23 Kačji pastirji imajo dolgo in pestro evolucijsko pot. Njihovi fosilni ostan- ki se pojavljajo od karbona do danes, torej imajo predstavniki redu Odonata že več kot 300 milijonov let svoje me- sto med življem na Zemlji. Preživeli so mnoga izumiranja ter še vedno ostaja- jo vladarji svojega življenjskega okolja. V času poznega karbona in perma so ži- veli predstavniki nekaterih že izumrlih skupin bližnjih sorodnikov kačjih pastir- jev (Odonatoptera), kamor sodi tudi me- ganevra ali orjaški kačji pastir. V triasu se pojavijo že zametki sodobnih oblik, v zgodnji juri pa tudi že fosili raznokrilih kačjih pastirjev (Anisoptera). Od sredine mezozoika postane fosilni zapis kačjih pastirjev reden spremljevalec mnogih najdišč, celo tistih iz morskih okolij. Fo- silne ostanke kačjih pastirjev poznamo tudi iz Slovenije in prav je, da predstavi- mo prav to najdbo. Leta 2007 sta Tomaž Hitij in Jure Žalohar razkopavala približno 12 milijonov let stare plasti v Tunjiškem gričevju v bližini Kamnika. Na najdišču, znanem po dobro ohranjenih fosilnih ribah, med njimi morskih konjičkih, sta pogosto naletela tudi na ostanke žuželk. Posrečen udarec s kladivom je na razklani plošči glinav- ca razkril tudi ostanek kačjega pastirja, ki je z nekaj preparacije razkril del kril. Kačji pastirji v fosilnem zapisu Besedilo: Matija Križnar Skupaj s priznanim nemškim zoologom in poznavalcem fosilnih kačjih pastirjev Wolfgangom Zessinom so najdene ostan- ke kačjega pastirja pripisali novemu ro- du in vrsti Sloveniatrum robici. Rodovno ime je dobil po Sloveniji, vrstno pa po znanem naravoslovcu Simonu Robiču (1824–1897). Prav Robič je med prvimi Izjemno ohranjen primerek kačjega pastirja iz jurskih ploščastih apnencev pri Solnhofnu na Bavarskem v Nemčiji. Ta najdišča so znana po mnogih fosilih, najbolj po prapticah. Primerek je na ogled v paleontološkem muzeju mesteca Solnhofen (Bürgermeister-Müller-Museum). (foto: Matija Križnar) Eocenski kačji pastir Bolcathore colorata z ohranjeno pigmentacijo kril s svetovno znanega najdišča pri vasi Bolca nad Verono v Italiji. Primerek je na ogled v naravoslovnem muzeju v Veroni. (foto: Matija Križnar) 24 sistematično zbiral in preučeval fosile Tunjiškega gričevja v drugi polovici 19. stoletja. Na najdišču pri Tunjicah so raz- iskovalci poleg kačjega pastirja našli še mnogo drugih žuželk. Tako so odkrili ostanke različnih muh, hroščev, mravelj, os in čebel. V zbirkah Prirodoslovnega muzeja Slo- venije hranimo tudi ostanke kril in ličink kačjih pastirjev. Ti fosili prihajajo s po- dobno starega najdišča na Hrvaškem pri Radoboju, kjer je mnoge zbral prvi mu- zejski kustos Henrik Freyer (1802–1866). Toda Sloveniatrum robici še vedno ostaja edini fosilni primerek kačjih pastirjev v slovenskih paleontoloških zbirkah z oze- mlja Slovenije. SLOVENIJA GOSTI EVROPSKI ODONATOLOŠKI KONGRES 2022 Ni naključje, da je Slovensko odona- tološko društvo območje blizu Ka- mnika, od koder izvira edini fosilni primerek kačjih pastirjev z ozemlja Slovenije, izbralo za izvedbo nasle- dnjega Evropskega odonatološkega kongresa (ECOO). Tokratni ECOO je že šesto evropsko srečanje, name- njeno izmenjavi in širjenju znanja o kačjih pastirjih zahodnega Paleark- tika. Potekal bo v Mekinjah pri Ka- mniku med 27. in 30. junijem 2022, vabljeni pa ste k izvedbi ali poslu- šanju predavanj oz. k predstavitvi posterjev. Delovni jezik kongresa je angleški. Kongres tokrat prvič orga- nizira prostovoljska nevladna orga- nizacija. Več na: https://ecoo2016. wordpress.com. Zapisal: Damjan Vinko Ostanki kril miocenskega kačjega pastirja Sloveniatrum robici iz okolice Tunjic pri Kamniku. Primerek je shranjen v Paleontološki zbirki Hitij – Žalohar (inv. št. T-280), ki je del paleontoloških zbirk Prirodoslov- nega muzeja Slovenije. (foto: Jure Žalohar) V začetku leta 2021 so nevladne orga- nizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju ohranjanja nara- ve prejele dopis Ministrstva za okolje in prostor (MOP), v katerem so bile pozvane, naj izkažejo izpolnjevanje pogojev za ohranitev tega statusa. Med njimi je bilo tudi nekaj društev, ki so- delujemo pri izdajanju Trdoživa. Maja 2020 je bil spremenjen Zakon o ohranjanju narave (ZON) t. i. ZON-E, kjer je bil spremenjen tudi 137. člen zakona, ki ureja opravljanje dejavnosti v javnem Neenakopravna obravnava NVO s strani MOP – izkazovanje pogojev za status v javnem interesu Besedilo: Barbara Zakšek in Damjan Vinko Foto: Barbara Zakšek interesu. Ta je med drugim opredelil, da morajo društva za pridobitev statusa v javnem interesu na področju ohranja- nja narave imeti vsaj 50 aktivnih članov, aktivnost pa se dokazuje z udeležbo na zboru članov in s plačilom članarine. Za zavode in ustanove so bili določeni dru- gačni pogoji. V 6. odstavek 137. člena pa je bila zapisana še izjema, da lahko nevla- dne organizacije (NVO) ta status pridobi- jo, če imajo sklenjene področne koncesij- ske pogodbe (o upravljanju zavarovanih območij ali za izvajanje trajnostnega go- spodarjenja ali upravljanja z naravnimi viri) ali pa imajo organizirane službe za opravljanje nalog zaščite, reševanja in po- moči. V prehodnih določbah je ZON-E za NVO, ki že imajo status v javnem interesu, predvidel, da morajo svojo organizacijo in dejavnost prilagoditi določbam tega zakona v šestih mesecih po njegovi uve- ljavitvi – kar je konkretno pomenilo do 20. 12. 2020. Na ta dan je v Sloveniji ta status imelo 48 NVO. Novembra 2020 je MOP na naslove NVO, ki so imele 20. 6. 2020 (na dan, ko je ZON-E stopil v veljavo) status delovanja v