Številka 334
TRST, v četrtek 5. decembra 1907
Tečaj XXXII
IZHAJA VSAKI DAN tildi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične številke se prodajajo po 3 nv6., (6 stotink)
▼ mrog i h tobakEruah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, fct. Petru. Sežani, Nabrežini, Sv Luciji, Tolminu.
Ajdovščini, Postojni, Dorn^ergu, Solkanu itd. CENE OGLASOV ee računajo po vrstah (Široke 73 mm. visok* 2l#, n<m); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotiok ; aa osmrtnice, zahvale, poslan ce, oglase denarnih zavodov p« bt< t Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-4&ljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot- beseda, najmanj pa 40 stot. — Oglase sprejema „Ineeratni oddelek uprave ■dinoali-'. — Plačuje se izključno le upravi Edinosti".
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč!
NAROČNINA ZNAŠA
za vse leto 24 K, pol leta 1:' E, 3 mesece 0 K —, ni naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira.
Maročniaa na neleljsic izdanje .Edinosti' stane: celoletno K 5 20, pol leta
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se nc vračajo.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ul. Glorcio Galatti 18 (Narodni dum).
Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN* GODINA. Lastnik
konsorcij lista „Edinost"1. — Natisnila tiskarna kousorcija lista »Edinost" v Trstu, ulica Oiorgio Galatti 5t 18.
- Poštno-hranllnični račun 5t. Stl'6-32. —
===== Telefon štev. 1157-----
Astrijska zbornica
Debata o nujnem predlogu posl. Masaryka. Govor dra. Rybara.
DUNAJ 4, Na današnji seji je minister-ski predsednik predložil zbornici novoimeno-vanega ministra za deželno brambo FML •eorgi, kateremu bo od mnogih strani čestitali. — Zbornica je nadaljevala debato o n«jnem predlogu posl. Masaryka.
V debato o nujnem predlogu posl. Ma-sarvka glede napadov na vseučilišča je posedi tudi posl. R y b a i-. (Opomba ured.: Ko-re*pondenčni biro poroča sicer, da je govoril Hribar; nam pa je znano, da se je priglasil za besedo dr. R j b a r Mogoče je torej, da se gre tu za pomoto. Koresp. biro, aa katerega smo se obrnili radi pojasnil trdi sicer, da je bilo telefonirano ime Hribarja, mi pa vendar ostajemo pri tem, da je govornik zares dr. Rjlar). Dr. Rybar je podal najprej zgodovinski pregled o položaju Jugoslovanov, ki so bili od nekdaj ena naj zve-stsjših in najtrših opor dinastije in so varovali avstrijsko državno idejo. Vedno pa so našli le razburjenje, ako so za se zahtevali ozire. Tako se godi tudi sedaj, ko se jih izroči na milost in nemilost Madjarom. Govornik zavrača Jugoslovanom storjeno očitale, da obstruirajo ; saj so celo vladne stranke stavile nujne predloge, dočim Jugoslovani niso predložili nikakega. Le poedini členi Jugoslovanskega kluba so podpisali predlog Hli-bovickega, ki je datiran z dnem 4. julija, torej ko ni bilo še obstrukcije. To se je zlorabilo za to, da seje brzojavilo imena teh poslancev na vse provincijalne časopise v svrho, da se jih postavi na sramotni steber. Izjavil je, da njegova stranka se ne bori proti nagodbi iz opozicije, in protestira energično proti tlaku, ki se ga hoče izvrševati na njihovo mišljenje. Govornik je spomnil na protest proti protipoljskim predlogam in rekel, da nastop zbornice v prid zatiranim Hrvatom bi imel tudi gotovo dober učinek. Govornik je ta to spregovoril o nujnem predlogu Masary-kovein in izjavil, da, ako bi isti hotel pro-vzročiti le manifestacijo za svobodo vere in vesti, bi Jugoslovani potem radi zanj glasovali. Ker se pa interpretira predlog kakor protest preti očitanju nestrpnosti, mora govornik ka kor narodni Slovan nastopiti proti temu predlogu, ker to očitanje je popolnoma opravičeno, zlasti glede nemških vseučilišč, kjer ravno nemški dijaki najhujše zatlačujejo Slovane. — tovornik je spomnil na razne demonstracije proti slovanskim dijakom in profesorjem.
Tudi večina nemških profesorjev je navdahnjena z nacijonalno nestrpnostjo proti Slovanom. Govornik predbaciva Zidom, da so vedno podpihovali sovraštvo Nemcev do Slovanov. Nemci pa nočejo dovoliti Slovanom niti enega vseučilišča. Slovani zahtevajo pred vsem, kar potrebujejo za življenje; oni se borijo za svoj obstoj. (Živahna pohvala.)
Posl. R e d 1 i c h je izpodbijal očitanje o prenapolnjenju vseučilišč s židovskimi pro fesorji.
Posl. Glabinski je izjavil imenom poljskega kluba, da bo glasoval za nujnost.
Generalnimi govorniki sta bila izvoljena j Krek contra in Pernersdorfer pro.
Posl. Pernesdorler govori v prid ločitvi cerkve od države.
Posl- Krek je rekel, da hoče liberalna avnost inscenirati s Maaarjkovim predlogom nekako ouverturo francoske politike. Ne na
PODI. ISTEK
10
Naskok na mlin
Povest iz nemško-francoske vojne.
Emile Zola.
političnem polju, ampak na kulturnem priborijo si katoliki vseučilišče. Pozivlje katoliške dijake, naj ki z učenostjo pribore profesure na vseučiliščih.
Po sklepnem govoru posl. Masaryka je bila razprava prekinjena ob 8. in tri četrt.
Prihodnja seja jutri.
Belokranjska in dalmatinska železnica
DUNAJ 4. Poročilo železniškega odseka o belokranjski in dalmatinski železnici se je daaes razdelilo. Poročilo je sestavil referent posl. Ivan Hribar.
OGRSKA ZBORNICA.
BUDIMPEŠTA 4. Zbornica je nadaljevala debato o nagodbenem pooblastilnem zakonu. — Posl. Vlad (Romun) je predlogo odklonil, ker niso interesi Odrske po pogodbi dovolj zajamčeni. — Posl. Surmin je govoril hrvatski. Govornik je tudi predlogo odklonil.
Posl. Surmin je govoril 3 in pol ure hrvatski ter je na koncu svojega govora stalil predlog, naj zbornica izvoli odsek 15 členov, ki naj zbornici vnovič poroča o vseh nagodbenih predlogah. Na to je bila razprava prekinjena.
Na to so sledile interpelacije. Posl. Popovič (Hrvat) je v madjarskem jeziku interpeliral o poročilu listov, češ da je včeraj ministerski predsednik v kuloarjih zbornice izjavil, da noče z resolucijonači več razpravljati, marveč da jih hoče uničiti. Govornik je napadal vlado radi sklicanja hrvatskega sabora, ki je je označil kakor protuzakonito. Zavaroval se je proti tema, da je ministerski predsednik o?načil hrvatske poslancc kakor ilirske sanjače. Hrvatje izpolnujejo vestno svojo slažbo in bodočnost pokaže, da so prav postopali. Pride čas, ko jim dajo prav tudi Madjari.
Ministerski predsednik dr. Wekerle je izjavil, da ne more biti odgovoren za poročila posamičnih listov. Odgovarjati more le za to, kar je rekel tukaj ali dirugod v službenem svojstvu. Besedi „ilirski sanjači", da besedo „ilirski", ni niti rabil, toda on trdi. da je jugoslovanskih sanjačev, Da to dokaže, ni mu treba druzega, nego da opozori na to, da so gospodje v neprestani stiki z državljani dru gib držav (Klici: Tako je!), da ž njimi neprestano konfenrajo ter uravnavajo svoje vedenje tukaj po vspehih teh konferenc, oziroma hočejo tamkaj vplivati na postopanje onih drugih. Gospodje poslanci ne bodo tajili, da so to storili, oziroma da so nekateri izmed njih to storili. Vsako nedeljo in praznik se ti sestanki ponavljajo, bodisi tukaj ali pa na Dunaju in ponovila so se tudi v zadnjih daeh. Kar se tiče trditve, da je on, ministerski predsednik, rekel, da hoče resoluci-jonaško stranko uničiti, je njegovo izjavo razumeti tako, da hoče to stranko politično onemogočiti ; to ni le njegova želja, ampak tudi njegova dolžuost. Tega ni možno doseči na drug način, kakor ustavnim potom, to je z novimi volitvami. Hrvatski sabor je sklican na 12. t. m. Sabor ni bil sklican v minolem poletju, ker so se poslanci tukaj tako vedli, da ni to moglo jamčiti da bi bil mogel sabor vspešno delovati. Mi smo sklicali sabor, ker nočemo vzeti zastopstvu Hrvatske pravice, da sklepajo o svojem proračunu oziroma da dovolijo vladi indemniteto. Ako se gospodom poslancem dopada že mesece obstruirati in tako onemogočiti zvršetek naših razprav, tako da se utegnemo rešiti niti specijelno ogrskih stvari, potem ne morete iz tega kovati proti nam orožje, da smo mi sklicali sabor protu-
i ustavno. Take protuustavne interpelacije ne morem vsprejeti. (Pritrjevanje.) Naša hrvatska politika hoče gospodom poslancem omogočiti ustavni režim. Ako se to ne posreči, si bomo prizadevali, ne oziraje se na gospode poslance, da dobimo na podlagi ogrsko hrvatske nagodbe tako hrvatsko večino, ki omogoči ustavni režim. (Pritrjevanje.) Ako ta prizadevanja ne dovedejo do cilja, ne zapustimo vzlic temu podlage ogrsko-hrvatske nagodbe, marveč hočemo nadaljevati vlado tako dolgo, dokler ne bo javno mnenje na Hrvatskem več tako terorizirano, da bo na Hrvatskem možna vlada na podlagi nagodbe. (Pritrjevanje.) Ko je posl. Popovič odvrnil, je bil odgovor ministra vsprejet na znanie in potem seja zaključena. Prihodnja seja jutri.
