Serracchianijeva bo komisarka za tretji pas Marko Sosič med finalisti za kresnika Ulico dobi po zaslugi slovenskega podjetja Primorski Št. 120 (20.748) leto LXIX. Knjige namesto klobas in piva Dušan Udovič Danes se Goričani zaskrbljeno ozirajo v nebo, saj je vremenska napoved za konec tedna tako rekoč brez milosti. In samo slabo vreme lahko delno pokvari festival E'Storia, eno najbolj uspelih pobud, kar jih je Gorica znala postaviti na noge v zadnjih letih. Center mesta je v teh dneh postal eno samo šotorišče, ljudski vrt je zaseden s platnenimi predavalnicami in konferenčnimi dvoranicami. Program, katerega nosilna ideja je »bandi-tizem« kot kompleksen in večplasten fenomen raznih oblik izobčenstva v zgodovini, je dobesedno impozanten: Na desetine strokovnjakov iz Italije in tujine, novinarjev in raznovrstnih književnikov, javnih osebnosti in predavateljev različnih profilov. Vsak obiskovalec lahko pride na svoj račun, da ima le količkaj izostren odnos do zgodovine, naj gre za čase rimskega cesarstva, kmečke punte, upore v beneški Istri ali fenomen tako imenovanega »ban-ditizma« na italijanskem jugu po združitvi v savojsko kraljevino. S tridnevnim zgodovinskim festivalom se je Gorica v nekaj letih uspešno postavila ob bok pomemnejšim italijanskim mestom (Modena s festivalom filozofije), ki privabljajo obiskovalce od vsepovsod, tudi preko državnih meja. Mesto tri dni zaživi s tem dogodkom, katerega jedro ponudbe so znanje, zgodovina, kultura. In pred-vem knjige, ki jih je mogoče na stojnicah dobiti v veliki količini in raznolikosti. Dober glas Gorice je s festivalom najbrž segel dlje, kot s katerokoli drugo pobudo. Uspeh daje misliti in opažati, da je denimo Trst glede tega še kar obubožan. Pred leti je podobno obetal Trg Gutenberg, a je bil iz nerazumljivih razlogov ukinjen. Nekdo poreče, saj imamo Barcolano, Baviselo in koncerte na Velikem trgu. V redu, a to še ni vse. Kulturna in knjižna ponudba v obliki velikega dogodka je nekaj drugega in že smo videli, da je lahko uspešna. Mimogrede, ob goriškem dogodku, ki bo trajal do nedelje, se neizbežno utrne misel, kako bi šele uspel, če bi se ga zmoglo uresničiti v sinergiji z Novo Gorico. Lahko bi prerasel v čezmejno performanso in takrat bi res lahko bila edinstvena. Zgodovina, ki združuje prav tam, kjer je nekoč postavljala meje in pregrade ... dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu PETEK, 24. MAJA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , MILAN - Predsednik Giorgio Squinzi na zborovanju Confindustrie »Sever države na robu gospodarskega brezna « TRST - Premiera Handkejev Še vedno vihar v SSG TRST - V sredo so v Kulturnem domu v Trstu prvič uprizorili besedilo Še vedno vihar avstrijskega pisatelja Petra Handkeja v prevodu Braneta Čopa in režiji Ivice Buljana. Gre za kopro-dukcijo SNG Drama iz Ljubljane in Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. Sicer pa bo uradna premiera nocoj. Na 10. strani GORICA - Zagotovilo občinske uprave Slovenščina v občinskem svetu že od prihodnjega zasedanja MILAN - Občutljivost trenutka je na včerajšnjem zborovanju Zveze in-dustrialcev Confindustria v Milanu zgovorno ponazarjala prisotnost predsednika vlade Enrica Lette in večine ministrov njegove vlade. Predsednik industrialcev Giorgio Squinzi je bil v svojem poročilu do vlade in nasploh do politike kritičen, predvsem pa je izpostavil dramatičnost gospodarskega položaja. Dejal je, da se sever države nahaja na robu gospodarskega prepada. Na 11. strani Vse okrog mene tišina šepet ulice Montecchi / 17 GORICA - Na prihodnjem zasedanju goriškega občinskega sveta bodo slovenski svetniki lahko spregovorili v svojem ma-ternem jeziku. To je župan Ettore Romoli zagotovil med ponedeljkovim zasedanjem in v odgovoru na svetniško vprašanje Davida Peterina pojasnil, da na občini še čakajo na - sicer že odobreni - prispevek iz zaščitnega zakona 38/2001, na podlagi katerega bi bila zagotovljena prisotnost tolmača v občinskem svetu. Zaradi tega je slovenske občinske svetnike zaprosil, naj v pričakovanju na tolmača na prihodnjem zasedanju občinskega sveta svoje slovenske posege sami prevedejo v italijanščino, tako da bodo razumljivi tudi ostalim svetnikom. Na 14. strani STRASBOURG Makedonija »zrela« za pogajanja z EU STRASBOURG - Medtem ko BiH »še zdaleč« ni izpolnila pogojev za začetek veljavnosti stabilizacijsko pridružitvenega procesa z EU, je Makedonija že pripravljena na začetek pristopnih pogajanj, so včeraj odločili evropski poslanci. Zavrnili pa so amandma, s katerim bi za BiH sledile sankcije.BiH še vedno zaostaja za drugimi državami v svoji regiji, ugotavlja parlament. Resolucija, ki so jo izglasovali poslanci včeraj, poudarja, da so za vzpostavitev popolnoma delujoče demokracije v državi nujne ustavne spremembe. Na 11. strani -2 Podmorski Zgonik, obračun 2012: 237.000 € presežka Na 5. strani Prosek: nov trgovski center namesto srn? Na 5. strani GORICA - eStoria Trije dnevi v družbi banditov GORICA - Z neznanko vremena se danes v Gorici začenja tridnevni zgodovinski festival eStoria, ki je v zadnjih letih gostil najpomembnejše zgodovinarje s celega sveta. Letošnji festival je posvečen bandi-tom, ki so se - tudi v naših krajih - pojavljali v najrazličnejših zgodovinskih obdobjih. Skupno se bo zvrstilo okrog šestdeset srečanj, na katerih bodo gostili zgodovinarje iz Italije in številnih drugih držav, med katerimi je tudi Slovenija. Na 13. strani TRST - Napovedi občinske uprave Tržaški prometni načrt nared že pred poletjem? 9771124666007 2 Petek, 24. maja 2013 ALPE-JADRAN, DEŽELA fjk - Serracchianijeva o avtocestnih povezavah v FJK »Tretji vozni pas je strateškega pomena, zato ga je treba zgraditi« TRST - »Tretji vozni pas na avtocesti A5 je strateškega pomena, zato ga je treba zgraditi,« je prepričana predsednica Furlanije-Julijske krajine Deboira Serracchiani, ki se je reševanja tega vprašanja lotila takoj po prevzemu predsedniškega položaja. Kot je zapisala v tiskovnem sporočilu, je z željo, da bi čim bolj podrobno spoznala, kako daleč je celotna zadeva, se je večkrat sestala s predsednikom in generalnim direktorjem družbe Autovie Venete Emilom Terpinom oziroma En-ricom Razzinijem. »Seznanila sta me s stanjem, ki sem ga podedovala od prejšnje uprave, skupaj pa smo tudi ugotovili, da je treba v odnosu z vlado v Rimu pojasniti nekatere formalnosti, ki zadevajo položaj komisarja,« je zapisala v sporočilu za tisk. Pri tem je bilo tudi ugotovljeno, da je treba podrobno analizirati, kaj je bilo storjenega v zadnjih petih letih in se dogovoriti za potrebne korektivne ukrepe, tudi zato, da se izboljšajo rezultati, ki doslej niso bili zadovoljivi. Ugotovili so tudi, kot poudarja Serracchianijeva, da je prišlo do zamud pri časovnem poteku del, vprašljivo pa je tudi finan- čno kritje celotne investicije. Predvsem pa so se potrebni stroški za izvedbo, ki so že v letih od 2007 do 2009 narasli z 1,7 milijarde na 2,2 milijardi evrov, še dodatno povečali. Direktor družba Autovie Venete je tudi prepričan, da je treba reprogramirati časovni potek del, tako da bi bil del tretjega pasu končan do konca leta 2017, celotna investicija pa do do konca leta 2019. »Ker sem prepričana, da je treba tretji vozni pas zgraditi in torej tudi najti potrebna sredstva, sem že začela z nekaterimi nujnimi postopki za revizijo in prilagoditev finančnega načrta investicije in se o tem že pogovarjala z ministrskim predsednikom Enricom Letto in ministrom za infrastrukture Mauriziom Lu-pijem,« je povedala Serracchianijeva. Dodala je še, da je vzpostavila tudi stik s predsednikom Cassa Depo-siti e Prestiti Francom Bassaninijem, ki je tudi pokazal konkretno pripravljenost, da se gradnja tretjega voznega pasu na avtocesti A4 konča. »Zato nameravam tudi prevzeti mesto komisarja in storiti vse, kar bo v moji pristojnosti, da probleme, ki so se doslej pojavljali, rešim,« je še zapisala v tiskovnem sporočilu. Nova predsednica FJK pa je tudi izrazila zado- Predsednica FJK Debora Serracchiani voljstvo zaradi novice, da bo morda prišlo do enoletne odložitve ukinitve 31 sodišč v Italiji. Med temi je tudi sodišče v Tolmeču, o odložit6vi ukinitve pa se je Serracchianijeva pogovarjala z notranjo ministrico Annamario Cacellieri. »Če bo novica o odložitvi potrjena, bomo imeli leto dni časa, da uveljavimo naše razloge proti ukinitvi tolmeškega sodišča,« meni Serracchianijeva. Sicer pa je Dežela proti ukinitvi tega sodišča vložila tudi pritožbo na ustavno sodišče, ki naj bi o njej razpravljalo 2. julija. VIDEMSKA UNIVERZA Novi rektor Alberto Felice De Toni VIDEM - Novi rektor Univerze v Vidmu je Alberto Felice De Toni. Izvolili so ga včeraj v drugem krogu, dobil pa je 345 glasov. Na volitvah je sodelovalo 920 od 1232 volivcev, in sicer 77,03% rednih profesorjev, 76,44% pridruženih profesorjev, 77,66% raziskovalcev, 59,46% študentov in 72,11% tehnično-ad-ministrativnega osebja. De Toni se je rodil 27. junija 1955 v Curtarolu (Padova), na univerzi v Padovi pa je diplomiral iz kemije. Najprej je delal pri Eniju, že od leta 1986 pa je zaposlen na videm-ski univerzi. Začel je kot raziskovalec, od leta 2000 pa je redni profesor. Bil je dekan fakultete za inženirstvo in predsednik vrste znanstvenih državnih in krajevnih združenj. Med drugim je bil tudi podpredsednik Znanstvenega področja v Trstu. Alberto Felice De Toni slovenija - Promocija slovenske kulture Vlada zgotovila ponovem zagon Skici na Dunaju kubed - Jutri spominska slovesnost Ob 100-letnici rojstva pesnika Alojza Kocjančiča SLOVENIJA Samo Hribar Milič še naprej predsednik GZS LJUBLJANA - Skupščina Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je včeraj za predsednika zbornice izvolila Sama Hribar Miliča, ki tako na tem mestu ostaja še en dvoletni mandat. Predsednik GZS je med prioritetami v mandatnem obdobju 2013 - 2015 izpostavil prizadevanja, da bo gospodarstvo vplivnejše. »Da bomo torej močnejši pri spreminjanju slovenskega poslovnega okolja, predvsem pa si bomo prizadevali za več prave države, hitrejše spremembe na področju bančnega in finančnega poslovanja, predvsem pa da bo gospodarstvo imelo boljše pogoje za poslovanje,« je dejal. Hribar Milič je na položaju predsednika GZS in hkrati generalnega direktorja zbornice od junija 2011, ko se je upravni odbor odločil za združitev obeh funkcij. Na tedanjih volitvah so se za predsedniško mesto potegovali štirje kandidati, tokrat pa ni imel protikandidata. KUBED - V okviru proslavljanja 100-letnice rojstva prvega slovenskega istrskega pesnika Alojza Koc-jančiča so pred mesecem dni v Kopru predstavili Kocjančičevo knjigo Pesmi in zapisi. Alojz Kocjančič (1913-1991) se je v slovenski kulturni prostor zapisal kot prvi slovenski istrski pesnik ali kot je zapisal Tone Pavček ob ponatisu njegove pionirske pesniške zbirke Šavrinske pesmi: »Slovenske Istre dolgo in predolgo ni bilo v slovenski književnosti. Živela je na robu naše pismenosti in naše zavesti, kot da nam ni mar mediteranske sončnosti in še manj tega, da bi držali korak s tamkajšnjim slikarstvom in stavbarstvom ali vsaj z ljudsko pesmijo. Te bolj ali manj prazne strani je prvi popisal s pesmimi Ku-bejčan, duhovnik in svečenik besede Alojz Kocjančič. Istra je z njim za zmeraj tudi v poeziji zares postala LJUBLJANA - Slovenska vlada je na včerajšnji seji razveljavila določilo o ukinitvi slovenskega kulturno-informacij-skega centra Skica na Dunaju. Določila je tudi, da se uredi razmerje med pristojnimi resorji in Študentskim domom Koro-tan glede uporabe prostorov za umetniško rezidenco. Skica bo nadaljevala z delovanjem v prostorih slovenskega veleposlaništva na Dunaju. Z razveljavitvijo predhodnih določil je vlada ponovno ustanovila Skico kot kulturno-informacijski center na Dunaju, čigar poslanstvo je pro-moviranje slovenske kulture in umetnosti ter spodbujanje sodelovanja med slovenskimi in avstrijskimi posamezniki in institucijami na teh področjih. Nekdanja vlada je ukinila Skico s 1. marcem, pri čemer je ohranila dejavnost promocije slovenske kulture. Program promocije kulture v Avstriji je nekdanja vlada naložila direktoratoma za ustvarjalnost ter za kulturno dediščino na te- tudi slovenska, on pa njen pesnik.« Niz prireditev v spomin na stoletnico rojstva Alojza Kocjančiča pa bodo v Društvu Skala zaključili jutri v Ku-bedu na Gradu, kjer se bo ob 18. uri začela slovesno spominska prireditev, slavnostni govornik pa bo pesnik in akademik Ciril Zlobec. danjem ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Skica je bila na Dunaju ustanovljena leta 2010 na podlagi tripartitnega dogovora med tedanjimi ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ministrstvom za kulturo in ministrstvom za zunanje zadeve. Tedaj je bil sklenjen dogovor o skupnem načinu financiranja in upravljanja tega centra. Ministrstvo za zunanje zadeve pa je približno pred dvema letoma ukinilo sektor za kulturno sodelovanje in Skica je bila edina ustanova s področja kulture, ki je še ostala pod okriljem nekdanjega zunanjega ministrstva. To se je pozneje tudi odzvalo na namero nekdanjega ministrstva, pristojnega za kulturo, o ukinitvi. Tedanji zunanji minister Karel Erjavec je pisno odgovoril ministru Žigi Turku in se zavzel za čimprejšnji sklic sestanka predstavnikov obeh ministrstev z namenom ohranitve kulturnega centra na Dunaju. (STA) VČERAJ V TRSTU Umrla je pisateljica Ivanka Hergold TRST - V redakcijo smo včeraj prejeli vest, da je v Trstu v sedemdesetem letu strosti nenadoma umrla književnica Ivanka Hergold. Doma je bila s Koroškega, a je po študiju na ljubljanski univerzi po krajšem službovanju v Sloveniji prišla v Trst, kjer je preživela praktično vse svoje življenje. Poučevala je na šolah s slovenskim učnim jezikom, med drugim na srednji šoli Ivan Cankar in na Strokovnem zavodu za industrijo in obrt, pozneje pa tudi na videm-ski univerzi. Novele in črtice je objavljala v zamejskih revijah in v Primorskem dnevniku, kjer je bila nekaj časa tudi lektorica, pri založbi ZTT so njene proze izšle v knjižni obliki. -/ Cerkno še danes in jutri v znamenju jazza CERKNO - Cerkno se vsako pomlad za nekaj dni prelevi v pravo svetovno prestolnico jazza. Tudi letos med 23. in 25. majem, v tem se-verno-primorskem mestu, poteka že 18. mednarodni jazz festival Jazz Cerkno. Na odru se predstavlja pestra glasbena četa izvrstnih glasbenikov iz Slovenije in tujine, katerim je skupna želja po eksperimentiranju, rušenju okostenelih pregrad in iskanju novih prijemov v skladanju, igranju ter predstavljanju jazz glasbe. Na tokratnem festivalu je mogoče prisluhniti in si ogledati:Šalamon / Codjia / Ploug (SLO, FRA, DAN), Doppelmoppel (NEM), C. Bauer, J. Bauer, U. Kro-pinski, H. »Joe« Sachse, Tumbari-nos de Gavoi (Sardinija), The Electrics (ŠVE, NEM, KAN), A. Dorner, S. Ericson, J. Williamson, R. Strid, Drašler / Karlovčec / Drašler (SLO), Kimmo Pohjonen - Alcoholic Atheists (FIN), Tristan Honsinger solo (ZDA), Eco D'Alberi Quartet (ITA), E. Marraffa, A. Braida, A. Borghini, F. Spera, Eneidi / Honsinger / Kern / Falb (ZDA, AUT) in Cyro Baptista & Banquet of the Spirits (BRA, ZDA). Kot je v Cerknem že dolgoletna praksa je poskrbljeno tudi za pester spremljevalni program, na katerem je tokrat osrednja pozornost posvečena projekciji dokumentarnega filma o finskem harmonikarju Kimmu Pohjonenu -Soundbreaker. Dopoldnevi so rezervirani za glasbeno delavnico za otroke, delavnico glasbene fotografije ter delavnico na temo divje hrane. (RoŠa) V Sežani danes štirje stand-up komiki SEŽANA - V amfiteatru Kosovelovega doma v Sežani bo danes zvečer precej veselo. Od 20.30 dalje bodo namreč za smeh in zabavo skrbeli stand-up komiki Jonas Žni-daršič, Simon Zajc, Vasja Simic Va-sko, Iva Lačan in Žan Papič. Večer bo vodil Andrej Težak Tešky. Večer pripravljajo v sodelovanju s Klubom študentov Sežana, gre pa za prvega iz niza večerov stand-up komedije. Vstopnina je 10 evrov, 5 evrov za mlajše od 30 let, za člane Kluba študentov Sežana (z dokazilom) pa 3 evre. V nedeljo v Kosovelovem domu plesna predstava Cirkus Copatky SEŽANA - V nedeljo ob 18. uri se bo v Kosovelovem domu (velika dvorana) v Sežani predstavila plesna skupina Mehki čevlji s plesno predstavo Cirkus Copatky, ki pri-kazaju življenje cirkuških artistov, levov, klovnov ipd. V sredo, 29. maja, bosta še dve ponovitvi za šolski in predšolski abonma. Predstava je nastala v koprodukci-ji KD Jožeta Pahorja in Kosovelovega doma Sežana. Režiserka in sce-naristka je Milojka Širca. Pri koreografiji sta sodelovali tudi članici skupine, študentki Marjana Garzarolli in Sabina Sovdat. V predstavi nastopa 40 plesalcev, starih od 6 do 25 let. Glasba sega od francoskih balad, kjer je glavni instrument harmonika, do koračnic in klezmer ter etnične glasbe s sodobnim jazz pridihom. Skupina se je tudi tokrat povezala s krožkom Likovno snovanje OŠ Dutovlje, ki pod mentorstvom Vla-ste Markočič pripravlja rekvizite. Učenci so pripravili ilustracije, za plakat in gledališki list. Poleg tega v predstavi sodelujejo trije dijaki SŠ Srecka Kosovela Sežana, ki sicer sodelujejo v šolski dramski skupini. RIBIC PEPE ob 11 h SOBOTA, 25. MAJ 2013 iZPOLNl NAGRADNI KUPON ZA 300 € IspcLnjen kupon na dan prireditve addaj v nagradni boben in ob 19. uri osebno prevzemi nagrado! nagrddrí igrtíoobja^jpru cí *nw.iupern«d.si. L ptidpisom PíUjM¡t(t, il.) ïtf wnífijfni ípíi^ili "lwiijifba Maniate. r Mercator J YS K SUPERNOVA NOVA GORI CA, Prvomajska ulica 35. 5000 Nova Gorica www.supernova.si NAKUPOVALNI CENTE H SUPERNOVA m NOVA GORICA Sporns DffffCT.coM J [citrus SUPERNOVA • 4 Petek, 24. maja 2013 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu OBČINA TRST - Novi prometni načrt nared že pred poletjem? Okrog Akvedota za pešce, v Ul. Pieta cenejše parkiranje Tržaška občinska uprava računa, da bo prometni načrt sprejet že pred poletnim premorom, tam nekje v juniju ali juliju, trenutno pa se že kakih deset dni z njim ukvarjajo pristojne komisije občinskega sveta. Vendar se že zdaj nakazuje, kaj čaka Tržačane v prihodnosti, seveda če bo načrt zares sprejet. Nekatere novosti, predvsem v zvezi z uvedbo območij za pešce in olajšav glede plačevanja parkirnine, sta včeraj dopoldne na križišču med ulicama Crispi in Nor-dio napovedala občinska odbornica za promet in mobilnost Elena Marc-higiani in območni predstavnik družbe Saba Italia, ki upravlja več parkirišč in parkirnih hiš v mestu, Giulio Torres, srečanja z novinarji pa so se udeležili še predsednik komisije občinskega sveta za urbanistiko in promet Mario Ravalico ter nekateri tamkajšnji trgovci. Izbira lokacije ni bila naključna: prav območje med ulicami Crispi, Nordio in Toro bo namreč, skupaj s Terezijansko četrtjo, eno izmed prvih, ki bo - tudi spričo dejstva, da tam dejansko ne krožijo avtobusi mestnega javnega prevoza - prednostno namenjeno pešcem, čeprav ne izključno njim, saj, kot smo slišali včeraj, bodo dostop imeli taksiji, vozila za invalide in dostavna vozila, pa tudi tamkajšnji stanovalci, ki že zdaj razpolagajo z garažo oz. dostopom na javno cesto, bodo lahko še naprej mirno pripeljali svoja vozila. Občinska uprava je v stiku s krajevnimi prebivalci, trgovci ter lastniki obratov in lokalov, da bi se glede določanja območij se- Tržaška občinska uprava želi s prometno preureditvijo prispevati k poživitvi nekaterih mestnih predelov in k izboljšanju kakovosti bivanja kroma znanila z njihovimi potrebami, vsekakor bosta ravno omenjeni območji med prvimi postali nekakšni »pre-ferenčni coni« za pešce, kar se lahko izkaže kot poskus uvajanja lažjih ino-vativnih ukrepov, katerih cilj je vsekakor poživiti omenjeni območji in izboljšati kakovost bivanja, je dejala Marchigianijeva. Občinske upravitelje k optimizmu navdaja dejstvo, da so že nedavno poskusno uvedli območja za pešce (v bližnji prihodnosti - točneje 1. in 2. ter 8. in 9. junija - jih bodo še), odziv pa je bil pozitiven. Nova mestna prometna ureditev seveda ne more iti mimo možnosti primernega parkiranja. S tem v zvezi je najpomembnejša novost ta, da sta Občina Trst in družba Saba Italia dosegli dogovor, na podlagi katerega bo za krajevne stanovalce parkiranje v garaži v Ul. Pieta pri glavni bolnišnici ter na območju v radiju 250 metrov možno po znižani tarifi, na podlagi katere bo za celoletno parkiranje potrebno odšteti 750 evrov, kar znaša 62 evrov na mesec oz. 2 evra na dan (po normalni tari- fi je za enourno parkiranje potrebno plačati 1,5 evra). Podobno rešitev načrtujejo v prihodnje tudi za območji, na katerih delujeta Sabini garaži v Silosu pri železniški postaji in v trgovskem središču Il Giulia. Poleg tega namerava družba Saba Italia nuditi tudi možnost nakupa dvo- oz. trimesečnih abonmajev ter posebne predplačniške kartice, ki jo trenutno že lahko koristi osebje glavne bolnišnice, omogoča pa 165 ur parkiranja za ceno 40 evrov, kar znaša 0,24 evra na uro. (iž) Pristaniška oblast spodbuja okolju prijazno pristanišče Predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi in predsednik Fundacije za trajnostni razvoj Edo Ronchi sta včeraj podpisala sporazum o sodelovanju za spodbujanje okolju prijaznih pristaniških dejavnosti. Namen dogovora je ustvariti novo strategijo upravljanja v tesnem sodelovanju s pristaniškimi delavci in podjetji, je dejala Monassi-jeva, po mnenju katere bo to pomemben prispevek v prizadevanjih za utrditev vloge tržaškega pristanišča v Evropi in na Sredozemlju. Danes začasno brez elektrike Družba Acegas-Aps obvešča, da bo danes zaradi vzdrževalnih del na električnem omrežju morebiti prišlo do začasne prekinitve dobave električne energije na nekaterih območjih, prekinitev pa bo trajala do največ tri minute. Do prekinitve bo lahko prišlo med 9. in 10. uro v Trstu v ulicah Barison, Bolaffio, Carnaro, DAngeli, Grimani, Hollan, Lucano, Montebello Parenzan, Revoltella, Scomparini, Trevisani, na stopnišču Bonghi Ruggero, na Reški cesti in na cesti za Rocol. V Križu pa bo lahko prišlo do prekinitve električnega toka med 10. in 11.uro. Karabinjerji preprečili samomor ženski brez službe Karabinjerji s pokrajinskega poveljstva v Istrski ulici so včeraj popoldne preprečili samomor 56-let-ne ženske, ki je brezposelna in je ostala brez denarja za plačevanje najemnine. Ženska je namreč poklicala karabinjerje in napovedala, da se bo vrgla s strehe bližnjega stanovanjskega bloka na Istrski ulici. Medtem ko je en karabinjer zadržal žensko na telefonu, sta se dva njegova kolega povzpela na streho in prišla do ženske ter jo prepričala, da se je premislila. OBČINA TRST - Jutri zvečer na Velikem trgu Koncert skupine Green Day: jutri vrsta omejitev v prometu Priprave na koncert ameriške pop-punk skupine kroma Organizacija jutrišnjega koncerta ameriške glasbene skupine Green Day na Velikem trgu, na katerem pričakujejo približno 13 tisoč ljudi, je zahtevala seveda veliko dela, a terja tudi številne varnostne ukrepe. Pred koncertom in še nekaj časa po njem bo namreč zaprt za pešce in za avtomobile večji del območja Velikega trga in stranskih ulic in trgov, jutri pa bo na tem območju veljala od 14.30 do 24. ure (in vsekakor do zaključka koncerta) tudi prepoved prodaje alkoholnih pijač (izjema bo le za stranke lokalov, ki sedejo za mizo). Tržaška občinska uprava je namreč včeraj izdala dve specifični odredbi glede prometa in prodaje alkoholnih pijač. Glede prometa bo jutri veljala ves dan (od 00.00 do 24. ure) prepoved prehoda za pešce na območju med Ul. Teatro Romano, Ul. Procureria, Ul. Punta del Forno in sploh za županstvom. Od 18.30 do 24. ure bo veljala prepoved prometa za vsa vozila na nabrežju na območju med Trgom Tommaseo in Ul. Mercato Vecchio. Dalje bo jutri od 6. do 24. ure začela postopoma veljati prepoved prehoda za pešce na Velikem trgu, na nabrežju med Ul. San Carlo in Ul. Mercato Vecchio, na Trgu Bartoli, Ul. Squero Vecchio in Ul. Punta del Forno. Do ponedeljka, 27. maja, ob 6. uri bo prepoved prometa in parkiranja v Ul. Muda Vecchia, na Trgu Piccola in Trgu Granatieri. Do ponedeljka, 27. maja, ob 6. uri bo prepoved parkiranja tudi za županstvom, in sicer v Ul. Malcanton (med Ul. Rettori in Ul. Teatro Romano ter Ul. Beccherie). V Ul. Malcanton bodo uvedli tudi dvosmerno vožnjo za vozila javne uprave in z dovoljenjem. Do nedelje