojno, kjer sta hoteli prodati večjo količino tobaka in razne drobnarije. Tam sta srečali Krebla in Kermaca, ki sta jima ponudila 39 kilogramov tobaka. Ženski sta sprejeli ponudbo. Zajela jih je noč, zato sta hoteli prenočiti v imenovanem hlevu. Drugega ne vesta. Krebel in Kermac pravita, da sta tobak kupila v Postojni. Potrdita v popolnem izjave žensk. Kapun ne ve o stvari ničesar. Ne pozna ne obtožencev ne toži-teljev. Zaslišani finančni stražniki Al* bert Boco, Bernard Di Domenico in Virgilij Cappelletti opišejo dogodek kakor zgoraj. Nihče izmed njih pa ne more povedati ničesar gotovega o napadalcih in tihotapcih. Ne morejo ugotoviti, kdo je streljal. 2enski sta imeli v hlevu 39 kik>gr. tobaka, ki je bil brez-dvoznno vtihotapljen. Ne ve se pa, kdo ga je vtihotapil. Državni pravdnik smatra, da se zamore brez skrbi obsoditi imenovane po vseh točkah obtožnice ter predlaga za Antonijo Cociancich, Marijo Juriševič, Ivana Krebel in Nazarija Kermac ječo S let. smatra pa, da je Kapun nedolžen in predlaga zanj oprostilno razsodbo. Obe ženski brani odvetnik Pom-pej Robba, ki skuša dokazati, da je obravnava pravzaprav kontro-vencijonalna, kajti ako tudi ni mogoče prav dokazati nedolžnosti obtožencev v drugem, ne govorijo za njihovo krivdo niti najmanjši dokazi. Odv. Freschi, ki brani uradno Krebla in Kermaca, se naslanja na izjave odvetnika Robba in zahteva iste mere za svoja dva varovanca. # Kapun ima svojega zagovornika v odv. dr. Edvardu Slaviku. Ta v svojem govoru protestira proti temu, da se je proti Kapunu sploh sodno postopalo, ker ni v njegovo breme najti nivi najmanjše sumnje prestopka in ker Kapun tudi drugače kakor sin gospodinje imenovanega hleva ne more odgovarjati pravici radi prestopkov drugih. Po daljšem posvetovanju je bila naposled razglašena sledeča razsodba: Marija Juriševič je obsojena na 950 lir globe, Antonija Cociancich na 750 lir, Ivan Krebel na 1200 lir in Kermac na 1200 lir. Kapun je bil oproščen, ker ni zagrešil ničesar. TELESNA VZGOJA SPORT ŠPORTNO UDRUŽENJE Uradno poročilo Vsi prizadeti naj danes dvignejo pri meni izkaznice novoudru-ženih igralcev, kakor tudi izkaznice rezervnih igralcev. Uradna ura od 19 do 20 v društvenih prostorih. Tajnik TEHN. VODSTVO NOGOMETA (Uradno) Tekma Zora - A drla se vrši na igrišču Obzora v nedeljo 20. t. m. ob 14.30 pop. M. D. Rocol se opozarja, da prenese tekmo z M. D. Zarja, Bazovica, na drugo uro. T.V.N. Savez sodnikov Tekmo Opčine - Jadran v Bazovici sodi gosp. Pertot. S. S. Preklic Nogometna tekma Roccl-Zarja in hazena tekma Rocol-Primorje odpadeta, ker je bilo igrišče v Ro-colu naknadno zasedeno od prvenstva. M. d. Sv. Ivan. Ali je pripravljena vaša I. Četa igrati v nedeljo prijateljsko tekmo na našem igrišču ob 2. uri? — S. d. Primorje. — Odgovor v «Edinosti». Vesti z_Gcri!kega Goričke mestne vesti Zadnje spremstvo V mežikavi svetlobi februarskega popoldneva smo včeraj pospremili k zadnjemu počitku tihega skromnega tovariša Joškota Kogoja. Življenje mu ni revežu sešilo udobne suknje. Naj se koplje onstran v čaru večnega usmiljenja in mira! Kristi Lestan v zadaj! pozdrav Nebeški oče je zaukazal krdelu svojih angelov, naj se podajo tja na solkansko cesto k naši Kristi. Poljub Večnega jo je iztrga! iz naše srede. Kriste ni več, Krista je umrla. Krista, čemu si šla od nas, ko smo Te ljubili, čemu si zapustila očeta in mater, ki si jim bila opora? Oče, kruta je Tvoja volja. Ni ji še zasijala dvajseta pomlad in še zastavila noge v življenje in že si jo poklical. Čemu, ba-š tedaj, ko se vsa narava pripravlja na veliko svatbo, ko že skoro diha spomladansko solnce, zemlja odpira svoje grudi, da nas nahrani? — Kmalu se bo skrjanček v zlatem jutru dvignil proti Vsemogočnemu ter mu