Knez Lobkovic odstopi.
PRAGA 4. V začetku današnje seje deželnega odbora je viši deželni maršal knez Lobkovic izjavil, da poteče dne 13. t. m. njegova službena doba in da položi radi tega svojo službo v cesarjeve roke. Nadalje je rekel, da bo opravl)al svojo službo do 10. t. m. in da mu bo še možno posloviti se od členov deželnega odbora.
Maroko.
PARIZ 4. General Liautay poroča, da je bil sinoči nek mali transport s živili napaden med Bab el Haja in reduto Martin-prey. Pri napadu je bil en francoski voznik ubit. —
MADRID 4. Iz Melile poročajo: Cesarske čete so sinoči napadle upornike pri Marhiki. Uporniki so imeli velike izgube. Parnik „Saida" je podpiral cesarske čete s streljanjem iz topov. Dve seli sta bili razdejani. Sodi se, da se boj danes obnovi.
Zrakoplov „Patrie".
LONDON 4. Ni res, da so pri Glas-gowu videli zrakoplov „Patrie".
Španska kraljeva dvojica.
LONDON 4. Španski kralj in kraljica sta danes na vojni ladiji „Renoven" izPorts-moutha odpotovala v La Rochelle, da se od tamkaj podata v San Sebastian.
Nesreča na železnici. GLASGO\V 4. Blizo Paisleya je skočil s tira neki osebni vlak ter je zapeljal v delavce, ki so polagali tračnice. Usmrtenih je bilo 7 delavcev.
Poročilo Roosevelta.
WASHINGTON 4. V poročilu predsednika Roosevelta se med drugim glasi: Nikdar ni bilo velikega naroda, da bi bil toliko časa imel razmerno tako malo redno vojsko. Spremnost vojske in sestava iste sta veča, nego kedaj prej, a ni dovolj častnikov in moštva, tako da bi se moralo dolgotrajno vojno izbojevati z dobrovoljci. Redna vojska bi morala biti pa močna dovolj, da zamore zadovoljiti vsaki potrebi. Poročilo nadalje pravi: Kakor je haažka konferenca po kazala, ne smemo polagati naših nad, da se ohrani mir, na kake mednarodne skiepe o razoroženju. Zato bi bilo nespametno, ako bi ustavili gradnjo brodovja. Glede unanjih od-nošajev izjavlja poročilo, da je svrha politike združenih držav nesebično pomagati drugim narodom, kjer ne bi taka pomoč izgledala kakor umešavanja. Poročilo omenja tarifne pogodbe z Nemčijo, ki ostane začasno v veljavi do 30, junija 1908 ter zaključuje z na-glašenjem prijateljskih razmer med Združenimi državami in Meksiko.
IV.
Ko je zazoril dan, je udarilo glasno vpitje na Franičino uho. Prišel je oče in odklenil njena vrata in odšla je na dvorišče. Bila je zelo bleda, a popolnoma mirna. Ko pa je zagledala mrtvo truplo pruskega vojaka, ki so ga bili položili tovariši skrbno na razgrnjen plašč, se ni mogla ubraniti, da bi se ne bila stresla.
Okoli mrliča so stali vojaki, ki so sila razburjeno mahali z rokami in kričali. Krčili so pe^ti in jih grozeče vihteli proti vasi.
Častnik je velel poklicati mlinarja.
„Vi ste župan tukaj," je dejal in njegov glaa je bil bripav od srda ; „našli smo enega naših umoijenega na bregu reke; Vi mi morate pomagati dobiti morilca, ki svoji kazni ne uide in ta bo služila v svarilen vzgled, dam Vam na to svojo besedo!"
,.Bom že storil svoje," je odgovoril mlinar mirno kakor po navadi, ..a kar tako lahko ga pač ne bo najti."
Častnik se je sklonil k mrtvecu, privzdignil konec plašča, ki ga je pokrival, in razgalil strašno rano na vratu, v kateri je še tičal nož.
„Poglejte si nož,"' je dejal častnik, „morda Vam utegne služiti pri Vaših zasledovanjih.*
Stari se je prestrašil, a se takoj zbral in rekel popolnoma mirno :
„To je čisto navaden kuhinjski nož, kakor jih imajo tu pri nas vsi ljudje. Sicer pa — morda je storil fant sam — — to se že zgodi, da se kdo iz straha pred bitko konča sam."
„Molčite," se je zadri častnik ves divji. ..Res, zaslužite, da vam zažgem vašo vas na vseh štirih koncih !M
K sreči je bil tako razburjen, da ni zapazil Franičine prepadenosti. Sesedla se je bila na kamnito klop in ni mogla odmakniti pogleda od mrliča, ki je ležal na tleh skoro pri njenih nogah. Bil je velik, lep fant, ki je s svojimi plavi mi lasmi bil podoben Dominiku (in ta podobnost ji je presunila srce. Morda je imel tudi on doma nevesto, ki je po njem hrepenela, za njim jokala. In zdaj je bil mrtev; ah, in spoznala je nož le predobro — bil je njen, ki ga je bila dala Dominiku, io ona morilka!
Med tem ko je častnik Še klel in besnel i in žugal pokončati vso Sotesko, je priteklo j nekaj vojakov in naznanilo beg njihovega jetnika, ki so ga bili opazili še-le zdaj.
Častnik je hitel takoj na lice mesta,
i videl odprto okno in je uganil takoj zvezo med begom in umorom.
Očeta Kosa je jezila „neumnost", kakor je imenoval Dominikov čin.
„Zdaj je ta bedak pokvaril vse," je dejal po tihem hčeri in nevoljuo zmajeval glavo.
Ta se je tresla kakor trepetlika. Oče sicer ni slutil njene sokrivde, a trepetala je pred tem, kar je imelo priti zdaj.
In imela je vzroka trepetati, kajti častnik je bil strašen v svoji besnosti. „Ta lopov I" je kričal ves iz sebe. „Gotovo je že v gozdu, a moram ga imeti zopet, ali pa se bo pokorila cela vas lu
Potem se je obrnil k mlinarju: „Kam ste ga skrili ? Povejte ! Vun z njim ! Vi morate vedeti, kje tiči !M
Mlinar je pokazal na gozdove, ki so se iztegali v nedogled, in odvrnil po svoji mirni navadi: „Kako hočete najti tu notri človeka ?u
„Je pač kotov in skrivališč, ki so vam vsem znani. Pošljem deset mož iskat ga in Vi jim bođete za vodnika,"
Atentat na moskovskega generalnega guvernerja.
MOSKVA 4. (Petr. brz. ag.) Neka ženska je danes opoludne izvršila atentat z bombo na generalnega guvernerja Herschei-manna, ko se je peljal po mestu. Her-schelmann ni bil poškodovan, ubiti so pa bili konji njegove kočije. Zločinko, ki jo bila ramena, so prejeli.
MOSKVA 4, (Petr. brz. ag.) Žensko, ki je danes opoludne izvršila atentat z bombo na generalnega guvernerja Herscbelmanna, so oddali v bolnišnico. Ko so jo prinesli v bolnišnico, je še komaj dihala. Kočijaž je bil ranjen od koščekov bombe. Konji so bili raztrgani na kosce.
Bojkot pruskega blaga.
VARŠAVA 4. Tudi v Ruski Poljski se pripravljajo na bojkot pruskega blaga. Pripravljen atentat.
PETROGRAD 4. Iz policijskih krogov poročajo, da so na prvega prokuratorja najvišega sodišča, Kamišenskega pripravljali terorističen atentat, ki se ga je preprečilo. Kamišenski ne vsprejema več nobene 03ebe. Duma.
PETROGRAD 4. Večerna seja dume je trajala do 13. in pol ure po noči. Zbornicu je nadaljevala debato o vladni izjavi. Prihodnja seja v četrtek.
Proti židovskim dijakom.
KIJEV 4. Ker so vseučilišče zaprli, ja ukazal generalni guverner izgnati iz mesta vse židovske dijake.
Taft v Petrogradu.
PETROGRAD 4. Ameriški vojni minister Taft je imel na nekem njemu na čast prirejenem banketu govor, v katerem je rekel, da so vse govorice o njegovi morebitni misiji v Rusiji neosnovane. On se preko Sibirije vrača iz Rusije. Ta pot ni daljša nego ona preko Tihega Oceana. Taft je naglušal, da je bil prisrčno vsprejet. Prosil je za avdijenco pri carju, da se osebno zahvali za vsprejem in ga zagotovi, da ameriško ljudstvo želi blagor in srečo Rusije. Vojni minister Taft je ko-nečno napil carju.
Bosanske razmere.