ob 12. uri pa bo prepoved parkiranja v Ul. Mer-cato Vecchio, na nabrežju Mandracchio in v Ul. Orologio. Vse začasne spremembe in prepovedi bodo primerno označene. Spomnimo naj, da se bo koncert začel ob 21. uri, vstopnice pa so na voljo na spletni strani www.ticketone.it in v trgovini Ticket Point na Korzu Italia. Vstopnice bodo prodajali tudi jutri na blagajni v Ul. Passo di Piazza, ki jo bodo odprli ob 12. uri. Prerekanje, prerivanje in razbijanje kozarcev Policisti mobilnega oddelka tržaške kvesture so v sredo zvečer posegli v znanem lokalu v Ul. Cadorna, kjer je prišlo do prerekanja, prerivanja in razbijanja kozarcev. Policisti so ugotovili, da je bilo v zadevo vpletenih šest oseb, in sicer dva italijanska državljana ter štiri tuje državljanke. Po živahnem prepiru in nekaterih razbitih kozarcih se je šesterica oddaljila po Ul. Cadorna. Po prihodu policije pa se je približal človek, rekoč da namerava poravnati škodo. Toda očitno ga je imel še kar precej pod kapo in so ga policisti identificirali. Takrat pa je 38-letni M. B. začel zmerjati policiste in motiti njihovo delo. Zato so ga kaj kmalu pospremili na kvesturo, kjer so ga prijavili na prostosti zaradi pijančevanja in žalitve javne osebe. Ukradli 500 evrov v stanovanju v Ul. Carducci V sredo so neznanci vdrli v neko stanovanje v Ul. Rossetti, od koder so nazadnje odnesli 500 evrov. Krajo je opazil lastnik stanovanja ob prihodu na dom in poklical policijo. Krajo preiskujejo policisti mobilnega oddelka tržaške kvesture. Policisti aretirali mladega tatu iz Acirealeja Policisti mobilnega oddelka kvesture so v sredo zvečer aretirali 19-letnega M. A., rojenega v Acirealeju, ki ga sile javnega reda že dobro poznajo. Mladeniča so aretirali pod obtožbo poskusa kraje, potem ko so ga zasačili v prostoru nekega supermarketa, ki je zaprt za javnost. Po krajši preiskavi so policisti ugotovili, da je ukradel denarnico nekega uslužbenca, mladeniča pa so odvedli v koronejski zapor. Vozila sta brez zavarovanja in z lažnimi dokumenti Na mejnem prehodu pri Fernetičih so karabinjerji z nabrežinskega poveljstva zasegli avtomobila, ki sta ju upravljala ukrajinska državljana, in sicer 36-letni R. Y. in 38-letni R.I. Ka-rabinjerji so med nadzorom ugotovili, da sta bili obe vozili brez obveznega zavarovanja, saj sta imela voznika pri sebi lažne dokumente. Karabinjerji so Ukrajinca prijavili na prostosti. Vozil je v vinjenem stanju, zdaj pa je brez avta Karabinjerji s poveljstva v Bazovici so med nadzorom prometa prijavili na prostosti 40-let-nega Tržačana B. S., že znanega silam javnega reda. Tržačana so ustavili, ko je vozil v »očitno« vinjenem stanju. Karabinjerji so avtomobil zasegli, Tržačanu pa odvzeli vozniško dovoljenje. / TRST Četrtek, 23. maja 2013 5 ZGONIŠKA OBČINA - Davčna osnova IMU za proizvodna poslopja: 0,76% Zgonik, obračun 2012: 237 tisoč evrov presežka Obračun 2012 je bil za zgoniško občino nadvse zavidljiv. V lanskem letu je izpeljala 83 odstotkov zastavljenega programa, na področju investicij pa je bilo opravljeno delo še izdatnejše: nad 87 odstotkov. Upravno poslovanje se je zaključilo s presežkom v višini 237.446 evrov. V obdobju hude gospodarske krize, krčenja sredstev in omejenih prispevkov je rezultat še toliko bolj vreden, saj priča o smotrnem upravljanju javnega denarja v Zgoniku. Zgoniški občinski svet je na včerajšnji seji odobril obračun poslovnega leta 2012 z glasovi svetnikov levosredinske večine in svetnika Severne lige Gianfranca Melilla, vodja skupine Slovenske skupnosti Dimitri Žbogar se je vzdržal, medtem ko sta svetnika Ljudstva svobode Denis Zi-gane in Pietro Geremia glasovala proti. Občinska uprava je takoj izkoristila del presežka iz lanskega leta za potrebno investicijo: 20 tisoč evrov bo vložila v nakup novih računalnikov, ker so sedanji »zastareli in slabo delujoči,« kot je ob predstavitvi sklepa pojasnil župan Mirko Sar-doč. Sklep je bil odobren soglasno. Pred tem je občinska skupščina prav tako soglasno odobrila sklep o »ponovni odobritvi proračuna za finančno leto 2013 s spremembami, potrebnimi za spoštovanje pakta stabilnosti«. Sardoč je omenil »ozadje«, ki je prisililo občinsko upravo v spremembo proračuna. Zgoniška občina je odobrila proračun 2013 18. aprila letos. Istega dne je bil sprejet pakt stabilnosti z novimi omejevalnimi ukrepi. Občina je bila zato prisiljena prilagoditi svoj finančni dokument novim SINDIKATI - Delo Danes protest pred prefekturo Zahteva po ustanovitvi posebnega organa za povezovanje lokalnih uprav, delodajalskih organizacij in sindikatov za takojšnje ukrepe za razvoj gospodarstva je glavni namen demonstracije, ki jo bodo priredili zvezni sindikati Cgil, Cisl in Uil danes popoldne na Velikem trgu. Protestna pobuda bo trajala od 15.30 do 18. ure, na njej pa bodo odločno zahtevali, da vsi dejavniki sodelujejo in skupaj načrtujejo strategije, ki bodo privedle do ponovne rasti. To bo le ena izmed pobud, ki so jih pripravili sindikati in ki so jih predstavili pred nekaj dnevi. Druga demonstracija bo na deželni ravni v Vidmu v ponedeljek, 10. junija. Kot smo že poročali, sindikati poudarjajo, da je gospodarsko in socialno stanje na Tržaškem zelo hudo, saj je kriza udarila po vseh, doslej pa je bilo storjeno premalo. Zato je nujno ukrepati, poudarjajo sindikati, ker se bo stanje sicer še poslabšalo. Še predvsem je nujno, da pri tem sodelujejo vsi, ker je gospodarska kriza že splošna in sistemska. Deželni tajnik desničarsko usmerjenega sindikata Ugl Matteo Cernigoi je medtem včeraj v tiskovni noti kritiziral pobudo, češ da protesti na trgih ne služijo, še manj v kriznem obdobju. Cernigoi ugotavlja, da sindikati Cgil, Cisl in Uil očitno raje delujejo ločeno. Zato bo sindikat Ugl še naprej pomagal delavcem neposredno v podjetjih, še piše v izjavi za tisk, in nudil brezplačne storitve tistim, ki to najbolj potrebujejo. (ag) Obrtna cona Zgonik: davčna osnova davka IMU 0,76% kroma normam. Znižati je bilo treba stroške za osebje, in sicer za 23 tisoč evrov. »To smo uskladili s tem, da preložimo vpoklic prevajalca v službo na mesec oktober. Tako bomo prihranili 17 tisoč evrov. Nadalje predvidevamo, da bomo z novim knjigovodjo, ki bo nadomestil sedanjega (po upokojitvi) prihranili 6 tisoč evrov,« je ocenil Sardoč. Pakt stabilnosti je prisilil občino k znižanju stroškov za skupno 60 tisoč evrov. Od teh pa je občina lahko odbila znesek, ki ga vrača za posojila, to je 55 tisoč evrov, in omenjenih 23 tisoč evrov (znižani stroški za osebje). Tako bo ostalo občini »v dobro« 18 tisoč evrov, je izračunal Sardoč. Nadalje je bila občinska skupščina »primorana« izglasovati odlok o spremembi davčne osnove davka na nepremičnine IMU za proizvajalne površine. Občinski svet je na seji 18. aprila za tovrstna poslopja (za industrijske in obrtniške dejavnosti, na primer tiste v zgoniški obrtni coni) predvidel davčno osnovo v višini 0,74 odstotka. 7. maja pa je finančno ministrstvo izdalo odlok, po katerem morajo občine za ta poslopja predvideti davčno stopnjo v višini 0,76 odstotka. Kvečjemu jo lahko le zvišajo (za največ 3 promile), ne smejo pa je znižati. »Zato smo de facto pri-morani zvišati obdavčitev za ta poslopja na 0,76 odstotka,« je s kančkom grenkobe ugotovil župan Sardoč. M.K. ZAHODNI KRAS - Med Prosekom in Božjim poljem Namesto srn nove trgovine? Rajonski svet zavrnil gradbeni načrt na območju prodajalne pohištva Elio Na obsežnem travniku za prodajalno pohištva Elio med Prosekom in Božjem poljem, tam kjer se nebogljeno pasejo srnice in skakljajo kozice, naj bi zgradili trgovski center. O načrtu je pred časom razpravljal zahodnokraški rajonski svet in izdal o njem negativno mnenje. Načrt ni nov. Podjetje Elio Arre-damenti, lastnik prodajalne pohištva in celotnega območja za njim, ga je predložilo tržaški občini že avgusta 2002. Načrt je bil junija 2003 tudi odobren z desetletnim rokom veljave. Rok bo zapadel čez mesec dni. Zato verjetno ni čudno, da je bil načrt ponovno predstavljen, očitno z namenom, da bi - s ponovnim sprejetjem -podaljšali njegovo veljavnost. Načrt je izdelal projektantski urad inž. Giovannija Cervesija. Predvideva porušenje dela dosedanjega poslopja prodajalne pohištva Elio (od skoraj 10 tisoč kubičnih metrov prostornine naj bi jih ostalo nekaj več kot 5 tisoč), na novo pa naj bi zgradili poslopje z nekaj več kot 33 tisoč kubičnimi metri prostornine. Novo poslopje naj bi zgradili za obstoječim; seglo naj bi na del sedanjega travnika, tam, kjer ob obilnem de- Območje za prodajalno pohištva Elio, kjer naj bi zgradili trgovski center kroma ževju nastane kal. Novo poslopje naj bi bilo visoko največ devet metrov. Uredili naj bi tudi parkirišča za uslužbence in odjemalce. Trgovski center naj bi bil namenjen »industrijskemu in obrtnemu namenu, z laboratoriji, skladišči, uradi.« Obenem naj bi uredili trgovino za prodajo »proizvodov industrijske in obrtne proizvodnje, sestavne dele in tehnološke proizvode z izjemo proizvodov širše potrošnje.« O načrtu naj bi dokončno besedo v kratkem izrekel tržaški občinski svet. M.K. Fotografije Borisa Prinčiča v The artphoto gallery V razstavni galeriji The artphotogal-lery v Ul. Diaz 22/C bodo danes odprli razstavo del slovenskega fotografa Borisa Prinčiča. Gre za fotografije iz lani nastalega novega ciklusa Jaz (Ego), prikaz abstraktnih avtoportretov. Prinčič je po rodu iz Gorice, je član tamkajšnjega fotokluba Skupina 75, sodeloval je že na številnih skupinskih razstavah, imel pa je tudi vrsto samostojnih razstav, med njimi tudi v Ljubljani, v zgoniški Enoteki in v Bam-bičevi galeriji na Opčinah. V muzeju Revoltella o boju proti raku V avditoriju muzeja Revoltella v Ul. Diaz bo danes ob 18. uri na sporedu tretje srečanje o posredovanju znanosti v javnosti z naslovom Znanost in mesto. Tokrat bo govor o novih oblikah boja proti raku. Govorila bosta onkolog iz bolnišnice v Avianu Umberto Tirelli in direktor oddelka za znanosti življenja na tržaški univerzi Giannino Del Sal. Razstava del slikarja Luke Široka V likovnem studiu Gary Lee Studio na Trgu Campo Marzio 9/C bodo danes ob 18. uri odprli razstavo del slovenskega slikarja Luke Široka. Razstavljenih bo deset slik večjih razsežnosti. Luka Širok (letnik 1982) je diplomiral iz likovne umetnosti na beneški univerzi, živi v Šmartnem na slovenski strani goriških Brd in je že razstavljal v Sloveniji, Avstriji, Italiji, ZDA in Nemčiji. Po sledeh Tomizzevih Mladoporočencev iz Ul. Rossetti Skupina 85 bo priredila jutri zgodo-vinsko-umetnostno-literarni sprehod po poteh Tomizzevega romana Mladoporočenca iz Ul. Rossetti. Udeleženci bodo ob 17.30 krenili po poteh Stanka Vuka in Dani Tomažič od trga pred sodiščem do drevoreda in Ul. Rossetti in do vile Engelmann. V ponedeljek, 27. maja, pa bo v dvorani hotela Duchi dAosta okrogla miza o Tomizzevem romanu La miglior vita. Sodelovali bodo Roberto Dede-naro, Pierluigi Sabati, Fulvio Senardi, Patrizia Vascotto in Martina Vocci. Per bon, For real, knjiga dj-ja Rickyja Russa Prostori tržaškega nočnega kluba Tetris (Ul. della Rotonda 3) se bodo to nedeljo spremenili v rok knjigarno. Ob 19.30 bo namreč stekla predstavitev knjige Per bon, For real - Monade, robe serie e riflessioni rock'n'roll de un DJ triestin a New York, El Grande Pomo in La Merica tržaškega dj-ja Rickyja Russa. Prvo knigo štiridesetletnega Tržačana je izdala založba Editor Nativi, Bora.La. Gre za neke vrste zbirko vtisov, ki si jih je Russo nabral lani jeseni v New Yorku. Tržaški dj, bivši sodelavec Radia in TV Koper Capodistria in tržaškega dnevnika Il Piccolo, se je po vrnitvi v Trst odločil, da bo svojo ameriško izkušnjo opisal tudi širši javnosti in tako sestavil knjigo. Per bon, For real bo od 26. junija na voljo v mnogih tržaških knjigarnah . Nedeljsko predstavitev bodo od 18.30 dalje popestrile plošče številnih tržaških dj-jev (Jack Rabbit Slim, Stoner, Lupin, Tina Cellar, Clara F'n Deesa-ster, Martino) in akustični nastopi bendov Busy Family, Cortex in Gonzales. (R.D.) e Petek, 24. maja 2013 TRST / Včeraj danes U Kino Čestitke Danes, PETEK, 24. maja 2013 SUZANA Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 20.39 - Dolžina dneva 15.14 - Luna vzide ob 19.59 in zatone ob 4.46 Jutri, SOBOTA, 25. maja 2013 GREGOR VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,5 stopinje C, zračni tlak 1000,3 mb ustaljen, vlaga 50-odstotna, veter 26 km na uro se-vernik, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 18,2 stopinje C. 9 Šolske vesti OTROŠKE JASLI MAJA, Repen 130 - če želiš, da bo tvoj otrok preživel poletne počitnice v objemu narave pod borovim gozdičkom, obišči naš vsak dan od 7.30 do 16.00 ali pa pokliči tel. št.: 040-327522, 340-4022209. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. Kosovel sporoča, da se je pričelo vpisovanje otrok v poletne centre. Namenjeni so otrokom, ki obiskujejo jasli, otroške vrtce in šole s slovenskim učnim jezikom od 1. do 3. leta, otrokom od 3. do 6., in od 6. do 12. leta. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu (Ul. Gin-nastica 72, od pon. do petka, od 8.00 do 16.00, tel. 040-573142, urad@dijaski.it). OBČINA DOLINA obvešča, da so do petka, 31. maja, odprta vpisovanja za koristenje šolskih kosil in predhodne prijave za koristenje storitve občinskega šolskega prevoza v š.l. 2013/14. Obrazci so na razpolago na www.sandorligo-dolina.it in morajo biti predloženi na protokol od ponedeljka do petka, od 8.30 do 12.15 in ob ponedeljkih in sredah, od 14.30 do 16.45. Pojasnila na tel. št. 040-8329 239/281, faks 040-228874 (Urad za izobrazbo in šolske storitve) ali scuole-solstvo@sandorligo-dolina.it. AMBASCIATORI - 16.30, 19.00, 21.30 »Fast & Furious«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »No - I giorni dell'arcobaleno«. ARISTON DEI FABBRI - 18.00, 21.00 »Il cavallo di Torino«. CINECITY - 16.30, 17.00, 18.40 »Epic«; 21.40 »Epic 3D«; 16.15, 19.00, 21.45 »La grande bellezza«; 19.05 »Iron Man 3«; 16.15, 17.40, 19.00, 21.45 »Il grande Gatsby«; 20.30 »Il grande Gatsby 3D«; 16.30, 17.40, 19.05, 20.40, 21.40 »Fast & Furious«. FELLINI - 17.00, 20.30 »Miele«; 18.30, 22.00 »Confessions«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.50, 21.15 »Il grande Gatsby«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 19.00, 21.30 »La grane bellezza«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 21.45 »A lady in Paris«; 18.20, 20.15 »Viag-gio sola«. KOPER - PLANET TUŠ - 21.10, 23.05 »Balkanska bojevnica«; 16.00 »Hipno-tizer«; 15.40, 17.20, 18.20, 20.00, 21.00, 22.50 »Hitri in drzni 6«; 18.30 »Iron Man 3«; 18.40 »Klic v sili«; 16.40 »Ljubimci nad oblaki«; 18.50 »Stranski učinki«; 16.50 »Vaje v objemu«; 22.40 »Velika poroka«; 15.50, 21.15 »Veliki Gatsby 3D«; 20.45 »Zlobni mrtveci«; 21.05 »Zvezdne steze: V temo«; 18.35 »Zvezdne steze: V temo 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.20, 20.15, 22.15 »Effetti collaterali«; Dvorana 2: 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Epic - Il mondo segreto«; Dvorana 3: 16.40 »Kiki consegne a domicilio«; 19.30, 22.00 »Il grande Gatsby 3D«; Dvorana 4: 15.50, 17.55, 20.05, 22.15 »Fast & Furious 6«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.20, 19.50, 22.15 »Fast & Furious 6«; Dvorana 2: 17.15, 19.45, 22.15 »La grande bel-lezza«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.00 »Epic«; Dvorana 4: 17.30 »Iron Man 3«; 20.10, 22.00 »Miele«; Dvorana 5: 17.00, 19.40, 22.10 »Il grande Gatsby«. Dobrodošla mala EMILY! Osrečila si mamico Martino in očka Christiana ter vseh nas. Srečni družinici čestitamo nona Vilma, nono Claudio, nona Marija in teta Katja z Martinom. Denise in Simon pa ji pošiljata koš poljubčkov. Jadranova ekipa je vesela, saj bo novo navijačico EMILY imela. Z mamo Martino na tekme bo hodila, da bi očka Christiana bodrila. Emily, dobrodošla med nami! Jadranove navijačice (mlade in manj mlade). Ob rojstvu male EMILY iskreno čestitamo mamici Martini in očku Christianu, deklici pa želimo vse najboljše in najlepše v življenju. Vsi v družini Gropajc. Draga VILI in ISABELLA, lepi spomini so vse, kar zapiše se ti v srce. Naj bo današnji dan Vajin najlepši spomin, ko sta si pred malim Andrejem obljubila večni da. Patricija z družino. 81 Prireditve SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm in Slovenska Prosveta vabita na celodnevni simpozij ob 100-letni-ci rojstva prof. Martina Jevnikarja. Študijsko srečanje bo potekalo v dvorani ZKB na Opčinah danes, 24. maja, s pričetkom ob 9.30. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 24. maja, ob 20. uri na »Rdeči večer«. V Kraški hiši bo gost pesnik Marko Kra-vos z jubilejnim izborom poezije »V kamen, v vodo«. Umetniški dogodek bodo ob pesniku soustvarjali Tinkara Kovač z uglasbitvami, urednica MK Nela Malečkar in argentinski književnik Juan Octavio Prenz. V teku večera bo tudi odprtje razstave slik in male plastike Klavdija Palčiča »Veter v (šk)oljki«, hommage Marku Kravo-su. Prisrčno vabljeni! KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA iz Trsta vabi v soboto, 25. maja, v župnijsko dvorano pri cerkvi v Špetru na izročitev 25. Nagrade Dušana Černe-ta msgr. prof. Marinu Qualizzi. Na sporedu bodo tudi nastop zbora Re-čan z Les, slavnostni govor Giorgia Banchiga in predstavitev knjige Zvestoba vrednotam - Podoba Dušana Černeta in po njem poimenovanih pobud. Začetek ob 20. uri. MOŠKA VOKALNA SKUPINA LIPA vabi v športni center Zarja v soboto, 25. maja, ob 20.30 na 9. revijo moških vokalnih skupin in zborov »Fantje pojejo na vasi«. Nastopajo: MoVS Lipa - Bazovica, MoPZ Kraški dom - Re-pentabor, Oktet Aljaž - Sv. Anton, Prade, Dekani, Slov. vok. skupina 4GIVEN - Štajerska. Vstop prost. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v nedeljo, 26. maja, ob 18. uri v rojansko dvorano, Ul. Cordaroli 29, na ogled otroške igre »Jurček« v izvedbi Slovenskega odra in režiji Lučke Su-sič. Pred pričetkom bo slovesno poimenovanje pevske sobe po msgr. Stanku Zorku. GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA IZ TREBČ ob praznovanju 100-le-tnice godbe vabi na koncerte na vrtu ljudskega doma v Trebčah. Program: nedelja, 26. maja, ob 17. uri Pihalni orkester Breg in Godbeno društvo Na-brežina; sobota, 8. junija, ob 20. uri Pihalni orkester Ricmanje, Pihalni orkester Ilirska Bistrica in Pihalni orkester Divača; sobota, 15. junija, ob 20. uri Godbeno društvo Prosek in Pihalni orkester Kras Doberdob; nedelja, 30. junija, ob 20. uri Jubilejni Koncert Godbenega društva Viktor Parma. OTROŠKA DRAMSKA SKUPINA BREG vabi v nedeljo, 26. maja, ob 17.30 v Kulturni dom v Lokev na ogled glasbene igre »Večerne pravljice Ole-Lu-Oieia«. Glasba A. Puric, režija B. Hrvatič. PRAZNOVANJE SV. TROJICE v Kro-gljah bo v nedeljo, 26. maja, ob 11. uri s slovesno sv. mašo, sledil bo koncert Malih kitaristov iz Brega pod vodstvom Lorenza Buona. Toplo vabljeni! Martini in Christianu se je pridružila mala Emily Z njimi se veselimo nonota, Giuliano in pranonota Martina je Christianu ''Slaucu'' hčerko Emily povila. S srečno družinico se veselimo vsi pri AŠZ Jadran Evgenu Pahorju, novemu komendniku in dolgoletnemu podporniku zbora, čestitajo Fantje izpod Grmade V NEDELJO, 26. MAJA, bomo na Ka-tinari praznovali Sv. Trojico. Ob 9.15 bo procesija z narodnimi nošami in slovesno sveto mašo. Po sv. maši bo otvoritev razstave Daria Lorenzija v župnijskem domu. Vljudno vabljeni, posebno dobrodošle narodne noše. DSI vabi v ponedeljek, 27. maja, v Pe-terlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3, na večer s Samom Pahorjem. Govoril bo na temo »Vincenc Franul - kulturni in politični problem«. Začetek ob 20.30. GLASBENA MATICA vabi na zaključni akademiji: v ponedeljek, 27. maja, (solisti in komorne skupine) in v sredo, 29. maja, (solisti in komorne skupine s poklonom nagrajencem) ob 20.30 v baziliki Sv. Silvestra v Trstu. SEŽANA - KOSOVELOV DOM vabi na sledeče prireditve: danes, 24. maja, ob 20. uri, v sodelovanju s Klubom študentov Sežana »večer stand-up komedije z Jonasom Žnidaršičem« - TV voditelj, igralec, pisec bloga); v ponedeljek, 27. maja, s pričetkom ob 20. uri predstava »Sljehernik« v režiji Vita Taufer-ja in koprodukciji Gledališča Koper in SNG Nova Gorica, nastopa Iztok Mlakar - igralec, kantavtor ter član novo-goriškega dramskega ansambla; v sredo, 29. maja, ob 9. uri v sodelovanju s Kulturnim društvom Jožeta Pahorja Sežana - Skupina za izrazni ples Mehki čevlji, plesna predstava »Cirkus Copatki«. SKD V. VODNIK vabi v torek, 28. maja, ob 20.30 v Dolino na predstavitev knjige Claudie Cernigoi »La banda Colotti«. Avtorico in knjigo bo v društveni dvorani predstavil prof. Jože Pirjevec. ZTT vabi na predstavitev knjige »Dotiki pokrajine«. Avtorja Igor Škamper-le in Igor Mezgec se bosta z bralci srečala v Tržaški knjigarni v torek, 28. maja, ob 17.00. Literarni večer se bo nadaljeval ob 20.00 na Krasu, pri Davidu in Martini, Volčji Grad 54, kjer se bodo pridružili tudi člani skupine Trobinova s krajšim koncertom. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU vabi v sredo, 29. maja, ob 18.00 na predstavitev pobude »Primorci beremo«. Projekt bo predstavila Ksenija Majovski. Vabljeni! SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v sredo, 29. maja, ob 20. uri na koncert »Na zdravje, Maestro!« ob 80-letnici skladatelja in zborovodje Adija Daneva. Sodelujejo: MePZ Barkovlje, Glasbena Kambrca in MePZ F.B. Sedej iz Števerjana. Vodi Aleksandra Pertot. FOTOVIDEO TS 80 vabi na ogled fotografske razstave Markota Civardija in Miloša Zidariča v gostilni v Ga-brovici s temo »Women front/back«. Odprta bo do konca maja. Petek, 24. maja: Sobota, 25. maja: Nedelja, 26. maja: Slovensko prosvetno društvo Mačkolje prireja 51. PRAZNIK ČEŠENJ ob 18.00 odprtje kioskov od 20.00 dalje ples s skupino Alter Ego ob 18.00 odprtje kioskov od 20.00 dalje ples s skupino 3 Prašički ob 16.00 odprtje kioskov od 18.00 dalje zabavna glasba Godbe Sv. Anton od 20.00 dalje ples s Kraškimi Muzikanti Ponedeljek, 27. maja: ob 18.00 odprtje kioskov od 20.00 dalje ples z Ansamblom Nebojsega Prisrčno vabljeni v Mačkolje! SKD PRIMOREC vabi na predstavitev knjige »Orlek in Orlečani« avtorice Iris Birsa v četrtek, 30. maja, ob 20. uri, v Hiški u'd Ljenčkice v Trebčah. Dogodek bo glasbeno popestril Erik Birsa. Z avtorico se bo pogovarjal Andrej Uroš Biček. ANPI-VZPI: Razstava Ko je umrl moj oče- risbe in pričevanja otrok v italijanskih taboriščih je na ogled do 2. junija v Skladišču idej - Magazzino delle Idee (vstop prost). Urnik: torek, sreda, petek 10.00-13.00, četrtek 10.0013.00 in 15.00-17.00 (31. maja, 1. in 2. junija 10.00-13.00 in 16.00-20.00). UČENCI OŠ I. GRBEC - M.G. Stepan-čič, malčki OV iz Škednja in učitelji vabijo na zaključno prireditev, ki bo v petek, 31. maja, ob 14. uri v Uk-marjevem domu v Škednju. V MUZEJU PARENZANA V IZOLI (Ul. Alme Vivode 2) je do konca maja odprta razstava o oblačilni kulturi v teh krajih v začetku 20. stoletja, na kateri razstavlja svoje lutkice tudi Danila Tu-ljak Bandi iz Doline. Urnik razstave: ob četrtkih, petkih in sobotah od 16.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.00 do 12.00. GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na 2. Festival mladinskih orkestrov »Slavko Luxa«, ki bo v soboto, 1. junija, ob 18.00 na sedežu Zahodno-kraškega rajonskega sveta na Proseku. Sodelujejo Šolski pihalni orkester Glasbene šole Komen, Mladinski orkester Godbenega društva Prosek in »Tamali« Brkinske godbe 2000. BALETNO DRUŠTVO DIVAČA vabi v nedeljo, 2. junija, ob 18. uri v Kosovelov dom v Sežani na Baletno revijo na Krasu »Iz plesa v pravljico«. Vabljeni vsi, ki imate radi umetnost skupaj s svojimi najmlajšimi, ki bodo uživali v čarobnosti baletnih korakov, kostumov in pravljičnih bitij. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vabi na predavanje Pravice težkega bolnika in vloga podpornega upravitelja v ponedeljek, 3. junija, ob 17.30 v dvorano Baroncini, Ul. Trento 8, Trst. Predaval bo prof. civilnega prava na tržaški univerzi Paolo Cendon. ENOTEKA V ZGONIKU: do 16. junija bodo razstavljena umetniška dela fotografa Claudia Saccarija z naslovom »Radici-Korenine«. Kolekcija fotografij ima vlogo reportaže trenutkov, ki jih lahko doživljamo na našem Krasu, to je fotografski dokument naših krajev. Prost vstop. Toplo vabljeni. 