Št. 240 (15.684) leto Ul. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - UL Montecchi 6 - Tel. 040/77%600 _ GORICA - Drevored 24 moggb 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___ 7 Zfin I ID POSTNA PLAČANA V GOTOVN f OUU LIK SPH>. IN ABB.POST.GR. 1/50% I Uvod v Dialoge I češke »risanke« TRST - Z odprtjem razstave o Češkem animiranem filmu se je včeraj začel jesenski del Dialogov z umetnostjo srednjevzhodne Evrope, ki jih organizira odbor Sodobni Trst. V torek se bo začel prikaz filmov, posebno pozornost bodo namenili velikim mojstrom, predvsem Jiriju Trnki (na sliki prizor iz njegovega filma Roka) in pa Janu Svankmajerju. Predvajanja bodo v kinu Excelsior. Na 5. strani BUENOS AIRES - Včeraj je bila gorato območje pokrajine Peten v Gvatemali letalska nesreča, ki je blizu meje z Mehiko. Vzroki ne- terjala življenje Štirinajst oseb - sreCe Se niso bili pojasnjeni, po- dvanajstih potnikov (med njimi vedali pa so, da je bila takrat nad tudi moškega iz Združenih držav pogorjem gosta megla. Pred dese- Amerike) in dveh elanov po- timi leti se je v Gvatemali zrušil sadke. Letalo gvatemalske družbe caravel družbe Aerovias (93 mrt- Tapsa (sicer brazilske izdelave) je vib), včerajšnja tragedija pa je že ob dveh popoldne po srednjee- šesta v zadnjih 30 dneh na tej ce- vropskem Času strmoglavilo na lini. TKB / ČRNOGLEDE NAPOVEDI IN ZNAKI, KI VLIVAJO UPANJE Pričakovanje na razplet krize Tižaške kreditne banke SSk napoveduje »samostojne pobude no vseh ravneh« ZAIRE / KAOS Položaj postaja vse bolj tragičen Kinšasa sedaj obtožuje vsevprek TRST - Prihodnji teden se bo verjetno odločilo o usodi Tržaške kreditne banke. Zadnje dni so zaznavni premiki na vec ravneh, od Slovenije prek tržaške in deželne stvarnosti do rimskih ministrstev in Banke Italije. Seveda ne peljejo vsi v isto smer, Se zlasti na osrednjem bančnem zavodu prevladuje mnenje, da je treba TKB preprosto likvidirati, negle-de na katastrofalne posledice, ki bi jih povzročil tak ukrep. V nasprotno smer kaže stalisce deželne vlade, ki je odložila sklep o likvidaciji banke, pa tudi Številna srečanja in razgovori na relaciji Ljubljana, Rim in Zagreh, in Se interes nekaterih bančnih zavodov iz severovzhodne Italije, ki so zainteresirane za pristop v TKB, saj izhajajo iz nesporne ugotovitve, da bi banka - brez napak in nepravilnosti nekdanjega vodstva - prav dobro poslovala. V ponedeljek se bo delegacija slovenskih komponent zavzela pri podtajniku na zunanjem ministrstvu Pieru Fassinu za tako rešitev krize TKB, ki naj ne bi prizadela banke, manjšine in celotnega gospodarstva. Pod vprašajem je, kdo bo nastopal na srečanju v palači Montecitorio, saj je deželni svet Slovenske skupnosti na predsinocnji seji napovedal, da bo »SSk odslej nastopala s samostojnimi pobudami na vseh ravneh, dokler se celotna zadeva ne razčisti v poglavitnih moralnih in pohtiCnih aspektih ter odgovornostih«. Na 3. strani POKRAJINSKE VOLITVE Kandidati se predstavljajo Danes se predstavljajo: Rajmund Carli (SL), 4. okrožje Devin-Nabrežina; Igor Gabrovec (DSL), 4. okrožje Devin-Nabrežina; Stanka Mokole (SKP), 2. okrožje Devin-Nabrežina. Na 6. strani r VATIKAN / OBLETNICA n Zlata maša papeža Janeza Pavla II, VATIKAN - Papež Janez Pavel II. je vCeraj daroval zlato maSo ob 50-letnici svojega maš-niskega posvečenja. Obudil je spomin na tisti 1. november leta 1946, ko se je »rano zjutraj« podal na sedež krakovske nadškofije. Zbranim se je zahvalil za udeležbo na tej zanj tako pomembni obletnici, ki je zaznamovala njegovo življenje. Papež pa je med angelovim CeSCenjem napovedal, da ho objavil »nekaj spominov in razmišljanj« o svojem duhovniškem poklicu, ki je »dar in skrivnost«. Na 11. strani KINSASA - Vesti iz vzhodnega Zaira dokažejo; da se je v zadnjih Urah položaj Se dodatno Poslabšal in da stotisocim beguncem grozi smrt zaradi lakote, saj računajo, da se je v taborišče Mugunga zateklo že 800 tisoč ljudi. Južni Kivu naj bi bil v rokah upornega tutsijevega Plemena Banjamulenge, ruedtem ko v severnem divjajo krvavi spopadi. Zaradi neuspehov je zairska vojska iz Gome zaCela obstreljevati ruandski Gisen-gi. Se veC, KinSasa sedaj obtožuje tudi Burundi in celo Ugando in ne pristaja Ua mirovna pogajanja, ki jih predlaga Kenija. Svetov-Ua diplomacija je nemočna ui ne ve, kaj storiti. Z ustanovitvijo neodvisnega Tut-silanda bi lahko Zaire napadel, saj bi se odcepile Pokrajine, ki od velikih je-zsr gredo vse do Katange. Vsi so namreč siti 30-letne [Vlobutujeve diktature in si nočejo sami krojiti usodo, tako da so Banjamulenge začela podpirati tudi druga Zairska plemena. Danes v Primorskem dnevniku Antitrust o monopolu CD-jev Urad za preprečevanje monopolov je uvedel preiskavo na račun najveejih itahjanskih proizvajalcev CD-jev zaradi pretiranih cen kompaktnih plosc. Stran 2 Zaplenili 80 ton cigaret Financarji so v okviru obširne preiskovalne akcije zaplenili 40 milijonov zavojčkov cigaret, ki so jih tihotapiti skozi tržaško pristanišče. Stran 5 Koncertna sezona GM Z nastopom orkestra Camerata Labacensis, ki ga bo vodil Nikolaj Aleksejev, se bo v tržaškem Kulturnem domu v torek zaCela letošnja, že 25.sezona. Stran 10 Luciana Mari na svobodi Prizivno sodišče v vanuatski Poit Viti je vCeraj razveljavilo prvostopenjsko razsodbo, s katero so Italijanko Luciano Mari obsoditi na dosmrtno jeCo. Stran 11 Italija premagala Slovenijo V kvalifikacijski tekmi za nastop na SP v rokometu je Italija v Trstu premagala Slovenijo z 19:18, zmagoviti zadetek pa je dosegla 5 sekund pred koncem. Stran 16 RIM / VODJA DSL PISAL PREMIERI! Hrast ne ogroža Prodijeve vlade RIM - Tajnik Demokratične stranke levice Massimo D’Alema je v pismu Prodiju in Časniku la Repubblica odgovoril tistim krogom, ki ga dolžijo, da podtalno rovari proti Oljkini vladi, ker se zavzema za široko koalicijo. Ce leva sredina ne bo mogla speljati ustavne reforme, za kar je nujno sodelovanje desnice, bo stabilnost vlade ogrožena, Ce pa bo vlada zašla v krizo, reform v tej zakonodajni dobi ne bo, je zatrdil vodja Hrasta rekoC, da bi to še dodatno oši-bilo demokracijo in izpostavilo Italijo nevarnosti avtoritarnega zasuka. Na 2. strani Marjan Dolgan, mentor in kolega V uredništvu nas je vCeraj zveCer boleče pretresla novica, da je umrl Marjan Dolgan, dolgoletni novinar Primorskega dnevnika in do zadnjega elan vodstva Zveze italijanskih kronistov. • Marjan Dolgan, ki se je rodil 18. februarja 1923 v Skednju, je bil za vse, ki danes soustvarjamo Primorski dnevnik, dolgoletni kolega, predvsem pa mentor, ki je spremljal naše prve časnikarske korake. Vsi imamo še v spominu njegove vCasih ostre, še najbolj pogosto pa šegavo naravnane pripombe, njegovo zahtevo, naj bodo mize pospravljene, naj pohitimo z delom in naj spoštujemo urnike. Toda Marjan Dolgan ni bil samo nadrejeni kolega, ki je razporejal nase delo in ga ocenjeval. Bil je starejši prijatelj, s katerim si kramljal pozno v noc med Čakanjem, da bo v stavnici postavljen stavek in bodo strani pripravljene za metiranje. Včasih je med tem noCnim kramljanjem obujal spomine na koncentracijsko taborišče, na izkušnjo poročnika ameriške vojske, na burna prva povojna leta v Trstu, na napetosti v Času resolucije Kominforma; največkrat pa je beseda tekla o ženskah, o vsakodnevnih problemih in o drobnih težavah, s katerimi se spoprijema vsakdo od nas. Zaradi te humanosti je spomin nanj ostal globoko v naših srcih. Zdravo Marjan, ne bomo te pozabiti, (vt) NOVICE RIM / VODJA DSL POJASNIL SVOJO STRATEGIJO PREKO MILANSKE REPUBBLICE Maastricht: le nekaj držav v skladu s kriteriji RIM - Luksemburg, Danska, Irska in Nizozemska bodo edine države, katerih državni primanjkljaj bo letos znašal manj od 3 od sto bruto domačega proizvoda, kot določajo kriteriji pogodbe iz Maastrichta. Razmerje med javnim dolgom in bruto domačim proizvodom bi moralo biti po Maastrichtu nižje od 60 od sto, doseči pa bi ga morale le Francija, Velika Britanija in Luksemburg. Tako je ocenila Banka Italije v analizi o posledicah proračunov v industrijaliziranih državah. Finančni zakon »ni pozitiven« za 52 odstotkov Italijanov RIM - Dvainpetdeset odstotkov Italijanov je mnenja, da finančni zakon, ki ga je za prihodnje leto predstavila vlada, »ni pozitiven«; odstotek poskoči na 67 % med trgovci, na 71 % pa med tistimi, ki so elani enega od trgovskih združenj. Raziskavo je pripravila ustanova za tržne raziskave (Cirm) v imenu združenja Confcommercio lanskega 30. oktobra. Iz nje med drugim tudi izhaja, da finančni manever vlade pozitivno ocenjujele 27% Italijanov in 23% trgovcev. Za 18% Italijanov in 21% trgovcev se bo brezposelnost povečala, za 13% Italijanov in 29% trgovcev pa bo finančni manever vlade povzročil zaprtje podjetij. Severna liga uradno poziva k »davčnemu odporu« VARESE - Severna liga uradno poziva k »davčnemu odporu«. Tako so včeraj ponovili njeni parlamentarci v Vareseju na prvem vsedržavnem prazniku Padanije, ki se bo zaključila jutri. Giancarlo Pagliarini in Roberto Maroni sta namreč v »imenu zaCasne vlade Padanije« predstavila »Vodic o davčnem odporu«, ki na 19 straneh in v 3 poglavjih razlaga, »zakaj ni več dovolj glasovati, protestirati in pooblaščati« in zaradi česar je »napočil trenutek za pogumno dejanje, za dejanje zavestne civilne neposlušnosti«. Vodič bo po Maronijevih besedah že prihodnji teden postal »uradno glasilo« lige. Študenti protestirajo zaradi »elektronskega sluge« FERRARA - Predstavniki instituta in elani študentskega odbora v računovodskem zavodu V. Monti protestirajo proti predlogu pokrajinske uprave iz Ferrare, ki namerava v raznih prostorih šole namestiti mikrofone in videokamere, ki bi nadzorovale študente (skoraj 900} na vsakem hodniku. Študenti se polemično izprašujejo, ah so res taki prevratneži, da bi si zaslužili nadzorni sistem, ki je vreden kar 160 milijonov lir. Zato so povabili študente vseh ostalih šol iz mesta, da bi se udeležiti stavke, ko bo pokrajisnki svet v sredo razpravljal o predlogu. Croxi pričakuje prijatelje in tovariše RIM - »Ce me bodo prijatelji in tovariši obiskati, jih bom rade volje sprejel«; tako je Bettino Craxi v Hammametu komentiral vest, da ga bo danes obiskalo kakih 50 predstavnikov bivše PSI, ki jih bosta vodila Margherita Boniver in Pariš DelTUnto. Boni-verjeva je med drugim izključila možnost, da bi se Craxi vrnil v Italijo, eden najbolj zvestih Craxijevih sodelavcev Ugo Intini pa je potrdil, da bo ostal doma. D’Alema pisal Prodiju: Nobenih zarot ne kujem Gasparri (NZ) napovedal še bolj odločno in borbeno opozicijo Tajnik KDC Pierferdinando Casini RIM - Opozicija in del tiska sta Massima Dilemo navedla k temu, da se je moral včeraj s Prodijem pisno pobotati. V pismu, ki ga je dal razmnožiti tiskovni urad DSL, prvi mož Hrasta piše naslednje: »Prejšnji dan sva se srečala v Palači Chigi in včeraj sva se Cula po telefonu: oba veva, da ton in vsebina najinih pogovorov v ničemer ne ustrezata današnjemu poročanju časopisov. To globoko obžalujem in te prosim, da sprejmeš moje izraze prijateljstva, spoštovanja in solidarnosti. Sicer sem ravno danes pojasnil svoje poglede v pismu Repubblici.« V resnici je v včerajšnji izdaji Scalfarijevega dnevnika zelo dolg sestavek, v katerem D’Alema obravnava vprašanji reforme ustave in upravlji-vosti države, ki sta neločljivo povezani. Ce ne bo leva sredina sposobna sprožiti reformatorskega procesa, bo to udarec za stabilnost vlade, Ce pa bodo vlado spraviti v krizo in zrušiti, reform v tej zakonodajni dobi sploh ne bo mogoče speljati, zatrjuje tajnik DSL. Kaj potlej? Nevarnost avtoritarnega zasuka. D’Alema, ki nima posebno rad novinarjev, je bil torej prisiljen, da ravno s pomočjo morda najuglednejšega časnika v Italiji objasni, kaj namerava, kakšni in kateri so njegovi cilji, potem ko sta desnica (čeravno z različnimi odtenki), a tudi Bertinotti (iz drugačnega vidika) zaorala jarek med stališči Prodijeve izvršne oblasti in načelnikom Tajnik LS Gerardo Bianco največje italijanske stranke, ki je sestavni del vladne večine. Kako? S podtikanjem teze, da voditelj Hrasta izpodkopava temelje Oljke, saj naj bi se podtalno dogovarjal z desnim zavezništvom za to, da bi krmilo države prevzela široka koalicija, v kateri bi prevladal desni blok. Slo naj bi za pravo zaroto, katere obstoj naj bi nedavno javno soočenje med D’Alemo in Berlusconijem samo še potrdilo. Za tajnika DSL je ta teza naravnost mazohistična, je sad sektaške in netolerantne kulture, ki demonizira vse, katerih mnenja so drugačna. V pismu milanski Repubblici D’Alema potrjuje, da se njegova stranka bori za sledeče tri osnovne cilje: prvič, spremeniti Italijo in jo peljati v Evropo, modernizirati državo in reformirati ekonomski sistem; drugič, prenoviti levico in njeno kulturo po zgledu evropskega reformator-stva, da bo pridobila zaupanje mladine in tistih slojev, ki so biti v starem modelu socialne države najbolj ogroženi; tretjič, obnoviti demokratično tkivo nacije po zrušenju starega strankarskega sistema, kar omogoča samo vključitev desnice v ustavni pakt, s pomočjo katerega naj bi bistveno posodobili institucije in pravila, ne da bi ogroziti ustavne vrednote in načela iz leta 1948. Ti cilji niso le v interesu leve sredine, temveč celovite skupnosti. Potreben je torej dialog, kajti brez tega ustavnih reform ne bo, brez reform tudi ne bo jamstva, da lahko zdaj vlada eden in zdaj drugi v skladu z izrekom drža- vljanov, demokracija bo paralizirana in rizik avtoritarnega preobrata bo tu. Zarotniki so torej drugje, ne v Hrastu. Massimo D’Alema je v tem sklopu poudaril nujo po razčišCenju vloge sodstva. DSL ceni njegovo delo, ne more pa dopustiti, da bi sodniki prekoračili dodeljene jim pristojnosti. Naloga sodstva je, da jamči spoštovanje zakonov, ne pa, da ščiti civilno raven države, ker bi to izvotlilo politiko. Temeljno vprašanje je po pišcevem zatrdilo to, kako zajamčiti avtonomijo sodstva in hkrati pravice državljanov. Kakšne so bile reakcije na D’Alemovo pismo Repubblici? Prodi je včeraj navsezgodaj, ko ga še ni preCi-tal, izjavil novinarjem, da vlada nikakor ne tvega novih volitev in da si teh tudi sicer nihče ne more privoščiti, ter pripomnil: »Med menoj in večino ni nobenega problema.