Srbska narodna skupščina v Sarajevu.
Vse veče ne-le avstrijsko, ampak sploh evropsko časopisje pečalo se je v zadnjem času z razmerami v Bosni in Hercegovini. Povod temu dalo je zborovanje, na katerem so se pod imenom „srbska narodna skupščina" zbrali izvoljeni zastopniki srbskega naroda iz vse Bosne in Hercegovine, da določijo program za srbsko narodno stranko v teh deželah. To nikakor ni bilo kako navadno zborovanje zaupnih mož, ampak pravcati parlament, v katerem je bila zastopana velika večina srbskega naroda Bosne in Hercegovine. ..B. Po3t" je imenovala skupščino „das bosnisclie Rumpfparlament". Skupščina se je tudi konstituirala kakor kak pravilen parlament, debate so se vršile na povsem parlamentariški način, pa zato ni čudo, če je javnost obrnila sklepom tega zborovanja naj-večo pažnjo. Tudi „Edinost" je že prinesla na tem zborovanju določeni program. Iu sedaj vrši le svojo dolžnost, če se malo obširneje pobavi s tem programom in to z onim delom, ki se tiče državnopravnega položaja teh dežel.
Pred vsem treba omeniti, da je sklep, s katerim se priznavata Bosna in Hercegovina
„Prav rad, samo trajati utegne kakšen teden, predno pretaknemo vse gozde po okolici."
Mirnost starega je razburjala častnika toliko bolj, ko je izprevidel, da bi bilo to iskanje vsekakor smešno. Slučajno je pal zdaj njegov pogled na Franico, na katere obličju je bil zapisan razločno smrtni strah. Gledal jo je nekaj časa, potem so se uprle njegove oči zopet v očeta, in nackrat je vprašal:
„Ali ni bil fant ljubi Vaše hčere T
Stari je pobledel in trenutek je izgledalo, kakor da se hoče zagnati na tujca, ki ga je žalil na časti, a premagal se je in je molčal; Franica si je zakrila obraz z obema rokama.
„Da, tako je," je nadaljeval Prus, „in eden vaju mu je pomagal bežati, vidva sta njegova sokrivca. Vprašam vaju zadnjikrat, ali ga hočete izročiti ali ne
Mlinar še vedno ni dal odgovora, stal je obrnjen strani in gledal ravnodušno v daljavo, kakor da ga častnikovo govorjenje čisto nič ne briga. To je tega razkučilo do skrajnosti.
„Dobro torej," je zaklical, „tedaj bodete Vi na njegovem mestu uBtreijeni !"
(Dalje.)
Stran II
»EDINOST« št. 334
V Trstu, dne 5. decembru J 907
kakor sestavna dela turškega cesarstva, plod kompromisa. V načrtu programa, ki je bil predložen skupščini, povdarjala se je suverenost sultana, čemur so se pa južno-hercego-v-nski predstavniki (členi skupščine) odločno uprli, tako, da je bila dotična točka predelana v smislu, da se deželi priznavata kakor sestavna dela turSkega cesarstva, kar odgovarja intencijam večine, a je tudi manjšina zamogla glasovati za to. Da Bosna in Hercegovina ob sedanjem državnopravnem položaju „de jure" še vedno pripadata k turški državi, to stoji izven vsake diskusije. Vendar je jasno, da Bkupščina ni mislila resno s to pripadnostjo k turški državi, ampak je smatrati ta sklep le kakor koncesijo mohame* dancem, s katerimi postopajo Srbi složno na vseh javnih politiškili nastopih. Gre torej v prvi vrati za vprašanje uvedenja parlamentarizma, ker bi bilo z uvedecjem parlamentarične vladne oblike samo ob sebi rešeno tudi vprašanje o državno-pravni pripadnosti. Ako se uvede parlamentarizem v sedanjem stanju dežel, pripoznano bi bilo s tam, da je avstrijska uprava dovršila misijo ki jej je bila poverjena od velesil. Naravna posledica temu bi bila, da avstrijski vojaki in uradniki zapuste deželo. To pa je glavni razlog, da deželi še danes nimata parlamenta, dočim se je od strani oficijozov vedno povdarjalo, da deželi še nista zreli za parlamentarično vladno obliko.
No, da ta trditev ne velja, dokazali so ravno dogodki sedanjega časa. To je dokazila srbska narodna skupščina v Sarajevu v3pričo katere je ista „Bosnische Post", ki povdarja sicer ob vsaki priliki, da treba v Bosni in Hercegovini strogo vladati, izjavile, da ne more odreči občudovanja uzorni orga-zaciji Srbov v Bosni in Hercegovini. To so d kizale občinske volitve v Mostaru, kjer se je od 1619 opravičenih volilcev vdeležiio vol tev 1485 volicev, to je 927« ! In to vse ob najlepšem redu ! To so dokazale volitve v občinske zastope tudi po drugih občinah in je jasno, da ie daljna absolutistična vladna oblika v deželi povsem nepotrebna in ne-možna. Zato je tudi bilo nedavno temu či-t iti v nekem angležkem listu, da se velesile pečajo z vprašanjem avtonomije teh dežel. „Bosnische Post" sama si ne more več pomagati z izgovorom, da deželi še nista zreli za avtonomijo, pa je zato pisala, da treba deželi najprvo anektirati, a potem še-le da bo možno govoriti^o uvedenju parlamentarizma! Dotični članek v „Bosnische Post" prinesli so različni veči listi, ki so povdarjali, da je „B. P." glasilo bosanske vlade, na kar je došel točno dementi, češ, „Bosnische Post" ni v nikaki zvezi ni z deželno vlado za Bosno in Hercegovino, niti s skupino ministerstvOm 1 To se je trdilo kljubu temu, da v Bosni vsakdo pozna no-torične zveze vlade s tem listom. No, vlada je potom „Bosnische Post" pušku sila, kak utis bi njena namera napravila na velesile! In ker so te velesile dale dunajskim gospodom na Ballplatzu umeti, da So ni primerem čas za aneksijo, evo — dementi ! !
Navstaja torej vprašanje : kaj sedaj ? Vladanje sedanjim načinom je trajno dalje nemožno. Uvedenje parlamentarizma ob se danjem državnopravnem položaju bi značilo konec avstrijske misije v okupiranih deželah, a nneksiji se upirajo velesile. Vendar vzemimo tudi. da bi se v slučaju aneksije ne bilo bati mednarodnih komplikacij, je še vprašanje : ali se imata okupirani deželi pridružiti Avstriji ali Ogrski, tako zamotano, da se vidi to vprašanje že samo na sebi nerazrešljivo.
Madjari trde, da imajo do Bosne in Hercegovine zgodovinske pravice, Hrvatje se tudi ne odrečejo svojim pravom a obema govori Avstrija preko „Bosnische Post" : „Je suis. je reste" (sem in ostanem).
To vse znači toliko, da je aneksija ob sedanjem duvalističnem ustroju monarhije neraožua in je le čudno, da spušča vlada po svojih organih v svet take (čeprav pozneje dementirane) želje.
Naj torej stvar obračamo in ogledujemo od katere koli strani hočemo, priti moramo do zaključka, da je edina primerna rešitev popoina avtonomija dežel. Na stališču avtonomije stoje tudi resolucijonaši in riko bi se v nekaterih točkah izvedla revizija programa sarajevske skupščine, mogli bi v3prejeti istega tudi Hrvatje, ker edino le ako se Hrvati in Srbi složijo, možno je upati na vspehe. A dokler bodo stali voditelji bosansko-hercegovskih Srbov na dosedanjem intransigentnem stališču, je gotovo, da ostanejo vsa njihova prizadevanja brez praktičnih vspehov.
Politika „viših obzirov
a
Beseda je znana, še preveč znana, in resnična na neizmerno škodo nas Slovanov na jugu monarhije. Z besedo o „viših obzirih" je povedano, da se vladna politika v naših pokrajinah ne ureja se stališča potreb pre bivalstva, ampak iz obzirov, ki jih ima avstrijska diplomacija radi svoje nenaravne zvezne politike tja čez preko merja adrijan-skega v tujo državo! Veljavnost teh „viših obzirov" je pribita tudi v klavzulah k pogodbi med Avstro-Ogrsko in Italijo. To je konstatoval nekoč tudi poslanec Spinčič v dunajskem parlamentu. A tega ne taje niti glasila italijanske vlade. Ne priznavajo sicer foi malne obveze, da ae bo vladna avstrijska
politika v naših pokrajinah uravnavala no zahtevah Italije — pardon : po „viših obzi-rili", ali se še ponašajo in pojejo hvalo italijanskemu ministru za vnanje stvari radi njegovih zaslug za stvar avstrijskih Italijanov. Neki italijanski vladni list je pisal te dni odkrito, da je Tittoni bolje služil interesom italijanske narodnosti na ozemlju babsburžke monarhije, nego vsi protesti, vse deklamacije in vsi auto-da-fe italijanskih mladičev ! Da avstrijski ministerski predsednik Beck in pa naučni minister Marchet — pravi rečeni italijanski list — priznavata pravico Italijanov ob vseučiliškem vprašanju in da se kažeta pripravljenima popraviti krivico, je iskati vzroka tej ugodni dispoziciji v zbližanju med Italijo in Avstro-Ogrsko, ki je je znal doseči Tittoni, podpiran od Aehrenthala!