0 Mali oglasi 27-LETNIK išče delo. Tel. št.: 3384966680 ali 040-910393. DAJEM na razpolago 400 trt in dve zemljišči v Podlonjerju, za pridelavo zelenjave. Tel. 040-576116. DELNO OPREMLJENO STANOVANJE dajemo v najem v Križu. Poklicati ob večernih urah tel. št.: 040-220729. GOSPA z izkušnjami pomaga ostarelim, tudi 24 ur dnevno. Tel. št.: 320-0265573. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica ali pomoč ostarelim osebam 24 ur dnevno. Tel. 329-6055490. PODARIMO mlade mucke. Tel. št.: 040-213996 (v popoldanskih urah). PRODAM Pando 4x4, letnik 2005, cena po dogovoru. Tel. št.: 040-9220183 (ob uri obedov). PRODAM volneni žimnici. Tel. št.: 347-8111649. RESNA GOSPA srednjih let, z izkušnjami, nudi pomoč družini pri čiščenju, likanju, oskrbi starejših, za največ 8 ur dnevno. Zainteresirani naj pokličejo tel. št. 328-9486440. V BOLJUNCU prodam nezazidljivo zemljišče, 1.340 kv.m. Tel. 040-280910. Id Osmice BORIS IN SILVANA KOCIJANČIČ sta odprla osmico v Prebenegu. Nudita domače pridelke. Tel št.: 040-232223. DRUŽINA PERTOT (Špjlni) je odprla osmico v Nabrežini, stara vas št.10. Vabljeni! FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. NA KONTOVELU pri Kndletvih sta odprla osmico Vasilij in Jasna. Vabljeni! Tel. št.: 040-225887. OLJKARJI STAREC so odprli osmico, Boljunec 623. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14. Tel. 040-208553. SAVRON ROBERTO je odprl osmico v Zgoniku. Pričakuje vaš obisk. Tel. št.: 347-2511947. V PRAPROTU 15 je odprl osmico Ivan Ga-brovec. Toplo vabljeni! Tel. 349-3857943. Loterija 23. maja 2013 Bari 23 S1 53 3 S9 Cagliari S2 24 20 e7 3S Firence 75 26 S2 29 SS Genova ee 31 3 5S S Milan 30 79 53 90 35 Neapelj 7e 9 15 54 20 Palermo 47 54 e9 SS S3 Rim 46 S6 50 69 33 Turin 20 5 S4 52 39 Benetke 35 e4 33 2 31 Nazionale 33 15 59 31 53 Super Enalotto Št. 62 14 22 36 53 59 66 jolly11 Nagradni sklad 33.251.111,65 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 5 dobitnikov s 5 točkami 50.357,04 € 641 dobitnikov s 4 točkami 416,67 € 25.203 dobitnikov s 3 točkami 20,58 € Superstar 77 Brez dobitnika s 6 točkami -i Brez dobitnika s 5+1 točkami --C Brez dobitnika s 5 točkami --C 2 dobitniki s 4 točkami 41.667,00 C 162 dobitnikov s 3 točkami 2.05S,00 C 2.127 dobitnikov z 2 točkama 100,00 C 13.851 dobitnikov z 1 točko 10,00 C 33.613 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Četrtek, 23. maja 2013 7 K? SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE in SNG Drama Ljubljana Osnovni abonmajski program Peter Handke ŠE VEDNO VIHAR Ivica Buljan Danes, 24. maja, ob 19.30 (premiera -red A) jutri, 25. maja, 2013 ob 19.30 - red B v nedeljo, 26. maja, 2013 ob 16.00 - red C (z avtobusnim prevozom za abonente in gledalce) v ponedeljek, 27. maja, 2013 ob 19.30 - red T v torek, 28. maja, 2013 ob 19.30 - red F V veliki dvorani SSG, na tribuni z občinstvom na odru, rezervacija je obvezna Vse predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 in eno ura in pol pred začetkom predstave. Tel. £1.800214302 (brezplačna) ali 040 362542 www.tealerssg.com [ZT Lekarne Do sobote, 25. maja 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Garibaldijev trg 4 - 040 368647, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Nabre-žina 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Garibaldijev trg 4, Ul. Stock 9, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 16 - 040 364330. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. M Izleti Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm in Slovenska Prosveta vabita v PETEK, 24. maja 2013, v dvorano ZKB na Opčinah (Ul. Ricreatorio, 2) na simpozij ob 100-letnici rojstva prof. Martina Jevnikarja Dopoldanski del (povezovalka Olga Lupine) 9.30- 9.45 Lojzka Bratuž Nagovor k spominu na Martina Jevnikarja 9.45-10.00 Robert Petaros Martin Jevnikar - življenje in delo 10.00-10.15 Vera Ban Tuta (s posebnim ozirom na univerzo v Vidmu) Martin Jevnikar, docent slovenskega jezika In literature na univerzi v Padovi 10.15-10.30 Zora Tavčar Svečenik našega jezika In slovstva 10.30-11.00 ODMOR (Povezovalka Loredana Umek) 11.00 -11.15 Marija Pirjevec Martin Jevnikar o začetkih slovenske pripovedne proze 11.15-11.30 11.30-11.45 Marija Cenda Jože Horvat Zamejska branja Martina Jevnikarja »Nepogrešljiva dopolnila« (Dela In poklici pisateljev) 11.45-12.00 Vilma Purič Jevnikarjev pogled na slovensko mladinsko književnost 12.00-12.30 DISKUSIJA 12.30-15.00 PROSTO ZA KOSILO Popoldanski del (povezovalka Eva Fičur) 15.00-15.15 ZoltanJan Martin Jevnikar, leksikograf 15.15-15.30 Lida Turk Martin Jevnikar - sodelavec tržaškega radia 15.30-15.45 Marij Maver »Bilo mu je v veliko čast in zadoščenje« Jevnikar in literarna nagrada Vstajenje 15.45-16.00 Sergij Pahor Društvo slovenskih Izobražencev In študijski dnevi Draga - od začetka v Jevnlkarjevem srcu 16.00-16.30 DISKUSIJA Moška vokalna skupina LIPA 9. revija moških vokalnih skupin in zborov FANTJE POJEJO NA VASI Sodelujejo: MoVS LIPA - Bazovica MoPZ KRAŠKI DOM - Repentabor Oktet ALJAŽ - Sv. Anton, Prade, Dekani Slov. vok. skupina 4GIVEN - Štajerska V, Športni center ZARJA - Bazovica Sobota, 25. maja 2013, ob 20.30 J Obvestila SKUPINA 35-55 - SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da izlet »Zeleni Zagreb in razstava Picassa« odpade. POZOR, POZOR! AŠD SK Brdina organizira 9. junija enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanja ob ponedeljkih na sedežu društva, Repentabrska ul. 38, do 27. maja, od 20. do 21. ure. Informacije na tel. 335-5476663 (Vanja). V SOBOTO, 1. JUNIJA, se bomo podali v Maribor na grob blaženega škofa A.M. Slomška in v baziliko Marije, Matere Usmiljenja. Spremljal nas bo Pavel Goja. Vpis in informacije na tel. št. 347-9322123 (s. Angelina). DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi v Skandinavijo do Nordkappa od 22. junija, za 11 dni. Vse informacije in prijave na tel. (00386) 41800938 (Ana). OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka »Rože za mamico in Veje se razcvetajo«, namenjena otrokom od 1. do 6. leta, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, 16.00-18.00 in ob sobotah 10.0012.00. Informacije: Igralni kotiček Palček, tel. št. 040-299099, pon-sob 8.00-13.00. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira brezplačno srečanje s psih. dr. Ingrid Bersenda v okviru tedna psihološkega dobrega počutja danes, 24. maja, ob 18.00 na temo »Izboljšaj odnos s svojim telesom tako, da se boš dobro počutil« v Ul. Canova 15. Tel. 320-7431637 (Ingrid). DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira danes, 24. maja, ob 18. uri v Baru v Razdrtem predavanje »Katarina Šabič: Madagaskar«. Po predavanju pa ste ob 20. uri vabljeni na tradicionalni nočni pohod ob polni luni na Nanos. Pohod bo ob vsakem vremenu, potrebno se je primerno opremiti. Dušan: (+38) 670407923. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja 51. praznik češenj od danes, 24. do ponedeljka, 27. maja, v Mačkoljah, na prireditvenem prostoru »Na Metežici«. Program: danes, od 20.00 dalje ples s skupino Alter Ego; v soboto, od 20.00 dalje ples s skupino 3 Prašički; v nedeljo, od 18.00 dalje zabavna glasba godbe Sveti Anton, od 20.00 dalje ples s skupino Kraški muzikanti; v ponedeljek, od 20.00 dalje ples z Ansamblom Nebojsega. Odprtje kioskov: vsak dan ob 18.00, v nedeljo ob 16.00. Prisrčno vabljeni! SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo urad v Trstu zaprt do vključno danes, 24. maja. Uradi bodo ponovno odprti 27. maja v Ul. Co-roneo 19. TEDEN PSIHOLOŠKEGA DOBREGA POČUTJA - Dan odprtih vrat z brezplačnim svetovanjem in informiranjem v skupnih prostorih na Opči-nah, bo danes, 24. maja. Dostop možen s predhodno telefonsko najavo ali Zadruga Naš Kras vabi na "RDEČI VEČER" V Kraški hiši bo gost pesnik Marko Kravos z jubilejnim izborom poezije V kamen, v vodo (Založba MK) umetniški dogodek bodo ob pesniku soustvarjali Klavdij Palčič z razstavo »Veter v (šk)oljki« - poklon Marku Kravosu Tinkara Kovač z uglasbitvami - urednica MK Nela Malečkar in argentinski književnik Juan Octavio Prenz danes, 24. maja ob 20. v Kraški hisi v Repnu IjDokroviteJja^ečera^ direktno na licu mesta - Dunajska cesta 8-12 (od 9. do 13. ure logopedi-nja Miriam Kandut, tel. 347-8204897, od 9. do 17. ure psihologinji in psi-hoterapevtki Martina Flego, tel. 3470157118 in Jana Pečar, tel. 3283572108, od 11. do 16. ure psihomo-tricistka Loredana Kralj, tel. 3803224745). TEDEN PSIHOLOŠKEGA DOBREGA POČUTJA - Sklad Mitja Čuk organizira brezplačna srečanja do danes, 24. maja, s psihologinjo-psihoterapevtko dr. Roberto Sulčič (tel. št. 3493595560) na sedežu Sklada, Proseška ul. 131. Vabljeni! TEDEN PSIHOLOŠKEGA DOBREGA POČUTJA: pod pokroviteljstvom zbornice psihologov FJK bo psihote-rapevt dr. Iztok Spetič do danes, 24. maja, na razpolago za brezplačno svetovanje za otroke, najstnike, družine in odrasle. Zainteresirani naj se javijo na tel. št. 366-3625523 ali na iz-tok.spetic@tin.it. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira v soboto, 25. maja, gobarski dan na Razdrtem. Ob 9. uri bo odhod na gobarjenje pod strokovnim vodstvom g. Slavka Šeroda, ob 13. uri bo otvoritev gobarske razstave v prostorih Bar Nanos (Razdrto) in v istih prostorih predavanje: »G. Slavko Še-rod - Pomen gob« ob 18. uri. Dušan: (+38)670407923. DRUŠTVO SLOVENSKIH ČEBELARJEV - TRST razpisuje natečaj za izdelavo društvenega grba-slikovnega logotipa. Vabljeni so dijaki slovenskih šol, grafiki in slikarji, ki imajo posluh in razumevanje do čebelarstva. Likovna dela naj imajo format 15x20 cm ali A4, tehnika je prosta. Svoje izdelke pošljite do 25. maja na naslov predsednika društva: Novak Danijel, 34018 Dolina, Mačkolje 129. Na podlagi ocen strokovne žirije bodo prvi trije izdelki nagrajeni s sladkimi dobrotami iz čebeljega panja. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v soboto, 25. maja, ob 11.30 nastop v Tržiču (v bližini občinskega bazena) ob poimenovanju mestne ulice po partizanki Ondini Peteani (zbirališče ob 10.15 na Padričah, ob 10.30 pri centru Lanza). V torek, 28. maja, ob 20.45 na sedežu na Padričah bo redna pevska vaja. OŠ FRANA MILČINSKEGA, s sodelovanjem NSŠ Cirila in Metoda s Kati-nare, organizira srečanje s psihologom Danilom Sedmakom in gospo Floriano Stefani v ponedeljek, 27. maja, ob 11. uri v Lonjerskem društvu. Gosta bosta predstavila knjigo Jadranska oaza. Toplo vabljeni! ZELENJAVNE JEDI, recepti za vse okuse in ne samo za vegetarijance: 12-urni kuharski tečaj na Ad for-mandumu bo potekal ob ponedeljkih od 27. maja, v Gostinskem učnem centru na Fernetičih. Info na tel. 040566360, Ul. Ginnastica 72, ts@adfor-mandum.org. TEČAJ O PRIPRAVI SLADIC: 12-urni tečaj bo potekal vsak torek od 17.30 do 21.30; prvo srečanje: 28. maja. In- fo: Ad formandum (Ul. Ginnastica 72, tel. 040-566360, ts@adforman-dum.org). POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE za osnovnošolce v organizaciji ZSKD bodo od 27. do 31. avgusta v Debelem rtiču. Rok prijave zapade 30. maja. Informacije na tel. št. 040635626. 49. RAZSTAVA VIN V ZGONIKU: uradno odprtje razstave bo v petek, 31. maja, ob 18.00 na razstaviščnem prostoru. Poleg tega pa bo tudi otvoritev razstave risb osnovnošolcev v občinski stavbi; ob 20.00 ples z ansamblom »Nebojsega«. AŠZ SLOGA IN ZSŠDI prirejata odbojkarski kamp za najmlajše (letniki 2001 in mlajši) od ponedeljka, 17., do srede 26. junija. Informacije in prijave na: sloga.info@gmail.com ali na ZSŠDI (tel. 040-635627; urnik: 8.0014.00) do petka, 31. maja. SPDT prireja tečaj nordijske hoje. Srečanja bodo potekala ob petkih in sicer 31. maja, 7. in 14. junija, od 17.00 do 19.00, zbirališče pri spomeniku na Proseku ob 16.45. Za informacije in prijave tel. 040-220155 (Livio). UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽI-NA prireja od 1. julija do 2. avgusta poletno središče za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Prijavnice so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo v občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Izpolnjeno prijavnico je treba oddati v zgoraj omenjenih uradih do petka, 31. maja. Informacije na tel. 0402017370. NK KRAS IN FC PRIMORJE v sodelovanju z ZSŠDI organizirata »Športni teden« za dečke in deklice letnikov 2000 - 2007 od 10. do 14. junija, na športnem igrišču na Proseku (Rouna). Poleg nogometnih veščin, se bodo otroci preizkušali v najrazličnejših športnih panogah. Poskrbljeno bo za jutranjo in popoldansko malico ter kosilo. Urnik: 8.15 - 17.00. Vpis najkasneje do petka 7. junija. Za prijave in informacije: tajništvo 040-2171044, Roberta 333-2939977, Franco 3402467782. KRU.T obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za skupinsko bivanje z možnostjo prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje v Termah Radenci od 9. do 19. junija. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B tel.: 040-360072, krut.ts@tiscali.it. JADRALNI KLUB ČUPA, pod pokroviteljstvom ZSŠDI, organizira štiri 10-dnevne jadralne tečaje na optimistih. Namenjeni so osnovnošolcem, ki znajo plavati, poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v FIV. Odvijajo se od ponedeljka do petka 9.00-17.00: prvi 10.-21. junij; drugi 24. junij-5. julij; tretji 8.19. julij; četrti 22. julij-2. avgust. Omejeno število mest. Vpisovanja in informacije: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00 in ob sobotah 16.00-18.00 na sedežu v Se-sljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org. TENIŠKA SEKCIJA pri AŠZ Gaja organizira od 10. do 28. junija ciklus za-četniških in nadaljevalnih tečajev za osnovno in srednješolce. Informacije in prijave na tel. št. 389-8003486 (Mara) ali na tenisgaja@yahoo.it. TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata, od 10. junija do 27. julija, jadralne teča- je namenjene otrokom od 6. do 12. leta. Info: tajništvo pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih 9.00-12.00 ter ob sredah in petkih 18.00-20.00; tel. 040-422696, info@tpkcntsirena.it; www.tpkcntsi-rena.it. AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 14. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v domu Brdina na Opčinah, Proseška ul. 109, 18. redni volilni občni zbor. Vljudno vabimo vse člane, da se občnega zbora udeležite. SKLAD MITJA ČUK - Poletne dejavnosti pri Skladu Mitja Čuk: Poletni center Kratkohlačnik od 1. do 26. julija. Prijave do 14. junija po tel. št. 040-212289, od ponedeljka do petka od 10. do 14. ure. TABORNIKI RMV vabijo vse starejše in bivše člane Rodu na srečanje Nazaj v taborniški raj 2013. Taborili bomo v kraju Kred pri Kobaridu od petka, 26. do nedelje, 28. julija. Prijave zbiramo do 15. junija. Dodatne informacije in prijavnico lahko zaprosite po elektronski pošti taborniskiraj@gmail.com ali na telefonskih številkah 3394120280 (Andrej), 335-5316286 (Veronika) in 349-3887180 (Gabrijel). JADRALNI KLUB ČUPA organizira štiri 5-dnevne tečaje jadranja za srednješolce na jadralnih deskah ter na jadrnicah tipa o'pen bic in FIV 555. Potekajo od ponedeljka do petka 13.0018.00: prvi 17.-21. junij; drugi 1.-5. julij; tretji 15.-19. julij; četrti 29. junij-2. avgust. Omejeno število mest. Vpisovanja in informacije: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00 in ob sobotah 16.00-18.00 na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org. SKD VIGRED organizira od ponedeljka, 1., do petka 5. julija, v Šempola-ju delavnico (od 8. do 13.30) za otroke, ki obiskujejo v tem šolskem letu vrtec in osnovno šolo. Prijave na taj-nistvo@skdvigred.org - tel. 3803584580. Prispevki Namesto cvetja na grob Korada Švaba daruje Majda 15,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Edkota Kralja darujejo Orlanda, Damijan, in Davor 20,00 evrov za AŠD Primorec iz Trebč. 24.5.1997 24.5.2013 Igor Križmančič Tvoj spomin živi vedno z mano. Mama 8 Četrtek, 23. maja 2013 TRST / SALAAM - OTROCI OLJKE - Izraelski aktivist na strani Palestincev Bom vedno le človek Izraelski aktivist in anarhist, borec za človekove pravice Palestincev in nasprotnik gradnje zidu apartheida Ronnie Barkan je prijeten 32-letni moški, profesor matematike, ki se je med svojim potovanjem po Evropi pred časom ustavil tudi v Trstu, kamor ga je povabilo tržaško združenje Salaam - Otroci oljke. Barkan je soustanovitelj skupine »Boycot from within« (Bojkot od znotraj - Izraela), ki pomaga Palestincem pri širitvi in krepitvi kampanje BDS - Bojkot, dezinvestiranje in sankcioniranje. Na konferenci, ki sta jo v Trstu ob tržaškem združenju priredila še anarhična skupina Germinal in tržaška skupina BDS, je Barkan marsikaj povedal posebno o stanju v Izraelu in zasedenih ozemljih Palestine. Priložnost smo imeli, da smo z gostom nekoliko dlje pokramljali in ugotovili, da je človek, ki zna razmišljati in opazovati. »Že nekaj let stojim ob strani Palestincem, z žal še redkimi Izraelci, a toliko bolj številnimi tujimi državljani. In vsakič se ob njih znova prepričam, da je bila moja izbira pravilna.« Leta 2003 je bil Barkan med soustanovitelji skupine Anarchists against the Wall -Anarhisti proti gradnji zidu. Prvič je s skupino v boju proti izraelski zasedbi nastopil na taboru, kjer je s Palestinci mirno nasprotoval poskusu prilastitve nad 60% zemlje, ki je pripadala vasi Bil'in. Skupina si namreč prizadeva, da bi z nenasilnimi demonstracijami nastopala proti že zgrajenemu zidu apartheida in norosti, proti že obstoječim naselbinam kolonov in njihovi širitvi oz. proti razlaščanju in kraji zemlje. »Ko so razlastili nad 50% zemlje vasi Bil'in in začeli graditi zid, smo skušali buldožerje ustaviti na vse mogoče in celo ustvarjalne načine. Nekateri vašča-ni so priskrbeli maske Gandija, Mandele in drugih znanih mirovnikov, se odeli v oblačila z mislimi Chomskega ali Ila-na Pappa, ter oblikovali maske, ki so spominjale na film Avatar. Kljub zaskrbljenosti, so torej dokazali smisel za humor.« Ronnie Barkan kroma Gradnjo so takrat zaustavili le za nekaj dni. Protesti so se seveda nadaljevali in ravno med enim od teh je Barkan izgubil prijatelja, 31-letnega Bassema Ibra-hima Abu Rahmo, mirovnika in izrednega človeka. »Zadela ga je solzilna bomba in umrl je v mojem naročju. V njegov spomin sem organiziral protest v Tel Avivu - bilo nas je nad 500 in verjemite mi, da je to za Izrael in za protest proti uboju Palestinca, izredno veliko.« V zadnjih letih postajajo Bil'in oz. tamkajšnji vsakotedenski protesti razpoznavni po vsem svetu. Vztrajno nasprotovanje zatiranju in poniževanju, ki ga izvajajo prebivalci te majhne vasi, je postalo zgled tudi drugod, tako da se protesti postopno širijo in vse več je tudi tujih državljanov, ki se jim pridružujejo in s svojo prisotnostjo tudi psihološko pomagajo protestnikom. Izraelski aktivisti pa niso prisotni le v Bil'inu: kamor jih povabijo, tja gredo. »Na začetku skupnega nastopanja smo naleteli na precej težav. Med izraelsko in palestinsko družbo so namreč vidna razhajanja. Najbolj me je bolelo, ko sem na začetku med Palestinci videl prestrašene ljudi - vsak od njih se je na skrivaj spraševal, kaj sploh počne Izraelec med nami. Sčasoma so nas spoznali in sedaj nas vsepovsod sprejemajo z odprtim srcem. Spoznali so, da jih podpiramo, in to je zame izredno lep občutek - to je skupna borba, saj Palestinci z nami ravnajo kot s sebi enakimi in to je najpomembnejše. Tega pa je izraelske oblasti strah; bojijo se, da bi Izraelec prestopil ovire, tako fizične kot mentalne, in to skušajo preprečiti. Izraelsko pravo mi prepoveduje obiskRamallaha, Nablusa, Hebrona ali kateregakoli mesta oz. vasi na zasedenem ozemlju, seveda pod pretvezo, da gre za mojo varnost... Ta področja so namreč „zaprte vojaške cone". Ko mi uspe mimo zidu, me seveda neštetokrat aretirajo. Poleg izraelskega prava pa k sreči obstaja tudi medna-rodnopravo, v katerega verjamem.« Barkan pravi, da ko bi bil Palestinec, bi bil danes zaradi svojega obnašanja že zdavnaj mrtev. Predvsem zaradi nedovoljenih prestopov chek-pointov ali enostavno soočanja z vojaki, ki vanj usmerjajo brzostrelke. Izraelske vojaške sile pač reagirajo različno, odvisno od tega, koga imajo pred seboj: Izraelca, Palestinca ali tujega državljana. »Moja najboljša življenjska odločitev je bila ta, da ne bom služil vojaškega roka. O tem se zelo malo govori, vendar se vse več mladih tako odloča. Številni imajo zaradi tega hude posledice. Meni se to ni zgodilo, še sam ne vem, zakaj. Moja izbira je popolnoma zavestna in nikoli se nisem ke-sal - izbira med človečnostjo in narodno zavestjo - jaz sem izbral, da bom ostal za vedno le človek.« Pogovor se je dotaknil še političnega stanja v Izraelu oz. še občutnej-šega političnega zasuka na desno. Kaj pa levica? Tudi v Izraelu skorajda ne obstaja. Nekateri mlajši Tržačani so z upanjem govorili o skorajšnjem obisku ameriškega predsednika Obame, a jim Barkan ni dajal veliko upanja. Da se ni uštel, smo se lahko prepričali, ko smo poslušali in gledali človeka, od katerega smo vsi toliko pričakovali in zaenkrat nič dosegli. (oz) SEŽANA - Na nagrajevanju Mlade Vilenice Aplavz za učenke NSŠ Sv. Cirila in Metoda Tudi učenci Nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu in na Katinari so se letos udeležili 13. Mlade Vilenice, mednarodne otroške literarne nagrade, ki je potekala 18. maja 2013 v veliki dvorani Kosovelovega doma v Sežani. Prireditev se je z uvodnim delom začela ob 16. uri, obiskovalce pa je najprej nagovorila vodja Mlade Vilenice Magdalena Svetina Terčon, nato so se predstavili gostje iz Irske. Mlada Vilenica namreč že peto leto sodeluje z literarnim festivalom Cuisle (Utrip) iz Li-mericka na Irskem. Voditelj in napovedovalec celotne prireditve je bil Žan Papič, stand-up komik, ki je s svojo duhovitostjo popestril pro- gram. Udeležence je nagovoril in opogumil pri pisanju in kreativnem ustvarjanju tudi tržaški pesnik in pisatelj Marko Kravos. Naše učenke sicer kristalnih peres niso dobile, ker so med 365 poezijami učenk in učencev iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Slovaške, Hrvaške in Italije (šole s slovenskim učnim jezikom), bili izbrani drugi, vendar so po nastopu požele velik aplavz in simpatije gledalcev. Desiree Celin (Rojstvo pesmi), Anna Colia (Trenutek), Vida Skerk (Sonet), Ginevra Campa-gnaro (Afrika), Monia Biro (Kapljice) in Maja Zobec (Ta pesem) so ustvarjale pod mentorstvom prof. Sanje Širec in prof. Kristine Kovačič. KRIŠKA OPERNA AKADEMIJA - Pri projektu »Ragazzi ... all'opera!« sodelovalo 64 šol iz FJK, med njimi tudi slovenske Z Rossinijevim Seviljskim brivcem na stotine učenk in učencev stopilo v magični svet operne glasbe Seviljski brivec v dvorani Tripcovich pomeni nepozabni spomin na prvi in žal edini tržaški nastop Juana Diega Floreza, sijajnega tenorista, ki velja za najboljšega interpreta Ros-sinijevih oper v svetovnem merilu, Seviljski brivec pa je v isti dvorani zazvenel v povsem drugačni zasnovi in obliki: Aleksander Svab, ustanovitelj in vodja Kriške operne akademije, je Rossinijevo mojstrovino izbral za svoj projekt »Ragazzi ... alTopera!