« Tajnik LS Gerardo Bianco je izjavil, da se ne boji D’Alemove zarote ali »inciucia«, ki naj bi pomenil skrpucalo vsega, kar leze in gre na levi, na desni in v centru. Vodja DSL je v dobri veri in si prizadeva za reforme, je dodal, pač pa ga pokritiziral, ker je v pismu milanskemu časniku »podvomil o volji leve sredine, da uresniči reforme«. Mario Segni, zastovo-noša istoimenskega pakta, je priznal, da je D’Alema pogumen, toda reko C, da korajža ni dovolj. »Poleg drugega dela ustave mora levica preo-snovati tudi njen prvi del, kajti v njem korenini etatizem, ki je napoti modernizaciji države,« je poudaril. Maurizio Gasparri, politični koordinator Finijevega NZ, je posvaril Kartel svoboščin, naj se ne pusti za-mrežiti od »sirene" D’Aleme, in najavil še bolj odločno in borbeno opozicijo Prodiju, ki mu je Carlo Giovanardi (-CCD-CDU) očital, da zaničuje opozicijo in parlament. Clemente Mastella je nasprotno dejal, da bi lahko CCD sklenil s Prodijem premirje, ko bi ta pristal na »nova politična in parlamentarna ravnovesja«, tajnik te stranke Pierferdinando Casini pa je pozval zaveznike k boju za reformo pokojninskega sistema in socialne države, »s katero Prodi predolgo okleva«. ANTITRUST / VELIKI PROIZVAJALCI BODO POLAGALI RAČUNE NEAPELJ / V DOMU ZA OSTARELE Cene glasbenih CDjev pod Amatovim drobnogledom Šest družb proizvaja 90% CD-jev in določa prodajno politiko RIM - Cene zgoščenk, bolje znanih kot kompaktne plošCe ali CD, je v Italiji visoka, krepko nad povprečjem drugih držav Evropske unije, obenem pa je tudi, vsaj kar zadeva hite in bolj priljubljene glasbene posnetke, sumljivo enake, saj ni bistvenih razlik v cenah različnih proizvajalcev. Zato je An-titrust, urad za preprečevanje monopolov, uvedel preiskavo na raCun najve-Cjih italijanskih proizvajalcev CD-jev, da bi ugotovil, ati so se sporazumeti o cenah kompaktnih plošč in torej prekršili pravila svobodne tržne konkurence, z namenom, da bi skupno obvladati trg in diktirati cene. Pod drobnogledom An-titrusta bodo morale polagati račune družbe Giuliano Amato VVarner Musiča Italia, Polygram Italia, Emi Ita-lia, Bmg Ricordi in Sony Musič Entertainment, ki skupno prodajajo 90 od-stotokov vseh italijanskih CD-jev in glasbenih kaset, pa tudi Fimi, združenje italijanskih glasbenih industrij. Urad za nadzorstvo monopolnih razmer, ki ga vodi Giuliano Amato, je namreč ugotovil, da prodajajo CD-je po cenah, ki bistveno ne odstopajo od povprečja 30 tisoč tir, kar je precej nad evropskim povprečjem. Poleg tega omenjeni proizvajalci nalagajo prodajalcem iste pogoje, kot je n.pr. 6-od-stotni prispevek za dostavne stroške in prav tolikšni prispevek za televizijsko promocijo popevk, tudi takih, ki so se le enkrat pojavile z videoclipi na televizijskih zaslonih. Skupina velikih proizvajalcev je pred kratkim tudi uvedla povsem enako prodajno pobudo za CD-je z izborom glasbenih hitov, kar dokazuje po mnenju Antitrusta skupno načrtovanje prodajne in cenovne politike. Združenje proizvajalcev Fimi je sporočilo, da bo dalo na razpolago vse svoje informacije preiskovalcem, obenem pa očita organizaciji Vendomusi-ca, ki je sprožila poseg Antitrusta, da nastopa brez dokazov v imenu 300 prodajalcev plošč, Cd-jev in kaset. Preiskavo o pretiranih cenah CD-jev je zelo pozitivno ocenil poslanec Oljke Gianfranco Nappi. Skrajni čas je, je dejal, da znižajo pretirano visoke cene CD-jev, da odpravijo pravo izkoriščanje potrošnikov in omogočijo predvsem mladim, da pristopijo k glasbeni kulturi. Pacienti ležali v »kletkah« Karabinjerji aretirali dve osebi, pet pa so jih prijavili NEAPELJ - Po preiskavi v domu-ho- ktivnih pripomočkov. Z enakimi obto-telu za ostarele v Pozzuoliju pri Nea- žbami so nadalje prijavili še 5 oseb, ki plju so karabinjerji aretirali dve osebi, so bile v službi v domu. Karabinjerjem ker so v poslopju odkrili posteljo s pre- ni uspelo ugotoviti starosti ženice, ki gradama na obeh straneh, pokrivala pa je ležala v »kletki« in koliko Časa se je jo je mreža (Telefoto Api). Aretirali so nahajala v takem stanju, ker v domu ni enega od lastnikov doma in uslužben- bilo registrov o pacientih, ampak le ko, ki ju sedaj bremeni obtožba ugrabi- zvezek s seznamom zdravil; poleg žetve, zasebnega nasilja in zlorabe kore- niče je bilo v domu še 22 ostarelih. PRED SREČANJEM O USODI TKB / PO SKLEPU DEŽELNEGA SVETA SLOVENSKE SKUPNOSTI Bodo pri Fassinu enotno nastopile vse komponente? Okrog TKB se še prepletajo interesi bank iz Italije, Slovenije in Hrvaške Podtajnik na zunanjem ministrstu Piero Fassino bo v ponedeljek sprejel delegacijo manjšine. Srečanje, za katerega je dal pobudo podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, bo ob 16. uri v poslanski zbornici, predmet razgovora bo seveda kriza Tržaške kreditne banke oz. iskanje rešitev, da bi vendarle preprečile najhujse -likvidacijo banke in s tem povezano brezposelnost zaposlenih v banki, pa tudi propad Številnih podjetij, ki so doslej delovala prek tega zavoda. Po včerajšnjem tiskovnem sporočilu Slovenske skupnosti (objavljamo ga na tej strani), v katerem stranka poudarja, da »bo odslej nastopala s samostojnimi pobudami«, se seveda postavlja vprašanje, s kom se bo pogovarjal podtajnik Fassino. Iz sporočila bi kazalo, da predstavnikov SSk ne bo v »skupnem predstavništvu«; vprašanje je tudi, kaj bo storil Svet slovenskih organizacij, predvidoma pa se stališče te organizacije ne bo prav dosti razlikovalo od Slovenske skupnosti. Se bodo torej podale v Rim samo tiste komponente začasnega skupnega predstavništva (Slovenska komponenta DSL, Slovenska komponenta SKP, Kulturna društva videmske pokrajine, Demokratski forum Slovencev, Slovenska kulturne gospodarska zveza), ki so na ponedeljkovem srečanju v palači deželnega sveta podpisale skupni poziv slovenski in italijanski vladi za rešitev TKB? Vodstvo Slovenske skupnosti je sicer pred nekaj dnevi naslovilo na italijansko vlado svoje pismo, na katerega Se Čaka odgovor za morebitno srečanje, pa tudi o ponedeljkovem srečanju ni bilo formalno seznanjeno (»>..vemo samo to, kar piše danes v dnevniku...«). Današnji dan bi torej lahko privedel do razCiSCenja med komponentami in do enotnega nastopa, lahko pa bi tudi dokončno potrdil nepremostljivo razdvojenost in bi enotni nastop vseh komponent že spadal v preteklost, iz katere ga ne bi mogla oživeti niti tako huda stiska,, kot je sedanja kriza TKB. Glede krize banke vCe-raj ni bilo posebnih novosti. Prihodnji teden bo v Rimu srečanje predstavnikov slovenskih in verjetno tudi nekaterih hrvaških 'bank z vodstvom Banke Italije. Na vidiku so tudi drugi premiki v zvezi z usodo TKB: vedno bolj se utrjujejo vesti o zanimanju, ki ga izkazujejo do Tržaške kreditne banke nekateri italijanski denarni zavodi, v glavnem iz severovzhodne Italije. TKB je namreč v zadnji Časih poslovala dobro in z znatnim dobičkom, potaplja pa se zaradi nepravilnosti, zgrešenih in dvomljivih izbir iz preteklosti: »Po zamenjavi prejšnjega neodgovornega Šoferja, je‘avtomo-bil’ TKB Se kar Čedno in zanimivo vozilo...« je bilo slišati te dni. Pripravljenost nekaterih italijanskih bank na investicijo v TKB pa naj bi najbolj zavirala togost osrednjega denarnega zavoda, saj kaže, da Banka Italije nikakor noče sanacije, pac pa da se je že odločila za likvidacijo TKB. Glede tega vprašanja bo vsekakor zelo pomembno, Ce se bo ponedeljkovega sestanka v Monteci-toriu udeležil samo podtajnik Fassino oz. njegovi sodelavci z zunanjega ministrstva, ali pa tudi predstavniki zakladnega ministrstva, ki imajo skupaj z vodstvom Banke Italije v rokah tehnično usodo TKB. Glede zadržanja Slovenije, njene vlade oz. slovenskih bank, kot jih dojemajo v Trstu, pa prevladujeta dve tolmačenji: po eni strani manjši interes za sanacijo TKB v primerjavi z italijanskimi in hrvaškimi zavodi, po drugi pa, tudi na najvisjih ravneh, prizadevanje za rešitev banke. Na Tržaškem in tudi v Širšem okviru je pozitivno odjeknila vest, da je deželna vlada odložila podpis uradnega dokumenta Banke Italije o likvidaciji TKB. Predsednik deželnega odbora Sergio Cecotti bi se moral v kratkem sestati z zakladnim ministrom Ci-ampijem, da bi mu izrazil zaskrbljenost nad katastrofalnimi posledicami za zaposlitev in za gospodarstvo nasploh, ki bi jih povzročila prisilna likvidacija tržaškega zavoda. KonCno gre še zabeležiti ugodne reakcije na sklep zavoda za socialno zavarovanje Inps, po katerem bodo odmrznili izplačevanje pokojnin, ki jih je doslej izplačevala Tržaška kreditna banka: kot smo obširno poročali v včerajšnjem dnevniku, bodo novembrske pokojnine izplačevali prek banke Credito Italiano s krožnimi Čeki, ki jih bodo prve dni prihodnjega tedna odposlali po posti neposredno na dom upravičenčev. SSk bo odslej nastopala samostojno V četrtek, 31. oktobra, se je zbral deželni svet SSk na izredni seji v Nabrežini. Na dnevnem redu je imel eno samo točko, in sicer dramatično krizo Tržaške kreditne banke. Sejo je vodil predsednik Marjan Terpin, uvodno poročilo pa je imel tajnik Martin Brecelj. Po dolgi in poglobljeni razpravi je deželni svet soglasno odobril naslednjo resolucijo: »Deželni svet SSk, zbran 31. oktobra 1996, na izredni seji v Nabrežini, potem, ko je poslušal razčlenjeno poročilo deželnega tajnika Martina Breclja o dramatični krizi Tržaške kreditne banke in potem ko je poglobljeno pretresel razne vidike tega hudega finančnega, moralnega in političnega škandala, ki posredno ali neposredno prizadeva vso slovensko manjšino Italiji, - izraža solidarnost z vsemi, ki so pri aferi po krivem prizadeti, Se zlasti pa z uslužbenci banke, investitorji, uporabniki ter s slovenskimi ustanovami in organizacijami; - ugotavlja, da gre za zgodovinski polom tiste manjšinske politike, ki podreja pravice in koristi slovenske narodnostne skupnosti v Italiji ideološkim, finančnim in drugim interesom; - odobrava dosedanje ravnanje deželnega tajništva SSk v zvezi s krizo TKB in Se posebej njegovo zadržanje na sestanku začasnega skupnega zastopstva Slovencev v Italiji 28. oktobra 1996 v Trstu; - poudarja, da bo SSk odslej nastopala s samostojnimi pobudami na vseh ravneh, dokler se celotna zadeva ne razčisti v poglavitnih moralnih in političnih aspektih ter odgovornostih, in potrjuje zahtevo po demokratično izvoljenem skupnem zastopstvu Slovencev v Italiji; - obvezuje deželno tajniSvo SSk, da nadaljuje z vsemi možnimi pobudami, da bi se kolikor mogoče omejila Skoda ter Se posebej da bi se preprečila likvidacija banke, ki bi imela katastrofalne posledice na gospodarskem in socialnem področju.« PO SREČANJU S CIAMPIJEM Italija naj zagotovi redne prispevke ustanovam manjšine Gaspari za sanacijski postopek, ki bo v obojestransko korist LJUBLJANA - Slovenska vlada je na sredini seji med drugim razpravljala o problematiki previsokih plaC vodilnih delavcev, stavkovnih zahtevah graditelja male hidroelektrarne na Dravinji Janka Kolarja ter o subvencioniranju Študentske prehrane. Sklepe vlade je na novinarski konferenci predstavil direktor vladnega urada Borut Suklje, na njej pa je sodeloval tudi finančni minister Mitja Gaspari, ki je predstavil vsebino torkovih pogovorov o problematiki Tržaške kreditne banke, ki jih je imel z italijanskim kolegom v Rimu. Finančni minister Mitja Gaspari je v zvezi s pogovori z italijanskim kolegom o problematiki Tržaške kreditne banke ponovil že znana dej- SPOROČILO ODBORA UPNIKOV IZ SLOVENIJE n Sanacija TKB najsmotmejša pot V četrtek so se prvič srečali z izrednima komisarjema Koper - Odbor upnikov Tržaške kreditne banke (TKB) pri Združenju hank Slovenije, ki so ga zainteresirane slovenske banke v združenju ustanovile v skladu z dogovorom o skupnem nastopu pri zaščiti dolžniško -upniških razmerij s TKB, je sporočil, da se je odbor v Četrtek prvič sestal s komisarjema Tržaške kreditne banke. V pogovoru s komisarjema so se predstavniki odbora zavzeli za takojšnjo ureditev izplačila italijanskih pokojnin Slovencem, ki jih prejemajo preko TKB. Komisarja sta zagotovila, da bodo od 4. novembra naprej izplačila začasno potekala nemoteno preko banke Banca di Credito, iz Cesar je moc sklepati, da za vznemirjanje med prejemniki italijanskih pokojnin ni razlogov. Odbor se je tudi že posvetoval s strokovnjaki v Trstu z namenom, da bi lahko bolje oblikovali predloge za možne rešitve nastalih razmer, upoštevaje italijansko zakonodajo. Za začetek novembra so se dogovorili tudi za srečanje v centralni banki v Rimu s predstavniki hrvaških bank, ki so po neuradnih podatkih precej večji upniki od slovenskih. Pričakujejo tudi, da bodo ob tej priložnosti uspeli dohiti podatke o dejanskem stanju v TKB in možnostih za koncipiranje rešitev. Odbor upnikov TKB slovenskih bank je tudi sporočil, da bo z organiziranim nastopom upnikov pred italijanskimi oblastmi lažje oblikovati možne rešitve. V primeru, da s sanacijo hanke ne bi hitro zaceli, ostane namreč kot edina alternativa likvidacija TKB. V Italiji je organizi- ran banCni garancijski sklad, ki jamči izplačila deponentom v višini 100 odstotkov do 200 milijonov lir in 75 odstotkov do višine milijarde lir. Garancijski sklad, ki sicer jamCi izplačilo manjšim upnikom, je v nekaterih podobnih primerih v Italiji že sodeloval pri sanaciji bank, ce se je le pojavil organiziran interes drugih bank, ki so prevzele banko v krizi. Sanacija Tržaške kreditne banke bi pomenila možnost nadaljevanja poslov mnogih Slovencev, podjetnikov v Italiji, ohranitev veC desetletij nastajajoče banke, ki je predstavljala pomemben most v poslih med Italijo in Slovenijo in nenazadnje možnost izplačila vsaj večjega dela terjatev, ki jih imajo v TKB slovenski upniki, Se ocenjuje odbor upnikov Tržaške kreditne banke. (Sta) PISMO PRISTOJNIM ORGANOM R.SLOVENIJE Ogroženost kmetijskih zadrug Takojšnje povračilo kreditov TKB bi povzročilo stečaj zadrug Kmečka zveza, ki stalno spremlja delovanje zamejskih kmetijskih zadružnih ustanov, je na svojih srečanjih z raznimi institucijami v Sloveniji, prikazala težko stanje slovenskega kmetijstva na Tržaškem in Se posebej zadružništva ter zaprosila za ustrezno pomoč. V nadaljevanju v celoti navajamo zadnje pismo, ki ga je Kmečka zveza naslovila na spodaj navedene naslove, o uvedbi komisarske uprave v Tržaški kreditni banki, vsled katere se je stanje zadrug dramatično poslabšalo. Cenjeni: - Predsednik odbora za kmetijstvo, - Državni zbor (Ivan Oman), - Predsednik zadružne zveze, - Urad za Slovence po svetu, - Delovna skupina za manjšinska vprašanja, - Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, - Predsednik Državnega zbora republike Slovenije, - SLS v državnem zbom (Franc Zagožen), - Predsednik neodvisnega sindikata, - Slovenska kmečka zveza. »Z dopisi in na srečanjih smo imeli večkrat priložnost seznaniti Vas o finančnih težavah, s katerimi se soočajo slovenske zamejske zadruge, Se zlasti pa Zadružna kraska mlekarna, Vinogradniška zadruga ”Brda” iz Steverjana in Živinorejska zadruga "Dolga krona”. Stanje omenjenih zadrug se je v zadnjih dneh Se poslabšalo vsled uvedbe komisarske uprave v Tržaški kreditni banki v Trstu, ki je nji- hov glavni upnik. Komisarji v TKB bodo v kratkem, kot so to že napovedah, zahtevali takojšnjo vrnitev t.i. "visečih terjatev”, med katere spadajo tudi debetne postavke zadrug. Le-te pa, kot znano, niso v stanju, da bi omenjemu bančnemu zavodu v kratkem roku vrnile najeta posojila. Zato jim preti resna nevarnost, da bodo pristojne oblasti za vse uvedle stečajni postopek, kar pomeni dejanski propad slovenskega kmetijskega zadružništva v zamejstvu in s tem nadaljnji hud udarec slovenski narodnostni skupnosti v Italiji. Naša zveza je svoj Cas zaprosila matično Slovnejo in to prošnjo ob tej priložnosti ponavljamo, da bi našim zadrugam, še psebej prej omenjenim, finančno pomagala v obliki dolgoročnega nizkoobrestnega posojila. Glede na to, da pozorno spremlajte razvoj slovenskga kmetijstva v Italiji, si smatramo v dolžnost, da Vas o omenjenem dogodku seznanimo in Vas prosimo za pomoC. Mnenja smo, da je zaradi hitrega odvijanja dogajanj ta pomoC Časovno neodložljiva. Zato Vas prosimo za Čimprejšnje srečanje, na katerem naj bi se po možnosti definirale strategije za izhod iz kriznega ali bolje reCeno dramatičnega stanja naših zadrug. Zahvaljujemo se Vam za pozornost in Vas pozdravljamo z odličnim spoštovanjem.