Prevedeno na nas siromašni slovenski jezik imamo tu pripoznanje, da je g. Tittoni varuh interesov avstrijskih Italijanov in da mu gre pri tem na roko avstrijski minister za vnanje stvari. Z drugimi besedami: avstrijska politika v naš h pokrajinah se določa po „viših obzirih", to je: po diktatih iz Italije. Žalostno dejstvo je torej, da politika takozvanih „viših obzirov" slej ko prej ubija gospodarske in kulturelne interese ter vso politično pozicijo nas Jugoslovanov ! Italijani pa le kriče, da so mučeniki in helotje v tej državi!!
A ne le to, da trpimo na svojih političnih kulturnih iti gospodarskih interesih. Tudi boja, ki ga morajo Jugoslovaoi monarhije sedaj vojevati za svoje staro pravo v cerkvi, ne bi bilo, ako bi ne bilo politike „viših obzirov". Neki cerkveni dostojanstvenik, i ki redaj občutno poseza v politične boje na Slovenskem je to o priliki nekega pogovora odkrito pripoznal. Pripoznal je opravičenost boja za glagolico, da bi bil tudi on sam za uvedenje slovenskega bogosluženja, ali temu da so na potu „viši obziri". To so bila ipsissima verba dotičnega cerkvenega dostojanstvenika.
G. Beck pa podaja v avstrijskem parlamentu slovesne izjave, da v razmerju med državami mora veljati kakor vrhni nedotakljivi princip, da se ena država ne utika v notranje stvari druge države. Seveda, čc se avstrijski Slovani hočejo zavzeti za sokrvne mučenike v Nemčiji, je to neodpustno kršenje tega velikega principa ; če pa se Italijani v Italiji ne le zavzemajo, ampak kar diktirajo svojo voljo avstrijski vladi na korist svojih avstrijskih bratov, se s tem nikakor ne krši rečeni princip, marveč se tako drzno utikanje v notranje stvari naše države še posvečuje s — sodelovanjem avstrijskih ministrov za vnarye stvari.
Torej tudi v tem pogledu velja v Avstriji dvojna mera: ena za Slovane, druga za Italijane in Nemce ! Nu. o vtikanju Nemcev iz raj ha v Avstrijske stvari spregovorimo nekoliko jutri!__
Poljska ruska šolska družba v ruski Poljski.
Glasom izvestja poljske Šolske družbe v ruski Poljski, je ista v času od 1. julija 1906. pa do 1. julija 1907. zaprosila na šolskih oblastnijali dovoljenja za otvoritev 1247 novih šol. Ob enem je zaprosila za odobrenje imenovanj 316 učiteljev. Oblastnije so dovolile otvoritev 681 šol in so potrdile imenovanja 159 učiteljev. Dalje je bilo v rečeni dobi zasnovanih 505 knjižnic in 317 otroških zavetišč, a poleg teh mnogo kurzov za analfabete. Ta šolska družba šteje sedaj 116.341 členov ; prispevki došli v tej dobi so iznašali 387.777 rublje v.
Veiik avancement pri pošti.
Letos je prvikrat meseca decembra avan-ciralo mnogo poštnih uslužbencev. 260 ofi-cijalov je bilo povišanih v više oficijale, 220 asistentov pa imenovanih cticijali. Doslej je navadno meseca decembra avanciralo po 50 oficijalov in 100 viših oficijalov. Razun tega bo tekom meseca decembra povišanih še okolu što uradnikov v devetem, osmem in sedmem Činovnem razredu (upravitelji, viši | upravitelji, kontrolorji, viši kontrolorji in rav-I natelji poštnega urada.)
Dogodki na hrvatskem.
Razpust sabora.
„Pesti Hirlap" je objavil uvodni članek, ; v katerem se bavi z vprašanjem razpuščenja hrvatskega sabora. V članku se izvaja, da se mora hrvatsko narodno zastopstvo razpustiti že s stališča gladkega rešenja pooblastilnega zakona. Ogrskemu zakonodajstvu je onemogočeno, da bi dalje delovalo s sedanjimi hrvatskimi poslanci. Zastonj da je vsaki poskus, da bi se doseglo pomirjenje, ker hrvatski poslanci da delujejo proti madžarskemu jeziku iu proti madjariki jedinstveni državi. Radi tega da je politično in fizično nemožno, da se ž njimi sklene mir. Radi tega treba — zaključuje rečeni list — hrvatski sabor razpustiti. Članek zvršuje : Po pravici zamoremo zahtevati, da Hrvatska ne pošilja v ogrski državni zbor ljudi, ki 60 po polovici kmetje, ki ne umejo, kaj se tukaj govori.
Izjava delegata Supila.
Del. Šupilo je izjavil nekemu sotrodniku lista „A Nap" nastopno : Taktika dr. Wekerla nas ne zavede. Njegovi načrti nas ne spravijo z našega pota. On je z jezikovnim vpra-
šanjem ustvaril tak položaj, da mi, zvesti zastopniki hrvateke politične ideje, nismo mo^H drugače delati. Mi nismo mogli opustiti borbe. Ta borba je na škodo skupni krvatski in ogrski stvari, ki nas je svoj čas približala. Kakor žuga mati otrokom z roko, tako je Wekerle pokazal stranki neodvisnosti hrvatsko strašilo ter tudi dosegel svoj cilj. Ta stranka se je prestrašila ter zbežala pod krila Wekerlova. Ta krila jo pritiskajo ter jo ovirajo v svobodnem gibanju. Ta krila ne bodo več proizvajala disidentov. Stranka dovoli Wekerlu vse: sramotno nagodbo, povišanje kvote, pozneje tudi povišanje rekrut-' nega kontigenta. Škoda, da ni v neodvisni stranki politika, ki bi gledal na bodočnost z višega stališča. Oni imajo malo Hrvatsko na dnevnem redu, a ta mala Hrvatska je Hanibal. s katerim jih Wekerle straši in kroti. Toda Wekerle je oni pravi Hanibal, ki ob odobravanju stranke neodvisnosti vodi posle Ogrske ter proskribira vse, ki so tako drzni, da govore resnico. Kar vidimo sedaj, je začetek konca stranke neodvisnosti. Wekerlu se je posrečilo — zaključuje Supilo — da je spri Hrvatsko in Ogrsko, ali ni mu vspelo, da tudi nas požene v roke Avstrije.
Taktika hrvatskih delegatov.
Iz Budimpešte poročajo : Glede taktike hrvatskih delegatov ni se toliko določeno, da bi se moglo dati v javnost, ker so sklepi odvisni tudi od razvoja dogodkov, ki slede te dui. Narod more biti vendar miren, kajti stori se vse, kar je li možno, da se njegovim sovražnikom čim bolj oteža položaj.
Sporazum med hrvatsko-srbsko koalicijo in Starčevičanci.
Iz Budimpešte javljajo : „Pester Llovd" poroča, da je ^prišlo z ozirom na sklicanje hrvatskega sabora med hrvatsko-srbsko koalicijo in starčevičansko stranko do vele važnega dogovora. Glasom tega dogovora, bodo Starčevičanci v saboru postopali sporazumno s koalicijo tako, da hrvatskim delegatom ne bo treba zapustiti fBudimpeŠte, oziroma skupne zbornice. Dotična pogajanja med koalicijo in Starčevičanci je vodil saborski podpredsednik dr. Mile Starčević. Starčevičanci bodo sporazumno s koalicijo delali na to, da se bo sabor moral razpustiti. V tem slučaju dobe hrvatski delegatje svobodne roke, da morejo pol-noštevilno nastopati v Bkupni zbornici v Budimpešti.
Dogodki na Ruskem.
Avdljenca Homjakova pri carju.
Iz Petrogradu poročajo „Voss. Zeitung": Avđijenca predsednika dume, Homjakova, pri carju je trajala eno uro. Car se je pri tem baje odločno izjavil proti reakcij onarni agitaciji najskrajneje desnice dume.
Drobne politične Vesti.
Dančenko v Budimpešti. Glasoviti ruski pisatelj in publicist Nemirovič Dančenko je došel v Budimpešto ter so vrlo zanima za spor med Hrvati in Madjari. Dančenko se hoče seznaniti tudi s hrvatskimi delegati.
Japonski poslanik odpozvan iz W a s b i n g t o n a. Iz AVashingtona poro čajo, da je japonski poslanik viskont Aoki odpozvan in da je že predložil predsedniku Rooseveltu in državnemu tajniku Rootu svoje odpozivno pismo. Zagotovlja se, da je poslanik odpozvan na Japon3ko, da oaebno in podrobno poroča o sedanjem položaju v Ameriki, ki je v zvezi s problemom naseljevanja Japoncev.
Druga vest iz AVaskingtona poroča, da ni bil Aoki definitivno odpozvan, ampak da je bil le poklican na Japonsko v osebnih stvareh.
Dnevne vesti.
„Korošec" in „Trst". „Mir" se grozno huduje v svoji zadnji števiki na novi list, naprednega „Korošca". „Mir" piše: „Jasno je tedaj, kaj pravzaprav „Korošec" hoče: Napraviti med koroškimi Slovenci razdor in prepir, uničiti naš list „Mir", ki ga je še ustanovil nepozabni oče koroških Slovencev Andrej Einspieler in vzeti sedanjemu političnemu vodstvu ugled pred ljudmi in mu iztrgati vajeti iz rok ter tako barčico koroške slovenske politike zasukati v liberalno vodo".