zapel jutranjo zahvalo ter klical kmeta na njivo, da jo zorje in poseje. Tebe, Krista, ne bo, da bi ga poslušala. Ni Te več, Krista, da bi nemo in vestno izvrševala naloge odbora, ni Te več da bi sejala ljubezen in mir med nas ter nas razveselila v mrkih dneh. Čemu si Šla od nas, ko smo Te vendar vsi tako ljubili!? Krista, na Tvojem grobu, posutem z zimskim cvetjem, vlada mir in ljubezen, tako kot si jo Ti se^cfla med nami. — Mlad. odsek Z.P.D. Dražba materijala 5. marca 1927. ob 9. uri se bo vršila v Tržiču dražba različnega stavbnega materijala, hranjenega v skladiščih Ville Vicentine in pa Tržiča. AJŠEVICA PRI GORICI Pevsko in bralno društvo na Ajševici priredi v nedeljo dne 20. t. m. svojo običajno pevsko prireditev v dvorani g.a V. Komela s sledečim sporedom: 1) mešan zbor: «Kar ti boš ostala» (Vas. Mirk); 2) moški zbor: «Na trgu»; 3) meš. zbor: «Majolčica»; 4) duet: cRude-Či sarafan>. (s sprem, klavirja); 6) burka v dveh dejanjih: «Lažizdrav-nika» (Jaka Štoka); 6) burka V enem dej.: «Čarodejna brivnica«. Med odmorom udarja tamburaški zbor iz Ročne dolin«. Pc končani prireditvi sledi šaljiva po^ šta itd. Kdor se hoče pošteno in L; srca nasmejati, naj ne zamudi rodke prilike, da se ne bo v postu kesal. Torej v nedeljo, kar leze ino gre, vse na Ajševico! Na svidenje! DAROVI Lov na tri ptičke v dobrhki ko-rijeri prinesel Dijaški kuhinji L 15. Hvala lepa lovcu in divjačini! BORZNA POROČILA Amsterdam 922-932, Belgija 318-328, Francija 90.50-91, London 111.80-112.40; New-York 23.05-23.25 Španija 385-392. Švica 440-450, A-tene 29.50-30.50, Lerlin 545-555, Bukarešt 12.75-13.75, Praga «8.25-69, Ogrska 402-410. Dunaj 320-330, Zagreb 40.25-41. Uradna cena zlata (Iti. 2.) L 440.98. VojnodŠkodninske obveznico (51.90. ZAHVALA Vsem onim blagim osebam, ki so na katerikoli način počastilo spomin naše nepozabne fvanhc Gsšetsi izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini in Marijini družbi. 284 ŽALUJOČI OSTALI MALI OGLASS SERllTZ-SCfiOOL Vla r,bin Fn" vodi v vseh jezikih. 23, pouk in pre-237 7JflYfi£Hil N borsatti iV hi^ho. Trst, &LHIHfUlH C rso 47 (lekarna Kovis) popravlja, prodaja in kupuje zlato, srebro po poštenih cenah. Govori »e slovenski. 23' SAMO poiom energičnega zdravljenja z Glvkolom se ozdravi £lu\obol, šibkost, nuvkrvnost t Kleni o," J ost. Izdelek le knrne Casl< UnnovicJi, Trst, Via dei Giu-liani 42. 22? KVAS najboljše vi ste Soc. Ligure Lom-barda po L 5.30 kg. pri S. Ravbcrju Ajdovščini. 20*j ČEBELE. Sedem panjev tipa «2niderJič» se proda na prostovoljni javni dražbi, v nedeljo, dne 20. t. m., ob 2. uri pc, oldne. Dolnje Vreme št. 50, pošle Vre m. T'ri-tof-_232 BLOK čepic, po nizki ceni. Puhar, via Molin grande 20, Trst. 233 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Bodulu h Ana. Ma-donna del Mare 19, II. 234 Tržaška posojilnica m registr. zadruga z omej. poroštvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19, L n. Sprejema navadne hranilne vioge na knjižice, vloge n.i tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter J h obrestuje mr po 4°o * večje In stalne vloge po dogovoru Sprejema .Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. ---Obrestna mera po dogovoru. — Ita \m%\w uriMlBg »lite (saft) Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 In od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt Stev. telef. 25-67. 