«, trudapolno, a tudi navdušujoče delo, ki ga kriški basist že več let opravlja z učenci slovenskih in italijanskih osnovnih in nižjih srednjih šol iz naše dežele. Številke so v tem primeru pomembne, kajti dejstvo, da je pri operi sodelovalo preko štiri tisoč otrok, priča o zavzetosti in organizacijski sposobnosti Svaba in sodelavcev, ki več mesecev obiskujejo vse zainteresirane šole (letos jih je bilo kar 64) ter z učitelji in profesorji pripravijo otroke na nastop. Zadeva sploh ni enostavna, če upoštevamo skromno pozornost, ki jo italijanski šolski sistem namenja glasbi: otroci praviloma nimajo trdne osnove, ki bi jo lahko pedagogi brez težav nadgradili, zato so tudi rezultati po kvaliteti zelo različni, ne glede na starost malih pevcev. Svab je s svojo ekipo v partituri poiskal odlomke, ki bi bili otrokom najbolj primerni in po možnosti tudi zabavni: zborčki so se pevcem pridružili v znamenitih arijah, od grofove po-doknice do arije Rosine in nepogrešljive Basiliove La calunnia, nedvomno najbolj zabavni točki, ki so jo malčki popestrili z mimiko ter okusili čar glasbene in igralske umetnosti in skoraj vsaka predstava se je zaključila z dodatkom duhovite Prizor iz uprizoritve Rossinijevega Seviljskega brivca v tržaški dvorani Tripcovich kroma arije. Pogled na pisane vrste malih pevcev, ki so disciplinirano prihajali na oder, nekateri z užitkom, drugi nekoliko zadržani in zaskrbljeni, je bil vsekakor razveseljiv, kajti vzdušje v dvorani in na odru je bilo vseskozi naelektreno, čeprav včasih nekoliko prehrupno. Formula, ki jo je Svab že uspešno preizkusil v Donizettijevem Ljubezenskemu napo- ju, je tudi tokrat prepričala kot neprisiljena in vabljiva zanka, ki otroke popelje v samo osrčje odrskega dela: po domače prirejeni, a vsekakor gledališko živahni kostumi, zelo enostavna scenografija, žal samo klavirska spremljava, istočasno pa napetost in vzburjenost predstave v živo, ki jo oblikujejo odrasli pev-ci-učenci kriške Akademije, so otrokom ned- vomno zapustili prijetne in globoke vtise ter jim približali operno umetnost, ki v naši državi praviloma ne spada v curriculum šolanega človeka. Projekt so podprli občinske uprave iz Trsta, Tržiča, Artegne, Maniaga, S. Vita ob Til-mentu, Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ZKB, Dežela FJK in Deželni šolski urad, sodelovala pa je vrsta pevcev, ki se je v dolgi vrsti predstav spreminjala: kot grof Almaviva sta pela Mathia Neglia in Daniele Tascarella, Don Bartolo sta bila Alessandro Menduto in Giovanni Alberico Spiazzi, v vlogi Rosine so se zvrstile štiri pevke - Rusinji Ana Koškina in Helena Krilova ter Italijanki Regina Parente in Emilia Russo. V naslovni vlogi je pel Pierpaolo Cappuccilli, Don Basilia pa Umberto Bassi, Janez Kunaver, Goran Ruzzier in Massimilia-no Svab. Kot Berta so nastopile Cristina Alle-gra, Mariangela Casagrande in Mojca Devetak, kot Fiorello Umberto Bassi, Dominik Jurca in Massimiliano Svab, v manjših vlogah pa Piero Politti, Alessandro Novati , Osman Spangher in Fabio Sanzin. Pevce in zborčke so pri klaviaturi spremljali Giovanni Baldini, Roberto Brandolisio, Desiree Broggi in Fabio Zanin, Aleksander Svab pa je z dirigentsko paličico usklajeval vse nastopajoče. V Trstu je bilo v dveh dneh kar devet predstav z vseskozi natrpano dvorano, turneja pa se bo zaključila z nastopi v Pagnaccu, Vidmu, Artegni in Cervignanu, že 10. junija pa se bodo v Miramaru pričeli glasbeni tečaji za otroke od 6. do 14. leta. Katja Kralj / Petek, 24. maja 2013 9 ŽARIŠČE Zoran Mušič - bandit! Saša Quinzi Konec 90-ih let se je ostareli Zoran Mušič portretiral s klobukom na glavi in popo-tniško palico v rokah. Upodobil se je kot preživeli potohodec, ki se je v dolgem 20. stoletju vsaj dvakrat znašel tudi v vlogi izobčenca, bandita. Prvič, ko je še kot otrok moral po prvi svetovni vojni zapustiti rodno Goriško. Starša sta ostala brez službe, saj sta bila kot učitelja nezaželena znotraj novih meja Kraljevine Italije. Še huje je bilo po drugi svetovni vojni, maja leta 1945, ob vrnitvi iz Dachaua v Ljubljano. V ozračju uvajajoče se socialistične diktature je Mušič postal sumljiv v očeh oblasti zaradi medvojnega razstavljanja, sodelovanja z nemškim in nato angleškim tiskom, ne nazadnje tudi zaradi pritlehnih zamer nekaterih kolegov. Prijatelji in znanci so se ga izogibali, nadzirali so ga agenti notranje varnosti (Vos / Ozna / Udba), sprožen je bil postopek zaradi kršitve narodne časti. V strahu za lastno življenje je Mušič poleti istega leta zapustil domovino, ki se je izkazala, z besedami Alenke Puhar, kot »strašna mati«: po krivem je bil iz- ključen iz Društva slovenskih upodabljajočih umetnikov, do leta 1956 ni smel vstopiti v Jugoslavijo, njegov beneški katalog iz leta 1944 so umaknili iz knjižničnega seznama NUK-a. Tudi Veno Pilon se je ob izdaji spominov sa-mocenzuriral in Mušiča komaj omenil. Kot vsestransko kultivirana osebnost je Mušič iskal uteho tudi v literarnih stvaritvah in najbrž ga je moral presvetliti globok, osebni uvid, ko je prvič prebral pesnitve Fran^oi-sa Villona (1431 - po letu 1463), klasika francoske in svetovne literature. Iskreno duševno sorodnost je moral začutiti ob otožnosti, ki preveva pogled na svet ob spominu na »neiges d'antan«, na »sneg minulih dni«. Še bolj so se mu morali vtisniti v spomin verzi, v katerih se pesnik neposredno dotika izkušnje smrti. Villon se je po zaključenem študiju na Sorboni prepustil uživaškemu in tolovajskemu življenju, v katerem je zagrešil marsikateri rop in tudi umor. Večkrat je pristal v zaporu, zadnjič, po nedolžnem, leta 1462. Obešencem, ki jih je skozi okno celice videval bingljati na visli- cah, je takrat posvetil balado. Pravzaprav v njej spregovorijo obešenci sami, v prvi osebi, in »človeka brata, ki jih je preživel«, prosijo srčnega sočutja, saj »tako ti Bog, ko pride čas, / tem raje svojo milost podeli« (na tej točki nam misel uhaja k Mušičevemu »Nismo poslednji«). Med drugim potožijo o lastnih telesih: »Dež nas je pral in sok izpral iz nas / in sonce nas črni in nas suši.« Ravno ta distih je moral imeti v mislih Mušič, ko je obujal spomin na prvo srečanje s siensko krajino: »Nenadoma se pričnejo ob cesti nizati griči, podobni kupom okostij. Razgaljene kosti, gola rebra, ožgana od sonca, sprana od dežja. Zdi se mi, kot da se pred menoj premika neka večna pokrajina, zemlja, ki je preživela čas in zgodovino.« Dne 5. januarja 1463 so Villonu smrtno kazen spremenili v dvajsetletni izgon. Pred odhodom se je poslovil le še od matere, zatem je moral kot izobčenec zapustiti Pariz. Od tistega dne se je za njim izgubila vsakršna sled, samo njegova poezija »je preživela čas in zgodovino«. Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu LITERATURA - Nagrada kresnik Med petimi finalisti tudi Marko Sosič Marko Sosič je s svojim romanom Ki od daleč prihajaš v mojo bližino med petimi finalisti za nagrado kresnik kroma LJUBLJANA - Romani Raclette Boruta Goloba, Da me je strah? nedavno preminule Maruše Krese, Zahod jame Petra Rezmana, Ki od daleč prihajaš v mojo bližino Marka Sosiča in Jugoslavija, moja dežela Gorana Vojnovica so veliki finalisti za 23. kresnika, Delovo nagrado za najboljši roman leta. Kot vele- ta teden EDINOST pred 100 leti Edinost je tokrat pisala o novem primeru poitalijančevanja slovenskih krajevnih imen v tržaški okolici: »Različni omikani narodi imajo svoja športna društva. Tržaški Italijani imajo tudi svoje športno društvo »Societa alpina delle Giu-lie«, ki pa ima za svoj šport - zasmehovanje in pačenje slovenskih krajev - njih imen tržaškega slovenskega ozemlja. Ko bi v Trstu bival katerikoli drugi evropski narod, bi bil srečen, da je mesto obdano s tako lepo okolico kakor je ravno tržaška, bližnja in daljna, in ki nudi meščanu najlepših sprehodov v vseh letnih časih. Tržaški Italijani pa prav malo izrabljajo svoje nedeljske svobodne dneve, da bi obiskovali prelepo mestno okolico. Nekoliko rajši se vozijo s parniki tja na drugo stran preko luže. Le nekoliko jih je, ki se zanimajo tudi za naše kraje in ti imajo svoje društvo »Societa alpina delle Giulie«. Po imenu in pravilih bi se zdelo, da ima to društvo namen prirejati izlete svojim članom, a v resnici je naloga tega društva pačenje in zasmehovanje slovenskih krajevnih imen! Pred seboj imamo kakih sto strani obsegajočo brošuro nekakega vodnika po Tržaškem ozemlju vse tja do Tržiča, Trnovskega gozda, Nanosa in Učke. V knjižici vse mrgoli spakedrank, ki hočejo pomeniti nekatere kraje z lepimi slovenskimi imeni; pravzaprav pa kažejo le, kako puhli so ti »športsmani«, ki hočejo z izmišljenimi spakedrankami poitaljančiti naš slovenski Kras. Raznim Monrupino, Dottogliano, Cessiano, Divacciano so se v tej knjižici pridružila še imena Caprian (Gabrovica), Palladio (Šempolaj), Go-riano (Gorjansko), Saleslau (Saleš), Monte Murato (Zidavnik) in drugih takih še neštevilo! Kdor bi s temi imeni prišel čez naš Kras, bi imel res srečo. Ampak, kaj je storil Tomaj, da so ga poslali »Tam a dio«, tega res ne vemo. Povejmo odkrito, tudi sami smo krivi, da se šalijo iz nas, naših imen in našega jezika. Ko bi tem predrznežem pokazali zobe, ne bi si upali več tako nesramno vračati naše gostoljubje. Slovenske občine, slovenska javnost ali boste še nadalje mirno dopuščali, da se smeši, kar bi vam moralo biti sveto?!« ta teden £ p r imo RS.Ki , _Q h ev hi k pred 50 leti V Gregorčičevi dvorani je tokrat potekalo zanimivo predavanje o šolstvu v Sloveniji. Predaval je profesor Boris Lipužič iz Ljubljane: »Predavanja so se udeležili zlasti slovenski šolniki in nekaj dijakov iz učiteljišča. Predavatelj, ki se je prijazno odzval vabilu Slovenskega kluba, temeljito pozna šolski sistem in šolsko problematiko v Sloveniji ter je na študijskih potovanjih po raznih evropskih državah spoznal tamkajšnje šolske sisteme in vzgojne metode. Zaradi tega je bilo njegovo predavanje izčrpno in zanimivo zlasti za naše mlade šolnike in dijake, ki žal nimajo dovolj stikov in ne poznajo sedanje stvarnosti, prav kar se tiče šolstva v Sloveniji. Zaradi tega bi bilo dobro, če bi na to predavanje prišlo več mladih šolnikov in dijakov, in to ne samo z učiteljišča. Iz vsega predavanje so bile predvsem očitne velike razlike v šolski politiki in šolskim sistemom v Jugoslaviji in Italiji ter bistvene spremembe, ki so nastale v Jugoslaviji tudi v šolstvu po ljudski revoluciji in nato z uveljavljanjem družbenega samoupravljanja. Najprej je govornik prikazal razvoj šolstva iz državne v samostojno družbeno ustanovo, in sicer obdobje od osvoboditve do uvedbe družbenega upravljanja o šolstvu, nato uveljavljanje družbenega upravljanja, vloge in kompetence samoupravnih organov, uvedbo novega sistema finansiranja in delitve dohodka. Prikazal je, kakšen je bil podedovani šolski sistem iz predvojne dobe in razloge, ki so narekovali šolsko reformo, ter šolsko reformo kot pedagoški in organizacijski izraz preobrazbe vzgoje in uskladitev šolstva s potrebami družbenega razvoja ter sodobnimi dognanji in dosežki znanosti. Pri tem je poudaril, kako je bilo na primer nujno potrebno po vojni poskrbeti za strokovno šolstvo in za uskladitev različnih šolskih sistemov iz predvojne Jugoslavije ter za izobrazbo odraslih državljanov, ki so že bili v proizvodnji, a niso prej imeli možnosti, da bi se šolali. Med diskusijo, ki je sledila, so se nekateri šolniki zlasti zanimali za delovanje šolskih skladov, za vlogo šolskih svetov in za izkušnje z osemletno šolo.« FILM - V Izoli od 3. do 9. junija Festival Kino Otok v znamenju upora LJUBLJANA - Mednarodni filmski festival Kino Otok se v Izolo med 3. in 9. junijem vrača v uporniških tonih. Čeprav se zdi program na prvi pogled nemara eklektičen, ima, kot je na včerajšnji novinarski konferenci dejala programska vodja Varja Močnik, skupno vodilo - upor. Program so pomagali sestaviti tako slovenski kot tuji svetovalci, Močnikova pa je med drugim bdela nad tem, da bodo do izraza prišli številni novi filmski pogledi, ki vsak na svoj način tematizirajo upor. Človek bo ostal živ le z uporom, če se bo boril proti uokvirjanju na vseh ravneh, je dejala. Na festivalu v tem duhu pričakujejo gosta, režiserja Karpa Godino in Želimir-ja Žilnika, ki bosta po programskem krat-kometražnem sklopu spregovorila o vztrajnosti filmskega upora. Tudi letos bodo na festivalu veliko časa namenili gostom in pogovorom na izbrano temo, saj si ne želijo pretirano zgoščenega programa, ki ne bi dopuščal ene od bistvenih ravni Kina Otok - druženja. Močnikova je med številnimi filmi in avtorji omenila le nekatere, vseh je, kot je poudarila, enostavno preveč, kar pa nikakor ne pomeni, da niso vredni vse pozornosti gledalcev. Na festival prihaja Sylvain George s filmoma K Madridu - skeleča svetloba! o državljanski nepokorščini in Okruški (moja usta, moj upor, moje ime), ki tematizira bedne razmere, v katerih se znajdejo migranti, ko pristanejo v Evropi. Direktorica festivala Kino Otok Lorena Pavlič (levo) in programska vodja festivala Varja Močnik Slovenskim gledalcem dokaj neznano nizozemsko kinematografijo bo predstavil Martijn Maria Smits, na festival pa prihaja tudi veliko odkritje puljskega festivala Da-mir Čučic s filmom Pismo očetu. Žilnik bo na Otoku sodeloval tudi z dokumentarcem Ena ženska, eno stoletje, portretom stoletnice Dragice Srzentic. To je gospa z neverjetnim spominom, članica komunistične partije še pred drugo svetovno vojno, par-tizanka in tista, ki je Stalinu nesla pismo, v katerem mu je »Tito spustil dvojko«, je film na kratko orisala Varja Močnik. Letošnja programska novost bo sekcija 35 mm kult-ure, posvečena filmom, ki zaradi digitalizacije postajajo preteklost, s tem pa se izgublja tudi svojstven filmski izraz. Na festivalu bo ponovno opazna sekcija za mlajše gledalce Podmornica, ki močno stavi na filmsko vzgojo. Uvodne takte festivala že dajejo razne delavnice, za starejše pa se bo festival uradno začel 3. junija s projekcijo filma Na svoji zemlji Franceta Štiglica ob 65-letnici od nastanka. Mednarodni del festivala se bo začel 6. junija, ko se bodo kritiku, režiserju in ustanovitelju Slovenske kinoteke Silvanu Fur-lanu poklonili s projekcijo njegovega edinega avtorskega filma Deklica s frnikolami. Direktorica festivala Lorena Pavlič tudi letos obljublja festival, razpršen med letni kino Manzioli, Kulturni dom, Art kino Odeon in plažo. Prostor za kampiranje je pripravljen, ekipa tudi, naj se festival čim prej začne, menijo organizatorji. (STA) va tradicija, bodo nagrajenca razglasili 23. junija na Rožniku. V letošnjem izboru za kresnika, ki ga podeljujejo od leta 1991, je morala žirija prebrati 130 del, ki so izšla v minulem letu. Predsednik žirije, redni profesor za slovensko književnost na ljubljanski slo-venistiki Miran Hladnik, je dejal, da sta dve deli finalistov izšli pri založbi Goga, dve pri Beletrini in eno pri Modrijanu. »S stališča raznolikosti je to dobro, saj smo prejšnja leta beležili monopol Beletrine,« je dodal. Kot vsako leto je kriterij izbora soglasje članov žirije, ki jo ob Hladniku sestavljajo še Alojzija Zupan Sosič in Urška Pere-nič z oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani ter Delov literarni kritik in novinar Igor Bratož. »Veselo lahko oznanim, da so vsi finalisti dobili vsaj tri od štirih žirantskih glasov,« je pojasnil predsednik žirije. Raclette je drugi Golobov roman, v katerem je v ospredju notorični brezpo-selnež. V svojih mislih secira vse, kar se znajde na njegovi poti, vsi ti pojavi pa so napleteni v kronologijo enega samega dne - ko sta se s partnerko razšla. Da me je strah? Maruše Krese (1947-2013) je družinska saga, ki se prične v prvih letih druge svetovne vojne, zgodbo pa podajajo trije prvoosebni pripovedovalci. V delu se razgrnejo osebni, intimni pogledi na vojno in svobodo, Kre-setova pa se tudi sprašuje, koliko poguma je potrebno, da sledimo svojim načelom. Rezman v romanu Zahod jame predstavi zgodbo ostarelega rudarja Ivana, ki mora sinu umrlega prijatelja odgovoriti, kako je njegov oče umrl. Izkaže se, da na to vprašanje ni enoznačnega odgovora. Da bi razumel očetovo smrt, mora razumeti tudi jamo, njeno temo, požrešnost, pa tudi tovariško toplino in domačnost. Sosičevo delo je postavljeno v Trst, odkoder avtor prihaja, govori pa o junaku, ki ima navidez optimalno urejeno življenje. Kmalu pa se izkaže, da nosi temno liso preteklosti, ki se vse bolj širi tudi v sedanjost in ga peha v vrtinec iskanja lastne identitete. Roman Vojnovica, ki je kresnika prejel že leta 2009 za svoj prvenec Čefurji raus!, prinaša pogled generacije 80. let na zadnjo balkansko vojno. Vojnovicev protagonist je 30-letni Vladan, otrok mešanega slovensko-srbskega zakona, ki nekega dne ugotovi, da njegov oče, oficir JLA, ni padel v zadnji balkanski vojni. Poda se na pot po Balkanu, da bi našel pobeglega očeta ter ugotovil, zakaj je razpadla njegova družina in zakaj je razpadel svet, v katerem je ta nekoč živela. Slovesna podelitev nagrade, ki jo bo režiral Igor Likar, bo tradicionalno potekala 23. junija na ljubljanskem Rožniku. Nagrajenec bo prejel ček za 5000 evrov ter pred rožniško cerkvijo prižgal tradicionalni kres. Lansko leto je nagrado prejel Andrej E. Skubic za roman Koliko si moja?. 10 Petek, 24. maja 2013 KULTURA / SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Predstava Še vedno vihar v koprodukciji s SNG Drama Ljubljana Handkejeva Koroška včeraj in danes Domačnost ali folklora? Zven notranjih srčnih strun ali zvočni dokaz o obstoju? Slovencev na Koroškem. Prednikov Petra Handkeja. In njegovih sodobnikov. On z njimi čuti. A ne zna ali zmore z njimi živeti. Vmes, med spomini na otroška leta in na leta pred tem, ko so bili njegova slovenska mati, njena sestra in trije bratje mladi in so živeli s starši na koroški kmetiji, se je odvilo njegovo doraščanje in človeško-ume-tniško zorenje. K njim, na resasto stepo, »zdaj, v srednjem veku, ali kdaj«, se vrne odrasel »Jaz«. Ki se pogovarja s svojimi predniki, v času, ko so bili večinoma mlajši, kot je on takrat, ko pogovore in prikazni zasidra na zapisano stran. Ki samega sebe sprašuje o minulih dogodkih, ki samemu sebi zastavlja vprašanja. Vlečejo se iz skupne preteklosti in vodijo v bodočnost. Začelo se je v viharju. Ko se pripoved izpoje, se vihar še ni polegel. Še vedno vihar (Immer noch Sturm), izpo-ved-pripoved Petra Handkeja, je v slovenskem prevodu izšla pri celovški založbi Wieser z letnico 2011. Handkejeve besede v prevodu Braneta Čopa (prijateljsko je prevod skrbno pregledal Florjan Lipuš) so dobile tudi zvočno podobo. V ko-produkciji sta predstavo z za naš prostor življenjsko temo uprizoritev pripravili SNG Drama Ljubljana in tržaško Slovensko stalno gledališče. V režiji Ivice Buljana na dramaturško obdelavo teksta Mojce Kranjc in z mešano igralsko zasedbo so predstavo premierno predstavili v Ljubljani (v okviru abonmaja Mala drama) v soboto, 11. maja, medtem ko za uradno tržaško pre-miero velja današnji datum, petek, 24. maja. Ivica Buljan je na oder, ki ga s štirih strani zamejuje ogrodje nekakšnega skednja (scenograf Aleksandar Denic), ob Handkeju in njegovih prednikih postavil še ... Koroško. V lepi ljudski noši. Oblekla jo je članica SSG Nikla Petruška Pa-nizon, ki jo na koncu tudi sleče in ostane v belem, v delovni obleki. Koroška se še pred začetkom tudi oglaša. S priljubljeno, otožno ljudsko pesmijo. Tudi med dogajanjem se večkrat zaslišijo znane koroške pesmi, posnete ali pa odpete v živo. Sploh glasba posega v odrsko dogajanje in ga dopolnjuje (skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar). Koroška je stalno na odru, najprej sprejme »Jaza«, igra ga Ivo Ban, potem pa še vse ostale, ki vstopajo na oder iz »globin«, iz podo- Prizor iz predstave Še vedno vihar v režiji Ivice Buljana derja, in ki se tja, v večini primerov, tudi vračajo. Navajamo jih, kot so jih razvrstili v gledališkem listu: Moja mati je Nina Ivanišin, Moja stara mati Saša Pavček, Moj stari oče Matjaž Tri-bušon, Gregor, »Jonatan«, materin najstarejši brat Marko Mandic, Valentin, drugi starejši brat Alajž Jovanovic, Ursula, »Snežena«, materina sestra Veronika Drolc, Benjamin, najmlajši brat Luka Cimprič, član SSG, vsi ostali navedeni so člani igralskega ansambla ljubljanske Drame. Razen že omenjene Koroške, ki je primorska. Režiser, njegov asistent je bil Robert Waltl, je dogajanje zvočno ovil s koroško ljudsko pesmijo, kar bi lahko kazalo na pridih domačnosti, ki je sicer »Jaz« ni veliko užil, ker so ga enačili s tujkom. Lahko bi spokojno pesem in prijazno Koroško jemali tudi kot nekakšno sanjo o izgubljenem otroškem raju, če ne bi zaključno razmišljanje »Jaza« in njegovo modrovanje z Gregorjem, edinim preživelim materinim bratom, na- kazovalo drugačno možnost. Racionalno in me-lanhonično odpovedovanje slovenski manjšini na Koroškem oziroma napovedovanje njenega izginotja. Kaj torej v mislih in doživljanju »Jaza« ostaja na Koroškem? Domačnost ljudske pesmi in jezik ali vse postaja le folklora? Koroška sicer proti koncu več kot tri in pol ure trajajoče igre sleče pražnjo nošo in ostane v kmečki-delavski. Postane zato realnejša? Vsekakor pa se vihar še danes ni polegel. Kar seveda lahko prinaša nove izzive, možnosti, tudi razočaranja. Peter Handke v Še vedno viharju sega v lastno otroštvo. Še dlje nazaj, v mlada leta svoje matere in njene družine. Imena, podatki in dogodki ne sodijo povsem v njegovo ali v biografijo materine družine. Dogodki, ki jih v domišljijskem spominjanju in pogovoru s predniki navaja »Jaz«, so seveda prilagojeni zgodbi o njegovi Koroški, o rojstnem kraju in dogajanju, v katerega so posegli predniki, zgodbi, ki jo Handke že- li razkriti in ponuditi drugim v razmislek. Osrednje prizorišče ostaja isto, domači kraj materine družine, nanj pa v viharnih pljuskih vdirajo posamezna časovna obdobja. Najprej je leto 1936, po mnenju večine soudeleženih eno najsrečnejših obdobij, ko se najstarejši sin Gregor vrne iz Maribora, kjer je obiskoval sadjarsko šolo in se ozavestil kot Slovenec. Od tedaj je »skrb za domači jezik« ostro zaznamovala družinsko življenje. Sledi leto 1942, ki je - ne slučajno - rojstno Handkejevo leto, ki pa predvsem označuje vojno vihro. Vsi trije bratje so vpoklicani v Wehrmacht, najprej najmlajši Benjamin v Rusiji, nato še srednji sin Valentin v severno-zahodni Evropi umreta, »za firerja in tretji rajh«, kot nemočno, a z uporniškim krikom izkriči njuna mati. Najstarejši Gregor med dopustom doma de-zertira in gre v hosto, postane partizan »Jonatan«. Ze prej je tja odšla Ursula, ki je bila doma vselej nesrečna in je kot »Snežena« hotela sebi in drugim priboriti drugačen svet. Vojne je že skoraj konec, ko jo Gregor prinese mrtvo domov. Osmi maj 1945: deset dni slavja priborjene svobode, nakar se nad slovenske koroške partizane zgrne novi plaz nerazumevanja, neupoštevanja, zaničevanja. Krvavi drugi svetovni vojni, v kateri so se edino Slovenci na Koroškem v okviru tretjega raj-ha uprli firerju, je sledila svinčena hladna vojna. In potem je tukaj današnji čas z vsemi dilemami, s katerimi se sooča vsaka narodna manjšina. V gledališki predstavi, katere dramaturgijo podpisuje Mojca Kranjc, ob tihi koroški ljudski pesmi odzvanjajo odločnejše besede. Ki med drugim pravijo, da je Še vedno vihar. Na močno izpovedno besedilo Petra Handkeja je Ivica Buljan z ostalimi avtorji pripravil prav tako močno predstavo, ki se te dotakne. Tudi če nisi doma s Koroške. Tudi če ne pripadaš neki drugi slovenski manjšini. Tudi če nisi zamejec. Tudi če nisi Slovenec. Dovolj je, da znaš prisluhniti spominom in razmišljanju zrelega umetnika o vihravem vojnem in mirnem času, o kraju, ki je in ni bila njegova domovina, o identiteti, ki so mu jo pripisovali in odrekali, o želji po ljubezni, o sanjah po novem, bolj odprtem okolju, kot je lahko manjšinsko, o manjšinski pripadnosti, ki te - tako ali drugače - določa. Ki te utesnjuje in osvobaja obenem. Breda Pahor SSG - Srečanje pred sredino prvo uprizoritvijo v Trstu Fabjan Hafner in Marta Verginella o Handkeju, Slovencih in slovenstvu glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS Handkejevo delo Še vedno vihar obravnava odnos posameznika do lastne preteklosti in preko te do preteklosti njegove družine ter skupnosti, v kateri živi; poleg tega sproža v bralcu (in gledalcu) vprašanje o vezeh, ki jih sam ima s svojo preteklostjo in preteklostjo svoje družine in skupnosti: s to ugotovitvijo je zgodovinarka Marta Verginella, profesorica na Oddelku za zgodovino Univerze v Ljubljani, v pogovoru s Fabjanom Hafnerjem, pesnikom, prevajalcem in literarnim zgodovinarjem, sodelavcem Inštituta Roberta Musila za raziskovanje književnosti na Univerzi v Celovcu, začela uvodno srečanje ob tržaški premieri odrske postavitve, ki je bilo v sredo v tržaškem Kulturnem domu pred začetkom predstave. Sogovornika sta nato razčlenila razne plati Handkejevega besedila, tudi v primerjavi Angelom pozabe Maje Haderlap, ki se z drugačnim, a enako globoko intimnim pristopom loteva teme koroških Slovencev med drugo svetovno vojno. Kakorkoli že, srečanje je tržaškim poslušalcem odškrnilo pogled na problematiko, s katero se soočajo koroški Slovenci, denimo na dramatično dejstvo, da je njihovo število zdrknilo pod simbolno število deset tisoč, in da se je v avstrijski sredi razbohotila naklonjenost do slovenske manjšine zlasti zaradi umetniške teže besedil Petra