Na to pripominja „Soča" povsem umestno : „Mi odgovarjamo "„Miru" glede Trsta z istimi besedami: „Jasno je torej, kaj pravzaprav klerikalci hočejo: napraviti med tržaškimi Slovenci razdor in prepir, uničiti list „Edinost" in vzeti sedanjemu političnemu vodstvu ugled in mu iztrgati vajeti iz rok ter tako barčico tržaške slovenske politike zasukati v brezdomovinsko, mednarodno vodo, v kateri hoče nemški škof Nagi, zagrizen nasprotnik Slovencev ribariti."
Kakor sovražnika ljudstva napadajo sedaj od izvestne strani državnega poslanca Štrekelja, ker je glasoval za nujnost predloga proti podraževanju živil.
Sploh bi se dalo še le govoriti o tem, ali je masi slovenskega ljudstva po deželi, sosebno pa na Krasu, na škodo ali dobiček, ako so cene živilom visoke V !! Morda bi prišli celo do zaključka, da je naš narod veliko bolj konsument, nego producent in da so sovražniki slovenskega ljudstva tisti, ki niso za akcijo proti podraževanju živil!!
Ali pustimo to. Prosili bi pa gospodo od „S. L. S.*', naj nam pojasnijo, kako sodijo
0	poslancih GostinČarju in Kreku, ki sta kri od n*iho\e krvi in ki nista glasovala proti nujnosti, za katero je glasoval posl. Strekelj?!! Dejstva, da
sta se absentirala, si mi ne moremo drugače
1	tolmačiti, nego da sta bila tudi ona za nuj-: nost, a da nista hotela z glasovanjem poka-| zati, da sta v nasprotstvu se svojimi klubo-jvimi tovariši ! Sta-li tudi Gostinčar in Krek. j ki ju je volil po ogromni večini slovenski j kmet, izdajalca tega kmeta V ! !
Pa češki katolisko narodni poslanci, ki so tudi — kakor poslanec Strekelj — glasovali za nujnost rečenega predloga : so li tudi ti sovražniki in izdajice '? ! !
Gospoda od „S. L. S." ! Kraj vsega političnega in strankarskega boja je vendar v dolžnost nekoliko objektivnosti in pravičnosti. S takim slepim zaletavanjem se pač dosezajo hipni časnikarski efekti, se spuščajo rakete — ali dobri stvari se ne koristi prav nič.
Pojavi pangermanske hidrofobije na
znanem nemškem smet'šču, ki se imenuje „Deutsche Stiramen aus Krain, Triest und Kii-stenlanrl", nadal]ujejo. Zadnjič so se bili spravili na infamen način nad dobročino — ravnatelja državne realke v Tr3tu, ker je poklical na realko nekega suplenta slovenske narodnosti. Sedaj pa vihte svoj nemški kol nad dotičnim supletom in nad — niegovima go-spicama sestrama, ker sta tudi učiteljici na državni ljudski Šoli v ulici Fontana !! To je že skrajna surovost in podivjanost, ki jo pa hočejo podivjanci skrivati za — pedagogična načela, češ : nemške šole so za nemški jezik ! Da bi biii suroveži vsaj toliko odkritosrčni in da bi povedali, kar mislijo : ni jim samo do nemškega jezika — oni hočejo, da naj državne šole širijo njihov pangermanaki d u l! Zato se penijo jeze, če tudi kak Slovenec poučuje na teh šolah.
Ne ne, spoštovani oboževatelji velike matere Germanije: tržaške državne ljudske sole niso biie ustanovljene s tem namenom, da bi širile nemški duh in germansko slavo, ampak ustanovljene so bile z a 11 a 1 i j a no in Slovence, da bi se na njih u s p o -sobljali za javne službe!
Ravno na takih šolah pa bi morali poučevati izključno ljudje, ki imajo tudi rečena deželna jezika popolnoma v svoji oblasti — torej Slovani in Italijani! Sedaj pa so te šole postale domena nemških učiteljev. In ti ljudje, ki jednostavno ne sodijo na te zavode, ljudje ki so Ie ovira na dosezanju prvotnega namena, teh šol, ljudje, s ktterih nameščanjem na državne ljudske Šole v Trstu se dela neprestana krivica obema avtohtomnima narodnostima — ti ljudje so še tako objestni in nesramni, da kriče o krivici, ako je na te šole imenovan izjemoma kdo od njih, ki bi morali biti jedini in izključni učitelji na rečenih šolah. To so divne razmer* : usiljenec, ki je prišel semkaj le po krivičnosti in nesmiselnosti vladnega zistema, besni in zasramujo domačina ter ga podi ven iz dežele !
Quousque tandem ? ! — kličemo danes kompetentnim faktorjem : koliko časa še bo dovoljeno to nemško besnenje ? !!
Ne v Ameriko ! List „Hrvatska Zastava" v Čikagi opisuje denarno krizo v Ameriki, vsled katere so propala razl čna podjetja ter je na tisoče in tisoče delavcev ostalo na cesti. List svetuje vsem onim, ki so se namenili v Ameriko, da svoj odhod odgo-dijo do boljših časov, da ne padejo na breme svojih rojakov v Ameriki, ki morajo živeti danes od svojih prihrankov. Samo v državi Montana je odpuščenih z dela 10000 naših r o j a k o v. To je bratski svet rojakom v domovini, in kdor ga posluša, ne bo lau žal. Mi pa že objavimo, kedar bo konec krize.
Imenovanje v sodni stroki. Pravni praktikant Ivan Grgurina v Trstu je imenovan avskultantom.
Nove poštne znamke. Praški listi poročajo, da se izdado, ko se spravijo iz prometa jubliejske znamke, nove, na katerih bodo označbe tudi v nenemških jezikih.;
V cdbor „kmetijske" družbe tržaške so izvoljeni nastopni ..kmetje" : Predsednikom : Leopoldo Mauroner, odborniki : Emilio conte Alberti, Spiriridione cav. CIc-scovich, Alfredo cavalierc Cesare, Nicolo Co-stani.0, Giuseppe prof. Depase, Luigi Mosco-ni. Vito Rastelli, Giaseppe Rovi s, Arturo avv. Rusconi, Giovanni cav. Scaramanga, Marco Sa-maja, Rodolfo de Stadler, Alessandro Schro-der, Antcmio aw. Volpi.
To so torej imena mož, ki naj osrečijo našega okoličanskega kmeta ! Niti enega samega resničnega okoličanskega kmetovalca ni med njimi ! ! Saj bi se človek smejal prav od srca, če bi ne bila stvar tako žalostna. To so laška gospoda, ki se jim na eni strani niti ne sanja o položaju in potrebah našega kmeta, a na drugi strani ne morejo imeti niti srca zanj. ker so druge narodnosti. Naj se nam ne opo-jreka, da vlačimo politiko tudi na to polje! Saj nam govore vsakdanje izkušnje, kako važen. da odločilen je moment narodnosti pri naših italijanskih nasprotnikih ob sedanjih napetih narodnostnih razmerah! Nikjer in v nobenem pogledu se ne morejo odtezati vplivu tega momenta. Ta jih moti, da ne morejo biti proti človeku naše narodnosti niti objektivni in pravični, da niti ne govorimo o dobrohotnosti, ali celo o ljubezni! Od kmetijske družbe, ki jo vodijo teki — kmetovalci, ki so po svojem rojstvu in po svoji vzgoji se svojem mišljenjem in svojimi interesi prikle-
V Trstu, dne o. decembra 1907
»EDIKOSTc štv. 334
Stran Ilf
,;eni na mesto, nima naša slovenska kmeto-valska okolica prav ničesar pričakovati. Za naiega kmeta se more v resnici zavzemati le ni. ki je vzrastel žnjm, k> živi med njim, ki \ jzna ujega in njega potrebe, ki čuti žnjim ir: g?! ljubi ! Kaj tacega se ne more reči niti enem samem iz onih „kmetov", ki so izvoženi v odbor tržaške ..kmetijske" družbe !
To čutijo dobro tudi naši kmetovalci in ;:ato se tudi izogibljejo te družbe, razun par propalih podrepnikov, ki se prodajajo za Ju-ležev groš. Od strani vlade je neumljivo in naravnost neodpustno, da ne vidi, oziroma, la n^če videti tega in da ne izvaja jedino prave in pravične kousekvence : da ne podpira izdatneje tiste družbe, ko so si jo res kmetje ustanovili in do katere imajo tudi za-;p:mie ! Če hoče vlada re3 koristiti kmetijstvu po naši okolici, naj podpira družbo, ki je kmetijska po svojem delovanju, ne pa one, ki je to samo po — imenu !
Okoličani, pozor! Kakor smo naznanili v M'erajšnji številki, ustanovijo se sredi tega mes ca večerni šolski tečaji za odrasle moške t starosti čez 18 let pri Sv. Ivanu, in avnotaki nedeljski tečaji na Opčinah in v Bazovici. Tečaji imajo dva oddelka: za tnaiiabete in za take, ki že znajo čitati in ; iasti. Oddelki pa 6e otvorijo le tedaj, ako se vsakega priglasi najmani 20 udeležnikov.