« stva. Slovenska stran je na pogovorih izrazila mnenje, da bi morali vsi postopki sanacije nastalega položaja potekati v obojestransko korist -slovensko in italijansko. Slovenska delegacija je na pogovorih italijansko stran tudi opozorila, da slovenska država redno plačuje svoje obveznosti iz osimskega in rimskega sporazuma, ki so nastale po razpadu nekdanje SFRJ in sicer na poseben raCun v Luxemburgu. Kljub večkratni zahtevi, da naj Italija konCno pove, ali bo odprla posebni banCni račun, kamor bi se stekale obveznosti iz meddržavnih sporazumov, pa se to na žalost ni zgodilo tudi na teh pogovorih. Gaspari je italijanski strani tudi pojasnil, da so si zaradi nerednega plačevanja obveznosti italijanske države Številne zamejske institucije kljub pomoči slovenske države prisiljene izposojati denar tudi pri Tržaški kreditni banki. »Z blokado delovanja banke je italijanska stran odgovorna, da zagotovi ustrezen način financiranja teh institucij, ki niso odgovorne za nastali položaj banke,« je povedal Gaspari. Sicer pa je Gaspari pokomentiral tudi zadnja ekonomska gibanja v Sloveniji. Povedal je, da se položaj industrijske proizvodnje izboljšuje, da so cene na drobno in življenski s troski v okviru pričakovanj, da bo po vsej verjetnosti inflacija ob koncu leta enostevilcna ter da bo Slovenija letošnje leto zaključila z državnim proračunom, ki bo približno izravnan. Gaspari je tudi napovedal, da bo vlada prihodnji teden predstavila rezultate revizije davčnega urada, ki je ugotovil nekaj kršenj zakona o uvozu naftnih derivatov oziroma davčne utaje nekaterih podjetij, ki se ukvarjajo z uvozom naftnih derivatov. Izlet v Šmarje Ko je fašistična oblast ukinila vsa slovenska kulturna in Športna društva, se mladi niso odpovedali združevanju. Redno so se dobivali na nedelskih izletih, ki so jih prirejali v okolico mesta. Tržaški mladinci, predvsem tisti, ki so delovali pri Sv. Jakobu so 3. oktobra obiskali župnika v Šmarjah. Na fotografiji so med drugimi Zora Perello, Lado Premru, Ema Kerševan, Vlado Švara, Ivanka Kobal, Fedora Hervatin in Anica Jančar. Fotografija je last Rudija Jančarja V ________________________J ŠPETER / V BENEŠKI GALERIJI Sklieda - variacije na temo Svoje sklede so razstavili trije beneški lončarski umetniki Razstavljene sklede v Beneški galeriji SOZ Slovenska Kulturno Gospodarska Zveza obvešča člane glavnega odbora SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 4. novembra 1996, ob 19.30 v Gorici v Kulturnem domu, Ul. I. Brass 20 — Informacije koristnikom TELM, ? TELECOM italia Obveščamo cenjene stranke, da bodo od prve polovice novembra 1996 dalje, rezervacije za mednarodne telefonske pogovore na št. 170 postopoma avtomatizirane. Zato bodo klici na št. 170 iz telefonskega omrežja Gorice, Trsta in Vidma poskusno delovali avtomatizirano. Posebni govorni napotki bodo vodili uporabnike kako naj rezervirajo pogovor. Ob koncu postopka bo operater vzpostavil zvezo, in nudil naročniku običajno operativno pomoč. Cena usluge ostane nespremenjena in je navedena na začetnih straneh telefonskega imenika. 'TELECOM •ITALIA SPETER - Skleda ( sklieda po beneško) se je na naših mizah ponovno pojavila skupaj z nekdanjimi jedmi kot sad prizadevanj novodobnega človeka, da odkrije svojo posebnost, svoj izvor, svojo prvinskost. Po srečnem naključju je v Benečiji gostinska ponudba »Vabilo na kosilo« sovpadala s prizadevanji krajevne lončarske delavnice po odkrivanju starih oblik in njih funkcionalnosti v današnjem življenju. Preprosta in obenem premišljena, na lončarskem vretenu zrasla oblika naše sklede je sad stoletnih, morda tisočletnih iskanj, najdemo jo skoraj povsod v slovenskem prostoru, pa tudi drugje. S svojo značilno dekoracijo sklenjene valovite Črte pa je skleda tudi svojevrsten nosilec življenjske filozofije, ki opozarja, da je vse dobro in vse hudo minljivo in da življenje teCe dalje, neprekinjeno in neustavljivo. Tako so povedali v špetrski Beneški galeriji, kjer so odprli razstavo z naslovom »Sklieda -variacije na temo«, pri kateri so sodelovali Gi-anni Osgnach, Tanja Smole-Cvelbar in Isidoro Dal Col. Gianni Osgnach (bivajoč v Mantovi, rojen pa v Sv. Lenartu), je ponudil na ogled nekaj svojih umetniških prvencev, ki so že bili ugodno sprejeti na podobnih razstavah. Isidor Dal Col, ki se je že predstavil na Postaji Topolovo, se prvenstveno ukvarja z restavriranjem starih keramičnih izdelkov in se bo kot edini italijanski predstavnik udeležil mednarodnega natečaja o keramiki v Sydneju leta 1997. Tanja Smole-Cvelbar je svoje umetniške izdelke že razstavljala v številnih državah Evrope. Rudi Pavšič VOZNI RED VLAKOV VELJAVEN OD 29. SEPTEMBRA 1996 DO 31. MAJA 1997 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 4.09 (D) Tržič (4.30), Portogruaro (5.11), M estre (5.54), Benetke (1.14) (IC) iz Milana, Benetke (23.15), Mestre (23.24), Portogruaro (6.04) (0.07), Tržič (0.50). 5.41 6.02 (IR) (IC) Tržič (6.03), Portogruaro (6.43), Mestre (7.30). Tržič (6.24), Portogruaro (7.02), Mestre (7.42) - vozovnica z dodatkom - nadaljuje v Milan. (1.50) (6.30) (IR) (R) Benetke ^3.50), Mestre (23.59), Portogruaro (0.44), Portogruaro (5.13), Tržič (6.07). 6.51 (R) Tržič (7.15), Portogruaro (8.09) - občasna vožnja. (7.02) (D) Portogruaro (5.49), Tržič (6.38). 7.17 (E) Tržič (7.39), Portogruaro (8.25), Mestre (9.06), Benetke (7.41) (D) Portogruaro (6.35), Tržič (7.16). (9.15). (7.58) (E) iz Rima, Mestre (6.06), Portogruaro (6.46), Tržič (7.33). 8.04 F) Tržič (8.26), Portogruaro (9.02), Mestre (9.39), Benetke (9.57), nadaljuje v Rim-Termini (vozovnica z dodatkom). (8.45) (E) iz Ženeve, Mestre (7.05), Portogruaro (7.44), Tržič (822). 9.01 (IR) Tržič (9.23), Portogruaro (10.04), Mestre (10.49), Benetke (10.59). (9.13) (10.05 (R) (E) Portogruaro (7.52), Tržič (8.44). iz Lecceja, Benetke (8.12), Mestre (8.22), Portogruaro 11.01 (IR) Tržič (11.23), Portogruaro (12.04), Mestre (12.49), Be- (9.00), Tržič (9.42). netke (12.59). (10.55 (IR) Benetke (8.55), Mestre (9.05), Portogruaro (9.49), Tržič 12.04 (IC) Tržič (12.26), Portogruaro (13.02), Mestre (13.39), Benetke (13.57) - nadaljuje v Neapelj (vozovnica z dodatkom). (11.55] (E) (10.32). Benetke (9.55), Mestre (10.05), Portogruaro (10.49), Tržič (11.32). Benetke (11.55), Mestre (12.05), Portogruaro (12.49), Tržič (13.32). .12.39 (R) Tržič (13.04), Portogruaro (13.58). (13.55; (IR) 13.00 (D) Tržič (13.23), Portogruaro (14.04), Mestre (14.53), Be- 14.01 (IR) netke (15.02). Tržič (14.23), Portogruaro (15.04), Mestre (15.49), Be- (14.55 (IR) Benetke ^2.55), Mestre (13.05), Portogruaro (13.49), netke (15.59). (15.31 (R) Portogruaro (14.11), Tržič (15.04). 14.08 (R) Tržič (14.36), Portogruaro (15.34) - občasna vožnja. (15.48 (IC) iz Neaplja, Mestre (14.13), Portogruaro (14.48), Tržič 14.55 (IC) Tržič (15.17), Portogruaro (15.55), Mestre (16.34), Benetke (16.43) nadaljuje v Sestri Levante (vozovnica z dodatkom). (16.23 (D) (1524). Benetke (14.24), Mestre (1433), Portogruaro (15.17), ' 15.17 (D) Tržič (15.39), Portogruaro (16.20), Mestre (17.06), Be- (16.56 (IC) iz Zuricha, Mestre (15.19), Portogruaro (15.56), Tržič netke (17.15). (16.33). 16.01 (IR) Tržič (16.23), Portogruaro (17.04), Mestre (17.49), Benetke (17.59). (17.55 (IR) Benetke ^5.55), Mestre (16.05), Portogruaro (16.49), 17.17 (E) Tržič (17.39), Portogruaro (18.21), Mestre (19.02), Benetke (19.11). (18.48 (R) Benetke ^16.23), Mestre (16.32), Portogruaro (17.26), 17.29 (R) Tržič (17.57), Portogruaro (19.10), Mestre (20.05), Be- (18.55 (D) Benetke (16.55), Portogruaro (17.05), Tržič (18.32). netke (20.17). (19.11 (R) Benetke (16.55), Mestre (17.05), Portogruaro (17.49), Tržič (18.44). 18.01 (IR) Tržič (18.23), Portogruaro (19.04), Mestre (19.42), Be- netke (19.59). (19.55 (IR) Benetke (17.55), Portogruaro (18.49), Tržič (19.32). 19.01 (E) Tržič (19.23), Portogruaro (2004), Mestre (20.49), Benetke (21.44) nadaljuje v Lecce. (20.44 (D) Benetke £18.30), Mestre (18.40), Portogruaro (19.24), 19.31 (R) Tržič (19.59), Portogruaro (20.53) - občasna vožnja. (20.55 (IR) Benetke (18.55), Mestre (19.05), Portogruaro (19.49), Tržič (20.32). 20.04 (IR) Tržič (20.26, Portogruaro (21.07), Mestre (21.53) Be- (21.24 (IC) netke (22.03). iz Milana, Mestre (19.49), Portogruaro (20.24), Tržič 20.32 (E) Tržič (20.55), Portogruaro (21.32), Benetke (22.42), Milan- Lambrate (1.33) - nadaljuje v Ženevo. (22.03 (IC) (21.01). iz Rima-Termini, Mestre (20.28), Portogruaro (21.03), 22.20 (E) Tržič (22.44), Portogruaro (23.28), Benetke (0.36), Rim (8.00). (23.00 (R) Tržič (21.39). Benetke @0.46), Mestre (20.55), Portogruaro (21.53), (23.55 (E) Benetke gl .55), Mestre (22.05), Portogruaro (22.49), Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER (5.15) (R) občasna vožnja, Tržič (5.40), Gorica (6.05), Videm (6.39). (6.44) (R) občasna vožnja, Videm (5.19), Gorica (5.52), Tržič (6.16),. (5.51) (R) občasna vožnja, Tržič (6.18), Gorica (7.05), Videm (7.20). (7.29) (R) občasna vožnja, Videm (6.06), Gorica (6.39), Tržič (7.02). (6.18) (D) občasna vožnja, Tržič (6.43), Gorica (7.05), Videm (7.34). (7.51) (D) občasna vožnja, Videm (6.46), Gorica (7.08), Tržič (7.28). (6.43) (R) občasna vožnja, Tržič (7.09), Gorica (7.33), Videm (8.07. (8.25) (R) občasna vožnja, Videm (7.00), Gorica (7.34), Tržič (7.57). (7.23) (IR) Tržič (7.45), Gorica (8.05), Videm (8.28). (8.32) (D) občasna vožnja. (8.15) (R) občasna vožnja, Tržič (8.41), Gorica (9.05), Videm (9.38). (8.39) (R) občasna vožnja, Vdem (7.11), Gorica (7.47), Tržič (8.10). (8.23) (D) občasna vožnja, Tržič (8.48), Gorica (9.10), Videm (9.39). (9.20) (R) občasna vožnja, Vdem (7.55), Gorica (8.29), Tržič (8.52). (9.23) (IR) Tržič (9.45), Gorica (10.05), Videm (10.28). (9.53) (IR) Vdem (8.48), Gorica (9.10), Tržič (9.30). (10.15) (R) občasna vožnja, Tržič (10.43), Gorica (11.16), Videm (11.41). (10.34) (D) občasna vožnja, Vdem (9.19), Gorica (9.47), Tržič (10.08). (11.23) (IR) Tržič (11.45), Gorica (12.05), Videm (12.28) (11.41) (R) občasna vožnja, Videm (10.15), Gorica (10.50), Tržič (11.13). (11.40) (R) občasna vožnja, Tržič (12.08), Gorica (12.32), Videm (13.08). (12.29) (IR) Videm (11.24), Gorica (11.46), Tržič (12.06). (12.09) (R) občasna vožnja, Tržič (12.37), Gorica (13.01), Videm (13.37). (13.41) (R) občasna vožnja, Videm (12.15), Gorica (12.50), Tržič (13.13). (12.23) (D) občasna vožnja, Tržič (12.48), Gorica (13.10), Videm (13.38). (13.45) (D) občasna vožnja, Vdem (12.28), Gorica (12.56), Tržič (13.17). (13.23) (IR) Tržič (13.45), Gorica (14.05), Videm (14.28). (14.29) (IR) Vdem (13.24), Gorica (13.46), Tržč (14.06). (13.40) (R) občasna vožnja, Tržič (14.08), Gorica (14.32), Videm (14.08). (15.05) (R) občasna vožnja, Vdem (13.37), Gorica (14.12), Tržič (14.37). (14.15) (R) občasna vožnja, Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.41). (15.43) (RD) občasna vožnja, Vdem (14.15), Gorica (14.51), Tržič (15.14). (14.23) (D) občasna vožnja, Tržič (14.48), Gorica (14.50), Videm (15.39). (16.29) (IR) Vdem (15.24), Gorica (15.46), Tržič (16.06). (14.44) (R) občasna vožnja, Tržič (15.12), Gorica (15.37), Videm (16.14). (17.41) (R) občasna vožnja, Vdem (16.15), Gorica (16.50), Tržič (17.13). (15.23) (IR) Tržič (15.45), Gorica (16.05), Videm (16.28). (17.43) (D) občasna vožnja, Vdem (16.28), Gorica (16.56), Tržič (17.17). (16.15) (R) občasna vožnja, Tržič (16.43), Gorica (17.07), Videm (17.43). (18.23) (R) občasna vožnja, Videm (17.00), Gorica (17.34), Tržič (17.56). (16.23) (D) občasna vožnja, Tržič (16.48), Gorica (17.10), Videm (17.39). (18.29) (IR) Videm (17.24), Gorica (17.46), Tržič (18.06). (16.56) (R) občasna vožnja, Tržič (17.23), Gorica (17.47), Videm (18.21). (19.21) (R) občasna vožnja, Videm (17.53), Gorica (18.29), Tržič (18.52). (17.23) (IR) Tržič (17.45), Gorica (18.05), Videm (18.28). (19.44) (D) občasna vožnja, Vdem (18.26), Gorica (18.56), Tržič (19.18). (17.36) (R) občasna vožnja, Tržič (18.04), Gorica (18.28), Videm (19.04). (20.23) (R) Vdem (19.00), Gorica (19.33), Tržič (19.56). (17.48) (D) občasna vožnja. (20.29) (IR) Videm (19.24), Gorica (19.46), Tržič (20.06). (18.09) (R) občasna vožnja, Tržič (18.37), Gorica (19.00), Videm (19.35). (21.44) (D) občasna vožnja, Vdem (20.26), Gorica (20.56), Tržič (21.18) (18.23) (D) občasna vožnja, Tržič (18.48), Gorica (19.10), Videm (19.39). (22.29) (IR) Vdem (21.24), Gorica (21.46), Tržič (22.06) (18.46) (R) občasna vožnja, Tržič (19.12), Gorica (19.36), Videm (20.14). (0.48) (IR) Videm (23.24), Gorica (23.57), Tržič (0.21) (19.23) (IR) Tržič (19.45), Gorica (20.05), Videm (20.28). (20.11) (D) občasna vožnja, Tržič (20.37), Gorica (20.59), Videm (21.28). (21.23) (IR) Tržič (21.45), Gorica (22.05), Videm (22.28). (23.14) (R) Tržič (23.42), Gorica (0.05), Wem (0.40). Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 0.15 (E) nadaljuje v Budimpešto 6.52 (E) prihaja iz Budimpešte 9.08 (E) nadaljuje v Zagreb 11.04 (IC) prihaja iz Zagreba 12.16 (E) nadaljuje v Budimpešto 17.01 (E) prihaja iz Budimpešte 18.16 (IC) nadaljuje v Zagreb 20.09 (E) prihaja iz Zagreba IC-I ntercit y E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D-Br zovlak R Deželni vlak TRST Sobota, 2. novembra 1996 VČERAJ POLOŽILI ZADNJE VENCE / V ČAST PADLIH ZA SVOBODO SODOBNI TRST / V POŠTNI PALAČI Spominski obredi od Milj do Devina Sveže cvetje v vsaki vasi, pa tudi v dolini Glinščice V predmestju in okolici se je včeraj zaključilo polaganje vencev na grobove padlih: SvetoivanCani in Pod-lonjerci so se zbrali ob spominski plošči na Narodnem domu; delegacija SSk v Rižarni, na grobu bazoviških žrtev pri Sv. Ani in na bazovski gmajni; elani sekcije VZPI-ANPI Opčine-Bani-Ferlu-gi-PišCanci (v spremstvu mpz "Tabor") pred obeležji NOB; krožek Kras SKP v Trebčah, Gropadi, Bazovici in na Padricah; kriški vaščani (z mpz "Vesna") na pokopališču; delegacija Občine Devin-Nabrežina v Slivnem, Medjivasi, Devinu, Vižovljah, Cerovljah, Mavhinjah, Prečniku, Tr- Zrtve fašističnega terorja je počastila tudi naša najmlajša generacija (foto KROMA) novci, Praprotu, Sempo- laju, Križu in Nabrežini; odposlanstvo Občine Re-pentabor na grobu komandanta Bazoviške brigade Franca Nemgarja na pokopališču na Colu ter ob spomenikih na Colu in v Repnu; delegacije Občine Milje ter krajevnih političnih sil in borčevskih organizacij (s spz "Jadran") pred vsemi obeležji, od županstva in osrednjega spomenika (kjer je bil tudi vojaški Častni vod) do posameznih obeležij, cerkvice sv. Ivana in partizanskega pokopališča. Polaganje vencev s priložnostnim nastopom domačih pevskih zborov je bilo tudi v Borštu in Mackoljah. Se prej je delegacija SPDT v Glinščici položila venec nad plošCo iz leta 1970, ki spominja na v NOB padle clane-planince Justa in Dolfa Blažino ter Tezeja Savrona. Občutena svečanost pri Sv. Ani Ena najbolj občutenih svečanosti ob dnevu mrtvih je bila včeraj pred spominskim obeležjem za padle v bojih za osvoboditev Trsta in Skednja, Kolonkovca in Sv. Ane. Dolga leta so si prebivalci teh okrajev, skupno s svojimi društvi in organizacijami, predvsem pa z Odborom za postavitev primernega spomenika prizadevali, da bi bil na kraju, v bližini vhoda na glavno pokopališče, postavljen dostojen spomenik, ki bi pričal o deležu, ki so ga dali borci tega območja boju za