Handkeja in Maje Haderlap, ki sta se ji približala ne neposredno iz manjšinskih vrst, temveč po ovinku. Radovednost gledalcev je zbudila zlasti Hafnerjeva opazka o lastni negativni izkušnji petletnega bivanja v Sloveniji, ki se je nekako postavila v vzporedje s Handkejevim negativnim stališčem do osamosvojitve Slovenije, katerega je koroški gost razložil z razblinjenjem Handkejevih sanj o neki »deveti« deželi, saj pisatelj živi v svetu svojih projekcij, kar je sicer v umetnosti, drugače kot v politiki, dovoljeno. (bov) Fabjan Hafner in Marta Verginella v tržaškem Kulturnem domu Peter Handke pisal vodstvu SSG Avstrijski pisatelj Peter Handke je te dni vodstvu Slovenskega stalnega gledališča naslovil lastnoročno pismo. V njem se predsednici upravnega sveta Maji Lapornik in umetniški vodji Dia-ni Koloini zahvaljuje za njun trud in prijazno povabilo v Trst, da bi si ogledal odrsko postavitev svojega dela Še vedno vihar. Handke v pismu obžaluje, da iz osebnih razlogov ne more potovati v Trst, vsem igralcem in ustvarjalcem, ki sodelujejo pri gledališki predstavi, pa želi vse dobro. Kot piše v sporočilu za javnost SSG, je Handkejevo pismo prijetno presenetilo vodstvo in zaposlene pri slovenskem tržaškem gledališču. The Mouths of Madness Orchid Retro hard rock, doom rock, heavy metal Nuclear Blast Records, 2013 Ocena: ★★★★★★★ Ljubitelji angleškega trdega roka in metala iz sedemdesetih, danes ste vi na vrsti! Aprila je namreč izšla nova plošča ameriškega benda Orchid. The Mouths of Madness je ime drugemu albumu ameriških fantov, ki so tokrat prvič sodelovali z najpomembnejšo metal založbo Nuclear Blast Records. Bend, ki je nastal leta 2007 v San Franciscu, je pred enim letom dobil priložnost, da izda novo ploščo z nemško založbo, in to seveda takoj izkoristil. Nov album The Mouths of Madness sledi glasbeni niti prvenca Capricorn, ki je pred dvema letoma izšel pri manjši neodvisni založbi The Church Within Records. To pomeni, da je tudi nova plošča »nostalgično« usmerjena v hard rock, heavy metal in doom rock iz začetka sedemdesetih let. Pevec Theo Mindell, kitarist Mark Thomas Baker, basist Keith Nickel in bobnar Carter Kennedy so očitno globoko navezani na takratno glasbeno sceno in njene bende, kot sta na primer Pentagram in pa predvsem Black Sabbath. Glasbeni vpliv Ozzyja in njegovih je razviden pri marsikaterem komadu, ponekod pa se nevarno približa plagiatorstvu. Tu mislim na pesem Silent One, ki je nedvomno preveč podobna Black Sabbath komadu Into the Void iz leta 1971 ... Poleg omenjenega »spodrsljala« je na plošči še osem komadov za vsega skupaj petinpet-deset minut glasbe. Prva The Mouth of Madness, ki daje ime albumu, je pristna hard rock pesem, sledita doom rock komada Marching Dogs ofWar in Silent One. Med najboljše pesmi plošče spada naslednja, šestminutna Nomad, v komadu Mountains of Steel pa pride na vrsto tudi pianist Will Storkson. Originalni Leaving it All Behind sledi psihedelična Loving Hand of God, ki spet spominja na pesmi benda Black Sabbath. Ploščo zaključujeta posrečen single Wizard of War, najkrajši komad albuma, in zadnja See You on the Other Side, med katero pridejo do izraza tudi akustične kitare. The Mouths of Madness je v glavnem dober album, za ameriške fante pa bo najbolje, da se čim prej otresejo oznake »novih Sabbathov«! / ITALIJA, SVET Petek, 24. maja 2013 1 1 MILAN - Predsednik Giorgio Squinzi na skupščini Confindustrie »Gospodarstvo na robu brezna« aft tfri MILAN - Občutljivost trenutka je na včerajšnjem zborovanju Zveze industrialcev Confindustria v Milanu zgovorno ponazarjala prisotnost predsednika vlade Enrica Lette in večine ministrov njegove vlade. Predsednik industrialcev Giorgio Squin-zi je bil v svojem poročilu do vlade in nasploh do politike kritičen, predvsem pa je izpostavil dramatičnost gospodarskega položaja. Dejal je, da se sever države nahaja na robu gospodarskega prepada in obstaja tveganje, da vsled tega vsa država nazaduje za kakih petdeset let in se sam izloči iz evropskega knteksta, ki nekaj pomeni. Predsednik zveze industrialcev je navedel najakutnejše probleme proizvodnega sektorja, med kater je uvrstil nevzdržen davčni pritisk, ceno dela, gradbeni sektor v globoki krizi. Pri tem je Squinzi naslovil vladi kritiko, češ da je našla finančno kritje za socialna padala s tem, da je del fonda za razvoj namenila dopolnilni blagajni. Tak ukrep po njegovi oceni lahko še poveča že itak dramatično raven brezposelnosti. Med prvimi je na zborovanju spregovoril predsednik vlade Enrico Letta, ki je industrialce povabil, naj se ponovno postavijo na čelo industrijskega preporoda države. Zagotovil je, da je na »isti strani« s podjetji in dodal, da je minil čas, ko se je mislilo, da lahko tako Evropa kot Italija napredujeta brez industrije. Letta je postavil v ospredje vprašanje zaposlovanja mladih, tako kot je bilo deležno največje pozornosti na pravkar za- ključenem evropskem vrhu. Predsednik vlade je odgovoril tudi na več kritik, ki jih je Squinzi v svojem posegu namenil politiki, predvsem na račun njene neučinkovitosti in nesposobnosti, da glede obljubljenih ikrepov preide od besed k dejanjem. Dejal je, da je je politka »morda za zamudo, a je razumela lekcijo«. Navedel je ukrepe o znižanju plač in odpravi dvojnih dohodkov ministrov- parlamentarcev in napovedal, da bo vlada vztrajala na poti zmanjševanja stroškov politike, začenši z odpravljanjem javnega financiranja strank. Poleg tega bo gotovo znižano število parlamentarcev, z institucional-mini reformami pa bo politika v družbi dobila primernejšo funkcijo. »Ne vem, če nam bo uspelo, a naredili bomo vse, kar je v naših močeh«, je dejal Letta. ra CONFINDUSTRIA Predsednik Confindustrie Giorgio Squinzi ansa MILAN - Prizivno sodišče objavilo razloge za obsodbo Berlusconija »Zasnoval je goljufijo« MILAN - Sodniki prizivnega sodišča so včeraj obelodanili razloge za obsodbo Silvia Barlusconija v zvezi z zadevo Madiaset. Napisali so, da je bil prav on osebno odgovoren za kompleksno in nedovoljeno opreacijo, s katero je povzročil ogromno davčno goljufijo. Bil je eden izmed dveh, ki sta bila v vrhu Madiaset vodila vso zadevo, sistem pa je trajal vrsto let, tudi v času, ko je bil Berlusconi že predsednik vlade. Sodniki so v razloge za obsodbo, s katero je bil Berlusconi na drugostopenjskem procesu obsojen na štiri leta zapora in pet let prepovedi opravljanja javnih funkcij, zapisali, da si je on sam izmislil in ustanovil črni fond. Zaradi vsega tega sodniki obtožencu niso priznali niti olajševalnih okoliščin. Silvio Berlusconi ansa Pomembna in zgovorna je tudi motivacija, ki jo je objavilo Kasacijsko sodišče, potem ko je zavrnilo Berlus-coijevo zahtevo, da se proces iz Milana premesti v Brescio. Kasacijsko so- dišče je v motivacijo zavrnitve zapisalo, da namen obtoženca ni bil iskati pravico, temveč le zavlačevati. Berlusconi je včeraj po pričakovanju jezno reagiral na objavljene motivacije sodnkov, rekoč, da so »surea-listične«. Dodal je, da če obstaja le drobec smisla za pravico, bodo vse obtožbe proti njemu v zadnji inštanci zavrnjene kot neosnovane. Poleg Berlusconija so v en glas protestirali tudi drugi predstavniki njegove stranke, med temi Fabrizio Cicchitto, ki vztrajno govori o političnem preganjanju Medtem tožilka Ilda Boccassini, ki za nekdanjega italijanskega premiera zahteva šestletno zaporno kazen zaradi obtožb, da je imel spolni odnos z mladoletno prostitutko Ruby, prejema LONDON - Ubiti vojak je bil v Afganistanu Velika Britanija v šoku po okrutnem umoru LONDON - Britansko obrambno ministrstvo je objavilo identiteto vojaka, ki sta ga v sredo na ulici v Londonu pokončala dva domnevna islamska skrajneža. Ubit je bil 25-letni Lee Rigby iz Manchestra, ki je med drugim služil tudi v Afganistanu, Nemčiji in na Cipru. Policija je medtem v povezavi z napadom aretirala še dva osumljenca, poroča britanski BBC. Rigbyja, očeta dveletnega sina, je ministrstvo opisalo kot izjemno priljubljenega in duhovitega vojaka, ki so ga spoštovali tako znotraj kot tudi izven njegove enote. Brutalen umor sta izvedla dva moška, domnevno muslimanska skrajneža. Vojaka sta kar na ulici sredi Londona pokončala z mačeto, pri tem pa vzklikala islamistična gesla. Po napadu niti nista poskušala zbežati, pač pa sta mimoidoče celo opogumljala, naj ju fotografirajo. Eden je v kamero celo razlagal, da sta to storila, ker britanski vojaki vsak dan pobijajo muslimane. V posredovanju policije sta bila oba moška ranjena in sta v priporu v bolnišnici - eden je še vedno v resnem stanju. Oba naj bi imela nigerijske korenine. Po navedbah BBC naj bi bil eden od napadalcev 28-letni Michael Adebolajo. Ta menda prihaja iz zelo verne krščanske družine, a se je pred več kot desetimi leti spreobrnil v islam. Ob tem naj bi bila storilca stara znanca policije, saj sta bila v zadnjih letih vpletena v več preiskav. Menda pa ni nič kazalo na to, da načrtujeta na- Lee Rigby ansa pad. Enega so policisti lani prestregli, ko je zapuščal državo. Policija je včeraj popoldne v zvezi z napadom aretirala še dva osumljenca. Kot je sporočil Scotland Yard, gre za moškega in žensko, oba stara 29 let. Osumljena sta sodelovanja pri načrtovanju umora, poroča BBC. Umor je šokiral britansko javnost, po državi pa so močno okrepili varnostne ukrepe. Britanski premier David Cameron je po sestanku z voditelji nacionalnih varnostnih služb danes ocenil, da »to ni bil le napad na Veliko Britanijo in britanski način življenja. Gre tudi za izdajo islama in muslimanskih skupnosti, ki naši državi dajejo tako veliko,» je poudaril Cameron. Dodal je še, da Velika Britanija ostaja »absolutno nepopustljiva v svoji drži do nasilnega ekstremizma in terorja«. (STA) EU - Medtem ko je BiH »še daleč« Makedonija pripravljena za pristopna pogajanja STRASBOURG - Medtem ko BiH »še zdaleč« ni izpolnila pogojev za začetek veljavnosti stabilizacijsko pridružitvenega procesa z EU, je Makedonija že pripravljena na začetek pristopnih pogajanj, so včeraj odločili evropski poslanci. Zavrnili pa so amandma, s katerim bi za BiH sledile sank-cije.BiH še vedno zaostaja za drugimi državami v svoji regiji, ugotavlja parlament. »Za spremembe potrebujemo večjo zavezanost in pripravljenost političnih elit, da združijo moči in skupaj poiščejo jasno vizijo o splošni usmeritvi države,« je povedala poročevalka Doris Pack (EPP). »V dobro državljanov bi morali ostreje napasti tudi korupcijo,« je še dodala. Resolucija, ki so jo izglasovali poslanci včeraj, poudarja, da so za vzpostavitev popolnoma delujoče demokracije v državi nujne ustavne spremembe, tako na zvezni kot lokalni ravni. BiH mora tako končno vpeljati odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice iz leta 2009 o enakih pravicah do udeležbe na volitvah. Med ostale prednostne naloge so poslanci uvrstili še okrepitev vloge žensk in mladih, reformo javne uprave in boljšo pripravljenost na članstvo Hrvaške v EU. Poslanci so sicer o resoluciji razpravljali že v sredo, ko je Packova razburila predvsem s predlogom, da bi BiH izključili iz Sveta Evrope, da bi ji odrekli finančno pomoč EU in ustavili izvajanje sporazuma o trgovini med EU in BiH. Predlog je bil podan v obliki amandmaja, ki pa ga je parlament z veliko večino zavrnil. Med tistimi, ki so izrazili nasprotovanju temu predlogu, je bila evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD). Izrazila je željo, da BiH postane članica unije in da se ji pri tem pomaga. Ljudi pa po njenih besedah ne bi smeli kaznovati zaradi neuspeha politike. V drugačnih tonih pa je potekala razprava o Makedoniji. »Evropa upravičeno pozdravlja napredek med Srbijo in Kosovom. Predsednika sta morala pokazati prav toliko poguma, kot ga danes potrebujeta predsednika v Atenah in Skopju,« je izpostavil poročevalec Richard Howitt (S&D). Svet je zaprosil, »naj poskuša razumeti, da takrat, ko si v vrsti, pa te nenehno potiskajo nazaj, prideš do točke, ko dokončno zapustiš vrsto«. Države članice je zato prosil, naj brez odlašanja začnejo pristopna pogajanja s Skopjem. Sprejeti dokument poudarja, da lahko začetek pristopnih pogajanj pomeni preobrat v trenutnem statusu quo, saj bi dal pozitivno spodbudo nadaljnjim reformam in izboljšanju odnosov s sosednjimi državami. Resolucija še dodaja, da morajo biti težave z imenom razrešene brez odlašanja, vse politične sile pa morajo spoštovati državni parlament kot ključno demokratično institucijo. (STA) vse več groženj s smrtjo. »V zadnjih tednih smo prejeli vse več anonimnih pisem z resnimi grožnjami Ildi Boc-cassini,« je razkril vodja milanskih to-žilcev.Edmondo Bruti Liberati je v izjavi poudaril, da so nazadnje na tožilstvu prejeli celo pismo z dvema nabojema, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Boccassinijeva se je z Berlusco-nijem na sodišču spopadla že v več primerih, podporniki nekdanjega premiera pa jo obtožujejo politično motiviranega delovanja. Po navedbah pravosodnih virov se je število prejetih groženj občutno povečalo, potem ko je 13. maja podala zahtevo za izrek šestletne zaporne kazne v primeru t.i. bunga bunga zabav. Za Berlusconija predlaga tudi dosmrtno prepoved opravljanja javnih funkcij. Berlusconiju v primeru Ruby sodijo zaradi obtožb, da je imel spolni odnos z Ruby v času, ko je bila stara 17 let, kar sicer oba zanikata. Ob tem naj bi leta 2010 zlorabil uradni položaj, ko je posredoval pri policiji za izpustitev Ruby iz zapora. V Italiji je sicer običajno, da sodniki in sodišča objavijo razlage za svoje razsodbe več dni ali celo tednov po zaključku procesa. zlato (999,99 %%) za kg 34.585,76 € +532,05 sod nafte (159 litrov) 102,60 $ +0,12 evro 1,2888 $ -0,30 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 23. maja 2013 valute evro (povprečni tečaj) 23.5. 22.5. ameriški dolar 1,2888 1,2923 japonski jen 131,07 133,26 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 26,094 26,096 danska krona 7,4541 7,4535 britanski funt 0,85515 0,85570 madžarski forint 292,18 289,06 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7005 0,7002 poljski zlot 4,2092 4,1784 romunski lev 4,3655 4,3497 švedska krona 8,5943 8,5451 švicarski frank 1,2486 1,2599 norveška krona 7,5340 7,4650 hrvaška kuna 7,5765 7,5745 ruski rubel 40,4890 40,3220 turška lira 2,3872 2,3791 avstralski dolar 1,3302 1,3253 braziljski real 2,6463 2,6344 kanadski dolar 1,3335 1,3315 kitajski juan 7,9055 7,9232 indijska rupija 71,8050 71,8070 južnoafriški rand 12,3661 12,2836 1 2 Petek, 24. maja 2013 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu TRŽIČ-ŠTARANCAN - Jutri poimenovanje po Ondini Peteani Ulico dobi po zaslugi slovenskega podjetja Partizanka, deportiranka in druž-beno-politična delavka Ondina Peteani bo dobila ulico po zaslugi slovenskega podjetja Pahor, ki je krilo večji del stroška za gradnjo nove povezovalne ceste med Ulicama Grado in Capitello del Cristo med tržiško in štarancansko občino. Svečano poimenovanje ulice bo jutri ob 11.30, prisotni bodo predstavniki tržiške in štarancanske občine, Ondinin sin Gianni in predstojniki krajevnih borčevskih organizacij. Zapel bo tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. Podjetje Pahor so ustanovili leta 1993, njegov lastnik je Ivan Pahor iz Ja-melj. »Začetno smo imeli sedež v Jam- ljah, po dveh letih smo se preselili v Tržič. Od vsega začetka se ukvarjamo s trgovino na debelo barvnih kovin, v glavnem bakra, medenine, brona in nerjavečih kovin, ki jih večinoma izvažamo v države bivše Jugoslavije, v Avstrijo, na Češko in Slovaško. Prisotni smo tudi na italijanskem tržišču,« pravi Milka Pahor, lastnikova sestra, ki na podjetju dela vse od njegove ustanovitve. Pohorjeva pojasnjuje, da so se v zadnjih letih tudi oni kot številni drugi podjetniki morali spopasti z negativni učinki splošne gospodarske krize, katere znaki so se začeli kazati leta 2009. »Takrat smo se odločili, da bomo kovine prodajali direktno tovarnam, hkrati smo opustili gradbeništvo. Danes sta med našimi največjimi odjemalci slovenski podjetji Iskra in Dan-foss,« pravi Pahorjeva in pojasnjuje, da imajo devet uslužbencev, vsi so Slovenci in prihajajo iz raznih slovenskih vasi od Gabrij, Doberdoba in Jamelj tja do Bo-ljunca in Ricmanj, eden pa iz Mirna. Podjetje Pahor ima za svojo dejavnost že več let v najemu skladišče v obrtni coni v Ulici Grado v Tržiču. Pred kakimi desetimi leti so se odločili, da si zgradijo novo skladišče, za katerega jim ne bi bilo treba plačevati najema. Le kakih sto metrov stran od današnjega skladišča imajo namreč zemljišče, ki se nahaja ob robu obrtne cone, sicer na ozemlju šta-rancanske občine, kupil pa ga je njihov ded med obema svetovnima vojnama. Pahorjevi so se pred desetimi leti odločili, da kupijo še sosednje zemljišče in nato na štarancanski občini sprožijo postopek za spremembo namembnosti, kar bi jim omogočilo gradnjo svojega novega skladišča. Na občini so jim odgovorili, da morajo v zameno za spremembo namembnosti zemljišča iz kmetijske v komercialno poskrbeti za urbanizacijo območja, kar predvideva gradnjo ceste in kanalizacije ter namestitev električne, vodovodne in plinske napeljave. Poleg Pahorjev iz Jamelj se je pred leti še nekaj Slovencev odločilo za ustanovitev svojih podjetij na Tržiškem. Med še obstoječimi slovenskimi podjetji gre omeniti podjetje Ferrojulia, v lasti goriške družbe KB1909 pa je kinod-vorana Kinemax. Nekaj slovenskih podjetij s Tržiškega je v zadnjih letih prenehalo z dejavnostjo; Milka Pahor omenja trgovini z lesnino in ploščicami, obe so zaprli pred leti. (dr) RONKE V zvezi občin nočejo sosedov Bon (SKP): »Predlog je nesmiseln« Ronška občina se nikakor ne namerava združiti s Tržičem in Štaran-canom, zato pa predlaga ustanovitev medobčinske zveze malih občin, v katero bi se poleg Ronk vključili še Fo-ljan-Redipulja, San Pier, Doberdob, Škocjan, Zagraj in Turjak. Resolucijo z omenjeno vsebino je pred dnevi odobril ronški občinski svet, pri čemer so dokument podprli svetniki večine in Ljudstva svobode, medtem ko je proti glasoval občinski svetnik Komunistične prenove Luigi Bon. »Predlog ronške Demokratske stranke o medobčinski zvezi se mi ne zdi ravno smiseln, saj ne predvideva sodelovanja z največjima občinama iz tržiškega mestnega okrožja, to se pravi s Tržičem in Štarancanom,« opozarja Bon, medtem ko občinski svetnik Demokratske stranke Francesco Pisapia opozarja, da mora ron-ška občina zaradi svojih specifik ostati samostojna in se zato ne sme združevati z občinama Tržič in Štarancan. Pisapia je hkrati prepričan, da predstavlja pravo pot za izboljšanje občinskih storitev ravno ustanovitev medobčinske zveze s sosednjimi malimi občinami. Po njegovem mnenju posamezne male občine zaradi nižanja finančne dotacije namreč ne uspejo nuditi svojim občanom vseh zahtevanih storitev, zato pa bi bile skupaj toliko bolj uspešne. Skladišče podjetja Pahor, prihodnje leto bodo gradili novo TRŽIČ-ŠTARANCAN - Zazidljivost v zameno za urbanizacijo Za cesto 236.000 evrov Podjetje Pahor krilo 54 odsotkov stroška - Njivo v Laškem je kupil dedek - Zadnjo koruzo so poželi lani TRZIC-STARANCAN Baker je drag, zato ga kradejo Baker je izredno drag, povpraševanje po njem pa je zelo veliko. Zato ni nikakor čudno, da je v zadnjih mesecih tudi na Goriškem zamikal številne tatove. »Baker stane na debelo kakih sedem evrov na kilogram,« pojasnjuje Milka Pahor. Po njenem mnenju lahko tatovi s prodajo bakra tovarnam zaslužijo po štiri do pet evrov na kilogram, saj zanj nimajo ustreznih dokumentov. Po bakru je povpraševanje veliko, ker gre za čisto kovino, ki jo je mogoče brez nikakršnih težav predelati. »V Evropi je z izjemo Rusije edini rudnik bakra v Boru v Srbiji. Italijanske tovarne zato kupujejo baker ravno v Boru ali pa na borzi, v tem primeru prihaja večina bakra iz Čileja,« pravi Pahorjeva in pojasnjuje, da vlada veliko povpraševanje tudi po odpadnem bakru, saj ga je mogoče pretopiti in nato takoj spet uporabiti. V velikih italijanskih tovarnah topijo tudi velike količine odpadnega bakra, zato pa ni nikakor presenetljivo, če se v njih znajde tudi baker, ki so ga tatovi pokradli. V zadnjih mesecih so na Goriškem še zlasti odmevale tatvine bakrenih križev in vaz na pokopališčih, pred nekaj dnevi so tatovi odnesli bakrene kritine iz goriškega Kulturnega doma in bakrene žlebove iz palače Ritter. Gradnja nove ulice na meji med tržiško in štarancansko občino, ki jo bodo jutri poimenovali po Ondini Peteani, je stala 236.000 evrov (brez davka na dodano vrednost). Podjetje Pahor je moralo kriti 53,96 odstotkov zneska, za ostali del je poskrbel lastnik ostalih zemljišč ob novi ulici. Pahorjevi so morali v prvi osebi slediti celotnemu upravnemu postopku, od načrtovanja pa vse do gradbenih del, saj je tako zahtevala štarancanska občina, ki jim je v zameno za urbanizacijo in prometno ureditev območja dodelila zazidljivost za zemljišče, na katerem bodo prihodnje leto zgradili novo skladišče. »Osnutek načrta že imamo, saj bi brez njega ne mogli začeti celotnega postopka, na podlagi katerega nam je štaran-canska občina že izdala tudi gradbeno dovoljenje,« razlaga Milka Pahor. Nova ulica je bila pred gradbenimi deli enosmerna in je bila bolj podobna kmečki poti kot pa pravi cesti. Po obnovi je postala dvosmerna. Avtomobilisti, ki bodo po njej namenjeni v Ulico Grado, bodo morali na križišču obvezno zaviti v desno, medtem ko so na križišču z Ulico Capitello di Cristo uredili krožiš-če, sredi katerega stoji kapelica. Ze omenjeno zemljišče, ki ga je dedek Ivana in Milke Pahor kupil med dve- ma vojnama, so še lani obdelovali. Njun oče je zadnjo koruzo požel ob koncu lanskega poletja. V občini Štarancan in tudi v Tržiču so po prvi in tudi po drugi svetovni vojni številni Slovenci iz raznih vasi doberdobske in tudi devinsko-na-brežinske občine kupili zemljo. Večina izmed njih je kmetovanje opustila, nekateri so zemljišča prodali, drugim so bila razlaščena za gradnjo obrtno-industrij-skih con, cest in drugih infrastruktur. (dr) GORICA - Letališče na Rojah Pipistrelova hala bo dograjena leta 2014 Polaganje temeljnega kamna marca lani Po najnovejših informacijah, s katerimi razpolagajo v goriški družbi, ki upravlja z letališčem na Rojah, namerava ajdovski Pi-pistrel dograditi svojo proizvodno halo še pred koncem leta 2014. To izhaja iz časovnega načrta, ki je bil izročen družbi Aeroporto Amedeo Duca dAosta. S podatkom je postregel njen predsednik Ariano Medeot, ki je na sredinem zasedanju občinske svetniške komisije za delniške družbe zagovarjal razvojne perspektive letališča. Po napovedih Pipi-strela naj bi že v juniju letos začeli preverjati materiale in pripravljati opremo za novi objekt, ki naj bi nastal na zemljišču v južnem de- lu letališča. Če se bodo držali rokov, lahko računamo na rez traku v prihodnjem letu. Glede na dosedanje dogajanje je pogojnik na mestu. Marca letos je prvi mož Pi-pistrela Ivo Boscarol dejal, da so v fazi izbire izvajalca: »Zaradi znanih težav z azbestom in razminiranjem se je zadeva zavlekla. Gradnjo bomo začeli letos, kdaj točno, pa še ne vemo. Nam se s tem objektom ne mudi toliko, kot se medijem, če sem čisto odkrit. Mi ga potrebujemo do leta 2016, ko bo "za-laufala" Panthera. Do takrat bo objekt stal. Projekt gre normalno naprej, mi objekt potrebujemo.