Radi tega poživljamo vse one, ki bi ho-; -ii obiskovati te tečaje, naj se v lastnem in-?resu in v interesu stvari požurijo z vpiso-.-.in;eto. Isto je že pričelo in bode trajalo do 11. t. m., in sicer do 11. t. m. od 5. do 7. ;ro zvečer, 12. t. m. pa od 10. do 12. ure ipoM.ie v prostorih dotičnih občinskih šol. oslepari.
Poštni oficijanti in aspiranti. Sku-; inu za Trst. Primorsko in Kranjsko centralne zveze c. k. poštnih ol'icijantov in aspirari-: v Avstrijskega v Trstu je imela predsinočnem zredni občni zbor, v katerem je predsednik t\H»nberg poročal o nevspešni intervenciji de-* ičije te skupine pri ministerstvu in ojstro aapadal znanega okostenelega birokrata sekc. -■ "i Wagnera, ki je cinično zavrnil postulate ka-ste državnih uslužbencev, kojih gmotno tanje je uprav vnebopijoče. Razni govorniki iz \rst uradnikov in uslužbencev so poudarili popolno solidarnost z njimi in naglašali otrebo po zjediujenju raznih organizacij polt iih adeptov. Sprejeta je bila tudi resolucija v tem zmislu. Sledila je volitev novega odbora.
Poroke, rojstva in smrti. Od 24. do
iO. novembra se je fv tržaški mestni občini poročilo 122 parov. Rodilo se je 127 otrok sicer 57 moških in 70 ženskih. Umrle sta 02 osebi, in to 56 moških in 46 žensk; od Ai 23 izpod enega leta.
Tržaška mala kronika.
Vkradli so mu steklenico denarja.
v;.n Ferluga. stanujoči v Rojanu št. 53, je Krival denar v neko steklenico, a to je zapi-ai v klet. V steklenici je bilo že 400 kron. 'J.ie 28. m. m. jo je imel Ferluga zadnjič v kih. A včeraj predpoludne je prijavil na policijskemu komisarijatu v ulici Luigi Ricci, ia uit; je neznan uzmovič vzel steklenico z vseaa denarjem.
Osleparil je vsacega. ki je prišel ž njim v dotiko. Pred devetimi meseci je privandral v Trst 26-letni krojač Filip Care-lia. doma iz Macerate v Italiji. V ponede-k je pa. Filip odšel neznano kam. In sedaj - > začtle prihajati na dan razne njegove •parije. Zadnjih 15 dni svojega bivanja v Tr-tu je Filip stanoval pri Frideriku Man-;:f:tti v ulici deli' Olmo št. 12. In tekom teh ") dni je Manzetti večkrat našel odprt kak predal ene ali druge omare. Ker je menil, žena pozablja zapirati, jo je opozoril na r>. Minole sobote sta pa zakonska Manzetti ^onstatovala, da jim je vkradena knjižica »*t ie hranilnice, glaseča se na ime Man--tu.eve žene, na katero je biio vloženih ■15 kron. In ko je Filip — ki je delal na svojo roko — prišel domov, sta ga v p i. šaUi po knjižici. No, on je padel pred i u i a kolena, jima vrnil knjižico, s katere : l il Še dvignil niti vinarja, in ju pr- sil, : c. tt m ne povesta nikomur. Ali pozneje
*	iz edelo. da Filip ni dvignil denarja iz .ravnice le zato, ker ga ni mogel. Sel je
' - knjižico i<:i poštno-hranilnični urad in . hotel dvigniti 40 kron. A uradnik mu je
•	■!. da. ker se knjižica glasi na žensko, c;: priti /enska 6ama. Na to je on skušal
prit: io tega d-.naria se sleparijo. Sel je k svo:> umi pnjstelju Egistu Bravi, ki je čeviiar dela v veži hiše št. 17 v ulici Giulia. In emu v natvezal, da bi Manzetti rad dvignil ekaj denarja, ne da bi to vedela njegova žena. Ker se pa knjižica glasi ravno na ime ene. nočejo na pošti dati denarja druzemu, -go ženi. Na pošti pa ne poznajo ne Man-
zettiieve ne Bravijeve žene. Naj bi torej šla na pošto ta poslednja in dvignila denar. Bravi je bil pa pred več časom izročil Filipu blago za obleko, katere mu pa Filip ni nikdar prinesel in zato je Bravi dvomil o Filipovi poštenosti ter ni hotel privoliti, da bi šla njegova žena na pošto po denar.
No, za njima sta prišla na policijo tudi brata Egist in Liberto Bravi. Prvi je Filipu izročil komad blaga za obleke, vreden 50 K. drugi mu je dal svojo zlato uro, da jo Filip zastavi in si ta denar izposodi. Filip je za stavil tudi zastavni listek za 6 kron. Tako je prišel Liberto ob uro. Brivec Alek?. Rocchi, stanujoči v ulici deH'Ac«|uedotto št. 59 in Herman Cecc-ni, stanu oči v ulici Rapiccio 3, sta prijavila. da"sta izročila Filipu, prvi blago v vrednosti 42 F, drugi v vrednosti »0 K. Anton Natali, stanujoči v hiši št. 4 na trgu Carlo Goldoni je jamčil za Filipa pri tvrdki Singer za šivalni stroj, ki ga je Filip vzel proti plačevanju na obroke; Filip je pred begom iz Trsta stroj zastawl. Vrhu tega je Filip pri kičuiarju Urbanu Kokal v ul ci del-l'Acfjuedotto zajel in zap 1 16 kron, kar pa ni plačal.
Zbesneli tat. Predsinočnjim ob (5. uri je neki uzmovič vzel 2 omota barhanta na vratih prodajalnice g a Justa Cahamina v u'ici Giochino Rossim št. 30. To je pa videl agent prodajalne Marij Gata;. Povedal je to takoj gospodarju in oba eta zdiriula za tatom. Na tem lovu se jima ;o pridružilo več družili ljudi j iu na trgu sv. Kateiine jj neki redar prijel bežečega tatu, ki je bil pa že prej vrgel proč oba enota barbent*1. Ko £ta prišla do redarja in do tatu Rabamin in Gubaj in sta redarju povedala, zakaj da ita aritova-nega lovila, se je ta poskdn;i zakadil proti njima i u ie Gabaia prijel za roko ter ga vgriznd do krti. Za ti m je začel vdarjati po redarju, pe vrgel na tla in bfl in brcal krog sebe. Prišla sta še dva druga redarja: enega teh je brcnil v roko, druzegn^ ie pa prijel za prsi in mu strgal suknjo. S^ le s pomočjo dru-'ih l^udij je biio možno zbesne-iega tatu aretovati in ga odvesti na policijo, kjer je dejal, da ie 22-Ietni Fran Lanzetta in da stanuje pri s^. Jakobu. A polici a sumi. da to ni njegovo pravo ime. — Bf»r-hant, ki ga je hotel vkrasti, je vreden kakih 30 krcn.
Koledar lu vreme. — Danes: Saba opat. — Jutri: Miklavž škof: Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 0° Cels, — Vreme včeraj : Dež, buija.
Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno, in deževno. Hladni vetrovi. Temperatura malo spremenjena Počasno boljšanje. —
Društvene vesti.
V nedeljo torej nastopi ,.Čitalnica" pri sv. Jakobu prvič z velikim koncertom. In kako agilna je ta mladina! Kjer kličejo narodne dolžnosti, tam je ona vedno v prvih vrstah. Koliko žrtvuje tu vrla mladina za razne narodne svrhe. In take mladine naj bi mi ne podpirali ? Dolžnost vseh rodoljubov je, da jo podpirajo ; zato naj nihče ne zamudi posetiti nje koncerta dne 8 decembra v gledal, dvorani „Nar. doma", s tem koncertom se odloči
Trgovina s pohištvom
Peter Jeroj
TttOtflna s pohištvom
ulica Uincenzo Belimi 13 ter vogal alica Sv. Katerine Pohifitvo od navadne do najflneje vrste
in do jako nizkih cenah
Stavna The Salus Companv
Tr s t.
Poskusil sem Vašo Chinina Salus, in prepričal sem se, da je ta izdelek, vrhu tega da je jako čistilno sredstvo za glavo, tudi izvrstno sredstvo za raščo lasi.
Spoštovanjem dr. G e 1 m i A n t o n i o, ranoceloik.
Vivaro, 26. novembra 1907.
I
Ako hoćete, da Vam lasje zrastejo in postanejo lepi,
Ako hočete, da Vam ne bodo lasje izpadali,
Ako hočete odpraviti z glave luskine, rabite edino le znamenito
CHININA:: SALUS
Neštevilo spričeval dokazuje izbornost in vspeh.
Na prodaj v parfimerijah. mirodilnicah in brivnicah v buteljkah po
K 1-20 in K 1-80.
Paziti Je na ponarejanja.
Mnenje gospoda dra. GAMPP-a
primarija oddelka za zdravljenje oči v bolnišnici v Soloemgradu
Gospod J. SERRA VALLO
TRST
Z najvećim veseljem potrjujem, da rabim Vaše ŽELEZ-NATO KINA-VINO SERRAVALLO (Vino di China
Ferruginoso Serravallo) v takih slučajih bolezni na očeh, katerim je posledica malokrvnost, in da aose.fem z Vašim vinom izvrstne rspehe. Rabim tem rajši to zdravilo, ker je radi jemljejo in pre-prenazajo toliko otroci kolikor odrasli.
