Pesmi Izdavi se, izdavi vse, kar ti spominsko razjeda dušo. Izruvaj se, izruvaj vse, kar ti z varljivo skrivnostjo uspava zavest. PO SRČNI SREDOBEZNICI Valentin Polanšek 35 Vožnja po oceanu, po viskiju Ven iz popustljivega samoljubja in vratolomnih pričakovanj! Kako boš živel jutri, ko se še danes otepaš včerajšnosti? POGLEJVA SI in v roko v Oči mi sezi, pa pomagaj premostiti zadrego in ne prerezi vsake moje nitke zbliževanja. Dokaživa drug drugemu, da po nepotrebnem stiskava svobode željne prsi v samoobrambnem oklepu, ne tekmujva s frazami prevzete vljudnosti, ljubša je meni raskava, a sproščena domačnost. Kmalu se bo svitalo, prijatelj, pa bomo poslali sporočilo k tvojim, da si pri nas, na varnem in se dobro počutiš. Je prav tako? Veš, prek teh razdivjanih rečnih divjin ne moreš kar tako na slepo postaviti mostu. 36 Valentin Polanšek PRIBREDELSEM po kanalih utopije in špekulacijskih greznicah do svojih Niagar ... Iz uglajenih kretenj in nežnih posiljevanj se slabo splete upov gnezdišče. Vse to me spravlja v občutek, da sem na dražbi samega sebe. Nepričakovano se bo spet zaostrila žolčnost nepokoja, in nove laži bodo spenile moderne nove laži, ki jih bo nekdo že tako pregnetel, da bodo za marsikoga lepa reč, morda celo zame neverjetno pričakovanje. Zato ne verjamem, da bodo prihodnji literarni kritiki opravili z mano kot kanibalski obredniki z zgubljenim odkriteljem. ko se prestopam iz ene negotovosti v drugo, ko se presedam iz ene neprijetnosti v drugo, ko legam iz enega nemira v drugega, ko se obotavljam iz ene neodločnosti v drugo. Odmikam se v svojem polovičarstvu, PRIPRAVLJAM MESTO 37 Izvoli sesti, dragi, vsaj odmolči se pri nas po svoje! Pesmi 38 Valentin Polanšek v svoji neugnanosti, v svoji veri, v svojih strasteh nekomu, ki ga ne znam povabiti k sebi, ki ga pogrešam od svoje prve samobitne zavesti, ki bi mu ugodil z vsem, tudi s samim seboj. OSMIŠLJAM BOLEČINE ko padam navznoter, pretehtujem temne možnosti, jih kot v tolažbo usmerjam v obupno bodočnost in si tajim možnost konca.