« Nova ulica, ki bo poimenovana po Ondini Peteani bonaventura / GORIŠKI PROSTOR Petek, 24. maja 2013 1 3 GORICA - Z neznanko vremena se začenja deveti festival eStoria »Banditi«, borci za svobodo ali izobčenci na robu družbe Z neznanko vremena se danes v Gorici začenja tridnevni festival eStoria, ki je v zadnjih letih priklical v Gorico trume ljubiteljev zgodovine zaradi udeležbe znanih predavateljev in razpravljavcev z vseh vetrov in zaradi zanimivih tem, ki nemalokrat posegajo v problematike sedanjega časa. Letošnji festival je posvečen banditom, ki so se - tudi v naših krajih - pojavljali v najrazličnejših zgodovinskih obdobjih. Zanje je značilno, da živijo ob robu družbe, včasih v ilegali. Ko jim zakoni kratijo svobodo, jih ne spoštujejo; če se postavijo na stran ljudstva, jih oblast skuša zatreti. Številni ban-diti so se v zgodovinskih knjigah znašli zaradi svojih nasilnih dejanj, preživljali so se kriminalom, za usodo sočloveka se niso nikakor zmenili. Zgodovina je postregla z ban-diti najrazličnejšega kova - od borcev za svobodo do izobčencev, ki so med ljudmi vzbujali strah in trepet. Pojavom banditizma je vsekakor navadno skupno, da do njih prihaja v kriznih obdobjih, kakršnega razviti svet ravnokar preživlja. Ko se družbene vezi skrhajo, se deviantnost poveča, tako da je nevarnost nepričakovanih nasilnih izbruhov za vogalom, kot se je v zadnjih dneh izkazalo na Švedskem, kjer so mladi več noči zažigali avtomobile. Na zgodovinskem festivalu bodo o banditih spregovorili iz zgodovinskega vidika, vsakič pa se bodo poglobili v vzroke banditizma in v njegove značilnosti, kar je nedvomno zanimivo tudi za razumevanje današnjih družbenih dinamik. Festivalsko dogajanje bodo popestrili s štirimi avtobusnimi izleti. Popotniki bodo odkrivali prisotnost Burbonov na Goriškem, odpravili se bodo v Vajont, kjer je pred petdesetimi leti umrlo dva tisoč ljudi, na Kolovratu bodo iskali sledi, ki jih je za sabo pustil Erwin Rommel, med Gradiščem in Gorico bodo spoznavali življenjsko zgodbo furlanskega bandita Lucia Della Torreja. V minulih letih so se na festivalu dobro prijeli tudi »zajtrki z zgodovino«, zato pa jim letos dodajajo še aperitive: danes ob 18. uri bosta v baru Qubik Marco Cimmino in Lui-gi Sardi razlagala Veliko vojno, takoj zatem pa bo v kavarni Galleria govor o tržaškem zdravniku Ugu Samaji. V okviru festivala prirejajo tudi niz petih srečanj, ki so posvečena stripom: risali jih bodo v živo, medtem ko bodo prebirali odlomke o raznih zgodovinskih osebnostih in dogodkih. Včeraj so v Ljudskem vrtu in pred njim namestili še zadnje šotore, tako da bo prireditev potekala ob vsakem vremenu. Veliko si od festivala obetajo knjigarnarji, pa tudi goriški gostinci in hotelirji, ki ravno tako kot organizatorji iz kulturnega združenja eStoria upajo, da so se vremenoslovci ušteli. Festivalski šotori pred ljudskim vrtom bumbaca eSTORIA - Prologo sooblikuje festival Nora Gregor, goriška izobčenka, za navdih Tudi Gorica ima izobčenko - gledališko in filmsko igralko Noro Gregor -, ki so ji v festivalskem programu odmerili prostor. Zaslugo za to ima goriško združenje Prologo, ki bo - kakor že lani - prispevalo k dogajanju v mestu umetniško dimenzijo. Že včeraj se je sredi Korza pojavila instalacija »Tatovi bonbonov«. Ustvarjalce iz vrst Prologa je navdihnil imaginarij o banditih, ki na-skakujejo banke, bolj kot resničnost pa jim navdih ponujajo stripi. Kdor bo iz neugna-ne radovednosti vtaknil roko v odprtino na zadnji strani trezorja, bo še sam bandit ... To je zabavljaški izziv poštenjakom, ki prisegajo, da niso nikoli ukradli niti bonbona, čeprav bandite - tatove lahko srečujejo(mo) prav na vsakem koraku in kjer koli, tudi v politiki in gospodarstvu. Člani Prologa bodo na festivalu prisotni tudi z grafičnimi listi in avtorskimi fo- GORICA - Festival se ne bo odselil Vegetarijanci ostajajo Prireditelji se odrekajo selitvi Vegetarijanski festival ostaja v Gorici in bo v mestnem središču potekal med 30. avgustom in 1. septembrom. Lani so na njem našteli 20.000 obiskovalcev, kljub temu pa so njegovi prireditelji že razmišljali tudi o selitvi. »Resno smo vzeli v poštev možnost, da bi se preselili v veliko večje mesto, kakršno je Bologna. Na koncu pa smo se odločili, da ostanemo v Furlaniji-Julijski krajini. Upamo, da bodo našo odločitev občinski upravitelji primerno cenili, saj predstavlja naš festival izredno priložnost za promocijo naših krajev,« pravi Massimo Santinelli, ustanovitelj podjetja Biolab, ki je od vsega začetka eden v Bologno in upajo v podporo krajevnih upraviteljev izmed glavnih pobudnikov prireditve. Festival so ustanovili, da bi ljudi seznanili s prednostnimi in značilnostmi vegetarijanstva. Z leti je dogodek pridobil na odmevnosti, saj je v Italiji okrog pet milijonov vegetarijancev, njihovo število pa se viša iz leta v leto. Vegetarijanski festival je skupaj z jesenskimi Okusi na meji, s pomladnim festivalom eStoria in poletnim filmskim festivalom Sergio Amidei prav gotovo prireditev, ki v Gorico prikliče največ obiskovalcev. Leta 2010 in 2011 je potekala v Sveto-gorski četrti, kjer ima sedež Biolab, lani pa je prvič zasedla goriško mestno središče s Travnikom vred. Festivalske stojnice na Travniku eSTORIA - Današnji program Od Pancha Ville do kamore in punta Prvo današnje srečanje z zgodovino bo ob 9. uri v šotoru Apih, kjer bo govor o uporih zoper oblast v Istri, Furlaniji in na Koroškem v 16. stoletju; predavatelji bodo Fu-rio Bianco, Friedrich Edelmayer in slovenski zgodovinar Darko Darovec, ki bo pozornost posvetil vprašanju tihotapstva in razbojništva v beneški Istri. Gladiator Spartak bo protagonist srečanja z Nicom Field-som in Barryjem Straussom ob 9.30 v He-rodotovem šotoru, ob 10.30 v šotoru Apih pa bodo odkrivali zapuščino goriškega pes-nika-kronista Giovannija Marie Marusiga in njegova poročila o nasilnih smrti v Gorici v 18. stoletju. »Achtung, Banditen?« je naslov srečanja o partizanstvu in revizioniz-mu, na katerem bodo predavali Mimmo Franzinelli, Nicola Tranfaglia in Roberto Chiarini (ob 11. uri v Herodotovem šotoru), pol ure kasneje pa bo v sosednjem šotoru srečanje o perspektivah zgodovinopisja v FJK. Istočasno bo na sedežu Videmske univerze v Ulici S. Chiara okrogla miza na te- tografijami, ki jih posvečajo tako banditom kot Nori Gregor; njihova dela bodo prve likovne upodobitve goriške igralke, ki nastajajo v njenem rodnem kraju. Za tri grafike bo treba odšteti 50 evrov, izkupiček od prodaje pa bo Prologu omogočil, da bo novembra letos odprl na sedežu Pokrajinskih muzejev v Gorici razstavo likovnih del z naslovom »Nora Gregor - Upodobitev pozabe«. O umetniških vizijah, ki jih poraja No-rina usoda ali njen obraz »zasanjane ma-done«, bo govor v nedeljo ob 12. uri v kavarni Class sredi peš cone na Verdijevem korzu; na srečanju v režiji Prologa in s sodelovanjem Kinoateljeja bodo nastopili umetnostni kritik Fulvio Dell'Agnese, raziskovalec biografije Nore Gregor Igor De-vetak ter dramska avtorica, igralka in režiserka Neda Rusjan Bric, ki bo iz spomina izobčeni Goričanki omogočila vrnitev na oder. Deli Stefana Ornelle in Franca Spanoja mo »Banditi na vzhodni meji: antropologija, zemljepis in strategija upornika«, ob 12. uri pa bo Andrea Bellavite v Herodotovem šotoru intervjuval duhovnika Luigija Me-rolo, znanega zaradi boja proti kamori. Ob isti uri bo na Verdijevem korzu (hišna št. 107) o Tolminskem puntu govoril Silvano Cavazza. Popoldanski program se bo začel ob 15.30 v Herodotovem šotoru v družbi tožilca Raffaeleja Cantoneja, ki so mu zaradi preiskav proti kamori dodelili stalno policijsko varstvo: govoril bo o povezavah med organiziranim kriminalom in nogometom. V šotoru Apih se bodo ob isti uri spomnili 90-letnica ustanovitve italijanskega vojnega letalstva, ob 16. uri pa bodo v Spominskem parku odkrili spomenik finančni straži. O liku Pancha Ville bodo ob 16.30 v Herodotovem šotoru govorili Alejandro de Quesa-da, Alan Knight in Stefano Malatesta, v sosednjem šotoru pa bo tekla beseda o Uskokih, katerim se bodo posvetili Stevka Šmi-tran, Riccardo Caimmi, Mimmo Franzinelli in Paolo Preto. Ob 16.30 bodo na Korzu Verdi s stripi uprizorili zgodbo priseljenca Ete-nesha, ob isti uri pa bodo iz Ljudskega vrta proti Severni postaji krenili udeleženci vodenega sprehoda »Topografije spomina«. O banditih v filmih bo tekla beseda v Kine-maxu (ob 17. uri), ob 18. uri pa bo v baru Qubik srečanje o Carzanski aferi oz. izdaji avstro-ogrskega častnika, ki bi lahko spremenila potek prve svetovne vojne. Ob 18. uri bo na Korzu Verdi srečanje s stripom: Riccardo Cecchetti in Marco Peroni se bosta poklonila glasbeni legendi Brucu Spring-steenu. Ob 18.30 se bosta začeli dve srečanji: Massimo Carlotto bo govoril o bandit-kah, Marina Bressan in Chiara Meriani pa o popotnikih in banditih. Ob 18.45 bodo v baru Galleria pripovedovali o judovskem zdravniku iz Trsta Ugu Samaji. Ob 21.30 bo v šotoru Apih govor o papežu Frančišku, ob 22.30 bo sledila projekcija dokumentarca »Vajont '63 - Il coraggio di sopravvivere«. V današnjem programu bo tudi ekskurzija z eStoribusom po sledeh Burbonov (mesta so razprodana); za tiste, ki se želijo že navsezgodaj naužiti zanimivih novic iz časopisov in komentarjev, pa bo vse festivalske dni ob 8.45 v baru Cicchetteria Ai giar-dini t.i. »zajtrk z zgodovino«. GORICA - Danes na Travniku Razstava in koncert za zavetnika Evrope S skladbami iz pravoslavne tradicije bo nastopil mešani pevski zbor Arsatelier V okviru Snovanj, ki jih prirejata center za glasbeno vzgojo Emil Komel in društvo Arsatelier, bo danes tradicionalni koncert sakralne glasbe. Posvečen bo pravoslavni liturgični glasbi ob 1150. obletnici prihoda svetih bratov Cirila in Metoda v srednjo Evropo. Koncert bo ob 20.30 v cerkvi sv. Ignacija na Travniku, kjer bo mešani pevski zbor Arsatelier pod vodstvom Mirka Ferlana izvajal skladbe Čajkovskega, Mokranjca, Bortnianskyja, Janačka in Rimskij-Korsakova; nekatere skladbe iz srbske pravoslavne liturgije bodo pri nas prvič izvedene. Ob zboru bodo nastopili še Alessandra Schettino (sopran), Margarita Swarczewskaja (mez- zosopran) in Mirko Butkovič (organist). Še pred koncertom bo ob 19. uri v galeriji Ars nad Katoliško knjigarno odprtje razstave z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda - Načrt za Evropo«; spregovorili bodo Sergio Pellegrini, predsednik društva Centro studium, Tatjana Rojc in Ivan Florjane, ki bo prikazal razvoj liturgične glasbe iz staroslovanske, gla-golitske in pravoslavne tradicije. Razstavo, ki je vzgojno-poljudnega značaja, sestavljajo besedila, slike in video posnetki o svetih bratih; kot zanimivost naj navedemo, da je v svetu je na stotine institucij, ki nosijo njuno ime, in da sta soza-vetnika Evrope. 14 Petek, 24. maja 2013 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Na sejah občinskega sveta Govorili bodo slovensko in se sami prevajali Na prihodnjem zasedanju goriškega občinskega sveta bodo slovenski svetniki lahko spregovorili v svojem maternem jeziku. To je župan Ettore Romoli zagotovil med ponedeljkovim zasedanjem in v odgovoru na svetniško vprašanje Davida Peterina pojasnil, da na občini še čakajo na -sicer že odobreni - prispevek iz zaščitnega zakona 38/2001, na podlagi katerega bi bila zagotovljena prisotnost tolmača v občinskem svetu. Zaradi tega je slovenske občinske svetnike zaprosil, naj v pričakovanju na tolmača na prihodnjem zasedanju občinskega sveta svoje slovenske posege sami prevedejo v italijanščino, tako da bodo razumljivi tudi ostalim svetnikom. Županov odgovor predstavlja nedvomno pomemben korak naprej na poti uveljavljanja slovenščine v javnosti, potem ko je bil ravno Peterin med lansko umestitveno sejo žrtev protislovenskega izpada, po drugi strani pa nalaga slovenskim občinskim svetnikom dvojno delo, saj bodo morali pripraviti svoje posege v dveh jezikih z upanjem, da bo občina čim prej prejela prispevek iz zakona 38/2001. Gre pa za 140.000 evrov, ki jih bo občina uporabila za zagotovitev prevajalske službe in še za nekatere projekte, vezane na uporabo in ovrednotenje slovenskega jezika. Peterin, svetnik Demokratske stranke, je pred svojim ponedeljkovim posegom razdelil med občinske svetnike kopijo 9. člena zaščitnega zakona, ki zadeva uporabo slovenščine v izvoljenih telesih. »Zakon 38 je bil odobren že pred dvanajstimi leti. Župan trdi, da venomer spoštuje zakone, v tem primeru ni ravno tako,« je poudaril Peterin, ki je na umestitveni seji pred enim letom doživel hud protislovenski izpad, ko je v slovenščini in italijanščini spregovoril o odprtosti Gorice. »Občina je v tem obdobju zaprosila deželo za prispevek, ki bi zagotovil prevajalsko službo na zasedanjih občinskega sveta, zato svetnike opozarjam, da so pred enim letom oporekali mojemu slovenskemu dvojezičnemu posegu, češ da statut in pravilnik ne dovoljujeta nastopa v slovenščini. Občinski pravilnik potrebuje kar nekaj sprememb, zato pa župana pozivam, naj se takoj aktivira za njegovo posodobitev,« je med ponedeljkovim zasedanjem poudaril Peterin, župan pa mu je odgovoril, da zahteva obnova statuta in pravilnika dolgo časa. »Uporabo slovenščine pa zagotavlja državni zakon in za spoštovanje zakona si ne moremo privoščiti čakanja na prenovo pravilnika. Komaj bo občina prejela prispevek, bo glede na razpoložljiva sredstva najela prevajalca in bo v občinskem svetu mogoče spregovoriti v slovenščini,« je Peterinu odgovoril Romoli, ki je v pričakovanju na prispevek zaprosil slovenske svetnike, naj svoje posege sami prevedejo. Da si slovenščina utira pot v občinski svet, je prišlo do izraza tudi med sredinem zasedanjem občinske konzulte za vprašanja slovenske narodne skupnosti. Občinski svetnik Stefano Ceretta je potrdil, da bo slovenskim svetnikom v kratkem omogočeno spregovoriti v svojem mater-nem jeziku. Po Cerettovem mnenju se je zdaj treba dogovoriti, kako zadevo tudi dejansko čim bolje speljati, da bo slovenskim svetnikom zadoščena pravica do uporabe slovenščine v občinskem svetu. Predsednica konzulte Majda Bratina se bo v kratkem spet srečala s Ceretto, da bi se še dodatno poglobila v zadevo in da bi konzulta dala svoj doprinos k pripravi pravilnika za uporabo slovenščine v občinskem svetu. Od lanske umestitvene seje se je sestava občinskega sveta nekoliko spremenila. V njem ni več bivšega župana Gaetana Va-lentija, ki je pred enim letom zagnal vik in krik, ko je Peterin spregovoril v slovenščini. Valentija je pobrala afera o neprimerni uporabi povračil za stroške na deželi, saj je bivši deželni svetnik javni denar med drugim uporabil za nakup novih avtomobilskih gum in za plačilo avtomobilskega zavarovanja. Poleg Valentija je pred enim letom neravno prijazen odnos do slovenščine dokazalo še nekaj svetnikov desne sredine, ki bodo v kratkem imeli novo priložnost, da dokažejo svojo (ne)zrelost. Poleg Peterina je tudi občinski svetnik Demokratske stranke-Slovenske skupnosti Božidar Tabaj že napovedal, da bo na prihodnjih zasedanjih občinskega sveta govoril v slovenščini, saj je naveličan čakanja in doslej neuresničenih obljub. (dr) Zasedanje mestnega sveta v Gorici bumbaca GORIŠKA BRDA Z ukradenim avtom na strehi Tatu našli po zaslugi nesreče V sredinih jutranjih urah se je 32-le-tni italijanski državljan s Fiatom 500 z italijanskimi registracijami v Goriških Brdih prevrnil na streho. Do nesreče je prišlo na lokalni cesti med Kozano in Šmartnim, ko se je omenjeni moški z avtom umikal nasproti vozečemu avtobusu. Pri tem je zapeljal preveč desno na brežino in se pri eni od hiš v Kozani prevrnil na streho. Policisti, ki so prišli na kraj, so moškemu - povzročitelju prometne nesreče spisali plačilni nalog, ko pa so hoteli preveriti njegovo identiteto in vozniško dovoljenje, so ugotovili, da je bil Fiat 500 ponoči ukraden v Italiji; kraja je bila še isti dan prijavljena italijanskim varnostnim organom. Policisti so zato vozilo zasegli in ga vrnili lastniku, moškega pa so ovadili še zaradi tatvine. Ta je po končanem postopku prostovoljno zapustil Slovenijo. (km) VILEŠ - Že oddali 80 odstotkov površin Komercialni park ob Ikei bodo odprli v novembru Ikeino nakupovalno središče pri Vi-lešu bodo odprli v novembru. Tako so včeraj napovedali iz družbe Inter Ikea Centre Group in poudarili, da dela potekajo po časovnem načrtu. Temeljni kamen je bil položen pred dobrim letom, tedaj pa so tudi napovedali, da bo komercialno središče predano namenu še pred koncem letošnjega leta. »Naš cilj je, da ga bomo odprli 21. novembra,« pravi Herman Gewert iz podružnice omenjene družbe, ki je pristojna za Italijo in Švico. »Komercialno središče bo v osrčju dežele Furlanije-Julijske krajine in bo zasedalo 90 tisoč kv. metrov prodajnih površin (GLA) in bo lahko računalo na 1,3 milijo- na potencialnih obiskovalcev oziroma kupcev, ki se jim bodo pridružili sezonski turisti iz sosednjih držav. Celotna naložba v projekt velja okrog 220 milijonov evrov. Po naših predvidevanjih bo komercialni park prinesel približno tisoč novih delovnih mest - posrednih in neposrednih. Obenem pomeni razširitev trgovske ponudbe v deželi,« razlagajo v družbi in navajajo še druge podatke o nastajajočem centru. Preko 80 odstotkov komercialnih površin je že oddanih: gre za skrbno izbrane blagovne znamke. Poleg že obstoječe Ikeine trgovine zaobjema ponudba še hipermarket, preko 170 prodajaln ter skupno 26 gostinskih lokalov - barov in restavracij. Novi multi- Prikaz dokončanega nakupovalnega središča pri Vilešu pleks bo razpolagal s sedmimi kinodvora-nami in 1.300 sedeži, obiskovalcem komercialnega parka bo na voljo 4.200 parkirnih mest. K povedanemu Herman Gewert še dodaja, da komercialni park v Vi-lešu želi postati destinacija za nakupe in ce- Ikeo razvijamo koncept kraja, ki je primeren za večino ljudi in še zlasti za družine, ki so naša ciljna publika.« Komercialni park pri Vilešu bo prvo tovrstno središče v državi, v srednjem roku pa naj bi podobne strukture nastale še lodnevno preživljanje prostega časa: »Z drugje v severni Italiji. GORIŠKA - Na področju izvoza Nemčija prehitela Italijo Lani najslabši gospodarski rezultati v petih letih, letošnje leto pa se je začelo s kancem optimizma Goriška regija je lani dosegla najslabše gospodarske rezultate v zadnjih petih letih, pričajo podatki z novogoriške Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), zaposlenost v regiji je vedno manjša, izvoz je padel. Podatki iz prvega trimesečja letošnjega leta so po besedah Mirjam Božič, direktorice Območne gospodarske zbornice za severno Primorsko, za kanec bolj spodbudni: »Dno smo kot regija že dosegli, mislim, da sedaj piha bolj pozitiven veter,« je prepričana. Rezultati poslovanja, doseženi v gospodarstvu goriške regije v lanskem letu, niso dobri, pravi Mara Kos Maver, vodja izpostave novogoriškega Ajpesa. Gospodarske družbe v regiji beležijo 35 milijonov evrov neto čiste izgube, še v letu 2011 je bilo 48 milijonov neto čistega dobička. V podatkih za leto 2012 pa ni vključenih 24 družb, nad katerimi je bil lani uveden postopek stečaja, upoštevajoč še te podatke, bi skupna izguba znašala 150 milijonov evrov. Edina svetla točka je izvoz, kjer beležijo 3-odstotno rast, nanjo so večinoma vplivale družbe s področja energetike in trgovine. Prihodki v gospodarstvu regije so se znižali za 1,5 odstotkov, odhodki povišali za 0,7 odstotka. »Prvič se je tudi zgodilo, da je povprečna mesečna plača na zaposlenega v regiji enaka kot na nacionalnem nivoju, doslej je bila namreč višja,« dodaja Kos Ma-verjeva in med kopico negativih novic vendarle najde trohico optimizma: »Čisto vse ni tako slabo: 59 odstotkov družb na ravni regije izkazuje dobiček.« A že nadaljnji podatki zopet niso spodbudni: 38 odstotkov Vesna Petric Uran Mirjam Božič družb je izkazalo izgubo v višini 150 milijonov evrov, med njimi je 5 družb, ki so izkazale več kot polovico celotne izgube regije. »Med njimi so tri družbe, ki izkazujejo izgubo nad 9 milijonov, to so Salonit Anhovo, Daimond trgovina in zastopanje in Certa, podjetje za upravljanje in investiranje, medtem ko sta dve družbi izkazali nad 20 milijonov čiste izgube: Hit in Gorica Leasing,« dodaja Mara Kos Maver iz Ajpesa. Največ dobička so lani zabeležile predelovalne dejavnosti, oskrba z električno energijo, plinom in paro ter strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, največjo izgubo pa kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti ter finančne in zavarovalne dejavnosti. Zanimiv je tudi preobrat med občinami v regiji: največ neto čistega dobička so lani izkazale družbe iz območja Idrija in Tolmin, medtem ko je Nova Gorica krepko med največjimi izgubarji v lanskem letu. V slovenskem merilu se je Goriška znašla na tretjem mestu med najslabšimi regijami, kar se tiče neto čiste izgube v lanskem letu. »Lanski rezultat regije je bil najslab- ši glede na petletno obdobje. Leta 2008 so družbe dosegle 64 milijonov evrov neto čistega dobička, lani 35 milijonov evrov neto čiste izgube, konec lanskega leta je bilo 74 družb v stečajnem postopku, v stečaj jih je lani šlo 24,« dodaja Mara Kos Maver. Kljub zaskrbljujočim lanskoletnim rezultatom so podjetja letošnje leto začela s kančkom optimizma. »Že decembra lani in v začetku letošnjega leta so napovedi bolj optimistične, pogodbe se podpisujejo. Dno smo kot regija že dosegli, mislim, da piha bolj pozitiven veter,« meni Božičeva. Slabe razmere v gospodarstvu se hitro odražajo tudi na zavodih za zaposlovanje. »Podatki niso obetavni, slabšajo se skozi leto, zaposlenost v regiji je vedno manjša,« pravi direktorica novogoriškega Zavoda za zaposlovanje Vesna Petric Uran. Aprila 2012 je bilo 5085 brezposelnih, aprila letos 5849, na ravni države 121.332. Brezposelnost v Goriški regiji je 11,8-odstotna. »Največ prijav v evidenco brezposelnih je bilo lani s Primorja, in sicer 491, zaradi stečaja, iz Letrike 85, Fructala 40, Meblo A+A v stečaju 52, Meblo Jogi v stečaju 51, Final v stečaju 39, Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca 26 ... Kjer ni stečaj, gre v glavnem za racionalizacijo,« niza podatke Vesna Petric Uran in obenem poudarja spe-cifiko Goriške regije: visoka stopnja starejših prebivalcev in nizka stopnja delovno aktivnega prebivalstva. V poletnih mesecih pričakujejo še likvidacijo Sia Solkan in s tem okoli 30 prijav na Zavod za zaposlovanje, ter zapiranje nekaterih poslovalnic Mercatorja. Katere in koliko bo odpuščanj, direktorica še ni vedela. Tudi situacija glede izvoza ni rožnata. Božičeva poudarja, da je v zadnjem četrtletju lanskega leta prišlo do padca naročil, izvoz je posledično padel za 3,2 odstotka, prav tako uvoz za 11,5 odstotka. »Poudariti pa je treba, da ima naša regija, odkar jo spremljamo v samostojni Sloveniji, vedno pokritost izvoz z uvozom, se pravi, da ni uvozno odvisna.« Zaradi krize italijanskega gospodarstva, je prišlo tudi do preobrata na lestvici držav, v katere Goriška regija največ izvaža. Vse od leta 1990 je bila najpomembnejši partner za regijo Italija, tokrat je na prvem mestu glede izvoza Nemčija, na drugem je Italija, tretjem Francija, sledita BiH in Velika Britanija. Regija je še leta 2010 zabeležila rekord rasti izvoza, kar 22,6 odstotkov, v dveh letih pa je padla na minus 3,2 odstotka. V Goriški regiji si veliko obetajo tudi od gospodarskega sodelovanja z Azerbajdžanom, Rusijo, Ukrajino . Vendar, opozarja Božičeva, se s temi državami ne pride tako hitro do posla, treba si je vzeti čas. Prihodnji teden bodo na Območni gospodarski zbornici organizirali seminar na temo »Kako poslovati z Ukrajino«. Slovenija in Ukrajina imata tradicionalno dobre gospodarske odnose, številna slovenska podjetja uspešno poslujejo na 45-mi-lijonskem ukrajinskem trgu. Blagovna menjava med državama je lani presegla 230 milijonov evrov, s čimer se je Slovenija približala rekordnim vrednostim iz let pred gospodarsko krizo. Ukrajina se sicer uvršča med 25 najpomembnejših izvoznih trgov slovenskega gospodarstva. Katja Munih / GORIŠKI PROSTOR Petek, 24. maja 2013 15 Strupeni azbest Na sedežu krožka ACLI v Ronkah bo danes ob 18.30 govor o azbestu, ki je na Tržiškem povzročil smrt preštevilnih delavcev. Med govorniki bo odvetnik Alessandro Barbariol, ki na goriškem sodišču spremlja »maksi-proces« zoper domnevne krivce za smrti zaradi izpostavljenosti azbestu. Čemu povišek? Poslanca Gibanja 5 zvezd Aris Prodani in Walter Rizzetto sprašujeta ministrstvo za okolje in gospodarski razvoj, ali vesta, da bo povišek tarif za vodo, s katerim bodo ustanovili sklad za pomoč potresencem iz Emilie Romagne, povzročil kar nekaj težav številnim družinam. Proti povišku se je že izrekel predsednik pokrajine Enrico Gherg-hetta, ob njem pa tudi goriška svetnica gibanja Manuela Botteghi, ki je na pomoč poklicala omenjena poslanca. Zamparini v Gradežu V avditoriju Biagio Marin v Gradežu bodo danes ob 18. uri podjetnik Mau-rizio Zamparini in drugi izvedenci predstavili načrt novega turističnega naselja, za katerega pa deželni svetnik SEL Alessio Gratton zahteva dodatno preverjanje učinkov na okolje. Med prisotnimi na gradeškem posvetu bo podpredsednik deželne vlade Sergio Bolzonello. Sindikat se bo pritožil V članku »Vrniti morajo nagrado«, objavljenem 21. maja, manjka naslednje pojasnilo: Sindikat Elektro Primorska se bo pritožil nad razsodbo novogori-škega oddelka koprskega delovnega sodišča glede razsodbe, da terjatev zaposlenih v omenjeni družbi do izplačila nagrade ob zaključku koledarskega leta 2011 ne obstaja. To pomeni, da je bila trditev iz naslova preuranjena, medtem ko je v tekstu na dveh mestih pravilno razloženo, da sodba še ni pravnomočna. (km) Ljubezenske sonate Združenje Ex Border prireja nocoj ob 21.30 v hotelu Internazionale v Gorici glasbeni večer z naslovom eMusica, ki se vključuje med spremljevalne prireditve festivala eStoria; nastopila bosta pianistka Natalija Sever in tenorist Vladimir Čadež. Noe v Gradišču V vinoteki v Gradišču bo danes ob 18.30 v okviru nagrade Noe predstavitev knjige »Friaul erleben«, ob 19. uri pa bodo izročili nagrado trem kletem, ki se odlikujejo po vrhunskem vinu. Madagaskar v Mirnu Kulturno društvo Stanko Vuk Miren-Orehovlje prireja drevi ob 20. uri na potopisno predavanje o Madagaskarju. Predaval bo zgodovinar, novinar in scenarist Jože Možina. Predavanje bo v jedilnici. Prostovoljni prispevki so namenjeni skupnosti Akamasoa na Madagaskarju misijonarja Pedra Ope-ke.