SOLNOGRAD, 4. septembra 1905.
Dr. GAMPP.
MLEKO.
Dr. ERNEST MENZEL
specijalist za otroške bolezni
Tržaška tvrdka prve&a. reda	•■	**■ ■■	...
mlekarno, kateia bi stalagala to tvrdko * Sadjerejci! — Sadno drevje
mlekom proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe J sadite v jeseni, ne spomladi. Mnogo tisoč cepljenih v nemškem ali italijanskem jeziku na „In~ , jiblan, hrušk in češenj po nizki ceni proda sadjarsko seratni oddelek Edinosti pod ,,MILCH- drnStvo v Rihembergu. 1367 ABNAHME".	17231......... .. -- i. —-
f
■ Q
prej azi>tent otroške bolnišnice dunaj. poliklinike
sprema od 4.-5. popol.
: : TRST :: Trg Sv. Caterina štev. 2.

Tržiška tovarna za oija, mazilo za vozove, kemiški proizvodi
Koilar & Breitner
Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karbollnej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd.
za sedaj priznano kakor najbolje fn naj-trajneje mazilo, ki ohranja novo In staro plasti na asfaitičnlh kartonih, skrllnlb ____i ploščah In vsakovrstnem lamarinu.
Asfaltirani kartoni, izolatora! kartoni, lesni oomont, karbolinoj, kar bolna irUiii»^t asfalti in dragi proizvodi iz asfalta in katrama, opolzla olja. mast za stroje, mašila za tozoto, priznano in najbolje znamko (regutriraa«) mast za vagone, mast-vaselina za koso, mast za orodje, voifiilo za ilf^i itd.
Tovarna in pisarna r TRŽIČU (Monfaleone) pri Trata.
TEKOČINA GODINfl
protin«

jKi«^ v Trna tafMb t*** ktam JBt* Jbtoua Ma «1 kfcmtfjtv : sv. te&i m Settsa, &aru JB3T Ipes*,
Mtf Mit	«&> ca** is^n^i vrgStem mM** t S	»
SLOVENCI NE ZAMUDITE OBISKATI 33KXM*mx»x»x»iXK3Cx»iexx»xxxxx»'X
riško nrodajalnico obuvala
trsi sil. S. Jtatonio št. 4 (hiša 7erni)
(Calzolerla parlgina)
kjer najdete vsaki dan nove dohode najlepšega obuvala za gospode, gospe in otroke. Največja eleganca, cene zmerne, blago prve vrste
IV
»EDINOST« štev. 334
V Trsta, dne :>. decembra 1907
®T1SIj BALKAS
rs g«fc, ifcttr. ranvi^ čft,
HOTEL BALitiAJIk
fcedoče delovanje v Čitalnice". Zato pa v ne-	manco „Pen*o" in Bizetovo arijo „Carmen". deljo vsi na koncert! Rodoljub.	„Asro" je pela v nemškem a Tostijevo rc-Veseličm odsek Trg. izobr. društva	manco v italijanskem, *se druge pesmi pa t ▼abi nhjuliudneje vse cenj. g. in g čne k	svojem maternem ruskem jeziku. Težko se plesni vaji, ki se vrši, kakor običajno, danes	nam je odločiti, katere pesmi izvajanju bi dali eb 8. uri zvečer v vel. društveni dvorani, ul.	prednost; vendar iahko rečemo, da je naprt-C. Francesco št. 2, I. nad,	vilo poseben vtis izvajanje pesmi „Asra", --„Pandero", „Oba grenadirja". in ,.Carmen".
VCSti IZ Goriške.	Tudi Nadeždo Černecki ie nadarilo navdušeno
občinstvo z obilnim ploskanjem ter ata bila
msku oglasi.
Mai! oglasi ra5nnajo pe po 3 atot. besedo; cat ■ aotifikaue berglo se računajo enkrei več Najmanjša prietojbrna 40 stotin k lia-'n ne tah:;v ~
5?

T rnnvino z ^^n^10 blagom, dobro idrfa • I J|U Vllld. Ustanovljena leta 1890, združena z
vj * i*	9 T P j-., -----------------,—-----j.— — „v— ---- žganj eto čem, pekarijo in posebe gostilno, stoječa sredi
x. nesreča au samomor, iz irr&aiSKe 0benia umetnicama podarjena mej koncertom trga se odda V najem, oziroma proda. Eventuelno se
rt w-t n/\wrvXn *	i nf im< /Innnl ■« Kil _	_	1 _„ J.. _	__" _ A____1*	_______ J i____V> X < n
s« nam poroča : Pred Štirnajstimi dnevi je bil jva jjrasDft venca.
k tukajšnji 1. stotniii 29. lovskega batalijona > _ . ._ * ,	, . ...
premeščen 26 - letni računarski podčastnik Kakor pišemo na drugem mestu nastopiti »manuel Modrickj, rodom iz Mlade Boleslave, ,umeln,Ci v soboto na Gregorčičevem večeru.
ter nastanjen v stolni ulici št. 80. V pone- Vera ;n Nacježda Černecki na Gre-deljek je prišla za njim njegova zaročnica. gor<cjčevem večeru. Ruski umetnici Vera Ker je bila od dolge poti utrujena, šla sta jn N a d e ž d a Černecki, ki sta slavili •ba zgodaj počivat. Ob 71/* čuh so gostje v, sinoči T dvorani „Schillerverein^-a siiajen nasprotni krčmi iz podčastniškega stanovanja, triumf nastopita T soboto zvečer v rNarod sestoječega iz sobe in kuhinje, klicati na po nem domu" na Gregorčičevem večeru, ki ga moč. Ker so bila vrata od znotraj zaprta, so iredi ženska pcdružnica aružbe sv. Cirila te vlomili m zagledali oba ležati na tleh brez- in Metodija v korist iste družbe in za Gre-zavestna, na sredi sobe Pa navadno grevmeo, gorčičev spomenik. Umetnici bi bili radi na napolnjeno z gorečim premogom a soba je stopUi v Narodnem domuM, ali slučajno po bila polna oglenceve kisline. Oba so hitro nesporazumljenju ie prišlo do tega, da sta prenesli na piano ; ona je še dihala, Modncky nastopili v Schillerverein u. Da se oddolžiti seje bil pa že zadušil. Prihiteli so tnie zdrav- Bvojenm slovanskemu Čuvstvu ia obilni ude-mki m v porabili vsa sredstva da bi ju rešili; ležbi tržaških Slovanov na sinočnem koncertu, posrealo se jim je pa le žensko pripraviti do sta ae odIočiH umetnicjt da nastopiti na zavesti. Ni še dognano, ali sta grevmeo po- Gregorčičevem večeru vsaka s tremi točkami javila ▼ sobo le za ogretje, ali z namenom, b p e z p { a č n Ako bi ne zad0Bt0val že
ea ae usmitita.	j kulturen namen tega večera, vspodbuditi mora
j še plemenit čin ruskih umetnic tržažke Slo-| vence, da prihite v soboto v ».Narodni dom" Velika tatvina V Puli. V noči od po- v polnem številu na pomoč naši družbi in v medeljka na torek so neznani lopovi prevrtali zahvalo ruskim umetnicama, ki naj poneseti blagajno v kleti g. A. Tranfića ter mu od- iz Trsta prepričanje, da žive tukaj Slovani, nesli okolu 6000 kron ; odčepili so potem ki ljubijo svoj rod in umetnost, sode ter iztočili okolu 624 hektolitrov vina in vse olje v zalogi. Klet je tik občinske stra-žarnice.
preda b trgovino tudi prosi orna enonadstropna bi*a z dvoriščem in malim vrtom in zraven st"je^j. dve stavbi za skladišča, remiso. dvornico in hleve. Železniška zveza zagotovljena. Pogoje pove lastnik in g-^o-vec IVAN ZELEN v Senožečah.	1559
Vesti iz Istre.
Književnost in umetnost
Koncert sester Černecki, ki se je vriil sinoči v dvorani „Schillerverein^-a je privabil tja mnogobrojno občinstvo slovansko,
Razne vesti.
V Koreji se je nedavno izvršilo prvo ljudsko štetje. Našteli so v Koreji skupno 2,333.087 hiš in 9,781,671 prebivalcev. Moških je več nego ženskih, tako da ie razmerje 117 : 100.
......	, .	Praga šteje s predmestji Karlin, Smi-
aemško in italijansko. Naglašamo slovansko hov graljt Vinogradi, Žižkov in Vršovice ma prvem mestu, kajti tržaški Slovani so si- 473.062 duš. (Dne 30. junija 1907 jih je
Meč storili svojo dolžnost v polni meri. kajti tvorili so v napolnjeni dvorani večino. In žal jim ni bilo, da so 6e odzvali tako častno po-
bilo glasom statističnega izkaza 470.906.) Poljaki na Dnnaju. Po uradni sta-
OBRTNO IN KONSUMNO DRUŠTVO SV. IVAN (pri cerkvi)
=== registrovana zadruga z omejenim poroštvom------
javlja slavnemu občinstvu, da je svoje prostore
preustrojilo v najnovejšem sloju.
u
Ima na razpolago veliko dvorano v pritličju, najmodernejši plv.kl salon ter tri sobe rezervirane za krste poroke ln društvene sestanke.