svobodo in demokracijo. Vse je na žalost ostalo le pri obljubah, ali pa niti pri tem ne; in danes je spominsko obeležje utesnjeno v tako majhen prostor, da prihaja človeku nehote do vprašanja: do kdaj bo to spominsko obeležje še obstajalo? Pa se vendar vsako leto pred tem obeležjem zberejo številni naši ljudje. Letos jih je bilo prav gotovo še veC, kot sicer. Prisluhnili so petju zbora Primorsko iz Mackolj, ki ga vodi Tone Baloh, sledile so priložnostne reci- tacije Članic KD Ivan Grbec iz Skednja, govor pa je imela Neva Lukeš. Govornica se je spomnila naporov domačinov, da pride do postavitve tega edinega spomenika padlim v samem mestu, povezala svoj govor s sedanjim položajem tu pri nas in poudarila zvestobo idealom, za katere so padli številni domačini, ki so si samo želeli svobode, demokracije in pravic za svoj narod. »Tem in njihovemu spominu moramo ostati zvesti tudi danes, Čeprav so Časi za nas Slovence zelo težki«, je med drugim poudarila. Nastopajoči in udeleženci svečanosti so se nato srečali na sedežu društva v Skednju, kjer je stekla beseda predvsem o hudih problemih, ki danes tarejo manjšino, pri Čemer je bila skupna vsem misel, da ne smemo popustiti, da moramo vztrajati -tudi v spominu na naše padle. Svečanost je v imenu Odbora za postavitev spomenika vodil Deziderij Švara. Češke »filmske« lutke na ogled Gre za prikaz pol stoletja češkega risanega filma - V torek se bo začel prikaz filmov Na razstavi v poštni palači je na ogled veliko lepih »filmskih« lutk (foto KROMA) Ne samo, da so Cehi veliki mojstri animiranega filma, temveč so tudi prvi zaceli sistematično shranjevati in urejati gradivo o lastni ustvarjalnosti na tem področju. Del tega, kar so ustvarili v 50 letih in dokumentirali, je od včeraj na ogled v palači tržaške glavne pošte. Z odprtjem razstave pa se je včeraj tudi uradno začel jesenski del letošnjega niza prireditev, ki jih organizira odbor Sodobni Trst. Kot je bilo poudarjeno že na predstavitvi, je celoten začetni del jesenskih Dialogov z umetnostjo srednjevzhodne Evrope, posvečen češkemu animiranemu filmu in njegovim najvidnejšim predstavnikom, s Čimer se tudi utrjuje že tvorno sodelovanje med Trstom in Prago. Sicer pa je razstava, ki od včeraj krasi prostoren centralni atrij in zgornji križni hodnik tržaške pošte, rezultat sodelovanja številnih ustanov in zavzemanja posameznikov. Postavitev razstave Stare in nove Češke legende so omogočili praška občinska uprava, Češko kulturno ministrstvo, češka kinoteka in družba Kratky film, organizatorjem, odboru Sodobni Trst, pa so pri-skočih na pomoč Trgovinska zbornica in tržaška poštna uprava. Češki animirani filmi in njegovi ustvarjalci so poznani širom po svetu, manj v Italiji. Na tržaški razstavi so tako prvič v Italiji na ogled Čudovite lutke, ki so jih znani režiserji, prvi med vsemi Jiri Trnka, kateremu bo posvečena posebna retrospektiva, uporabih v filmih, kot je uvodoma naglasila predsednica organizacijskega odbora Giuha-na Garbi. Brez otipljive pomoči Trgovinske zbornice, ki jo je na včerajšnji otvoritvi zastopal predsednik Donaggio, ne bi šlo. Razstavo je pripravil in dobesedno sestavil razstavljene predmete kustos Muzeja češkega animiranega filma Leon VVeigert. V naslednjih dneh, točneje od torka do Četrtka, bo mogoče videti nekatere lutke zaživeti v filmih. V Modri dvorani kina Excel-sior bodo tri dopoldneve posvetili šolam, popoldne in zveCer pa bodo predvajali najbolj znane filme Čeških mojstrov, »lutkarja« Jirija Trnke in bolj risarsko usmerjenega Jana Svank-majerja. O filmih in pomenu praške šole risanega in lutkarskega animiranega filma je včeraj govoril Car-lo Montanaro, ki je z An-namario Percavassi pripravil filmski niz. Zanimiva in lepa razstava v poštni palaCi bo odprta vsak dan do 1. decembra. GM ■ Semen nepreklicno odstopil Adrijan Semen zapušča predsedstvo Glasbene matice. Njegovo Pismo, v katerem pravi, da je njegov odstop nepreklicen, so prebrali na Četrtkovi seji upravnega odbora. K odločitvi so Semna navedli zadnji dogodki v zvezi s Tržaško kreditno banko. Novega predsednika bodo zelo verjetno izvolili ua prihodnji seji, ki bo 18. novembra. Na Cetrkovi seji so razpravljali tudi o finančnih vprašanjih ustanove in o letošnji koncertni sezoni, ki se bo zaCela v torek zvečer v tržaškem Kulturnem domu. FINANCARJI / V OKVIRU OBŠIRNE PREISKAVE H ŠKEDENJ / JUTRI KOMEMORACIJA h Zaplenili 80 ton cigaret Financarji so zaplenili približno 80 ton cigaret oz. 4 milijone zavojčkov, ki so jih pretihotapili v tovornjakih z Bližnjega Vzhoda. Preiskava finančne straže je še v teku, vodi jo sodstvo iz Lecca v Lombardiji, podrobnejših informacij še ni, napovedujejo pa, da bo zadevo pojasnili danes dopoldne na tiskovni konferenci v Milanu na sedežu finančne straže v Ul. Filzi. Izvedelo se je le, da so cigarete odkrili prejšnji torek ali sredo v osmih tovornjakih, 11 oseb so aretirali, tovornjake pa zaplenili. Izkrcali naj bi se v Trstu, tocnejših podatkov pa ni: po enih informacijah naj bi jih izkrcali na Trajanovem nabrežju s trajektov, ki skoraj vsak dan priplujejo iz Turčije, drugi viri pa trdijo, da so jih izkrcali »na tržaški obali izven luke s trajekta, ki je priplul iz pristanišč nekdanje Jugoslavije«. Vsekakor kaže, da gre za obširno preiskovalno akciji, ki je zajela veC italijanskih pristanišč. Popustila je ročna zavora Tržaški gasilci so posegli včeraj popoldne v Ul. Livia v Grljanu zaradi vozila, ki je zdrknilo v obcestni jarek. Bilo je ob 16. uri, ko je avtomobilu vrste Y 10 popustila ročna zavora. Vozilo je počasi zdrknilo v jarek, od koder so ga gasilci potegnili brez večjih težav z vitlom. Skoda na vozilu ni velika, ranjencev pa na srečo ni bilo. Bivša občinska svetovalka v Dolini Silvana Mondo na »Iva Zanicchi Show« Bivša predsednica občinske družinske posvetovalnice in bivša občinska svetovalka v Dolini Silvana Mondo bo gostja nocojšnje oddaje »Iva Zanicchi Show«, ki bo na sporedu ob 18. uri po Retequattro. Silvana Mondo bo govorila o tragičnih osebnih izkušnjah, o darovanju in presaditvi organov sina Paola, ki je se pred nekaj leti ponesrečil in v bolnišnici podlegel poškodbam. Mladinska gledališka skupina uspešno gostovala na Koroškem Mladinska gledališka skupina, ki že četrto leto deluje v okviru Amaterskega odra Jaka Stoka s Proseka in Kon-tovela, je prejšnji konec tedna gostovala pri svojih vrstnikih na Koroškem. V obnovljenem prijetnem in funkcionalnem središču Kultura &■ Komunikacija v Šentjanžu v Rožu jim je predstavila pravljično igrico Žarka Petana Pet pepelk. Nastopu je sledila otvoritev razstave slikarja Klavdija Palčiča in monografska Butalci na besedilo Frana Milčinskega, ki jo je izvajal igralec Marijan Hinteregger. Člani skupine in njihovi spremljevalci so se ob sprejemu, ki so ga doživeli na Koroškem, vrnili polni lepih vtisov. Gostovanje jim je vlilo novega zagona, saj so se takoj po vrnitvi že začeli pripravljati na novo igrico, ki jo bodo uprizorili za Miklavževanje. V njihovih načrtih je tudi predstava, ki naj bi jo postavili na oder naslednjo pomlad. Pred 25 leti umri narodni buditelj Jakob Ukmar Pred 25 leti je v Skednju umrl duhovnik, bogoslovni profesor, teolog, publicist in narodni buditelj Jakob Uk-.mar. Živel je asketsko in skromno življenje, bil je ponižen, v ospredje ni silil, o sebi ni govoril, njegovo življenje pa je označevalo bogato duhovno in intelektualno delo. Med ljudstvom je užival velik ugled; bil je priljubljen in neustrašen govornik. Vseskozi je bil vdan cerkveni hierarhiji in disciplini, vendar je nekatere vidike politike Sv. sedeža (kot konkordat in popustljivost do fašističnega režima) obžaloval. Zelo kritičen je bil do odnosov cerkvenih vrhov do slovenske manjšine v Italiji, kar je izrazil v številnih spomenicah vatikanskemu državnemu tajništvu in papežu. V cerkvenih govorih je večkrat izrecno obravnaval pravice manjšin in obsojal nacionalno miselnost. Posebno znana je njegova monumentalna pridiga o krščanskem sožitju med narodi v škedenjski cerkvi leta 1931 v italijanskem jeziku in ki predstavlja Čudovit primer neustrašnega nastopa zoper potujCevalno fašistično politiko na Primorskem. Ugled, ki ga je užival je preprečil, da bi ga oblasti preganjale. Doživel je veC anonimnih groženj in napadov, v policijskih poročilih pa je bil zapisan kot »sacerdote di irriducibili sentimenti slavi«. Med drugo svetovno vojno je v pridigah svaril pred komunizmom in na splošno obsojal oboroženo vstajo. S pošiljkami je pomagal internirancem in imel odprta vrata za vse, ki so potrebovali pomoč. Dom Jakoba Ukmarja v Skednju se želi oddolžiti spominu bojevitega duhovnika in zato prireja jutri, v nedeljo, komemoracijo, ki bo v domu z začetkom ob 16.30. Osrednji govor bo na proslavi imel prof. Tomaž Simčič, v kulturnem programu pa bo nastopila glasbena skupina Musiča no-ster amor. POKRAJINSKE VOLITVE 1996 Kandidati se predstavljajo Rajmund Carli (Severna liga) Rojen v Slivnem 10.6.1945, stanuje v Sesljanu. Diplomiral je na fakulteti za tuje jezike, zaposlen pri Kraški gorski skupnosti. Od leta 1983 do 1986 je bil tehnični vodja košarkarske ekipe Jadrana. Kandidira v četrtem volilnem okrožju v Devinu-Nabrežini. Vloga, ki jo danes imajo pokrajine v okviru javnega upravljanja, je zelo skromna, in zaradi tega se Severna Liga zavzema za njihovo ukinitev ali preureditev v popolnoma novi obliki. Ta nova oblika naj bi bila, v tržaškem primeru, kot predvideva Londonski sporazum iz leta 1954, »prosto pristanišče« in bodoča morebitna »mednarodna mestna oblast«. Med glavnimi cilji Pokrajine bi morali biti skrb za čistočo okolja, in to s saniranjem odlagališča v Trebčah, redno vzdrževanje pokrajinskih cest in ovrednotenje obalnega pasu. Prvi korak v to smer naj bi bila overovitev izvršljivosti pešpoti od Grljana do Sesljana in pazljivi nadzor nad razvojem Sesljanskega zaliva. V prihodnjih mesecih bi morala Pokrajina imeti odločilno vlogo v koordiniranju zainteresiranih občin na srečanjih za oblikovanje kraškega parka, ki naj bi omogočili najvišji možni rezultat glede zaščite in razvoja kraškega okolja. To ne izključuje možnosti, da pokrajinska uprava ustanovi, s posebnimi pobudami, oaze za zaščito drugih bio-tipov, ki imajo pomembno naturalistično vrednost in, s tem povezane, študijske podpore za popis floro-favnistic-nih značilnosti pokrajinskega območja, za katerega predlagamo, da se ojači nadzor in da se revidira gozdna protipožarna služba. Igor Gabrovec (DSL) Rojen v Tržiču 3.2.1972, stanuje v Mavhinjah. Maturiral je na Stefanu, zdaj obiskuje fakulteto za politične vede na tržaški univerzi, bil pa je tudi tri leta nestalno zaposlen v bančnem sektorju. Aktiven je z vodilnimi odgovornostmi na športnem in družbeno-političnem področju. Kandidira v 4. okrožju Devin-Nabrežina. Definirati moramo novo vlogo Pokrajine, ki naj bi se razvijala v smeri racionalizacije investicij (kar pomeni boljšo uporabo dodeljenih sredstev), modernizacije same organizacije upravljanja, ki trpi danes zaradi zastarelega in počasnega - torej neučinkovitega - birokratskega aparata. Delovanje naj sloni predvsem na koordinaciji raznih projektov z vlogo veznega člena med različnimi dejavniki (zasebniki in javnimi upravami), ki si prizadevajo za razvoj tega teritorija, predvsem kar se tiče urbanističnega planiranja, načrtovanja gospodarskega razvoja, znanstve- nega raziskovanja in temu vezanih infrastruktur. Pri tem delu nova pokrajinska uprava ne bo smela ustanavljati novih organizmov, kakor je bilo včasih v razvadi, saj bi slednji delo le upočasnili in seveda podražib. Posebno pozornost bom vekakor posvetil predvsem načrtom, ki bodo obravnavah razvoj Krasa, tudi v luCi novih možnosti, ki jih predvideva nova deželna zakonodaja o kraških parkih in zaščitenih območij. V mojih prizadevanjih je, da se ta zakon ne bo razvijal v vinkulativno smer, temveč da postane odskočna deska za učinkovitejši razvoj kmetijstva, agriturizma in obrtniških dejavnosti, saj predstavljajo te panoge naše edino naravno (prirojeno) bogastvo, ki bi lahko pozitivno revolu-cioniralo življenje naših vasi in zaposlitvene možnosti na domači zemlji. Stanka M o ko le (SK P) Stara je 42 let, živi v Prečniku. Dolgo let je bila aktivna v KRI in še predvsem v Cgil, kjer je dolgo časa naposredno spremljala tudi manjšinsko problematiko. V pretekli mandatni dobi je bila občinska svetovalka v Devinu-Nabrežini. Kandidira v drugem devinsko-nabrežinskem okrožju. Iskreno moram povedati, da je zame Pokrajina nekoristna javna ustanova, ker si po eni strani prilašča pristojnosti občine, po drugi pa dežele. To je klasični italijanski dvojnik, kot sta npr. senat in poslanska zbornica. Menim, da bi bilo treba pokrajinske uprave odpraviti, njihove kompetence pa prepustiti deželi. Pokrajina vsekakor je in volitve tudi, zato jih ne gre zamuditi. Upam, da bo novoizvoljeni pokrajinski svet imel pogum za reformo uprave, v nasprotnem primeru se ne bo nič premaknilo. Ko pomislim na Pok- rajino in na njene pristojnosti mi padel takoj na misel neskončna zgodba šempolajskega železniškega nadvoza, za katerega se Občina Devin-Nabrežina zaman bori že celo vrsto let. Sklepi za to javno delo, če se ne motim, so bili že sprejeti, dela pa se še niso začela. Isto velja za vzdrževanje pokrajinskih cest, ki so v naši občini v nemogočem stanju. Tisti, ki bodo izvoljeni, se vsekakor nahajajo pred zahtevno nalogo. Menim, da bo morala Pokrajina narediti kaj veC na zdravstvenem in socialnem področju, kjer je svoj čas igrala zelo aktivno vlogo. Ne smemo pozabiti, da je bila Pokrajina Trst, ko so jo vodile napredne in levičarske uprave, med glavnimi pobudniki psihiatrične reforme, ki je imela potem z Basaglio vsedržavne in tudi mednarodne razsežnosti. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE / PREDSTAVITEV KANDIDATOV Tudi Slovenci na volitvah za pokrajinski šolski svet Prekinitev bojkota ne pomeni odrekanja samostojnosti V prejšnjih dneh je v prostorih osnovne Sole O. Župančič pri Sv. Ivanu tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole predstavilo program in kandidatno tisto staršev za izvolitev slovenskih predstavnikov v pokrajinski šolski svet. V uvodnem pozdravu je tajnica Melita Valič poudarila novost take uradne predstavitve za zamejsko šolsko stvarnost, saj se po dolgoletnem bojkotu komponente slovenske šole prvič udeležujejo volitev v pokrajinski šolski svet. Slovenci smo od nastanka okrajnih in pokrajinskih šolskih svetov odklanjati maloštevilna mesta, ki so nam po zakonu zajamčena, in zahtevali samostojen slovenski šolski okraj. Ko so letos člani šol- skega odbora, to so predstavniki tržaškega in go-riškega tajništva Sindikata slovenske šole v Furlaniji - Julijski krajini in predstavniki kulturnih in krovnih organizacij ter političnih strank, ponovno obravnavati razloge, ki so privedli do skoraj dvajsetletnega bojkota volitev, so biti mnenja, da se tudi tokrat ne udeležimo volitev v okrajne šolske svete, tudi zato, ker imajo skrajno omejene pristojnosti ter umetne in neživljenjske teritorisilne razsežnosti. Ker se ti šolski sveti velikokrat soočajo z nesklepčnostjo in nezanimanjem, bi aktivno sodelovanje na volitvah v okrajne svete predstavljalo za nas tudi odvečno tratenje dragocenih energij. Obenem so člani šol- skega odbora izoblikovali novo skupno stališče do volitev v pokrajinske šolske svete. Slovenska prisotnost v pokrajinskem šolskem svetu je v sedanjih razmerah neobhodno potrebna predvsem zaradi perečega vprašanja racionalizacije slovenske šolske mreže. Pokrajinski šolski svet je osrednji zborni organ na pokrajinski ravni in ima zato najveeji vpliv na odločitve šolskega skrbništva. Samo s slovensko prisotnostjo v pokrajinskih šolskih svetih lahko ob obveznem mnenju deželne komisije tudi neposredno zagovarjamo koristi slovenske šole v Italiji. Tajnica Melita Valič je ob zaključku uvodnega posega podčrtala, da ob novih odločitvah slovenski šolniki še vedno vztrajajo v svoji zahtevi po upravni in didaktični avtonomiji slovenske šole. Sindikat slovenske šole si bo prizadeval, da bodo tako ukrepi o decentralizaciji javne uprave kot tudi reforma zbornih organov priznati avtonomijo slovenski šoli. Predstavnica staršev, ki kandidirajo na tisti št. IV z geslom STARSI, ga. Maja Lapornik, je predstavila skupni program za rast in kvaliteten razvoj slovenske šole, ki so ga kandidatke in kandidati staršev in učnega osebja skupno izoblikovali na delovni seji, ki jo je 24. oktobra sklical Sindikat slovenske šole na nižji srednji šoti Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu. V tem skupnem programu kandidati staršev in učnega osebja ugotavljajo, da je za uspešno reševanje problemov slovenskih šol v Italiji potrebno stalno strokovno spremljanje dogajanja na šolskem področju ter aktivno poseganje v šolsko stvarnost. Posebno pozornost bodo izvoljeni kandidati posvečati problemom kot so: a) pravica do šolanja v materinem jeziku, b) racionalizacija slovenskega šolskega omrežja, c) izobraževanje učnih kadrov v slovenskem jeziku, C) vz-drževnaje in uporaba poslopij slovenskih šol in vrtcev, d) tiskanje primernih učbenikov in opremljanje šol z ustreznimi učili, e) poučevanje slovenskega jezika na italijanskih šolah. Ga. Lapornik je nadalje predstavila kandidate staršev. Ti so: Vesna Co-tar, Zdenko Floridan, Ingrid Kalan, Ennio Kuret, Maja Lapornik, Marco Paulin, Sonja Pernarčič in Gigliola Vescovi. Starši bodo volili svoje kandidate na tistem didaktičnem ravnateljstvu oz. tisti šoti, ki jo obiskuje najmlajši otrok. Volišča bodo odprta v nedeljo, 10. novembra od 8. do 12. ure ter v ponedeljek, 11. novembra od 8. do 13.30. Starši volijo tako, da prečrtajo rimsko številko izbrane tiste in oddajo dva preferenčna glasova. Kandidati staršev so v svoji sredi izbrati Majo Lapornik za glavno kandidatko. Prisotni so bili tudi kandidati učnega osebja. Na tisti št. II z geslom ŽIV -2AV za učno osebje državnih otroških vrtcev kandidira Caterina Ciuk. Na listi št. II z geslom CICIBANI za uCno osebje državnih osnovnih šol kandidirajo: Miriam Mikolj, Tatiana Cibic, Majda MihačiC, Maura Čepar, Edda Pregare, Friderik Zeriati, Olga Tavčar, Katja Verginella in Bruna Visintin. Na tisti št. III z geslom PRIJATELJI za učno osebje državnih nižji srednjih šol kandidirajo: Maria (Lučka) Peterlin, Fiorella Benčič Serio in Lia Legiša. Na tisti št. IV z geslom TUDI MI za učno osebje državnih višjih srednjih šol kandidirajo: Samo Pahor, Davor Pečenko in Loredana Guštin. Predstavitve tržaških kandidatov so se udeležiti tudi predsednica goriške-ga tajništva Sindikata slovenske šole Sonja Klanjšček in kandidata za volitve v vsedržavni svet za javno šolstvo Silvana Hvalič in Enzo Pavletič. V svojem posegu je Silvana Hvalic orisala najvišji šolski zborni organ in nakazala možnosti delovanja slovenskega predstavnika v okviru le-tega. Predstavitev so organizatorji skleniti z ugotovitvijo, da so priprave na volitve v njihovi režiji pravočasno stekle in da je bil odziv kandidatov kar presenetljiv. Po predstavitvi kandidatnih list in skupnega programa morajo zdaj pomen slovenske prisotnosti na teh volitvah potrditi volilci. Sindikat slovenske šole in kandidati pozivajo vodstveno in uCno osebje, družbene sile in medije, da podprejo njihov trud in pripomorejo k učinkovitemu pretoku informacij za uspešno izvolitev primernega slovenskega zastopstva v pokrajinski šolski svet. Jutri zvečer TV mozaik Jutri ob 20.50, bo na valovnih dolžinah slovenskega televzijskega programa tretje mreže RA1, na sporedu novembrska oddaja TV mozaika. Prvi prispevek bo gledalcem prikazal Življenje v Sarajevu leto dni po podpisu mirovne pogodbe v Daytonu. Sledilo bo nekaj minut posvečenih pravljicam in otrokom. V tretjem -prispevku bo govor o karateju, oddajo pa bo zaključil prispevek, ki je nastal ob petdsetlet-nici Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. VOLILNA KRONIKA Tajnik LS Gerardo Bianco prihodnji teden v Trstu Tudi vsedržavni tajnik Ljudske stranke Gerardo Bianco bo v prihodnjih dneh prišel v Trst, da bi podprl kandidate te stranke na pokrajinskih in miljskih občinskih volitvah in kandidaturo Adele Pino za predsednico Pokrajine. Gerardo Bianco bo govoril na manifestaciji, ki bo v Četrtek, 7. novembra na Pomorski postaji. V naslednjih dneh pa bosta prišla v Trst še dva ugledna predstavnika Ljudske stranke in Prodijeve vlade, namreč ministrica za zdravstvo Rosy Bineti (ki bo pri nas 11. novembra) in obrambni minister Benia-mino Andreatta (12. novembra). Mladi DSL o zaščiti okolja Mladinska levica DSL je na sedežu Časnikarskega krožka priredila javno srečanje na temo zaščite okolja s posebnim poudarkom na aspektih, ki sodijo v pristojnost pokrajinske uprave. Ob navzočnosti nekaterih kandidatov (med njimi Wilyja Mikaca) ter predstavnikov naravovarstvenih združenj so najprej analizirati tiste točke statuta Pokrajine, ki zadevajo okolje, ter nato prebrati 4. poglavje volilnega programa Adele Pino-ve pod naslovom »Teritorij in ovrednotenje okolja«. Razni kandidati so potem preučiti razne aspekte problematike, kot na primer zračno in akustično onesnaženje, zaščito sladkih voda, odstranjevanje in uničevanje odpadkov itd. Med drugim so ugotoviti, da samo štiri od devetih naprav za ugotavljanje onesnaženosti zraka redno delujejo, načrt za mestni promet še vedno ni zaživel in se torej poraja nevarnost, da bo mesto ob prihodu zime spet v klešCah onesnaženja. V tej zvezi so predlagati obnovitev starih železniških prog, ki bi lahko služile mestnemu prometu. V Miljah tiskovna konferenca Oljke Na sedeži republikanske stranke v Miljah (dvorana Ri-varota) bo danes ob 11. uri tiskovna konferenca Oljke, da bi napraviti obračun dosedanjega dela in napovedati nove pobude v okviru volilne kampanje za obnovo občinskega sveta. Prisotni bodo županski kandidat Giorgio Rossetti in nekateri drugi kandidati. Z avtobusom v Ljubljano na razstavo Maria Magajne Arhitekturni muzej v Ljubljani prireja razstavo Mario Magajna 1944-1955 Odprtje razstave bo v četrtek, 7. novembra ob 18. uri v Jakopičevi galeriji v Ljubljani (Slovenska ul. 9). Za to priločnost organizira Primorski dnevnik izlet z avtobusom v Ljubljano. Odhod avtobusa z Oberdankovega trga ob 15.30. Cena izleta - vključno z večerjo - je 50.000 lir. Prijatelji Maria Magajne, ki bi se hoteli udeležiti izleta, se lahko prijavilo v turističnem uradu Aurora v Ul. Milano 20. 25 LET ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA SLOGA / STALNA RAST Danes eno vodilnih športnih društev v FJK Nagradili najbolj zaslužne posameznike in ustanove V prisotnosti Številnih gostov so v Četrtek zvečer v Prosvetnem domu na Opčinah proslavili 25-let-nico delovanja Športnega združenja Sloga. Slavnostni večer je povezoval organizacijski tajnik Sloge Ivan Peterlin, slavnostni govornik pa je bil predsednik društva Vojko Miot, ki je v svojem posegu prehodil pot od začetkov pred petindvajsetimi leti, ko so se v Predstavniki Gaje, Poleta, Primorca in Zarje zbrali v gostilni »Pri Drejckovih« v Bazovici in postavih te-Uielje društvu, ki se je v Cetrtstoletna na odbojkarskem področju povzpelo v sam deželni vrh. Miot Pa je seveda poudaril tudi močno vraSCenost društva v okolje in o pomembni vlogi, ki jo društvo opravlja na področju vzgoje naše mladine. Izpostavil pa je tudi vse probleme, ki zadevajo samo delovanje in pa tudi našo Širšo skupnost. Pozdrave in priznanja SZ Slogi so prinesli pokrajinski predsednik Conija Stelio Borri, namestnik generalnega sekretarja Olimpijskega komiteja Slovenije Marjan Jemec, predsednik deželnega FI-PAV Paolo Ruggieri, pok- Posnetek s četrtkove proslave 25-letnice SZ Sloga na Opčinah (foto KROMA) rajinski predsednik ZSSDI Livio Valencie, v.d. predsednika OD Bor Pino Rojc, predsednik FIPAV za Tržaško Giorgio Tirel in predstavniki štirih društev ustanoviteljev Sloge Marino Kokorovec za Polet, Aleksander Muzina za Gajo, Mirjam Žagar za Zarjo in Bogdan Carli za Primorec. VeCer se je nadaljeval z nagrajevanjem najzaslužnejših posameznikov in ustanov, ki so v Cetrtsto-letni zgodovini SZ Sloga v največ ji meri pripomogli k rasti in uspehom tega vzhodnokraškega društva. Tako je priznanje prejel eden od ustanoviteljev Sloge in dolgoletni predsednik Viktor Stopar, ki je danes duša Sloginega planinskega odseka. Naslednji nagrajenec je bil Vojko Kocman, ki s svojim podjetjem Koim-pex že deset let sponsori-zira delovanje združenja, njemu pa so sledili pokrajinski predsednik FIPAV Giorgio Tirel, Robert Vidoni, ki je s podjetjem Eurosava finančno pomagal pri študiju društvenih trenerjev, Franko DrasiC kot dekan trenerjev pri društvu, dolgoletni trener in odbornik Bruno Milic, Zadružna kraška banka, pobrateno društvo Slovan Patronka iz Bratislave, upravitelja Gostilne Veto Nada Debenjak in Rino Fabrizi ter Ksenija Slavec iz tržaškega urada ZSSDI. Slavnostni veCer se je zaključil z nekaj pesmimi Tržaškega okteta, ki je »segrel« prepolno dvorano Prosvetnega doma s spletom veselih pesmi o domovini, vinu, ljubezni in morju v različnih jezikih, ki na najboljši način potrjujejo večkulturnost in vecnacionalnost prostora, v katerem živimo. ______GLEDALIŠČE MIELA_ Francoskoslovenskl Moliere navdušil VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 2. novembra 1996 DUŠA Sonce vzide ob 7.04 in zatone ob 17.08 - Dolžina dneva 10.04 - Luna vzide ob 23.04 in zatone ob 12.48. Nastopila je skupina »Les Theatreux« Moliere v originalu je za Trst nenava-ben dogodek, ki so ga številni ljubitelji fr&ncoskega jezika in kulture takoj izkori-sdli. Velika dvorana gledališča Miela je bila namreč v Četrtek zvečer zasedena skoraj do zadnjega kotička, na odru pa so se predstavili elani ljubljanske univerzitetne gledališke skupine »Les Thea-freux«. Po vrsti uspešnih nastopov so tudi izredno naklonjeni tržaški publiki Predstavili Molierovega Žlahtnega ‘Meščana, se pravi komedijo Bourgeois Gentilhomme (na sliki). 2 delom, ki ga predstavljajo kot »comedie extraordinaire en cinq acts«, je lubljanska univerzitetna skupina letos Osvojila tudi prvo nagrado strokovne ži- rije in občinstva na evropskem univerzitetnem gledahškem festivalu v Strasbourgu. Kot je bilo razvidno tudi v Trstu, lahko skupina računa na kvaliteten doprinos vrste zelo dobrih amaterskih igralcev. Predstava, ki jo je rezkal Primož Vitez, pa je tudi drugače zelo dodelana. Postavitev sledi originalu, vendar pa je v predstavo vnesenih precej osvežujočih elementov (npr. petje), ki so bili pretežno mladi tržaški publiki še posebej všeč. Do gostovanja ljubljanske univerzitetne skupine je prišlo na pobudo francoskih kulturnih centrov v Trstu (Albance Francai-se) in Ljubljani ( Centre Culturel Fran-cais) v sodelovanju s francoskim in slovenskim konzulatom v Trstu. Jutri, NEDELJA 3. novembra 1996 JUST VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 14,5 stopinje, zračni tlak 1023,1 mb narašča, brezvetrje, vlaga 55-odstotna, nebo rahlo pooblaceno, morje mirno, temperatura morja 16,7 stopinje. [] LEKARNE .Od PONEDELJKA, 28. oktobra do SOBOTE, 2. novembra 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Garibaldi 5 (tel. 368647), Trg Valmaura 11 (tel. 812308), Lungomare Venezia 3- Milje (tel. 274998. NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi 5, Trg Valmaura 11, Ul. Roma 16, Lungomare Venezia 3 (Milje). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON- 16.15, 19.00, 21.45 »Ritratto di signora«, r. Jane Campion, i. Nicole Kidman, John Malkovich. EKCELSIOR - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Twi-ster«, r. Jan De Bont. EKCELSIOR AZZURRA - 16.20, 19.10, 22.00 »Le onde del destino«, r. Lars Von Trier. AMBASCIATORI 15.00, 17.30, 20.00, 22.30 »Sleepers«, i. Brad Pitt, Du-stin Hoffman, Robert De Ni-ro, Vittorio Gassman. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.05, 20.15, 22.15 »Jack«, i. Robin VVilliams. NAZIONALE 2 - 15.00, 17.30, 20.00, 22.30 »II momente di uccidere«, i. Sandra Bullock. NAZIONALE 3-15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Trainspotting«, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 4 - 15.00, 16.40, 18.30, 20.20, 22.15 »Fratelli«, i. Christopher VValken, Isabella Rossellini. MIGNON - 16.00, 18.15, 20.15, 22.15 »Tre«, r.-i. Christian De Sica, i.Anna Ga-liena, Leo Gullotta. CAPITOL - 16.00, 17.55, 20.00, 22.10 »Mission Im-possible«, i. Tom Cruise. ALCIONE - 17.00, 19.30, 22.00 »Independence day«, r. Roland Emmerich, i. Jeff Goldblum, Will Smith, Bill Pullman. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Vesna va ve-loce«, r. Carlo Mazzacurati. J PRIREDIIVE SKD TABOR OpCine-Prosvetni dom vabi na ogled razstave 15 LET UMETNE OBRTI GABRIJELE OSBIC. Razstava je odprta do 5. novembra po sledečem urniku: ob delavnikih od 16. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure. V BORIS SPORTS KLUBU bo v petek, 8. t.m., ob 21.30 nastopila znana skupina Midnight Express Blues Band. Na razpolago prigrizki in odlična angleška piva. Ne zamudite! H ŠOLSKE VESfl VSI SOLNIKI na volitve za pokrajinski in vsedržavni šolski svet za rast in kvaliteten razvoj slovenskih šol - Tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole vabi nadzorno, vodstveno in uCno osebje, da se v torek, 5. novembra 1996, ob 18. uri množično udeleži predstavitve programov kandidatov na slovenskih listah šolskega osebja, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah. H OBVESTILA KMEČKA ZVEZA obvešča, da so njeni uradi danes, 2. novembra zaprti. TPPZ P.TomažiC -V sredo, 6. t. m., ob 19.30 bomo nastopili na tržaškem sejmišču (fiera di Trieste), kjer bo spregovoril tajnik prenovljene komunistične partije v Italiji tov. Bertinotti. To bo naš 600-nastop. SKD TABOR prireja tudi letos likovni teCaj za odrasle, ki ga bo vodila akad. slikarka Ani Tretjak. TeCaj za začetnike bo potekal od novembra do maja. Razpo- DRUZBENO POLITIČNO DRUŠTVO EDINOST priredi vrsto predavanj z naslovom PRAVICA DO RABE SLOVENSKEGA JEZIKA Prvo predavanje, ki bo prikazalo možnost vsakogar, da prispeva k ostavitvi temelja za do-er zaščitni zakon bo v ponedeljek, 4. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. ložljivih je Se nekaj mest. Interesenti naj kličejo na tel. St. 040/220680. TEČAJI ANGLEŠČINE: za vse stopnje, skupinske, individualne in specifične prireja Sklad Mitja Cuk v sodelovanju s Solo English Language Centre iz Trsta. Informacije po tel. St. 040/212289 in 040/363878. V DRUŠTVENIH prostorih SKD Vigred v Sempo-laju se bo odvijal šivilski teCaj vseh stopenj z Adrija-no Regent. Informacije tel. na št. 225322 ( Ariana). Vpisovanje in sestanek v sredo, 6. novembra, ob 19. uri v drušvenih prostorih v Sempolaju. KD RDEČA ZVEZDA želi nadaljevati in razširiti amatersko dramsko dejavnost, zato toplo vabi oder-ske ljubitelje vseh starosti k pobudi. Obenem sporoča, da bo prvo informativno srečanje v ponedeljek, 4. novembra, ob 20.30 na sedežu društva. SK BRDINA sporoča, da so na razpolago izkaznice RISI na sedežu kluba vsak ponedeljek od 19. do 20.30. SK BRDINA organizira zimovanje v Mariboru. Vpisovanje in informacije na sedežu kluba vsak ponedeljek od 19. do 20.30. Ponudba je zelo ugodna. Vabljeni! SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo 8., 9., 10. novembra v Domu Brdina na Opčinah. Zbiranje opreme bo v Četrtek, 7. novembra v Domu Brdina od 18. do 20. ure. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI zbira pisma, razglednice, dokumente bivših internirancev v italijanskih zaporih, v konfinaciji, Slovencev v posebnih bataljonih in prisilnem begunstvu. Zbrani dokumenti bodo z novo močjo osvetleli življenje in Čutenje naših ljudi v pretekli zgodovini. Na voljo smo vsak torek in petek od 16. do 19. ure. SKD VIGRED naproša lastnike starih fotografij vasi Sempolaja, Slivnega, Praprota, Prečnika in Trnovce in takratnega življenja, da jih posodijo društvu za priložnostno razstavo in izdajo koledarja. Fotografije lahko oddate odbornikom društva oz. v sredah na tečaju vezenja od 17.15 do 18.15. ZENSKA SKUPINA TPPZ P. TOMAŽIČ toplo vabi vse pevke, ki jim je pri srcu partizanska pesem, da se udeležijo vaj zbora, ki se vršijo vsak ponedeljek ob 20.30 v Partizanskem domu na Padricah (v bližini begunskega taborišča). MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemalo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST- Ul. Voldlrivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. ZVEZA UPOKOJENCEV SPI-CGIL obvešča, da je na zgoniskem županstvu novi sedež SPI-CGIL odprt ob torkih in Četrtkih med 9.30 in 11. uro. LJUDSKI KROŽEK BRIN iz Križa prireja tečaje slovenščine in angleščine. Informacije na tel. št. 040/220638. NOVOLETNO taizejsko romanje za mlade iz cele Evrope bo letos od 28.12.1996 do 1.1.1997 v Stuttgardu v Nemčiji. Udeležila se ga bo tudi skupina iz zamejstva. Informacije in prijave na tel. št. 228307 (Aleš) najkasneje do 15. novembra. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU razpisuje letos svojo deseto študijsko štipendijo iz sklada “Mihael Flajban". Štipendija bo znašala 2.000.000 lir letno in bo trajala za vso redno studijsko dobo, v kolikor bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Štipendija je namenjena slovenskim zamejskim visokosolcem, ki se bodo vpisali na univerzo v akademskem letu 1996/97. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, Ul. Mazzini 46/1. nad-str., tel. št. 040/631203 ob Četrtkih od 16. do 18. ure. Rok zapade 30. novembra. MALI OGLASI tel. 040-361888 PRI SV. IVANU ( Ul. San Cilino 6) prodam majhno hišo potrebno adaptacije. Tei. 0038661/1787055 popoldne. PRODAM manjše stanovanje na Opčinah. Tel. št. 040/215138. PRODAM motor Jamaha TT 600 S, letnik ’95 zadnji model, 6.000 km, se dve leti garancije v odličnem stanju. Tel. St. 040/228333. FIAT UNO SX 1300 sive metalizirane barve v dobrem stanju prodam, komaj opravljen tebnicni pregled in cena po dogovoru. Tel. št. 229164 v večernih urah. FIAT TIPO 1400 digit, letnik 1989 v dobrem stanju, sivo kovinske barve prodam po ugodni ceni. Tel. št. 327035 (med 13. in 14. uro) ali 364212 (urad). PRODAJAMO kmetijsko zemljišče. Tel. št. 040/231868. PRODAJAMO drva za kurjavo. Tel. št. 0481/884161 ob uri obedov. V BOLJUNCU bo v soboto, 9. novembra, ob 16. uri otvorila nov frizerski salon Cecilia Melchionna. Vabljeni so vsi prijatelji, znanci in vaščani. V KRIŽU prodam licenco za drogerijo, parfumerijo in igrače. Tel. št. 040/220308. IZGUBIL se je pes pasto-re maremmano bele barve v okolici Lakotisca. Tel. v večernih urah na st. 040/382562. RESTAVRACIJA na Obalni cesti iSCe natakarico in pomočnico v kuhinji. Tel.St. 224214. PALAČE Hotel v Gorici nudi službo mladeniču za pomoč v recepciji. Ponudbe poslati na: Palače Hotel, C.so Italia 63, Gorica. OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. JADRAN je v Ricmanjih odprl osmico. Vabljeni! Ob smrti Marije Gruden vd. Knez izreka sekcija DSL z občine Zgonik iskreno sožalje hčerki Bruni in ostalim svojcem SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600 1. NOVEMBER / SVEČANOSTI PRED SPOMENIKI PADLIM ZA OSVOBODITEV 1. NOVEMBER / NA POKOPALIŠČIH Ob spominu na žrtve vojne zavzetost za strpnost in mir V Gorici govoril tudi predsednik Državnega sveta RS dr. Ivan Kristan Cut povezanosti s preminulimi Nadškof govoril o težnji k svetosti, ki noj temelji no solidarnosti Ob dnevu mrtvih so se včeraj poleg obiskov grobov vrstile tudi spominske svečanosti pred spomeniki padlim. Najpomembnejša je bila na glavnem go-riskem pokopališču, kjer so se spominu na padle partizane in jugoslovanske borce za osvoboditev poklonili predstavniki borčevskih in antifašističnih združenj, SKGZ in Republike Slovenije, ki jo je poleg predstavništva konzulata v Trstu zastopal predsednik Državnega sveta dr. Ivan Kristan. Prisoten je bil senator Darko Bratina, navzoča je bila tudi delegacija občine Nova Gorica, goriški občinska in pokrajinska uprava pa nista prišli zraven: le občino je zastopal predsednik občinskega sveta Glessi. Dr. Kristan je v nagovoru spomnil na ljudi, ki so se žrtvovali v spopadu z mračnjaškimi silami. Spominjati se jih moramo s hvaležnostjo, ker bi brez njih danes ne imeli miru in blagostanja. Pozdravil je izboljšanje odnosov med Italijo in Slovenijo, ki Slo- veniji odpira pot v Evropo, nasploh pa je želel, da bi v odnosih med državami, narodi in ljudmi vedno vladala strpnost. Na svečanosti je v imenu SKGZ spregovoril pokrajinski predsednik dr. Karlo Devetak, ki je ugotovil, da so obrisi obrazov padlih po več kot 50 letih zbledeli v spominu živih, da pa spomin nanje in na njihov boj na strani resnice in pravičnosti proti najhujsemu zlu ne bo zbledel, saj je temelj demokracije in prizadevanj za pravičnejšo družbo. V imenu borčevskih in antifašističnih združenj VZPI-ANPI, AVL, ANED in ANPPIA so spregovorili še Mario Merni, Luigi Franco in v slovenščini Vid Primožič. Občutene svečanosti so se včeraj zvrstile tudi pred spomeniki po slovenskih vaseh. V goriški občini so se krajani poklonih spominu padlih v Podgori, Pev-mi in Standrežu. V vseh treh krajih so položili vence k spomenikom padlim v NOB, domači pevski zbori so zapeli nekaj pri- ložnostnih pesmi, z recitacijami pa je sodelovala tudi mladina oziroma učenci slovenskih Sol. Podoben je bil tudi potek svečanosti v slovenskih občinah, kjer so delegacije občinskih uprav, društev in borčevskih sekcij položile vence k spomenikom po vseh zaselkih. V sovodenjski občini so se svečanosti s pola- ganjem vencev in ponekod z nastopom zborov zvrstile na Vrhu, Peči, v Gabrjah, Rupi in Sovodnjah. V do-berdobski občini so bile prav tako svečanosti pred vsemi spomeniki, kjer so padle poačstili z venci in trenutkom zbranosti. Ob domačih predstavnikih so bile navzoče tudi delegacije iz Mirna, Komna in Prvačine. Nekaj svečanosti bo Se danes: ob 12. uri bo pred spomenikom deportiranim na železniški postaji polaganje vencev na pobudo borčevskih združenj in Goriške občine. Na slikah (foto Bumba-ca): zgoraj svečanost na go-riskem pokopališču; spodaj pred spomenikom v Pevmi in maSa z nadškofom na pokopališču NOVICE ŠTANDREŽ / RAJONSKI SVET ZELENA USTA Tečaj za spoznavanje dreves Goriški krožek “Terra - Legambiente” prireja tečaj za spoznavanje dreves in rastlinja v goriški okolici. Vodil ga bo doktor gozdarskih ved Luigi Barbana. Tečaj bo obsegal teoretično predavanje z diapozitivi (8. novembra ob 20.30 v socialnem centru v Ul. Baiamonti) in tri ekskurzije v nedelje 3., 10. in 24. novembra. Prijave in informacije na tel. 32273 med umikom trgovin. Vaje na strelišču pri Doberdobu Doberdobska občinska uprava javlja razpored orožnih vaj v novembra na strelišču nad Selcami, kot ga je določilo vojaško poveljstvo za Severovzhodno regijo. Vaje bodo v dneh 5., 8., 12., 13., 15., 19., 20., 21., 28. in 29. novembra med 8.30 in 17. uro. Med vajami je prepovedan dostop na območje strelišča, ki bo označeno z rdečimi zastavicami. KULTURNI DOM GORICA 90-letnico Bohinjske železnice bomo počastili v Kulturnem domu v Gorici v torek, 5. novembra, ob 18. uri s predstavitvijo knjige KAMNITI VELIKAN NA SOČI ki jo je napisal inž. Gorazd Humar. Predstavi] ga bo novinar Marko Waltritsch. Vabljeni! »Uprava nima posluha za nas« Protest rajonskih svetovalcev Kolikšno pozornost go-riska občinska uprava namenja Standrežu, lahko ocenjujemo iz predlogov o prednostnih posegov, ki naj bi jih vključiti v občinski proračun 1997, o katerih je v sredo razpravljal rajonski svet. Izdelali so seznam predlogov, ki je skoraj fotokopija seznamov izpred petih, morda pa celo desetih let. Ni, da rajonski svetovalci ne bi imeti fantazije: preprosto gre za to, da je občina preslišala skoraj vse predloge, ki so Se vedno aktualni. Na seznamu so urejanje cest, pločnikov, greznic in razna vzdrževalna dela. Vse bolj pereč postaja izredni poseg na telovadnici, za katero je doslej skrbelo društvo Val, medtem ko bi bila potrebna večja pozornost občine. Rajonski svet se je tudi izrekel o smernicah za novi regulacijski načrt. Tudi v tem primeru so zahtevali večjo pozornost: turizem naj se ne razvija samo na gradu, pač pa naj se ovrednotijo in primerno zaščitijo tudi predmestne stvarnosti, kot je na primer standreski trg. Nasploh so se svetovalci izrkeli za prijeme, ki naj preprečijo namestitve novih orjaških objektov, kot bi bila vojašnica na letališču, in za drugačne razvojne možnosti, ki naj na primer temeljijo na ovrednotenju univerze. Rajonski svet je bil poklican, da se izreče tudi o načrtu za trgovske dejavnosti, vendar tega ni naredil iz protesta, ker uprava ni nudila vseh potrebnih informacij. Skupščina posvečena krajevnim in deželnim vprašanjem Goriška Zelena tista sklicuje jutri ob 10. uri na sedežu v Ul. Formica 3 skupščino elanov, ki bo odprta vsem občanom. Skupščina se uvršča v kongresno dejavnost Zelenih, ki se bodo 9. t.m. zbrali v Trstu na deželni nato pa na vsedržavni skupščini v Rimu. Jutri bodo ob politični strategiji gibanja vzeli v pretres tudi krajevna upravna vprašanja. Renato Fiorelli bo poročal o perspektivah glede bitke proti financarski vojašnici, pa tudi o programih Zelenih glede vključevanja v gibanje Oljke. Prisotna bosta tudi Luciano Giorgi iz Tržiča z obračunom izkušnje Snam in načelnik deželne svetovalske skupine Paolo Gher-sina, ki bo govoril o oblikovanju nove deželne uprave. Množični obisk pokopališč in položitev šopka cvetja na grobove preminulih sta včeraj povezala vernike in laike v ganjenem poklonu pokojnim. Vsak se je pri tem, neglede na versko ati filozofsko prepričanje posameznikov, lahko zamislil o minljivosti življenja in se spomnil dragih, ki jih ni več med nami. Polaganje krizantem in dragega cvetja, ki je pokopališčem nadelo pisano in dišečo praznično podobo, je pri tem simboliziralo tesne vezi ljubezni in hvaležnosti, ki povezujejo žive s pokojnimi. Za vernike je pravzaprav dan spomina na pokojne Sele danes, medtem ko je včerajšnji praznik bil posvečen svetnikom, kot je na popoldanski svečani maši, ki jo je na glavnem goriskem pokopališču daroval skupaj z vsemi mestnimi župniki, spomnil nadškof Bommarco. Pri tem je poudaril, da so verniki ena sama velika družina, ki je poklicana k uresničevanju velike skupnega načrta, katerega cilj je svetost. Zgled svetnikov je nakazal kot cilj za življenje vsakega kristjana, ki naj se ravna po načelih solidarnosti in sočutja s trpečimi. Po cerkvah bodo tudi danes verski obredi v spomin na umrle. Med temi gre omeniti ob 15. uri maso v kapeli Coroninijevega dvorca. il PRIREDITVE KINO V KNJIŽNICI DAMTR FH-GET. bo v ponedeljek, 4. novembra, ob 16. uri OTROŠKA URICA s pravljico o Žogici Nogici. KD SKALA in LOVSKA DRUŽINA GABRJE prirejata martinovanje v nedeljo, 10. novembra, ob 14. uri na trgu v Gabrjah. KD OTON ZUPANČIČ prireja v soboto, 9. novembra, ob 20.30 v domu A. Budal v Standrežu tradicionalno martinovanje z glasbo, domačo jedačo in kapljico vina. Prijave pri g. Marti tel. 21407. KD BRIŠKI GRIČ prireja veselo martinovanje na Bukovju 16. novembra ob 20.30. Poskrbeli bodo za smeh in dobro voljo. Prijave pri Maji (tel. 884187) in Emanueli (tel. 81163). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO obvešča, da bo avtobus za martinovanje 10. novembra odpotoval ob 15. uri s Travnika s postanki pri gostilni Primožič, v Podgori, v Standrežu in v Sovodnjah. □ OBVESTILA ZSKD obvešča, da bo v ponedeljek, 4. novembra, ob 20.30 na sedežu v ulici Malta informativno srečanje za posodobitev statuta. SD SOVODNJE obvešča, da je rekreacijska telovadba v telovadnici v Sovodnjah ob torkih in petkih, od 21. do 22.30. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je od 14. oktobra razgrnjen splošni občinski regulacijski načrt. Do 13. novembra lahko vsi zainteresirani predložijo opombe ati prizive. SPDG - SMUČARSKI ODSEK sprejema prijave za zi-movanje v Cerknem od 31.12.1996 do 5.1.1997 na sedežu ul. Malta 2 (tel. 33029) ob sredah od 11. do 12. in četrtkih od 19. do 20. ure. DRUŽBA se dobi danes ob 19.30 v Standrežu. KD BRIŠKI GRIČ organizira tečaj rekreacijske telovadbe. Informacije pri Maji (tel. 884187). ^________________IZLETI UPOKOJENO IZ DOBERDOBA prirejajo 9. novembra “Martinov izlet” v Caorle. Prijave in informacije v trgovini Pri Mili. GORICA CORSO 17.30-19.45-22.00 »Tvvister«. S. Spielberg. TRŽIČ COMUNALE 17.30-19.45-22.00 »Qualcosa di persona-le«. M. Pfeifier in R. Redford. IH RAZSTAVE OBČINA SOVODNJE vabi k ogledu fotografske razstave “Neizbrisni so sledovi naše rasti”, ki je postavljena v občinski sejni dvorani. V CENTRU LOJZE BRATUŽ je do 30. novembra odprta razstava slovenskih zamejskih likovnikov. Ogled vsak dan od 17. do 19. ure in med prireditvami. Za skupine je možen dogovor - tel. 532163 ali 533177. V FOTOGALERIJI SLO- VENICA v Kulturnem domu v Novi Gorici je do 7. t.m. na ogled razstava Flavia Moset-tija: Umetnost v mestu. Q ČRPALKE Danes in jutri so na Goriškem dežurne črpalke GORICA IP - Ul. Crispi ESSO - Ul. Lungo Isonzo MONTESHELL - Ul. Aqui-leia ERG - Ul. sv. Mihaela AGIP - Ul. Trieste TRŽIČ MONTESHELL-Ul. Boito IP - Ul. Matteotti AGIP - Ul. Cosulich ROMKE AGIP - Ul. Redipuglia KRMIN AGIP - Drev. Ven. Giulia GRADIŠČE MONTESHELL - Ul. Trie- STARANCAN AGIP - Ul. Trieste 12 LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - MARZINI, C. Mia 89, tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - AL REDENTORE, Ul. IX Giugno 36, tel. 410340. POGREBI Danes: 10.30, Cino Borto-lotti iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče; 12.00, Maria Bressan vd. Mar-gherita iz bolnišnice sv. Justa na pokopališče v Ločniku. Državni dolg seje znatno povečal RIM - Banka Italije je izračunala, da je ob koncu septembra letos državni dolg znašal 2.178.460.000.000.0 00 lir, ob koncu avgusta 2 milijona 152.819 milijard lir, v januarju pa 2 milijona 91.889 milijard lir. Porast dolga pripisujejo analitiki emisijskega zavoda okoliščini, da je septembra državna uprava potrebovala novih 26.085 milijard lir, medtem ko je v vseh prvih devetih mesecih leta ta postavka dosegla 95.451 milijard lir. Centralna banka je objavila tudi podatek, da je obseg težko izterljivih kreditov, ki so jih nakazale banke, ob koncu avgusta letos znašal 118.368 milijard lir proti 102.742 milijardam dne 31. avgusta 1995. PRIVATIZACIJA / TEŽAVE Z EVROPSKO SKUPNOSTJO IRI kljub Dinijevim napovedim tudi letos krepko v deficitu Kritje primanjkljaja (20 tisoč milijard) bo bremenilo davkoplačevalce Z italijanskimi državnimi proračuni je križ. Dan za dnem se odkrivajo nove luknje, prihaja do večjih potreb, noben minister noCe varčevati, zaradi tega so novi davki neizbežni. To je veljalo za vse prejšnje vlade, to velja tudi za sedanjo. Zadnja vest teh dni, je da je, kljub lanskim napovedim strokovne Dinijeve vlade, da bo letošnji obračun državnega holdinga IRI brez rdečih Številk, sedaj v tem holdingu nastala ogromna luknja 20.000 milijard lir. Ta denar naj bi država nakazala za kritje letošnjega primanjkljaja. Tega pa v Rimu ne smejo narediti, Ce ne dobijo privoljenja Evropske skupnosti. Ta namreč ne dovoljuje državnih podpor. Težko, da bo iz Bruslja prišla zelena luC. Na vsak način bi ta državna injekcija bremenila vse italijanske davkoplačevalce. Znano je, da je dober del italijanske industrije in bančništva Se vedno v rokah države. Sem ne sodijo samo finančno solidna podjetja, marveč predvsem podjetja, ki že desetletja ustvarjajo izgube. Tudi Italija, tako kot druge zahodnoevropske države, v zadnjem Času prodaja svoja državna podjetja. Logično pa je, da gredo najprej na tržišče aktivna podjetja, tista, ki so za zasebne investitorje najbolj tečna. To se je v prejšnjih letih že zgodilo z bankami Credit, Comit in IMI, delno se je zgodilo z zavarovalno hišo INA, pred nekaj dnevi so prodali še drugo tranšo delnic petrolejsko -kemičnega podjetja ENI. Samo za te delnice je država vnovčila 8.800 milijard lir. Prodajalec, t.j. država, je delnice razpršil med stotisoci investitorjev. Veliko teh je šele kasneje delnice prodalo velikim finančnikom. Novi delničarji, ki jih je zajela nakupovalna mrzlica, niso imeli vedno uspeha. To se je zgodilo Se zlasti za tiste, ki so kupili delnice bank. Te so v prvih dneh poskočile, zatem pa kar precej padle. Tako vnovčen denar, tisoče milijard lir, je država spravila v svoj žep in na ta naCin vsaj zaCasno in ne za malo zmanjšala vsakoletni deficit. Na grbi pa ji je ostalo precej nerentabilnih industrijskih podjetij, ki bodo najbrž stežka šla v prodajo. V rimski vladi si nadejajo, da bi lahko v prihodnjih nekaj letih od prodaje»državnih draguljev« iztržili kakšnih 300.000 milijard lir. To je ogromna vsota, ki bi lahko odločilno zmanjšala deficit države v prihodnjih nekaj letih, Ce bi jo zares vnovčili. Sem ne sodijo samo velika podjetja, kot so npr. ENEL, AGIP, avtoceste, telefoni, morda tudi pošta in železnice, in seveda vrsta tovarn, marveč tudi nepremičnine, kot so npr. ljudska stanovanja (del teh je že bil prodan) in zaprte vojašnice. V slednjem primeru prihaja do nasprotja med ministrstvom za obrambo in tistim za finance. Slednje bi takšne vojaške objekte rado prodalo in denar dalo v državno blagajno, vojaki pa bi ta denar radi uporabili za svoje potrebe. Zaradi tega je nekaj tisoč objektov, tudi v srediSCu mest, kjer bi za parcelo lahko dobili veliko denarja, neuporabnih. Nekateri v rimski vladi, bi hoteli takoj ponuditi trgu te »državne dragulje«. Vendar pa tržišče ne bi preneslo tolikšne ponudbe. Zaradi tega bodo morali državno posest prodajati po kosih s počasnim ritmom. Pa čeprav je v tujini veliko denarja, ki bi ga finančniki in špekulanti zelo radi investirali. Nekateri v rimskih odločilnih krogih bi sicer radi videli prihod denarja od zunaj, se pa bojijo negativnih reakcij glede »razprodaji«. Zaradi tega prodajajo in bodo Se vnaprej prodajali velikemu številu malih delničarjev, ti pa bodo itak kasneje svoje delnice prodali velikemu, domačemu ali tujemu finančniku. Tako pridobljeni denar bo vsaj za nekaj let ublažil veliko luknjo v vsakoletnem državnem proračunu. Kaj bo s tem, takrat, ko ne bo veC teh injekcij, pa je drugo vprašanje. Marko VValtritsch RIM / ZARADI NAVITJA CEN IN DAVKOV Ogrevanje stanovanj z metanom ali plinskim oljem bo tokrat malo dražje Cena plinskega olja se je v enem letu povišala za 8,5% s 1.364 na 1.450 lir pri litru, cena zemeljskega plina pa je poskočila za 16 lir z 944 na 960 Hrza kubični meter RIM - Zima se bliža, z njo pa čas ogrevanja naSih domov. Kaze, da bo treba to pot seCi globlje v žep zaradi podražitve tekočih kuriv in metana (zemeljskega plina). Rast cen na svetovnem naftnem trgu, do katere je prišlo v zadnjih nekaj mesecih, ni prizadela samo avtomobilistov, ki jih zdaj bencin stane več, ampak tudi družine, ki ogrevajo stanovanja s plinskim oljem. Gazolin se je namreč v letu dni podražil za kakšnih 8,5%, saj mu je cena poskočila z lanskih 1.364 na zdajšnjih približno 1.450 lir pri litru. Ce se ne bo kaj kmalu spet pocenil, se bo Cez zimo strošek za ogret j e standardnega stanovanja povečal z 1 milijona na 1.084.000 lir. Nic bolj veseli ne bodo v družinah, ki svoje domove ogrevajo z etažno (avtonomno) ali centralizirano napravo na metan. Porast Stroškov bo v tem primeru malce blažji, a vendar. Cena zemeljskega plina se je v zadnjem letu dni povišala zaradi spremembe v davčnem mehanizmu, kakor tudi zaradi podražitve su- rovine, pri Čemer pa naj bi marža, ki pritice distribucijskim podjetjem, ostala nespremenjena. Kubični meter metana stane zdaj okrog 16 lir več kot lansko leto, in sicer povprečno 960 lir proti 944 ob koncu leta 1995. Ogrevalne naprave lahko vključimo vsak trenutek ne glede na omejevalna določila zoper onesnaževanje zraka, ki so v posameznih deželah in pokrajinah različna glede na klimatske razmere. Vendar pri tem nimamo prostih rok, temveč moramo v smislu odloka 412 (1993) dnevni Cas gretja omejiti največ na polovico Časa, ki ga dovoljujejo občinski predpisi, temperaturo pa kvečjemu na 20 stopinj Celzija. Poleg tega moramo spoštovati pravila o vzdrževanju ogrevalnih naprav; za to je v kondominiju odgovoren hišni upravitelj, v primeru etažnih (poedinih stanovanjskih) peci pa stanovalec sam. V posebno knjižico gre zabeležiti vsako revizijo, popravilo in vzdrževalni poseg, ves sistem stanovanjskega ogrevanja pa mora biti v skladu z evropskimi normami. SLOVENIJA / INFLACIJA Indeks cen na drobno naj bi nadomestili z indeksom cen življenjskih potrebščin LJUBLJANA - Na državnem statističnem uradu začenjajo z uradno razpravo o nadomestitvi indeksa cen na drobno z indeksom cen življenjskih potrebščin. Kot so pojasnili na novinarski konferenci, bi tako odpravili sedanjo "dvojnost" pri spremljanju gibanja drobnoprodajnih cen in zagotovili večjo primerljivost z državami Evropske unije glede merjenja inflacije. Urad predlaga, da Slovenija preide na uporabo indeksa cen življenjskih potrebščin z začetkom leta 1998. Po besedah Zdenke Potočnik, svetovalke direktorja statističnega urada, bi lahko takoj prešli na uporabo indeksa cen življenjskih potrebščin, vendar bodo prehodo obdobje namenili obveščanju in pripravi uporabnikov ter javnosti na spremembo. "Z uporabniki se lahko dogovorimo tudi, da se za nacionalne potrebe Se naprej uporablja indeks cen na drobno, za mednarodno poročanje pa se bo vsekakor uporabljal indeks cen življenjskih potrebščin, " je zatrdila. Med razlogi za nadomestitev indeksa cen na drobno z indeksom cen življenjskih potrebščin je Potočnikova omenila predvsem dejstvo, da je indeks cen življenjskih potrebščin po ekonomski vsebini in metodoloških rešitvah, ki iz nje izhajajo, kazalec, ki je skladen z mednarodnimi priporočili ter tako primerljiv s kazalci gibanja drobnoprodajnih cen v večini evropskih držav. To je z indeksi cen porabnih dobrin (v angleškem prevodu Consumer Priče Indices). Indeks cen življenjskih potrebščin je zato tudi edini primeren kot osnova za oblikovanje t.i. harmonizira-nega indeksa porabnih dobrin (HICP). Slednji so nacionalni indeksi držav, clanic EU, ki temeljijo na primerljivih metodoloških značilnostih. Potočnikova je tudi poudarila, da kljub razlikam v vsebini indeksa cen na drobno in indeksa cen življenjskih potrebščin, razlike v dinamiki obeh indeksov na letni ravni niso izrazito velike. Za lansko leto je razlika med povprečnima letnima stopnjama rasti indeksa cen življenjskih potrebščin (13, 5 odstotka) in indeksa cen na drobno (12, 6 odstotka) znašala 0, 9 odstotne točke oz. sedem odstotkov, v prvih devetih mesecih letos pa znaša razlika 0, 1 odstotne točke oz. en odstotek. Poleg tega pa zaradi sedanjega objavljanja dveh tipov indeksov drobnoprodajnih cen prihaja, zlasti pri mednarodnem poročanju, do vrste težav in napačnih razlag ter uporabe podatkov, je še povedala in dodala, da ni absolutnega merila za določanje inflacije, zato je bolje, da jo merimo z enim indeksom - indeksom cen življenjskih potrebščin. LIRA PON TOR SRE ČET PET 1521,9 15193 1517,7 1515,1 1515,1 995,6 1005,9 1d06 1001,4 ioqi Z 31. OKTOBER 1996 v LIRAH S š valuta nakupni prodajni | ameriški dolar 1495,00 1534,00 1 nemška marka 991,00 1015,00 5 francoski frank 292,00 301,00 8 H holandski gulden 880,00 906,00 F .2. belgijski frank 47,70 49,60 g E funt šterling 2433,00 2507,00 irski šterling 2441,00 2515,00 f 5 danska krona 257,00 265,00 Se grška drahma 6,20 6,60 kanadski dolar 1113,00 1147,00 1=$ japonski jen 13,10 13,60 švicarski frank 1190,00 1227,00 avstrjski šiling 140,30 144,50 ^ s norveška krona 234,00 241,00 H p švedska krona 227,00 234,00 portugalski escudo 9,70 10,30 := španska pezeta 11,70 12,10 1 avstralski dolar 1181,00 1217,00 9' madžarski florint 9,00 11,50 ? slovenski tolar 10,80 11,30 3> hrvaška kuna 270,00 280,00 31. OKTOBER 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1500,00 1530,00 nemška marka 992,00 1012,00 francoski frank 292,00 302,00 holandski gulden 879,00 904,00 belgijski frank 47,78 49,58 funt šterling 2422,00 2502,00 irski šterling 2430,00 2525,00 danska krona 256,00 266,00 grška drahma 6,18 6,78 kanadski dolar 1111,00 1146,00 švicarski frank 1189,00 1214,00 avstrijski šiling 139,86 144,36 slovenski tolar 10,90 11,30 MILANSKI DEVIZNI TRG 31. OKTOBER 1996 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1515,140 ECU 1921,200 nemška marka 1001,420 francoski frank 296,710 funt šterling 2466,650 holandski gulden 893,260 belgijski frank 48,650 španska pezeta 11,884 danska krona 260,850 irski funt 2469,680 grška drahma 6,374 portugalski escudo 9,902 kanadski dolar 1130,360 japonski jen 13,332 švicarski frank 1205,070 avstrijski šiling 142,320 norveška krona 237,500 švedska krona 230,950 finska marka 334,390 MILANSKI BORZNI TRG 3). OKTOBER 1996________INDEKS MiB-30: +0,37% delnica cena var, % delnica cena var. % Mediobanca 7.993 +0,81 Alleanza Ass. 10.735 -0,50 Mediolanum 15.133 -1,43 Bca di Roma 1.287 -0,38 Montedison 994 -0,51 Bca Fideuram 3.228 +1,54 Olivetti 441 -1,00 Benetton 17.554 -1,99 Parma lat 2.167 + 1,07 Comit 2.621 -0,79 Pirelli Spa 2.691 +0,44 Credit 1.545 -1,02 Ras 14.301 +0,25 Edison 9.044 +0,12 Rolo 14.363 -0,58 Fiat 4.015 +0,24 Saipem 7.744 +0,71 Gemina 678 -1,53 San Paolo To 9.286 -1,28 Generali 29.305 +0,07 Sirti 9.061 -2,42 Imi 12.088 -1,75 Štet 5.290 -0,97 Ina 2.097 + 1,01 TIM 3.134 + 1,78 Italgas 5.601 -0,21 Telecom Ita 3.389 -1,48 La Fondiaria 5.241 -0,70 Mediaset 7.156 -0,23 KULTURA Sobota, 2. novembra 1996 GM / 25. KONCERTNA SEZONA INDUSTRIJSKO OBLIKOVANJE Začetek z orkestrom Camerata Labacensis V torek, 5. novembra pričenja Glasbena matica v tržaškem Kulturnem domu svojo 25. koncertno sezono. Pod taktirko dirigenta Nikolaja Aleksejeva (na sliki) bo nastopil komorni orkester iz Ljubljane Camerata Labacensis. KonCno smo spet pred našim osrednjim jesenskim glasbenim dogodkom. V torek bomo torej željni glasbe spet prestopili prag naše osrednje kulturne ustanove; naj danes skupaj preletimo koncertni program in predstavitve izvajalcev. 2e na prvi pogled je jasno, da nas bo s tem sporedom orkester popeljal kar Cez tri stoletja glasbene zgodovine. Ljubitelji sodobne glasbe se bodo takoj potešili s skladbo Coli voices slovenskega skladatelja Janija Goloba. Za privržence baročne glasbe je Camerata Labacensis pripravila Vivaldijev Concerto grosso St. 11 iz zbirke L’estro armonico. »Klasični sladokusci« bodo pozorni na Stamicov koncert za flavto in godala v G-duru, nerazo-rožljivim romantikom pa je posvečena zadnja skladba večera, Sukova Serenada. »Najstarejša« skladba na sporedu je Vivaldijev Concerto grosso iz zbirke L’estro armonico. Zbirka je izšla v Amsterdamu leta 1712, kjer so izšle tudi ostale zbirke Vival-dijevih koncertov. S temi svojimi deli uveljavi beneški skladatelj instrumentalno obliko, ki je med najvisjimi dosežki baročnega obdobja. Če- prav je Vivaldi služboval kot Kapellmeister v Benetkah, je kmalu zaslovel širom po Evropi, saj se je večkrat podal na »koncertno« pot v Prago, Amsterdam, ali pa na Dunaj, da omenimo le tri takratna glasbena središča. Concerto Grosso sloni na tipično baročnem kontrastu med manjšo skupino glasbil in celotnim orkestrom. S Stamicovim koncertom stopimo iz baročnega obdobja v klasiko, saj je Karel Filip Stamic Mozartov sodobnik. Dejstvo, da pišemo njegovo ime Carl Philipp Stamitz naj ne zavaja: njegov praded je svoje dni živel v Mariboru, družina Stamic se je nato preselila najprej na Češko, nato pa še v Nemčijo. Karl Filip Stamic je služboval kot violinist in violist v znamenitem mannheim-skem orkestru. Če je Vivaldi potoval sirom po Evropi, Stamic za njim ne zaostaja: kot violist je svoje virtuozistiCno znanje razkazoval v Parizu, Londonu, Amsterdamu in številnih nemških mestih, ravno tako pa ne zaostaja za Vivaldijem po številu napisanih koncertov. Na žalost je tudi pri njem veliko izgubljenih. Z njegovim koncertom za flavto se bo spoprijel tokrat Davor BuSič. Po študiju v Beogradu se je Bušič izpopolnil v Parizu. Trenutno je prvi flavtist reške Opere. Znamenita Sukova Se- renada nas popelje v 19. stoletje. Naš korak gre tokrat iz klasike v romantiko. Josef Suk je študiral v Pragi pri Anto-ninu Dvoraku: Serenada je nastala leta 1892 pod njegovim vplivom, torej kot sad poznoromantic-nih nacionalnih glasbenih silnic - v našem primeru je to mladostno delo »slovansko obarvano«. Sicer je Češki navdih Sukove glasbe konstanta, ki jo občutimo tudi v kasnejših delih, ko se je ta napredni češki skladatelj že nagibal k Straussovim in Debus-syjevim sugestijam. Slovensko obarvana pa je skladba, ki nas privede v naše stoletje. Slovenski skladatelj Jani Golob je Coli voices napisal po naročilu Zagrebškega bienala leta 1993. Orkester Camerata Labacensis se bo tokrat spoprijel s sodobno glasbo. Sicer je plastičnost zvoka te ljubljanske skupine kakor nalašC za tako raznolik program. Orkester sestavljajo solisti Simfoničnega orkestra RTV Slovenije. Posnel je veC laserskih plošC; med temi izstopajo tiste, ki so posvečene domačim ustvarjalcem (Simfonije Aman-dusa IvanCiCa). Orkester Camerata Labacensis vodi tokrat dirigent Nikolaj Aleksejev. Slednji je študiral v rojstnem SankPeterburgu; zmagal je na številnih