(km) Pokrajine Severa V Pilonovi galeriji v Adovščini bodo drevi ob 20. uri odprli razstavo slik na temo »Pokrajine Severa« domačega likovnega ustvarjalca mlajše generacije Lucijana Lavrenčiča. Pravljična predstava V novogoriškem Kulturnem domu bo nocoj ob 20. uri na ogled pravljična predstava Anika gre iskat ogenj avtorice Mirande Brataševec. Pravljico bo brala Milena Zupančič, nastopili bodo Vanessa Benak in prostovoljke iz skupine Lunce. (km) goriška - Danes in jutri v raznih krajih pokrajine Vinarji odpirajo kleti Na kmetiji Draga v Ščednem suši in sladoled iz sauvignona, pri Figljevih na Oslavju avstro-ogrski propagandni plakati S preteklih izvedb bumbaca Številne kleti iz Furlanije-Julijske krajine bodo jutri in pojutrišnjem odprle svoja vrata obiskovalcem. Že sedem let pri pobudi združenja Movimento turismo del vino sodeluje števerjanska kmetija Draga, ki za tokratno izvedbo pripravlja posebno degustacijo; poleg sira, pršuta in domačega kruha bodo obiskovalcem svoje kleti v Ščednem ponudili suši (ni-giri, hasomaki in uramaki), ki ga bo mogoče pospremiti z malvazijo ali pa s sladoledom iz sauvignona. Za sobotni obisk kleti je potrebna rezervacija (Miklusovi so na razpolago na telefonskih številkah 0481-884182 in 329-7265005), za nedeljski pa ne. V števerjanski občini bodo odprte še kleti vinarskih podjetij Aleš Komjanc, Humar, Ivan Vogrič in Muzic, v goriški občini pa kmetije Fiegl, v kateri bo tudi letos na ogled razstava o prvi svetovni vojni. Lani so bile na ogled znamenite Pam-bergerjeve risbe iz 1. svetovne vojne. Letos pa bodo v kleti, ki jo upravljajo bratje Rado, Jože in Aleš Figelj, razstavili kakih dvajset propagandnih plakatov velikega formata, ki so jih natisnili med prvo svetovno vojno v Avstro-ogrski. Propagandno gradivo je last zbiratelja iz Trsta. Poleg plakatov si bodo obiskovalci kleti lahko ogledali tudi manjšo stalno razstavo predmetov, fotografij in raznih doku- mentov iz prve svetovne vojne, ki je hudo zaznamovala tudi Oslavje. Razstavo si bo mogoče ogledati med 9.30 in 18.30. V Krminu bo jutri in pojutrišnjem mogoče obiskati zadružno klet in podjetja Gradnik, Livio Felluga, Paolo Caccese, Polje in Tenuta di Angoris. Na Goriškem pristopajo k pobudi še kleti Codelli iz Mo-ša, Blason iz Gradišča, Castelvecchio iz Za-graja, Sergio Collarig iz Dolenj, Ferruccio Sgubin iz Mernika, Jermann iz Fare, La Ra-jade iz Dolenj, Enzo Lorenzon iz Škocja-na, Ronco Blanchis iz Moša, Borgo Con-venti iz Fare, La Ginesrta iz Moša, Tenu-ta Luisa iz Mariana, Tenuta Villanova iz Fare in Villa Russiz iz Koprivnega. (red, vip) [12 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. Gledališče SSG sporoča goriškim abonentom, ki so se prijavili za ogled predstave Petra Hand-keja »Še vedno vihar«, ki bo v ponedeljek, 27. maja, ob 19.30 v Trstu, da bo avtobus Avrigo štartal ob 18. uri s Trga Sv. Andreja v Štandrežu s postankom ob 18.15 v Tržiču, Ulica San Polo, pri bolnišnici. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 24., in v soboto, 25. maja, komedija o drami (skoraj tragediji) »Gozd« (Aleksander Nikolajevič Ostrovski); informacije na tel. 003865-3352247. Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »Epic«. Dvorana 2: 19.45 - 22.15 »La grande bellezza«. Dvorana 3: 17.00 - 19.45 - 22.15 »Il grande Gatsby«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.50 -22.15 »Fast & Furious 6«. Dvorana 2: 17.15 - 19.45 - 22.15 »La grande bellezza«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Epic«. Dvorana 4: 17.30 »Iron Man 3«; 20.10 - 22.00 »Miele«. Dvorana 5: 17.00 - 19.40 - 22.10 »Il grande Gatsby«. S Izleti SPDG organizira v nedeljo, 26. maja, planinski izlet na Rovtarsko hribovje (nezahtevno, pribl. 6 ur hoje). Startali bodo na Medvedjem Brdu (785 m), povzpeli se bodo na Vrh Sv. Treh Kraljev (884 m) od tu nadaljevali pot do Rovt ter zaključili pohod na kmetiji Šinkovec na Medvedjem Brdu. Zbirališče pri Rdeči hiši v Gorici ob 7. uri; informacije po tel. 339-7047196 (Boris) ali boris@spdg.eu. SPDG prireja v nedeljo, 26. maja, kolesarski izlet po goriškem Krasu z zbirališčem ob 8.15 na parkirišču za občino v Doberdobu in s startom ob 8.30. Tura je zahtevna, podrobnosti na vodniku SPDG GO 3D; informacije po tel. 328-8292397 (Robert), obvezna čelada, zaželjena prijava udeležencev. 23 Obvestila KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi člane in kulturne sodelavce na redni občni zbor, letos nevolilnega značaja, ki bo potekal v torek, 28. maja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v prostorih Kulturnega doma v Sovodnjah. DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ prirejata danes, 24. maja, ob 20. uri na sedežu društva Tržič v Ul. Valentinis 84 v Tržiču predavanje Branke Sulčič z naslovom »Spoznavajmo naša gradišča«. AŠKD KREMENJAK vabi na zaključno prireditev danes, 24. maja, ob 18. uri v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah. Nastopili bodo harmonikaši in plesna skupina, mažoretke iz Doberdoba in otroški zbor vrtca in osnovne šole iz Sovodenj. PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja v župnijskem parku med lipami Praznik špargljev: v soboto, 25. maja, ob 20.30 ples z ansamblom Souvenir; v nedeljo, 26. maja, ob 19. uri nagrajevanje ex-tempore, nastop otroškega cerkvenega pevskega zbora Štandrež, moškega pevskega zbora Štmaver, ples z ansamblom Hram. SKRD JADRO in društvo Ali sul mondo nuovo vabita na predavanje Paola Pasqualinija z naslovom »Neznani leteči predmeti v zgodovini« v soboto, 25. maja, ob 18. uri na sedežu društva ACLI v Ronkah, ul. S. Lorenzo 3. S Mali oglasi V ULICI ROCCA V GORICI v mirni lokaciji blizu centra oddamo v najem trem študentkam/om klimatizirano stanovanje v prvem nadstropju manjšega bloka; popolnoma opremljeno, kuhinja, večji dnevni prostor, spalnica, soba, kopalnica, pokrita terasa, kletni pro- stor in parkirno mesto na privatnem dvorišču. Ugodna cena po dogovoru; tel. 339-7806548 ali 00386-31411697. V NAJEM dajem povsem opremljeno stanovanje v Gorici, veliko 60 m2. Najemnina po zakonsko predvideni ceni. Tel. 348-5298655. Pogrebi DANES V GORICI: 10.10, Felice Petrarca iz splošne bolnišnice v cerkev pri Madonini in na pokopališče v Ločniku. DANES V GRADIŠČU: 10.30, Natale Liuzzi s pokopališča v cerkev Sv. Valeriana, sledila bo upepelitev. DANES V ZAGRAJU: 13.30, Rita Fatto-retto vd. Visintin (iz splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V TURJAKU: 11.00, Paolo Far-foglia (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. Ivi^L-fj. VTIDIH^VCH If IG- ifOt Sedel v Dúbcdúbu IGO;. íwrnlfl ifca 13 ltt (41 -7*1(11 - ii^itt? m MHÍ Ílf-l*n -put'Wir Mdljfl S ^-rlriitú YlfiftrtrtMrjAt keds in t flm^t* pGC.tln SütUi pekioihi: OOMJAMJ^H VABILO NA REDNI OBČNI ZBOR ČLANOV Vljudna vjIj rno ¿Ijnc rU redni ubur 7bor ¿farmv, ki bo v dmijtm sklicanju danSj ptitek, m-ajd 2013, db 1E.00 uri v Kulturnem domu v Gorici, ul, I. Grdil ŠL 2D. i if&dfrdirfl drttvrtirtl redom. Redni občni ¿bor 11 PorGČili Upravnega svita m Nadzornega Odboja, diikusija ter odobritev bi lan ne za poslovno leto 2012. 2) Kritji izgube za poslovno leto 2012. 3) Odobritev iislima za nagrajevanje upraviteljev in sodelavcev ter obvezno in formi m rije □binega zbora. JJ V skladu s 30. členom statuta,. določila maksimatnega kredita, ki ga banka lahko dodeli i lanom, strankam in upraviteljem banlte, 5i Določitev bodoiarja neodvisnemu upravitelju in odobritev načina o izračunu povračila Stroikou pri izvrševanje mandaia- 6> Po predhodni določitvi števila članov Upravnega sveta* volitve članov v upravni svet, Občnega zhori se tohko vdetežtjo vsi člani, ki io vpisani v člansko knjigo vsaj devetdeset dni pred občnim zborom. Osnutek bilance s prilogami poslovnega leta 2Q L2 je na razpolago članom na vseh podnužnitah banke v uradnih urah, P-S. ■ Foobitttif* it Ubit V tinijrti/o rtj Sitfiiu fn rt,T pOdfiltniCSb tart*f VUTidnUi vrjb. OpczttjMmo l/JS, tfa m poditgi zakotttkih dotoM morj po^jffJieJf v tnnutku, Ko dvigne poobtnvio. nm/ttti tudi fm» poobfjtS£§na. Ob«ei£arviu člane. da je banka sprejela pravilnik & poteku obineaa ibora in voliti v. H Vam je na rar-¡jolago fia sedtiu banke in na podfuinicah. vsak iian ima pravico, da brezplačno doftb rzvotf Pwav.il nika. ZA UPRAVNI SV£T Predsednik, ftorfe Peric 16 Petek' 24- maJa 2013 APrimorski r dnevnik Miami uspešno začel finale vzhoda MIAMI - Košarkarji Miami Heat so v končnici severnoameriške lige NBA uspešno začeli finale vzhodne konference proti Indiana Pacers. Na prvi tekmi so zmagali po podaljšku s 103:102. Junak večera je bil LeBron James, ki je zadel za zmago ob izteku podaljšane igre. Še 2,2 sekunde pred koncem podaljška so domači košarkarji zaostajali za točko, potem ko je Paul George zadel vse tri proste mete. Nato je James prišel do žoge, «potegnil» po levi strani ter zadel odločilni koš. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Rosberg na treningih najhitrejši MONTE CARLO - Nemec Nico Rosberg (Mercedes) je bil najhitrejši tudi na drugem prostem treningu pred nedeljsko dirko formule 1 za veliko nagrado Monaka. Drugi čas je tokrat postavil njegov moštveni kolega, Britanec Lewis Hamilton, tretjega pa Španec Fernando Alonso (Ferrari), ki je bil na dopoldanskem treningu dru-gi.Svetovni prvak Nemec Sebastian Vettel (Red Bull) je bil tokrat šele deveti, dopoldan pa deseti. KOLESARSTVO - V 18. etapi Gira so se kolesarji preizkusili v gorskem kronometru Še povečal naskok RIM - Italijan Vincenzo Nibali (Astana) je zmagovalec gorskega kro-nometra na kolesarski dirki po Italiji in ima pred zadnjima dvema usodnima etapama štiri minute in dve sekundi prednosti pred drugouvrščenim v skupni razvrstitvi Avstralcem Cadelom Evan-som, medtem ko tretjeuvrščeni Ko-lumbijec Rigoberto Uran zaostaja še dodatnih deset sekund.Osemindvajsetletni Nibali je blestel v današnji 20,6 km dolgi deževni gorski vožnji na čas med krajema Mori in Polsa ter v velikem slogu zasenčil tekmece na Giru. Drugouvrš-čeni Španec Samuel Sanchez (Euskaltel-Euskadi) je zaostal 58 sekund, tretjeu-vrščeni Italijan Damiano Caruso (Can-nondale) pa minuto in 20 sekund. Evans je zamudil eno zadnjih priložnosti, da zadiha za ovratnik vodilnemu v skupni razvrstitvi. V včerajšnji etapi je zasedel zgolj 25. mesto, za Nibali-jem pa je zaostal 2:36 minute. Slab dan avstralskega kolesarja je izkoristil južnoameriški kolesar Uran, ki je zasedel šesto mesto (+1:26) in se Evansu približal na vsega deset sekund zaostanka. Danes bo na sporedu zelo zahtevna gorska etapa med krajema Ponte di Legno in Val Martello. Dolga bo 139 km, kolesarska karavana pa bo morala premagati tri vzpone prve težavnostne kategorije. Izjemno razburljiva bo tudi jutrišnja predzadnja etapa med krajema Silandro in Tre Cime di Lavaredo. Ta bo dolga 203 km, vsebovala pa bo kar pet vzponov, od tega bosta dva prve težavnostne kategorije. NOGOMET Pokal Vesna: Zarja je drugi finalist Kras - Zarja 2:4 (1:3) Strelci: Kočič v 2., Ruggiero 15., Petrac-ci 35., Santoro 45.; Kneževič 51., Ruggiero 68. Kras: DAgnolo, Carli, Simeoni, Costa, Colavetta, Krizman, Petracci, La Pasquala, Kneževič, Maio, Rametta; Bianco, Messina, Moniussi, Racman, Bovino. Zarja: Rossoni, Segulin, Cappai, Jevni-kar, Santoro, Yachouminou, Ruggiero, Aiello, Colasuonno, Kočič, Cermelj; Milič, Franco. V polfinalu pokala Vesne je Zarja po lepi in izenačeni tekmi premagala Kras, ki so ga v glavnem sestavljali mladinci in naraščajni-ki. V ponedeljek se bo tako bazovska ekipa v finalu pomerila z Vesno. Za slovo poraz Juventine Pieris - Juventina 3:2 (1:0) Strelca za Juventino: Barbiero in M. Antonini. Juventina: Ferro, Falanga, Pljuc, Visin-tin, Barone (Lutman), S. Antonini, P. De For-nasari, Barbiero, Clancis, M. Antonini, Bel-tramini (Cosani). Trener: Ledri. Naraščajniki Juventine so v zadnjem krogu goriškega prvenstva tesno izgubili v Pierisu. Gostitelji so sicer igrali boljše in zmaga je bila zaslužena. Juventina bo pred koncem sezone nastopila še na turnirju Audaxa v Gorici. Vincenzo Nibali je včeraj potrdil odlično formo. Roza majico nosi že od 8. etape, pred njim jo je štirikrat oblekel Paolini, eno etapo pa Cavendish, Puccio in in Intxausti ansa Zmagovalec EL v ligo prvakov LONDON - Evropska nogometna zveza (Uefa) je odločila, da bo od sezone 2015/16 zmagovalec evropske lige avtomatično uvrščen v skupinski del lige prvakov. Leta 2015 v Berlinu NYON - Finalno tekmo nogometne lige prvakov bo leta 2015 gostil Berlin, medtem ko bo finale evropske lige v Varšavi. Uefa je lani odločila, da se bo finale lige prvakov leta 2014 igral v Lizboni, finale evropske lige pa v Torinu. Sodnik udaril vratarja KRAGUJEVAC - Srbski nogometni sodnik Saša Stefanovic je na nogometni tekmi v Kra-gujevcu z glavo udaril vratarja moštva Eko-nomac Miodraga Aksentijevica. Sodnik je dve minuti pred koncem prvega polčasa, med prekinitvijo igre, pristopil k vratarju in ga brez očitnega razloga udaril z glavo v predel obraza. Sodnika je nemudoma prijela policija. V Stožicah odbojkarji za SP LJUBLJANA - Slovensko odbojkarsko reprezentanco od danes do nedelje čaka prvi ciklus kvalifikacij za svetovno prvenstvo. V ljubljanski dvorani Stožice se bodo merili z Izraelom, Madžarsko in Moldavijo (vse tekme bodo ob 17. uri, vstop pa bo prost). ■ I | • • • (I |«V* • I v* V Lipici najboljši jahači LIPICA - Lipica bo od danes do nedelje v znamenju tradicionalnega mednarodnega turnirja v dresurnem jahanju, ki šteje za točke svetovnega pokala v dre-surnem jahanju pod okriljem Mednarodne konjeniške zveze FEI. IZIDI: 1. V. Nibali (Ita/Astana) 44:29, 2. S. Sanchez (Špa/Euskaltel-Euskadi) + 0:58, 3. D. Caruso (Ita/Cannondale) :20, 4. M. Scarponi (Ita/Lampre-Merida) 1:21, 5. R. Majka (Pol/Saxo-Tinkoff) 1:25, 6. R. Uran (Kol/Sky) 1:26, 7. C. Betancur (Kol/Ag2r) 1:32, 8. S. Clement (Niz/Blanco) 1:36, 9. D. Catald,o (Ita/Sky) 1:41, 10. D. Di Luca (Ita/Vini FantiniSelle Italia) 1:52; SKUPNO: 1. V. Nibali (Ita/Astana) 73:55:58, 2. C. Evans (Avs/BMC) + 4:02, 3. R. Uran (Kol/Sky) 4:12, 4. M. Scarponi (Ita/Lampre-Merida) 5:14.; 5. Przemyslaw Niemiec (Pol/Lampre-Merida) 6:09; 6. Rafal Majka (Pol/Saxo-Tinkoff) 6:45; 7. Carlos Betancur (Kol/Ag2r) 6:47. ODBOJKA - Olympio je iz prvenstva do 17 let izločil prvak Trentino Časten poraz KOŠARKA - C-liga Danes drugi polfinale (tudi na spletu) Na Stadionu 1. maja bo danes ob 20.30 polfinale košarkarske deželne C-lige med Borom Radensko in Bregom. Potek današnje tekme lahko spremljate tudi preko našega spleta www.primor-ski.eu. Kot smo že poročali, bo Breg igral brez Marca Grimaldija, ki si je poškodoval kolenske stranske in križne vezi. Čaka ga torej dolgo okrevanje. Za konec zmaga Bora NLB Bor Nlb - Libertas 65:61 (17:14; 27:34; 43:54 - 17:14; 10:20; 16:20; 22:7) BOR: Ferluga 12, De Luisa 4, Gruden, Mandič 3, Ghersevich 8, Vittori 3, Faiman 12, Ianche 9, Albanese 9, Buz-zi, Milič 3. Trenerja: Faraglia in Sancin. Borovci so sklenili deželno prvenstvo U19 prvenstvo z zmago. Tudi tokrat so sicer nastopili nepopolni, ampak odsotnost Kocijančiča sta s svojima nastopoma nadoknadila Albanese in Gher-sevich. Borovci so nekoliko popustili v drugi in tretji četrtini, tako da je Libertas povedel za 9 točk, v zadnji četrtini pa so nadoknadili z agresivno obrambo, nasprotnike najprej dohiteli in nato tudi premagali. Olympia Hlede A.L. - Trentino Volley 0:3 (21:25, 15:25, 19:25) Olympia: J. Terpin 18, Princi 1, Cor-si 9, Cobello 7, Manfreda 2, Waschl 1, Lu-poli 0, S. Komjanc 0, K Komjanc, N. Ter-pin. Trentino: Bosetti, Cavuto, Codarin, Cristofoletti, Tommasi, della Torre, Galassi, Giannelli, Mueller, Massacesi. Odbojkarji Olympie se od prvenstva do 17 let poslavljajo po meddeželni fazi. Tudi letos jim je uvrstitev v finale 16 najboljših ekip v Italiji (finale bo letos v pokrajini Matera) preprečila mladinska ekipa prvoligaša Trentino Volley. Ker so letos starostno mejo dvignili za eno leto, je ekipa, ki se je včeraj predstavila v goriškem športnem centru Mirka Špa-capana enaka lanski, ki je naposled tudi osvojila naslov državnega prvaka. Gre za izbor igralcev zaledja Trentina, kateremu pa so dodali še štiri perspektivne fante, ki prihajajo iz drugih italijanskih dežel. Trije njeni posamezniki, št. 9 Giannelli, št. 4 Cavuto in št. Codarin, so hkrati člani državne kadetske reprezentance. Vsi so v minuli sezoni igrali hkrati tudi v deželni C-ligi, Giannelli pa celo v B2-ligi, kjer igra kot podajalec. Sinoči je bil v Gorici najboljši tolkač svojega moštva... Kljub (pričakovanemu) porazu je treba fante Olympie pohvaliti, saj so se tehnično in fizično boljšemu nasprotniku zelo dobro upirali in doživeli več kot časten poraz, predvsem zaradi pomanjkanja kontinuitete v natančnosti igranja in manjšega izbora enakovrednih igralcev (res dosti slabši so bili samo v napadanju preko centra). Do tekme so pristopili s pravilno miselnostjo, saj so se borili čisto za vsako točko in niso nikoli popustili. To se je posebno obrestovalo v uvodnem setu, v katerem so celo vodili z 12:7, potem ko jih je Trentino prvič na Jernej Terpin, 18 točk kroma tekmi prehitel pri 13. točki, pa so ga še štirikrat ujeli, nazadnje pri izidu 21:21, vendar je nato Trentino v zelo kratkem času in poceni dosegel potrebne točke za zmago. Še najlažje je Trento osvojil drugi set, v tretjem pa je bila tekma spet lep del izenačena in številni gledalci so lahko uživali ob nekaj res lepih točkah domače ekipe, ki sicer nikoli ni bila v vodstvu, je pa popustila šele po izidu 14:17. »Bali smo se, da bomo v povsem podrejenem položaju, nasprotno pa se je pokazalo, da smo jim do neke mere celo enakovredni. Fantje so izpolnili vse naloge in jim lahko le čestitam,« je po tekmi povedal trener Olympie Ivan Markič in k temu dodal, da je lani Olympia v tem prvenstvu nastopala kot deželna reprezentanca, letos pa izključno s svojimi igralci, kar je društvu lahko v še večji ponos. »Poznali smo nasprotnika, vedeli smo, da smo boljši, vseeno pa so takšne tekme na izpadanje vedno lahko nevarne. Igrali smo doma pri nasprotniku, pričakovali smo, da bodo igrali z nožem med zobmi, zato na začetku nismo bili sproščeni, igralci Olympie pa so zelo dobro igrali v polju (Izkazal se je zlasti libero Čavdek, op.p). Po prvem setu pa nam je igra stekla in je bilo lažje. Tudi letos ciljamo na naslov prvaka, so pa v Italiji tri, štiri ekipe, ki nas lahko tudi premagajo,« je povedal trener gostov Francesco Conci. »Najbolj pomembno je, da se je Olympia izkazala. Fantje so pokazali, da se lahko takšnemu nasprotniku solidno upirajo. Gostje lahko izbirajo med neprimerno večjim izborom igralcev, ekipa Olympie pa je preveč odvisna od obeh krilnih tolkačev Jerneja Terpina in Matije Corsija, zato je postala njena igra preveč predvidljiva. Bila je to vsekakor zelo lepa tekma. Olympii lahko zamerim le preveliko število zgrešenih napadov,« pa je ocenil Zoran Jerončič, ki je tekmo spremljal s tribune. □ Obvestila AŠZ SLOGA IN AŠD SLOGA TABOR vabita na občni zbor, ki bo v ponedeljek, 27. maja ob 20.00 v prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. Dnevni red: izvolitev predsedstva, tajniška poročila, poročilo nadzornega odbora, odobritev dokumentov, nagrajevanje najboljših, volitve novega odbora. AŠD SK BRDINA organizira 9. junija enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje je možno samo ob ponedeljkih v sedežu društva, Repentaborska ul. 38, do 27. maja, od 20. do 21. ure. Informacije: Vanja 3355476663. AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 14. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v domu Brdina na Opčinah, Proseška ul. 109, 18. redni volilni občni zbor. ce ontecchi Kaj, ko bi vas kdo vprašal, katera je po vašem mnenju najhujša oblika invalidnosti? Kako bi na to nerodno vprašanje odgovorili? Gotovo bi vas večina menila, da sta življenje v temnem svetu slepote ali pa nezmožnost samostojnega premikanja dosti hujša od večne tišine gluhosti. Toda nihče ne pomisli na to, da prejema človek v vsakdanjem življenju skoraj 90% informaciji v obli- ki zvokov. Vsakemu od nas se je že večkrat zgodilo, da se je počutil, kot da bi bil slep; na primer, ko nam je doma naenkrat zmanjkalo elektrike ali ko smo v nočnih urah skušali vtakniti ključ v ključavnico. Nikdar pa se nam ni zgodilo, da ne bi slišali prav nobenega zvoka, niti lastnega glasu, pa čeprav samo v svoji glavi. Tudi zaradi tega ljudje navadno podcenjujejo gluhost; gluha oseba je namreč v množici ena izmed mnogih, ni tako prepoznavna kot na primer slep človek, kateremu takoj priskočimo na pomoč v katerikoli situaciji. Gluha oseba nima bele palice ali vozička, bergel ali kateregakoli prepoznavnega predmeta. Zaradi teh in še marsikaterih razlogov smo se ta teden odločili, da bomo v današnji številki predstavili to »nevidno invalidnost«. Petek, 24. maja 2013 Št. 21 (2) Šepetajo: Agata, Barbara, Daniel, Eva, Ilja, Katerina, Lucia, Lucija, Mateja, Nika, Patrizia, Tjaša in Vesna. Vinjete: Carolina sum@primorski.eu Preblisk tedna - Preblisk tedna Hasta siempre, Don Gallo!!! (Iztok Furlanič na Facebooku) Preblisk tedna - Preblisk tedna utemeljen pomen. Poleg tega pa moramo dodati, da rabijo gluhi pri komunikaciji tudi enoročno oz. dvoročno abecedo, s katero lahko posredujejo črkovni zapis določene besede, ki je z običajnimi kretnjami ni mogoče izraziti. Zanimivo je, da slovnica znakovnega jezika ni enaka kot pri govorjenem, saj je znakovni jezik popolnoma neodvisen od govorjenega. Poleg tega smo tisti, ki slišimo, navajeni na notranji govor, torej na uporabo zvočne oblike besed, ko se nečesa spomnimo ali preprosto razmišljamo. Pri gluhem človeku pa je taka oblika notranjega govora popolnoma neizvedljiva. Razmišljanje gluhega je sestavljeno iz vizualnih in sen-zoričnih ele- he, omogoča, da kaj slišijo. Toda aparat lahko pomaga le v določeni meri, saj je obdelava zvokov precej slabša kot pri naravnem ušesu. Vzgoja in šolanje mentov, torej iz simbolov, vizualnega spomi- okrog mene ^ «vt tišina na (v katerega spadajo celo spomini na premik ustnic za razlago določene besede in mimika obraza) ter lastnih občutkov in spominov Predstavljajte si, da bi morali vzgojiti otroka, ki ne ve, kaj je zvok. Ki ne razume, zakaj starši nenehno premikajo ustnice. Komunikacija se že kmalu po rojstvu vzpostavi s pomočjo gestikulacije in ko je otrok dovolj velik, lahko začne oponašati premikanje ustnic staršev. Da bi razumel, kdaj približno izgovarja besede pravilno, si lahko pomaga s kosmom vate na dlani pred usti in se nauči, da se pri pravilni izgovorjavi zaradi izdihanega zraka bombaž premakne. Pri tem pa mora tudi čutiti pravilno napetost v grlu in si zapomniti, kako se premika jezik. Če bi kdo poskusil reči pred ogledalom mama in baba pa ne bi niti videl, niti čutil razlike. Tako učenje je dolgotrajno in mučno tako za otroke kot za starše, ni pa šol ali institucij, kjer bi izvedenci učinkovito pomagali družinam z gluhimi otroki oz. otroki in starši. Gluhi otroci obiskujejo torej običajne šole, kjer seveda učitelji nimajo časa, da bi se pravilno ukvarjali z njimi, predvsem pa niti ne vedo, kako naj jim pomagajo. Kako razložiš otroku, ki ne sliši, kaj so črke? Če ni enačenja črke s fonemom je težko razložiti, zakaj se skupina simbolov pomešano uporablja za predstavo različnih pojmov. Zakaj pa predstavljajo list na drevesu in list papirja natanko isti simboli? Kako razložiš gluhemu otroku, da je »odvisno od konteksta« - katero gesto uporabiš, da bi predstavil »kontekst«? Vsi abstraktni pojmi nimajo nobenega smisla za gluhega otroka, ki si vse neotipljivo težko predstavlja. Začnimo z največjim problemom. Komunikacija. Vsi smo seznanjeni z dejstvom, da je znakovni jezik za gluhe jezik sporazumevanja. Toda ne vemo vsi, kaj vse ga sestavlja. Gluhi pri izvajanju znakovnega jezika ne uporabljajo samo rok, ampak tudi mimiko obraza, oči, ustnice in telesne gibe, pri čemer ima vsak znak določen kodiran in nanje. Glavna težava, ki nam večkrat onemogoča, da si predstavljamo, kako bi bilo, če bi bili gluhi, je prav ta, da mislimo, da gluha oseba razmišlja prav tako kot mi. Pri tem večkrat zanemarjamo dejstvo, da bo v nas, v nasprotju z gluhimi, vedno prisoten notranji glas. Pomembno je torej poudariti, da gluhe osebe nimajo slušnega spomina, zato si morajo pri učenju komunikacije ali govora pomagati samo z drugimi čutili, lorej z vidom, do likom, percepcijo vibracij ipd. Ze od leta 1985 pa imajo gluhe osebe možnost, da jim z operacijo vsa-dijo polžev vsadek, to se pravi medicinsko-tehnični pripomoček, ki lahko osebam, ki so slušno hudo prizadete ali tudi popolnoma glu- Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Večkrat slišimo, da moramo Slovenci »držati skupaj«. Kolikokrat smo slišali, da je kdo rekel, da bo koga volil, »ker je edi ni slovenski kandidat«? Seveda, vsak ima pravico do iz bire. Pravilen odgovor na vprašanje, ko se odločamo med Slovencem in komerkoli drugim, ne obstaja. Vsak ima svoje etične in moralne ideale in seveda vso pravico, da se jih drži. Kljub temu ne moremo mimo nekaterih zanimivih dejstev. Ste kdaj opazili, da v enem od »slovenskih« lokalov dela nekdo, ki ne govori slovensko? Ali da se na Facebooku pojavi vabilo slovenskega društva izključno v italijanskem jeziku? Ali da nekateri Slovenci na svoji Facebook strani pišejo sporočila samo v italijanščini, kljub temu, da se imajo za ene najbolj zavednih in angažiranih Slovencev v Italiji? Tudi tukaj se seveda odpirajo vrata v zasebnost in osebnost vsake osebe posebej. Kar pride na koncu do izraza pa so dejstva, ki jih nihče ne more zanikati. Vzemimo za primer lo- Lahko prosim v slovenščini ? ••• kale v nekaterih vaseh na Krasu. V baru, ki ga upravlja in ima v lasti Slovenec, iz dneva v dan ne moreš več naročiti pijače v slovenščini. Prvič si mogoče presenečen ... Potem pa se privadiš in se ti zdi normalno. Prav tako dober primer so razna javna sporočila na spletu. Ko bo prijatelj iz Slovenije videl, da Slovenec iz Italije piše izključno v italijanščini, si bo sam ustvaril idejo o slovenstvu v Italiji. Izvzemimo uporabo slovenskega jezika v javnih prostorih, javnih upravah, medijih, jezikovni nivo slovenščine, napačne prevode (npr. na dvojezičnih volilnih izkaznicah!), kvaliteto in nivo prevajanja in tolmačenja in še marsikaj, kar zahteva posebno obravnavo. Omejimo se na enostavne pojme. Razmislimo, ali je smiselno, da v »slovenskem« lokalu dela Italijan, da pišemo svoje komentarje na spletu (tudi) v slovenščini, ali da so vabila na društvene dogodke na spletu dvojezična (za kar je dovolj, da porabimo pet minut več in nekajkrat več kliknemo z miško). Pa prijetno razmišljanje! Z leti se seveda gluhi otrok lahko nauči vse, kar se nauči otrok, ki sliši,, je pa težav mnogo več in sta čas in trud, ki se v to vložita, veliko večja. Gluha oseba lahko normalno konča študij na univerzi, če je dovolj spretna pri branju z ustnic (in zapisovanju brez gledanja v list!), toda večina izgubi voljo že v začetni fazi študijske poti, saj so fru-stracije večje od zadoščenj. MEDSEBOJNI STIKI Komunikacija z gluhimi Laična definicija gluhe oseba bi bila, da je to oseba, ki je izgubila zmožnost zaznavanja 80% ali več zvokov. Pri gluhih in naglušnih osebah so okvare biološke, fiziološke in predvsem nepovratne. V veliki večini primerov ni okvare govornega aparata, zato je izraz »gluhonem« povsem neprimeren, saj je gluha oseba navadno sposobna tvorbe govora, težava je v tem, da ga ne sliši in da ga torej pravilno tvori s težavo. Posledice gluhosti niso samo fizične, temveč (in predvsem) psihične in socialne. V primeru, da se družina oz. družba ne posveča gluhemu otroku na primeren način, bo ta po vsej verjetnosti razvil značilnosti, ki bodo prej podobne avtistične-mu kot pa slišečemu otroku. Gluha oseba trpi na psihološki ravni zaradi nesposobnosti govorne komunikacije z bližnjimi, predvsem pa zaradi odnosa sliše-čega »sogovornika«, ki se večinoma obnaša neprimerno, npr. v zmotnem prepričanju, da ga bo gluha oseba slišala, kriči, pri čemer se mu obraz spači, gluhe osebe pa so zelo občutljive na obrazno mimiko in zaradi tega lahko pride do napačne interpretacije sporočila. V primeru stika z gluho osebo je primerno dobro skandirati besede pri primerni hitrosti govora in si pri tem pomagati z logičnimi kretnjami (npr. oblika nekega predmeta, mimika zehanja v primeru dolgočasja ali zaspanosti, ... ). Pisna komunikacija ni primerna, če ne poznamo šolske vzgoje gluhe osebe, saj se jim, predvsem v primeru starejših gluhih, učitelji niso primerno posvečali in torej nimajo optimalnega poznavanja sestavljanja besed s črkami in branja (predvsem kompliciranih povedi, ki vključujejo veliko veznikov, predlogov in naslonk) - pisna komunikacija bi jih torej lahko spravila v zadrego in vzbudila občutek nelagodja. 18 Sreda, 22. maja 2013 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. V, V naslednjih dneh bo ciklonsko območje, ki se spušča s severnega Atlantika povzročal dotok dokaj hladnega zraka za ta letni čas. Danes nas bo dosegla prva hladna fronta; jutri pa že naslednja. Po nižinah in v hribih bo oblačno s padavinami. Padavine bodo obilne. V Alpah bo snežilo nad 1000m, v Predalpah nad 1500m, ponekod pa lahko sneži tudi nižje. V gorah bo močno snežilo. Ob morju bo prevladovalo oblačno vreme z močnimi padavinami in lahko kakšno nevihto. Od zahoda se bo postopno pooblačilo. Dopoldne bo deževalo predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji, popoldne in zvečer pa tudi drugod. Ohladilo se bo, meja sneženja se bo na severozahodu države spustila do okoli 1000 m nadmorske višine. Ob morju bo pihal jugo. 'ä^ä TOLMEČ 01/6 TRBIŽ O 0/5 # VIDEMO 6/17 # čedaDo* 7/16 CELOVEC o 2/4 KRANJSKA G. O 3/6 O TRŽIČ 7/11 KRANJ O GORICA oN1GORICA 12/14 O 11/14 S. GRADEC O 5/10 CELJE 7/13 O LJUBLJANA O 5/11 P°-JNA^N- ^ KOČEVJE ÜM ČRNOMELJ o 1955 - Zelo sveže jutro za konec maja, marsikje po nižinah je bila slana. Na Kredarici se je ohladilo do -10,4 o °C, v Ratečah so izmerili -3,4 °C, v Šmartnem < pri Slovenj Gradcu -2,3 °C, v Postojni in Mariboru pa -1,0 °C. danesJ Po nižinah in v hribih bo oblačno s padavinami. Padavine bodo obilne. V Alpah bo snežilo nad okoli 1000m, v Predalpah pa na okoli 1500m, ponekod pa lahko sneži tudi nižje. V gorah bo močno snežilo. Ob morju bo prevladovalo oblačno vreme z močnimi padavinami in lahko kakšno nevihto. V noči na soboto bodo padavine ponehale, delno se bo zjasnilo. Jutri bo na zahodu oblačno in deževno, drugod bo spremenljivo do pretežno oblačno s plohami. V noči na nedeljo se bodo padavine razširile na vso državo, meja sneženja bo na okoli 1000 m nadmorske višine. TOLMEČ 01/9 >&3 TRBIŽ O 0/8 CELOVEC O 0/6 ¿i VIDEMO 6/17 čedaDo* 7/16 KRANJSKA G. O 2/6 O TRŽIČ 4/12 KRANJO S. GRADEC 03/12 CELJE 3/14 O LJUBLJANA O 3/14 GODIC. N. GORICA GORICA o 8/14 9/17 O V8"4 POSTOJNA O 3/11 N. MESTO 2/13 O KOČEVJE \ O . ČRNOMELJ O Danes: ob 4.35 najnižje -69 cm, ob 11.17 najvišje 37 . cm, ob 16.13 najnižje -10 cm, ob 22.10 najvišje 55 — cm. Jutri: ob 5.11 najnižje -69 cm, ob 12.05 najvišje 26 cm, ob 16.57 najnižje -4 cm, ob 22.46 najvišje 49 cm. čc Morje je razgi-§ bano, temperatura morja 18,2 stopinje C. 500 m ...........13 1000 m ...........6 1500 m............1 2000 m...........-2 2500 m ...........-4 2864 m...........-6 UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah do 8 in v gorah 8,5. Miura najstarejši alpinist (80 let) na strehi sveta KATMANDU - Po prvi Savdijki Rahi Moharak je včeraj Mount Everest osvojil tudi Japonec Juičiro Miura. Vest ne bi bila nič kaj spektakularna, če ne bi imel japonski alpinist 80 let, si čimer je postal najstarejši osvajalec najvišje gore sveta. Miura, ki se je za vzpon odločil po štirih operacijah srca, se je na goro Everest povzpel po standardni jugovzhodni smeri, po kateri sta se kot prva pred 60 leti povzpela Anglež Edmund Hillary in nepalski šerpa Tenzing Norgay. Japonski alpinist se je na vrh 8848 metrov visoke gore povzpel v spremstvu sina in še dveh Japoncev, v ekipi pa je bilo tudi šest nepalskih šerp. Miura je opravil že tretji vzpon na »streho sveta«, v Guinnessovo knjigo rekordov pa se je vpisal že leta 2003, ko je bil kot sedemdesetletnik že zapisan kot najstarejši osvajalec Mount Everesta. Vulkan Pavlof na Alevtskih otokih bruha pepel 6000 metrov visoko ANCHORAGE - Na fotografiji, ki so jo posneli astronavti z mednarodne vesoljske postaje, je videti mogočen izbruh vulkana Pavlof na Alevtskih otokih, kakih 1000 kilometrov zahodno od mesta Anchorage na Aljaski. Alevtsko otočje je sicer znano po celi vrsti aktivnih vulkanov, Pavlofpa je je eden izmed najaktivnejših. Vulkan je pod stalnim nadzorom, ker je njegova aktivnost tudi v prihodnje ocenjena kot zelo intenzivna. V neposredni bližini sicer ni naselij, ki bi lahko utrpela škodo, problem pa lahko za letalske koridorje postanejo oblaki pepela, ki jih je Pavlof te dni izbruhnil kakih šest tisoč metrov visoko. CANNES - DAN PRED RAZGLASITVIJO LETOŠNJEGA DOBITNIKA ZLATE PALME šušljanje o zmagovalcih Adele Exarchoupolos ansa CANNES - Ena od značilnosti vseh filmskih festivalov je prav ta, da se od jutra do večera, od zajtrka do večerje govori samo o filmih. Ko manjka le dobrih 48 ur do razglasitve letošnjega dobitnika zlate palme, pa se med pogovori že napovedujejo zmagovalci. Med te gre od včeraj uvrstiti La vie d'Adele Abdellatifa Kechicheja, ki se je v Cannes vrnil s homoseksualno ljubezensko zgodbo dveh mladih deklet in pri tem poskrbel za odpravo kateregakoli tabuja. Hkrati pa je tudi razkril zjemni igralki. Če so torej nekateri trdili, da je v sredo Soderberghova ljubezenska zgodba ekstravagantnega ameriškega glasbenika Liberaceja prvič tako neobremenjeno spregovorila o gejevski ljubezni, niso še videli Kechichejeve. V mestu Lille, na severu Francije Adele zaključuje višjo šolo, ko se zave, da ji je veliko lepše v ženski kot pa v moški družbi. V gejevskem lokalu spozna Leo, s katero se prepusti strastni ljubezenski zvezi. Tunizijski avtor nas v tri ure traja- jočem filmu popelje v najstniški svet dveh prikupnih Francozinj, ki se ob življenjskih resnicah soočajo tudi s sprejemanjem drugačnosti. Z neobremenjenostjo, ki je značilna za francoske avtorje, se je tako Kec-hiche lotil tabu teme in jo brez vsakršnega zadržka tudi prepričljivo razvil. Festival, ki se je do danes ponašal že s prisotnostjo cele vrste zvezdnikov od Michaela Douglasa do Roberta Red- forda, Sharon Stone ter Jane Fonda in ga bo jutri obiskal tudi Alain Delon, je včeraj postregel z živečo legendo filmske zgodovine, Jerryjem Lewisom. Ose-minsedemdesetletni komik judovskega rodu, je prispel na Croisette, da predstavi film Max Rose, režiserja Daniela Noaha, v katerem Lewis igra talentiranega jazz glasbenika. Predpredzadnji film tekmovalnega sporeda pa je včeraj predstavil tudi Ale- xander Payne, režiser, ki je zaslovel z zabavnim popotovanjem v filmu Sideways in je tokrat poskrbel za drugo delo on the road, Nebraska. Na 2000 kilometrov dolgo pot med pozabljenimi mesti Nebra-ske in Montane si je zamislil potovanje sina in že ostarelega očeta, namenjena v Lincoln, kjer naj bi oče zmagal loterijo. Po poti se seveda preteklost pomeša s sedanjostjo in oče in sin se spet srečata tam, kjer sta se pred tem izgubila. (Iga) ORIGINALNA POBUDA GORIŠKE FILMSKE MISE TRANSMEDIA Prava kraška osmica Abdellatif Kechiche in Lea Seydoux ansa Vino iz Goriških Brd, surov pršut, kuhana jajca celo voda Dolomia, le sir je francoski. Ideja kraške osmice je postala tako global, da te dni navdušuje tudi v Cannesu. Na Rue Blanc 1, s čudovitim pogledom na mestni portič, zasidrane jahte in intenzivno festivalsko dogajanje, so Igor Prinčič & Co priredili pravo osmico, ki je sicer meeting point za številne producente, kupovalce, režiserje, igralce, novinarje ter predstavnike in sodelavce najpomembnejših festivalov. Goriška filmska hiša Transmedia si je namreč zamislila originalen način za promocijo zadnje slovensko -italijanske produkcije, celovečernega filma Mattea Oleotta, Zoran moj nečak idiot (Zoran il mio nipote scemo). Prvenec, ki ga je avtor posnel v produkciji Transmedie, koprodukciji Staragare, in ob sodelovanju Slovenskega filmskega centra, FVG Film Commission, Viba filma, MiBaca in evrpske Eurimages te dni prav v francoski varianti krašne osmice, predstavljajo mednarodnim festivalom, da bi ga v prihodnjih mesecih zavrteli na katerem od teh. Film pripoveduje o arogantnem Paolu, štiridesetletnem zafrustrira-nem in debelem možakarju, ki je zaposlen kot kuhar v domu za ostarele, večino časa pa preživlja v gostilni pri Guštinu. Nekega dne se v njegovem življenju pojavi čudaški nečak Zoran. Po smrti tete je Paolo edini sorodnik, ki lahko poskrbi zanj. V gostilni odkrijejo v Zoranu nenavaden talent pri igranju pikada. Končno je Paolo našel pravo priložnost, da se mu sreča obrne v pravo smer: Zorana bo odpeljal na svetovni turnir kjer je prva nagrada v denarju. Protagonist filma je Giuseppe Battiston, ob njem pa nastopajo še Peter Musevski, Roberto Citran, Ariella Reggio, Jan Cvitkovič, Riccardo Ma-ranzana in drugi. Osmica, ki je privabila v canne-ski štab Transmedie celo vrsto gostov je naravnost navdušila tiste, ki o stari avstroogrski tradiciji seveda niso vedeli veliko. Vsak dan med 18 in 21 uro se tako cela vrsta festivalskih pogovorov odvija prav ob srebanju vina in po-kušnji pršuta, ki so jih sponzorji filma v prejšnjih dneh poslali v Cannes. Med najuglednejšimi osebno-stimi, ki so v teh dneh obiskali stanovanje na Rue Blanc gre omeniti Alberta Barbero, direktorja beneške Mostre, ki si je ogledal predstavitveni izvleček Oleottovega filma ob sre-banju Prinčičeve kapljice. (Iga) / RADIO IN TV SPORED Petek, 24. maja 2013 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi V ospredju 21.05 Koncert: Etnoploč, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Odd.: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Verdetto Finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 La terra dei cuochi 23.35 Tv7 ^ Rai Due 6.40 Risanke 8.05 Tgr Montagne 7.00 Nan.: Zeke e Luther 7.50 Nan.: Tutto in famiglia 8.40 Nad.: Una mamma per ami-ca 10.30 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Risanka: Simp-sonovi 14.35 Risanka: What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Naruto Ship-puden 15.25 Risanka: Lupin 16.10 Nad.: Smallville 17.50 Nan.: The Middle 18.15 Nan.: Life Bites 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - New York 21.10 Film: True Justice -Reazione violenta (akc., ZDA, '12, i. S. Segal) 23.00 Nad.: Person of interest La 7 LA 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.25 18.45 Rubrika: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 15.30 Nad.: Diane - Uno sbirro in famiglia 17.10 Nan: Il Commis-sario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e 8.35 Nan.: Le sorelle McLeod 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fat-ti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.10 Nan.: Senza traccia 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 22.50 Dnevnik 21.05 Nad.: Rex 23.05 Aktualno: L'ultima parola 21.10 Crozza nel Paese delle Mera-vigIie 22.20 Odd.: Zeta 0.15 Omnibus Notte ^ Tele 4 ^ Rai Tre 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 10.50 Codice a barre 11.25 Dnevnik: Tg3 Minuti 11.30 Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 15.10 Kolesarstvo: Giro d'Italia 2013, prenos 19. etape (Ponte di Legno - Val Mar-tello) 18.05 Jahanje 18.55 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Celi, mio marito! 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Amore criminale 23.05 E' uno di quei giorni che... (} Rete 4 6.20 Mediashopping 6.50 Nan.: T. J. Hooker 7.45 Nan.: Miami Vice III 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La si-gnora in giallo 14.00 Dnevnik. Vremenska napoved 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.35 Resn. show: Come si cambia Academy 16.05 Film: I giganti del mare (pust.) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta Colonna - Il Quoti-diano 21.10 Quarto Grado Canale S 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-vetrine 14.45 Uomini e donne 16.05 Show: Amici 16.50 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Money Drop 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la noti-zia - La voce dell'insolvenza (v. E. Iacchet-ti, E. Greggio) 21.10 Paperissima 23.00 Dnevnik 0.30 Rubrika: Supercinema 7.00 8.30, 13.20 Deželni dnevnik 7.25 12.45 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Bor-go Italia 8.05 Dok.: Luoghi magici 13.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio News 17.00 Dnevnik 17.30 23.30 Trieste in diretta 19.30 Dnevnik 20.00 Momenti di liga 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Rubrika: Ring 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved Slovenija 1 7.00 Dobro jutro 10.15 Risanke, otroške nan. in odd. 11.30 Mi znamo 11.55 Panoptikum 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Pogledi Slovenije 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.55 18.35 Risanke 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Infodrom 18.10 Moja soba 18.55 0.20 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Na zdravje! 21.25 Med valovi 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Polnočni klub (t Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.00 Otroški infokanal 8.50 Infodrom 9.00 Zabavni infokanal 10.00 Dobra ura 11.20 Dobro jutro 13.00 Sledi 13.20 Alpe-Donava-Jadran 13.55 Dok. film: Upor 14.45 Osmi dan 15.15 Rad imam nogomet 15.45 Žogarija 16.15 Migaj raje z nami 16.45 Odbojka -kvalifikacije za svetovno prvenstvo (M): Slovenija : Izrael, prenos 19.00 0.20 Točka 20.00 Dok. odd.: Pasje revni 20.50 Nan.: Stara nergača 21.25 Nad.: Restavracija Raw 22.20 Film: Mongol (t Slovenija 3 6.00 19.55, 22.00, 23.15 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.25 9.25, 12.25 Evropski premislek 7.35 20.00, 22.35 Aktualno 8.00 Odbor za zadeve EU 10.00 Izredna seja Državnega zbora, prenos 13.30 Prvi dnevnik 13.55 SVS, izbor 15.30 17.30 Poročila 17.45 19.30, 19.40 21.50, 23.20 Kornika 19.00 Dnevnik 19.25 Beseda volilcev 20.15 23.00 Tedenski pregled 20.45 Slovenci Evropejci 21.25 Beseda gledalcev 21.30 22.50 Žarišče 23.30 Odmevi 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je... 15.00 Back Stage Live 15.30 Film: Ho incontrato l'amore 17.00 Avtomobilizem 17.15 Športna odd. 18.00 Ljudske zgodbe s Krasa 18.10 Iz popotne torbe 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 23.30 Šport 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Potopisi 20.30 Le parole piu belle 21.00 Naš vsakdanji strup 22.15 Arhivski posnetki 23.00 Blue hole Tv Primorka 8.00 19.30, 21.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostra-ni 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Video-strani 17.30 Na kavi z Giannijem 18.00 Žogarija v Piranu 20.00 Med nami 21.00 Obleka naredi človeka 22.00 Glasbeni večer, sledi TV prodajno okno, videostrani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 7.25 Nad.: Biser 9.0010.05, 11.25 Tv prodaja 9.15 18.05 Serija: Larina izbira 10.35 16.55 Nad.: Kot ukaže srce 12.00 Serija: Družinski kamp razvajencev 14.00 Serija: Pod eno streho 15.00 Nad.: Peklenske mačke 15.55 Nad.: Srčna strast 18.55 24UR - vreme 19.00 21.55 24UR - novice 20.00 Film: Kje sta Morganova? (kom., ZDA, '09, i. H. Grant, S. J. Parker) 22.25 Nad.: Nora Roberts 23.00 Eurojackpot Kanal A 6.55 Risane serije 8.30 13.45 Nan.: Frasier 8.55 Nan.: Will in Grace 9.25 16.35 Serija: Šola za pare 9.55 Top Gear 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Faktor strahu 14.10 Nan.: Jimova družina 14.40 Film: Slutnja 16.30 18.00, 19.45 Svet, Novice 17.05 Nan.: Na kraju zločina 18.55 Nan.: VIP 20.00 Film: Kritična točka 22.25 Film: Nožno ročna umetnost 23.55 Film: Nepovabljena RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (V studiu Betty Tomsič in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Kulturne diagonale; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10, 17.10 Music box; 14.20 Otroški kotiček; 14.35 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Boris Kolar: Iqball Hotel -16. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Rekel in ostal živ; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euro-regione News; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35-12.28, 20.30-22.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Ora musica; 14.00 La biblioteca di Babele; 14.35, 20.00 My radio; _ P k 24 j VREDNO OGLEDA HH Petek, 24. maja - UmJ Raimovie, ob 23. uri Bloody sunday Velika Britanija, Irska 2002 Režija: Paul Greengrass Igrajo: James Nesbitt, Tim Pigott -Smith in Nicholas Farrell 30. Januar 1972, je poznan tudi kot Krvava Nedelja: ko je v City of Der-ry-ju na Severnem Irskem, prišlo do krvavega incidenta. Dogodku je tudi skupina U2 posvetila pesem Bloody Sunday. Tistega dne so se namreč množične demonstracije gibanja za človekove pravice na Irskem spremenile v krvavi pokol. Zaradi provokacij mladih irskih van-dalov in britanske vojske je na ulicah mesteca ugasnilo trinajst mladih življenj. Med žrtvami je bila večina komaj sedemnajstletnih fantov, ki so zagnano sledili vcepljenim idealom in niso niti slutili, da je javno izražanje svojega mišljenja lahko zločin, ki ga bodo morali plačati z življenjem. Novinar in režiser Paul Greengrass je deset let svojega življenja posvetil ustvarjanju dokumentarnih programov za angleško televizijo BBC. 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pome-riggio ore quattro; 18.00 Etnobazar; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Pu-glia; 23.00 The magic blues; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.45 Od muhe do slona; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Info. odd. v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.55-12.30 Svetovni dan srca; 10.00, 10.45, 11.10 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Izvidnica; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 17.10 Evrotip; 18.00 Express; 19.00 Dnevnik; 19.30 Stop pops 20 in novosti; 20.30 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Izštekani, Zadnji taxi, živo iz studia 14. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna, J. S. Bach; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Glasbena medigra; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Gremo v kino; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Literarni nokturno . Maruša Krese: Da me je strah?; 19.30 Povabilo na koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. o izpolnjujemo Izkoristite tudi vi posebne ponu ob tej obletnici s s 55 d I » 5 B POSEBNA PONUDBA VELJA ^ _ SAMO JUTRI C 5 . MAJA -20% 10,39 € Pivo 2LATOROG LAŠKO It 5 redna cena: € 12.99 cena za I: € 2,08 36. oktobra 2013 bodo zadruge Cooperative Operaie dopolnile 110 let. Praznujmo jih skupaj vsak mesec, s Posebnimi Ponudbami v znamenju te Obletnice. y t? ti ' A > mf 3 ZA VSE -20% na blagajni 4,78 € ZA ČLANE -40% na blagajni 3,58 € ZA ČLANE ^ L -35% J Y ZA VSE 1 [ -20% 1 1,88 € kiihiriiGkp klp^p 2,30 € Svinjska rebra i tal. poreklo redna cena: € 5.98 cena za kg: EXCELLENT H OU-SEW EAR redna cena: € 2,90 cena za kos. www.coopts.it f COOPERATIVE O P C fl A I Ë