Toči flomace lino. istrsko črno. iglo mmh IraJli teran in refešfc t totetikak.
Za obilni obisk se priporoča NAČBLSTVO.
6ius.NDCorin,Crst
Piazza Cario Goldoni 6
jVKrodilnica
Zaloga barv, povlakov, oljev, eopieev.
Specijaliteta parfimerije. W Prah za skisano vino.
avu ruskih umetnic ; glasbeni užitek, ki sta tistikl„f ^inaju 4346 Poljakov, ga podala sestri Vera in Nadeždaj BlovaSki znpnik Hlinka je nastopil
Černecki poslušalcem je bil popolen. Ko svojo kažen v Segedmu minolo soboto._
pišemo te vrste stojimo še pod kolosalnim gi^fc	_
vtisom koncerta ; še nam donita po ušesih glasba in petje, ki smo jih slišali ter ne dovoljujeta razburjenemu duhu, da uveljavi svoje pravice mirne kritike. Radi tega naj ne pričakujejo naši čitatelji od nas strokovne ni podrobne ocene sinoCnega tri. mfa ruskih umetnic, ter naj ee zadovolje za danes s tem, da jim podamo le na kratko splošne vtise.
Najprej nam je konstatirati, da sta umet-nici v polni meri vpravičili dober glas, ki j« je spremljal ter jima aledil povsodi po Evropi, kjer ste nastopili. Gospa Vera Č^rnecka stoji pač na vrhuncu umetništva na glasovirjn in po vsej pravici so jo na Dunaju primerjali z Rubinsteinom, dočim so jo v Pragi nazvali Kubelikom na glasovirju, nad katerim vlada uprav neomejeno. Z občudovanja vredno sigurnostjo spaja tako nedosežno umetnost v izražanju najkrepkejših in najnežnejših glasbenih učinkov, da je poslušalec kar omamljen. Ona proizvaja iz glasovirja naravnost neverjetno obilico glasov, kakor da bi imela se dve, nego štiri roke, pri tem pa obvladuje najteže polifonične pasaže sč sigurnostjo, ki se ji mora vsakdo diviti. V Bachovi „Toc-cata et fugue" smo občudovali krepek vdar zajedno z spretnim izvajanjem težkih fug, v Chopinovem „Nocturne op. 27." nežnost, v „Murche funebre" istega skladatelja pianissi-m o, ki je napravIjal vtis, kakor, da se čuje žalobno koračnico iz daljave, v „Schuberto-vo m šumskem kralju (Erlkonig)" je umetnica iz glasovirja uprav čarala demone (strahove), v Pabstovi parafrazi na Čajkovskega r0ne-gin a4* smo čuli enkrat padati zlate kaplje na kcvinasta tla, tako čista je bila igra v visokih glasovih, dočim je za tem glasovir pod kr< pkimi udari rok umetnice vprav grmel. V Grieg ovi koračnici gnomov se je uprav čulo capljanje gorskih duhov, a v Rubinstei-novi barkaroli nas je umetnica kar očarala z l.ubkim jn tinim igranjem. Vspeh gospe Vere Černecki je bil popolen, a navdušeno občinstvo jo je nagradilo po vsaki točki z burnim aplavzom. A tudi sestra ji Nadežda je imela se svojim v istini fenomenalnim glasom, kakor ga označajo kritike iz druzih mest, ne manji vspeh.
Ta umetnica se iztiče se silnim, ali vendar z baržunasto mehkim glasom. Polno kakor iz orgelj done njeni globoki glasovi, dočim se visoki glasovi odlikujejo z nenavadno silo in čistostjo, pri vsem pa smo občudovali zvonkost intonacije. Iz najviše lege zna umetnica zdrkniti do najniže lege, ne da bi trpela čistost in polnota glasa, ne da bi se glas pri tem prelomil. Kar podaje tej umetnici neko poseb* nost, je njen živahen temperament. Pela je težko Glinkovo arijo iz opere „Življenje za carja", Bambergovo indijsko pesem, Rubin-steinovo „Asro" in „Pandero", Saint-Saens-ovo arijo iz „Šansona in Dalile% Schuma-dovo pesem »Oba grenadirja", Tostijevo ro-
Mož
štiriintrideeetletni, vešč pisalnemu stroju Adier, išče v Trstu mesto pisarja pri odvetniku, v trgovini ali slično. — A. TROBEC, Sv. Ivan-Trst.	15M
r>iAn PShoa naznanja vsem svojim cenjenim • Idil DIRKI gostom, da je odprl GOSTILNO fx G1RALDJ. Piazza deli' Ofpidale, vogal Pieta Ste v 1.	1522
Majcen Miloš
lavnico.
Trst, ulica Leo štev. 2, priporoča Bvojo mizarsko de-
857
Proda se
oddelek Edinosti
nov pletilni stroj za nogovice po nizki ceni. Naslov pove , Inseratni
1569
Išče se
prednjega mizarskega delavca. Naslov
pove
.Inseratni
oddelek Edinosti".
1572
OSMICO
z vinom lastnega pridelka odpre v nedeljo dne 8. dec. Valentin Družina v najetih prostorih Ivana Peteros v Borčtu št. 25. Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča.	1976
y najem se odda lepa meblitana soba z eno
št. 1. in. n.
ali dvemi posteljami. Ulica Fabbri
1573
V Senožečah
odda se takoj v najem lepa kovačija z lepim stanovanjem v isti hiši, eventuelno je to na prodaj. Hiša je ob glavni cesti na jako primernem kraju; kovača v Senožečah ni dosedaj nobenega. Pogoji se izvejo pri udovi Č e h o v i n v Senožečah.	1558
f.pertot
urar
Trst, ulica Poste Nuove 9
Žepne ure najbolj ilh tovarn
Najnovejie stenske ure. Izbor ur za birmo darila. Popravlja po zeSo nizkih oenah,
Frri valjčni mlin Josefa Kraus0 sinovi
_ Delniška dražba v Osjeku. ^^
(Slavno zastopstvo
za Trst, okolico, Istro, Goriško in Dalmacijo
Friderik Schvarz, irst
ulica Valdirivo št. 3
TELEFON 945
ljudska posojil, in hranilnica za tržaško občino
v s. Ivanu
refllst. zadruo* z oeom ejenim poroštvom.
pri Trstu
javlja, da se je preselila v „DOM' „Obrtnega in konsumnega društva ' ===== štev. 8lO (pri cerkvi) »v. Ivan. =====
Uradne ure: ?saK din od 11.-12. dop. ii 5.-7. eodoL oU ncdeljai 11.—12. OD pramiiiii se ne uradu je.
Hranilne vloge obrestuje po 4l/a% i Na 60 dnevno odpoved po 43/4°/0 Pri viSjih vlogah se po dogovoru tudi zviaajo obresti. — Rentni davek plačuje zavod.
Priporoča se domaČe hranilnice (Nabiralnike)
Zavod daje posojila na osebni kredit in vknjižbo.	NAČELSTVO
i II
B
Tovarna pohištva

MfiraiLemS
ulica delta Sesa it. 40
ZALOGA: Piazza Rosario st.
Katalogi načrti in proračuni
NA ZAHTEVO. "
5s! ■
trs.
m
ž?

i
Via Farneto štev, 3
V novi prodajalnicl igrač in drobnarij
8e nahaja vedno
mmm VELIKA IZBERA
glavnikov, torbic, ročnih torbic, raznlb lišpoT, predmetov za darore, finih dlšar po nizki ceni, ter pisarniških predmetom in Izbrana zaloga krasnih razglednic
Via Farneto štev. 3
mmpl Josip ZigoniiCCT
Filijalka na Prošeku štev. 141
Izbor Aroci karv,	H^Mtt
;arfum»T, fta. mil«. — Ulop BlamlM v*4» reska sa parket«, mm anl« prtpnvljM*fi alrmpa tamrial«, ■iIIkto* IM. 1U.
UMETNI ZOBJE
Pisambkanj© zobov.
Izdiranje zobov brei
— vsake bolečih
v zobarsltetn fcafctneia
ur. J. Čenaak ^ g. Juschct
TUST
ulica deila Casarna štev. 13, U
Restavracija finding
(ALLf OR8O BIANCO)
ulica Gologna štev. 9-13.
Velik prostor b plesno dvorano, vrtom, keglji?«5^n biljardom Seifl'ert igralno sobo. Separatna sobana z.-felube in društva. NajpripravnejSi lokal xa zb^rovun . društvene zabave, ženitovanjske pojedine itd. i •
Vsako nedeljo in četrtek plesna zabava pri kateri svira orkester.
---Prostor za 1000 oseb. —
Restavracija Milano
Ulica Stadion štev. IO danes ob 7. uri zvečer
ueliki koncert dunajskih dam.
BOGOMIL PINO
bivši urar v Seinn
ima svojo nuvo
prodajainico ur
v TRSTU
••jJca Vlnrcnzo Be'Hn! >teT. ?
iiAfproli rcrkre t r. A ji tora DOT^ga
prodaja vsakovrstne ure in popra^lp iste
po zmernih cenah in z jamstvom.
XXXXXXXXX>OKX><XXX
vsakovrstnega
manlfokturnesn i\m
in izdelanega blaga za ženske
proti plačilu na mesečne obroke
Kotz, Trst ulica Hadonnlna Jtv. 11, xxxxxxxxxxxxxxxx