179 Najstirfi slov. denarni imi PODLISTE (56) V. I. KRIŽANOVSKA: EMEZA ROMAN — Priznali mi boste, da vera, ki ima tako malo moči nad svojimi pristaši, da jih no moro pripraviti niti do tega, da bi držali dano besedo, se mi ne zdi edino zveličavna. KaJsJen smisel pa ima propovedovati spravo, poštenje, ljubezen napram človeku in biti istočasno ošaben, prelomiti dano besedo in prezirati svojega bližnjega. Toda umirite se, oče Martin, ne zametujem samo katoliške vere, ampak vse ostale vere s svojo vred. Izdajstvo grofice M. me je končno streznilo in vrnil sem se k bolj zdravim mislim. Znanost je že davno razlila svojo luč na te temne legende, ki so polne zablod in ki so vam jih ostavili nevedni in lahkoverni predniki. Uvaža jem vaše mišljenje, dragi oče, toda ne morem se več braniti jasnovidnosti, ki io vsak dan potriuje kakšno novo čudovito odkritje. In jaz sem trdno prepričan, da ni ne Boga ne previdnosti, ne raja ne pekla, ne plačila ne kazni. Jezus, ravno tako kakor Mojzes, sta bila filozofa-idealista, katerih Časi so prešli. V resnici ni nič drugega* razen materije, ki jo vladajo neizpremenljivi zakoni; združevanje atomov nas slučajno ustvarja, a smrt raztrese te atome v neizmerni prostor prvotne materije, ki je bila naš izvor. To. kar vi imenujete dušo, to, kar misli in deluje v nas, je zgolj telesnost; misel jo izločevanje možganskih sokov, kakor so solze izločevanje solznih žlez. — Nehajte! nehajte! — ga je prekinil oče Martin, ki ga je poslušal z naraščajočim nemirom: — nepreračunljiva u danost, samo žrtvo vanje, ljubezen, vse to je po vašem mnenju izločevanje sokov, posledica delovanja organov, kakor recimo delovanje želodca? To je neokusno! — Naspiotno, dragi oče; pogubna ljubezen, ki me tlači, vam more samo dokazati resničnost mojih trditev; če bi imela svoj izvor v duši, tedaj bi jo tolikšne žalitve in sila moje volje uničili. Toda ja^ je ne morem potlačiti zato, ker je to organska bolezen, katere vzrok ni znanost še odkrila in ki polagoma preprečuje obnavljanje atomov, ki sestavljajo moje telo. Stari duhovni pastir je z grozo dvignil roke. — Dovolj tega! To je nevaren pogovor in mi je Eopern; vse svoje življenje sem verjel v Boga in ne od reče m se mu na stara leta. Ah! ti učenjaki in njih prekleta znanost! ona napravlja iz ljudi zločince, uničujoč v njih vsako dobro in plemenito stremljenje, ker jih uči prezirati nebeško pravičnost do tedaj, da jih ne kaznuje; nikakor pa ne morem dvomiti o bivanju zlodeja, ko vidim, kako vas je obvladal. In starec se je pokrižal, čemur se je Samuel iz srca nasmejal. — Govoriva o čem drugem, mladi prijatelj; častitam na baronskem naslovu. Kaj! to vas več ne veseli? Toda vaši otroci bodo nekaj imeli od tega; zdaj pa bi vas vprašal — če se vam ne zdi moje vprašanje neskromno — kako je mogoče, da ste se poročili z drugo, ko še vedno ljubite Valerijo? Čustva, ki jih morate kazati svoji soprogi, vendar niso iskrena? — Prav govorite, oče, — je odgovoril bankir po trenotnem molčanju: — ta ženitev je bila nespametna in jo bridko obžalujem. Ah! če bi bili v Pešti tedaj, ko sem se poskusil umoriti, bi vas bilo čustvo usmiljenja privedlo k moji postelji in to bi se ne bilo zgodilo. Bil sem sam. zapuščen in dva prekanjena človeka sta izrabila mojo tre-notno slabost in me spretno omrežila. Toda kar je narejeno, se ne da predrugačiti; ne l*>in mogel nikoli ljubiti, moje -rce je umrlo. No. predsedovala bo v moji hiši in pripravila l>o na svet množico otrok, ki bodo moje milijone pomnožili, in tako ne bova zaman živela. Pri vratih se je zaslišal ropot, kakor bi so nekdo zrušil na tla. Oba sta se ozrla. — Kaj pa je to? Zdi se, da je nekdo prisluškoval, — je rekel Samuel in vstal. Bil je ve3 zaripel od jeze. Naglo je šel k durim, odgrnil za-vsa in začudeno ostal, ko je zagledal na preprogi ležečo, nezavestno Ruto. «Niso naju prisluško vali služabniki, ampak moja žena,» — je z smehljivo rekel, ko se je vrnil k očetu pl. Rotoj>' — Ona je bržkone slišala moje zadnje i>»-sede; zelo mi je žal, toda ta neprostovoljna iv poved jo bo naučila, kako se mora vesti.