tekmovanjih, med temi naj omenimo nagrado Karajan. Trenutno je prvi dirigent Zagrebške filharmonije. GR Gino Valle, nagrada za življensko delo Videmskemu arhitektu so na letošnjem sejmu stolov podelili »zlato šestilo« Vsakoletni sejem stolov v Vidmu ni samo komcercialnega značaja, pa čeprav je ta vidik, iz povsem razumljivih razlogov, primarnega pomena. V tako imenovanme furlanskem trikotniku stola izdelajo letno 30 milijonov kosov, ki gredo po celem svetu. Cisto razumljivo pa je, da se morajo s stolom ukvarjati tudi umetniki, arhitekti in oblikovalci, saj vse bolj zahtevnim kupcem ne moreš nuditi samo preprostih in tradicionalnih objektov. Prav zaradi tega že nekaj let na tem sejmu namenjajo tudi poseben prostor umetnikom, da prikažejo svoje poglede na ta najbolj osnovni kos pohištva. Letos so tam imeli v gosteh bodisi prototipe stolic znanih oblikovalcev kot tudi umetniške slike znanih italijanskih in tujih slikarjev. Poseben peCat letošnjemu srečanju več tisoč izdelovalcev, trgovcev in oblikovalcev, ki so v Videm prišli z vsega sveta, je bila podelitev posebnega priznanja videmskemu arhitektu in oblikovalcu Ginu Val-leju. Za to je poskrbela italijanska zveza industrijskih oblikovalcev ADI. Da so izjemoma prišli iz Milana v Videm, je bil razlog v tem, da je bil letošnji videmski sejem stolov že dvajseti po vrsti. V okviru milanskega Trienala so priznanje »zlato šestilo« (compas-so d’oro) prvič podelili leta 1954. Nagrajevanja so vedno v Milanu, letos so izjemoma prvič šli iz tega središča italijanskega gospodarstva v Vi- dem. Posamični obiskovalci in razna podjetja pošljejo v oceno industrijske izdelke, od avtomobila pa do navadnega vijaka. Letos je komisija vzela v poštev kar 1.250 najrazličnejših izdelkov. Vsakdo od nas ve, da velikokrat zunanja oblika nekega predmeta pritegne kupca. Zaradi tega se industrije! poslužujejo najbolj znanih oblikovalcev. Letošnjo nagrado je dobil videmski arhitekt in oblikovalec, sicer tudi univerzitetni profesor Gino Valle. Bil je sicer med nagrajenimi že leta 1956, ko je bil Se zelo mlad. Takrat je narisal znano uro furlanskega podjetnika Ferma Solarija, ki je potem šla v svet, na vsa letališča, železniške postaje in številna druga javna poslopja. To uro še danes, po 40 letih, vidimo v vseh stavbah, kar nam dokazuje, da je bila zelo domiselna, zelo uporabna in hkrati moderna. Tokat je Gino Valle dobil nagrado za svoj življenjski opus. Za to priložnost so v Vidmu priredili tudi bogato razstavo umetniško oblikovanih industrijskih izdelkov. Razstava je bila prirejena v nekdanji steklarni v središču Vidma, ki so jo primerno posodobili. Na slavnostno otvoritev so prišli tudi nekateri oblikovalci iz Slovenije. Marko VValtritsch LJUBLJANA FILM ART FES' '96 ZA NAJMLAJSE / DRUGA LETOŠNJA ŠTEVILKA REVIJE Od ponedeljka že sedmi festival sedme umetnosti Od ponedeljka, 4. novembra do nedelje, 17. novembra se bo v Ljubljani odvijal Film Art Festival (FAF), na katerem se bodo zvrstili številni filmi, ki so se že uspešno predstavili na mednarodnih filmskih festivalih. Filmi, katere bodo predvajali v Cankarjevem domu, Kinoteki in mestnih kinematografih Kompas in Komuna, bodo porazdeljeni v štiri sekcije: Predpremiere, Perspektive, Fokus in Dokumentarci. Festival se bo začel s predvajanjem uspešnega filma Trainspotting, angleškega režiserja Danny Boyla in zaključil z Lomljenjem valov, letošnjim nagrajencem v Cannesu. Sekcija Fokus bo letos v celoti posvečena skandinavski kinematografiji, dokumentarci pa se bodo v večini posvečali problemu Človeških predsodkov in sodb v medčloveških odnosih. Med drugimi bodo letos predstavili tudi en slovenski in dva jugoslovanska filma; Felbc, Božota Spraj-ca, Odtrgana tragedija, režiserja znanega in nagrajenega filma Tito in jaz, Gorana Markoviča in film Lepe vasi lepo gorijo, Srdjana Dragojeviča, ki je bil letos nominiran za Oskarja za najboljši ; tuj film. Kljub temu, da FAF ni tekmovalnega značaja, bo režija v okviru sekcije Perspektive izbrala in nagradila najboljši film. Predvajanje filmov bo spremljala še cela paleta spremljevalnih dogodkov od srečanja z nekaterimi režiserji, kot sta Srd jan Dragojevič in Mathevv Harrison, do fotografske razstave italijanske fotografinje Chiare Samugheo in otvoritvenega večera s Slavkom Avsenikom, td Tokrat Galeb v jesenskih barvah SIPEK NAR. i DOUJA 6ARTRUZA ITAL ! ROSA SELVATICA LAT. : ROSA CA NINA OPIS : &RM STRNATIMI VEJAMI. LISTI SO JAJČASTI. CVETOVI SO SVETLO ROZA BARVE. CVETI V MAJU IN JUNIJU. JESENI IMA RDEČE PLODOVE. j RASTIŠČE : TRAVNIKI IN 06 ROBU GOZDA. UPORABA: VSEBUJE VELIKO VITAMINA C, ZAPIRA IN POVEČUJE IZLOČANJE TEKOČINE. NABIRANJE JE OMEJENO NA -1 KS NA OSEBO DNEVNO C DEŽELNI ZAKON Št. 34. IZ LETA 1981 ) Drugi letošnji Galeb se je odel v tople jesenske barve. V drugi številki otroške revije namreč odločno prevladujejo jesenske teme. Letnemu Času, ki prinaša veliko plodov pred zimskim zatišjem, kraško naravo pa pobarva v tople zlato-rdece tone, sta namenjeni kar dve pesmici. Uvodno Sladko jesen je napisala Neža Maurer, ilustrirala pa Magda TavCar, že proti koncu revije pa je objavljena Jesen Sabine Mali z ilustracijo Vesne Benedetic. Med je-senke pesmi lahko uvrstimo tudi Medvede in medvedke Srečka Kosovela (ilustracija Mojca Cerjak), saj se sladkosnedi pripravljajo na dolgo zimo, katero najraje kar prespijo. Medvedki oz. medvedek Smolcek pa je tudi glavni junak zgodbice Nesreča, ki jo je napisala Tatjana Kokalj, ilustrirala pa Magda TavCar. In seveda je v tokratni številki tudi prispevek o grozdju, zgodbi- co o Nagajivih grozdkih je napisala Karolina Kolmanič, ilustracije pa je prispevala Marjetka Cvetko. Ubranih na jesenski čas pa je še veC prispevkov, še zlasti pouCno-koristnih. Tako Klarisa M. JovaniC (ilustracije je prispeval Veno Dolenc) malim kuharjem svetuje, kako naj pripravijo nadevane hruške. Jesensko zasnovano pa je tudi poglavje, ki ga v Galebu letos namenjajo krajevnim zaščitenim in uporabnim rastlinam. Iz raziskave uCencev trebenske osnovne šole »Finko Tomažič« je tokrat Kristina Kovačič za bralce Galeba izbrala prispevek o dveh rastlinah, ki sta ravno v tem Času polni dozorelih sadežev. Gre za šipek in za rumeni dren, ki so ju trebenski osnovnošolci opisali in narisali, pridali pa so še nekaj koristnih nasvetov o tem, kako je mogoče uporabiti plodove ene in druge rastline (na sliki). VATIKAN / OB 50-LETN1C1 PAPEŽEVEGA MAŠNIŠKEGA POSVEČENJA Pepež Janez Pavel II. je daroval slovesno zlato mašo V kratkem bodo objavili njegovo delo o duhovniškem poklicu VATIKAN - Papež Janez Pavel II. je vCeraj daroval zlato mašo ob 50-letnici svojega masniške-ga posvečenja. Obudil je spomin na tisti 1. november leta 1946, ko se je kot študirajoči delavec Karol Wojtyla »rano zjutraj« podal v spremstvu svojih najbližjih na sedež krakovske nadškofije. V homiliji je vernikom ganjeno povedal, kako ima pred očmi prizor, »ko je ležal na podu zasebne kapelice krakovskega nadškofa in kako je med petjem Veni crea-tor čakal na mašniško posvečenje in se odzval pozivu, naj proglasi radostno vest, da bo vodil Božje ljudstvo«. Zbranim se je zahvalil za udeležbo na tej zanj tako pomembni obletnici, ki je zaznamovala njegovo življenje. Zahvalil se je zbranim oblastem (med katerimi so bili predsednik republike Oscar Luigi Scalfa-ro, rimski župan France-sco Rutelli, deželni predsednik Piero Bada-loni in predsednik rimske pokrajine Fregosi) in takoj pomislil na ostarele in bolnike. Spomnil se je tudi novomašnikov, ki se spoprijemajo s prvimi izkušnjami novega poslastva, »ki se spoprijemajo s prvo radostjo, a tudi z grenkobo, z zadostitvami, a tudi z razočaranji«. Pred svečanim darovanjem zlate mase je papež stisnil roko predsedniku republike Scalfaru in objel rimskega vikarja, kardinala Camilla Ruinija. Papež Janez Pavel II. pa se je spomnil tistega ranega jutra 1. novembra leta 1946 tudi med angelovim CešCenjem, ko je zbranim na Trgu sv. Pe- Papež Janez Pavel II. med kardinali ob včerajšnjem slovesnem darovanju svoje zlate maše (Telefoto AP) tra napovedal, da bo objavil »nekaj spominov in razmišljanj« o svojem duhovniškem poklicu, ki je »dar in skrivnost«. »Z leti se vedno bolj zavedam, da ima vsak duhovnik v sebi "skrivnost vere",« je med drugim povedal papež, ki je spregovoril o dušnopa-stirskem poslanstvu in zbrani mladini zaželel, da bi v sebi kdo občutil tisti klic za duhovniški poklic, ki ga je sam občutil v letih svoje mladosti. Kot je kasneje povedal vatikanski predstavnik za tisk Joaquin Navarro, novo papeževo delo vsebuje avtobiografske prvine v prvem delu, v drugem delu pa razmišljanja o duhovniškem poklicu. Trenutno ga iz poljščine prevajajo v druge jezike, tako da bodo italijanski prevod natisnili že sredi novembra. Naslov novega papeževega dela bo »Dar in skrivnost«. NOVICE Neredi zarodi skrivnostne sirfli fettrnopcitego fanta LELAND (ZDA) - V Lelandu, malem mestecu v delti Misisipija, so oblasti proglasile izredno stanje in policijsko uro, potem ko je na stotine meščanov uprizorilo nemire po skrivnostni smrti nekega temnopoltega fanta, Aaron VVhite je umrl za volanom svojega avtomobila 17. oktobra. Policija je v začetku navedla, da ga je ubil neki pohcist med zasledovanjem, kasneje pa so sporočiti, da je VVhite napravil samomor. V sredo je kakih 400 ljudi uprizorilo pohod na potidjo in zahtevalo pojasnila. Ker jih niso dobiti, so se znesti nad policijskimi avti. Ifiodi Kermidv fo$®sf* nomdi ire&sii step- peiiifcs . NEW YORK - Kot je zapisal Daily News, je mladi John Kennedy besen, ker ga je tajna poroka s Carlyn Bessette predrago stala. Hotel Greyfeld Inn na nekem georgijskem otočku mu je predstavil tako zasoljen račun, da jih Kennedy namerava tožiti. Pod ruševinami ni preživelih KAIRO - Japonski izvedenci so s pomočjo elektronskih senzorjev ugotoviti, da pod ruševinami 12-nadstopne stavbe v kairski rezidenčni mestni četrti Heliopolis ni preživelih. To so potrdili tudi madžarski gasilci s svojimi dresiranimi psi. Do sedaj so izpod ruševin odkopati 46 trupel, še vedno pa ni znano, koliko je pogrešanih. Po neuradnih virih naj bi jih bilo od deset do dvajset lič fclkdoitw!ss Jetefcs• X -j, VARŠAVA S/* <3° 6 DUNAJ 12/14 LJUBLJANA ,2/14 ° BEOGRAD 4/11 / o SPLIT-/- OSOFIJA s/10 ^—SKOPJE o h X 33 '^..ATENEJZ/rS ^^xlS20- ‘ v. 3^,,M -—33 o - DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 06.44 in zašlo ob 16.46. Dan bo dolg 10 ur in 02 minut. -V ^LUNINE MENE © Luna bo vzšla ob 22.41 in zašla ob 12.27. PLIMOVANJE Danes: ob 2.31 najvisje 14 cm, ob 6.48 najnizje 8 cm, ob 11.12 najvisje 14 cm, ob 19.36 najnižje -26 cm. Jutri: ob 4.42 najvisje 17 cm, ob 21.15 najnižje -21 cm. TEMPERATURE REK POSTAJA stC Mura Gornja Radgona 7,6 Sava Radovljica 6,6 Sava Hrastnik 8,8 Sora Suha 7,3 Ljubljanica Moste 9,5 Gradascica Dvor 6,8 75666 J BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo ugoden in spodbuden, le po kotlinah imajo dopoldne vremensko zelo občutljivi ljudje lahko manjše vremensko pogojene težave. Podatke posreduje Hidrometeorološki zavod RS POSTAJA Iška Iška Savinja Veliko Sirje Paka Šoštanj Soča Solkan Idrijca Podreteja Vipava Dolenje 4,9 10,7 9,5 9,3 9,2 TEMPERATURE MORJA Portorož PoreC Rovinj Zadar Komiža Hvar °C 17.0 18.0 18,0 18,0 18,0 19,0 V— -Z TEMPERATURE V GORAH 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C 11 7 1 -1 -3 -5 DANES 3 TRBIŽ CELOVEC o 0/13 O KRANJSKA GORA A -1/18 O TRŽIČ 0/15 GRADEC 3/13 O S. GRADEC -1/13 MARIBOR O 3/14 o PTUJ M. SOBOTA O 2/14 <3^ ČEDAD— OVIDEM 5/18 —»N. GORICA GORICA o S/l« O o KRANJ POSTOJNA O 3,15 3 CEUE O 2/15 — TRST 6/16 PORTOROŽ O UMAG LJUBLJANA 4/14 N. MESTO 1/14 O KOČEVJE O ČRNOMELJ O ZAGREB 4/14 O POREČ H OPATIJA PAZIN q REKA 7/17 3 Slovenija: Precej jasno bo, zjutraj in del dopoldneva bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 4, najvisje dnevne od 11 do 16 stopinj Celzija. Sosednje pokrajine: Tudi v sosednjih krajin bo precej jasno, zjutraj in. delno dopoldne bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. JUTRI TRBIŽ 3 CELOVEC O 0/13 O KRANJSKA GORA , 0/19 GRADEC 4/14 ? GRADEC 1/14 M. SOBOTA O 3/15 MARIBOR O 5/15 PTUJ OVIDEM 6/19 TRŽIČ 2/15 O KRANJ 3 CEUE O 3/16 GORICA n 5/20 O 'UUBUANA 5/15 POSTOJNA O 4/17 TRST 6/18 UMAG gORTOROŽ v---tr-> OPATIJA OPATIJA PAZIN q N. MESTO 3/15 O KOČEVJE * 9^y\v O ORNOMEU REKA 7/18 ZAGREB 5/16 O Slovenija: V nedeljo in ponedeljek se bo nadaljevalo suho vreme.Topleje bo, še posebej v višje ležečih krajih. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI,..PA SE RES JE h K0BENHAVN - Danska vlada se je znašla v : vrtincu polemik, ker iz varnostnih razlogov ni dovolila indijsko-britanskemu pisatelju Salma- nu Rushdieu vstop v državo. Od vse povsod prihajajo protesti, tisk pa že odkrito piše o pravem škandalu. PredsinoCnjim je namreč vlada Rushdieu sporočila, da mu ne more zajamčiti : varnosti, ko naj bi 14. novembra v Kobenhavnu dvignil evropsko literarno nagrado Aristeion. Šefica danske policije Hanne Bech Hansen je ; svoj sklep opravičila, ker so vse razpoložljive i sile danske policije angažirane zaradi vojne med rivalskimi motociklističnimi tolpami. Sal- j man Rushdie, ki ga je pokojni ajatlah Homeini s »fatvo« obsodil na smrt zaradi knjige Satan- l ski stihi, živi blindirano življenje pod zaščito j britanske policije in le občasno zapusti svojo , tajno rezidenco. Ranjeni v požaru hotela PARIZ - Pet oseb je bilo ranjenih v požaru, ki je včeraj pred zoro izbruhnil v elitnem Grand Hotel Opera v francoskem Toulonu. Alarm so sprožili ob 4. zjutraj in po zaslugi hitrega posega gasilcev so preprečili morebitno tragedijo. Med ranjenci je tudi neki gasilec, medtem ko so ostali štirje zakonski par in dva otroka. Med evakuiranimi gosti sta bila tudi bivši mehiški predsednik Miguel de La Madrid Huarto in nekdanji francoski sociabsticni minister Marcel Debarge. Nova zastrupitev na Japonskem TOKIO - Na neki višji Soli na sevemojaponskem Kokaidu so zabeležili nov primer zastrupitve s skrivnostnimi kemikalijami. V bolnišnico so sprejeli pet deklet, njihovo zdravstveno stanje pa ni zaskrbljujoče. To je že tretji primer v zadnjih nekaj dneh. Pred sedanjim je bil najhujši primer predvčerajšnjim, ko so neznanci v neki tokijski višji Soli polili zidove s posebno kemikalijo. Preiskovalci so do sedaj ugotovili samo, da ni slo za bojni Živčni strup sarin, s katerim je neobudisticna verska sekta Amn Sinrikio leta 1995 v tokijski podzemski železnici povzročila smrt Zenske modele za prihodnjo spomladansko-poletno sezono so po drugih središčih prikazali-tudi v New Yorku, kjer je s predlogi nastopil tudi Oscar de la Renta (AP) Neobičajna turistična atrakcija HELSINKI - Kot vsako leto se s 1. novembrom pred obalo finskega Kemija na dnu Botnijskega zaliva začne neobičajna turistična sezona. Turisti oblečeni v posebne neprepustne kombinezone za preživetje v polarnih razmerah Čofotajo med plavajočim ledom in se kot kaže neizmerno veselijo. Na »zabavo« jih pelje ledolomilec Sam-po, ki od leta 1989 skrbi za to neobičajno turistično atrakcijo. Od tega leta je namreč prepeljal že 30 tisoč novih senzacij željnih turistov. Ledu je sedaj le za vzorec, a ko temperatura pade pod 40 stopinj Celzija in se ledolomilec le s teževo utira pot, je »zabava« najvecja. (AP)