—TDrAUCI^I I ICT *’ Naročnina za Jugoslavijo: M fl F BB HM BH H Uredništvo: celoletno 180 din Hi ^^^B ^aaBK lati BHk H Kg KH Gregorčičeva ulica 23. Tel. eemstvo: K19 HB MHk. O^V Uv B HM BBSMBSd Mm BiMHp HM 25-52. Uprava: Grcgor- B0 din, za */« leta 45 din, tičeva ul. 27. Tel. 47-61. mesečno 15 din. Tedenska v Rokopisov ne vračamo. — Plača in toži se v LjubjanL Časopis za trgovino. Industrijo, obrt In denarništvo nicl v Ljubljani št. 11.953. Izhaja Ljubljana. petelr 19. avgusta 1938 Cena JSL 1*50 Način komercializacije Na drugem mestu objavljamo še nepotrjeno novico, da je padla te dni odločitev o načinu, kako bi se komercializirala naša državna gospodarska podjetja, ki se doslej še niso mogla urediti in doseči rentabilnosti, ker jili je ovirala biio-kratična upravna podlaga. Uveljavila se bo torej končno stara zahteva gospodarskih krogov, da se vse pridobitno poslovanje države reorganizira in postavi na trgovsko podlago, ker je to edini način, da se bolj donosno in učinkovito ukoristi veliko bogastvo, katero ta podjetja upravljajo. Seveda smo s to zahtevo, ki jo je zastopal tudi naš list, merili hkrati tudi na zboljšanje uprave in vodstva državnih podjetij, in ne samo nekaterih, temveč sploh vseh najvažnejših, h katerim moramo prištevati predvsem železnice, pošte ter gozdove in rudnike. V tem smislu pa je sedaj najavljena uredba o komercializaciji žal nepopolna, ker zadeva le nekatera podjetja, ker se bo njen učinek poznal zelo neenakomerno v raznih pokrajinah in ker ves način, kako se hoče izvesti, nikakor še ni najboljši. Bojimo se, da vprašanje komercializacije državnih pridobitnih podjetij ni bilo dovolj proučeno in da bo zaradi tega ostalo še nadalje nerešeno. Ta pomislek in nezaupanje se opaža po objavljenih vesteh tudi splošno v vseh vrstah zasebnega gospodarstva, ki je sicer simpatično sprejelo gospodarske uredbe. Oglasil se je pa tudi pomislek, ali je dobro in prav, če se osredotoči vsa gospodarska delavnost države v eno točko, ki jo v tem primeru predstavlja Državna hipotekarna banka. Po priključitvi še naštetih velepodjetij (Belja, rečne plovbe, svilarne in sladkorne tovarne) bo dejansko vodila vso to delavnost banka, ki niti ni bila ustanovljena v ta namen in ne urejena za take naloge. Njena podlaga je zaupani denar socialnih in raznih drugih fondov, ki zahtevajo največjo varnost in ki naj s svojim donosom enakomerno oplajajo delavnost vseh pokrajin v državi. Ni torej samo vprašanje centralizacije, ki še povečuje birokratizacijo poslovanja in ki zato govori proti takemu načinu priključitve vseh podjetij pod skupno vodstvo, marveč imajo tu svojo upravičenost tudi pomisleki, ali je prav, da se upraviteljica papilarnih vlog ukvarja s posli delniških družb. Vsekakor bo treba to vprašanje rešiti skladno z zakonom o hipotekarni banki in z uredbo o nalaganju pupilarnega denarja. Gotovo gre pri taki odločitvi važna beseda tudi prizadetim pokrajinam, posebno tistim, ki od sedanjega načrta za omenjeno komercializacijo gotovo ne bodo imele docela enakih koristi. Nevarnost je celo, da se bo prav zaradi teh neskladnosti pokazala nameravali? komercializacija kot načelno napačna in ne le da ne bo povečala rentabilnosti podjetij, marveč bo kot slabo uspel poskus še zavrla važen in potreben proces pravilne komercializacije državnega pridobitnega gospodarstva. Naše mnenje je, naj bi se pravočasno upoštevali vsi pametni ugovori proti oznanjeni, polovičarski komercializaciji, posebno ker še nimamo nobenih skušenj v poslo- vanju takih delniških družb. Kot primer bi bilo umestno počakati vsaj na uspehe v poslovanju Zenice; morda pa bi se ob tej priliki tudi predpisi zakona o državnem računovodstvu utegnili po dolgem oklevanju vsaj toliko modernizirati, da bi se zboljšala vsa držav- Zadnje »Trgovačke novinec so objavile članek o nameri veleblagovnic, da bi z na široko organiziranim krošnjarstvom prodrle tudi v zadnje vasi in se polastile vse naše detajlne trgovine. Pa prepustimo besedo »Trgovačkim hovi-nanK, ki pišejo: »Z zadnjo uredbo o veleblagovnicah je bilo prepovedano njih širjenje. Na vse zadnje so tudi odločujoči činitelji uvideli, da bi pomenilo razširjenje veleblagovnic, ki so poleg tega še brez izjeme v tujih rokah, popolno propadanje detajlne trgovine. Zato je bila postavljena delu veleblagovnic meja. Vsaj za eno leto! To pa ni bilo veleblagovnicam zadosti. In zato so mislile, kako bi mogle kljub novi uredbi hitreje in še več zaslužiti. Pa kako, če pa to uredba onemogoča? Takole! Ker uredba ne dovoljhje odpiranja novih veleblagovnic niti njihovih podružnic, potem je pač treba poiskati novih oblik z novimi možnostmi. Seveda pa tako prikrito in tako spretno, da nihče vse stvari ne bi spoznal. Preprečiti bi zato bilo treba, da bi sploh kdo mogel priti le na misel, da gre zopet za lastnike veleblagovnic. Zato treba vso zadevo dobro prikriti in kamuflirati, pa se bo mogel prebiti led. Če so zaprta ena vrata, je pač treba skušati priti v hišo pri zadnjih vratih. Še bolje pa je, da se vsa zadeva izvede tako, da bo celo popularna. In to se je tudi posrečilo in sedaj je treba samo to, da se zažge smodnik in zadeva bo šla. Zato je bilo vrženo v svet novo geslo ter naslovljen na javnost in odločujoče činitelje apel — razume se zopet samo v interesu potrošniške publike ter tudi v interesu trgovine — da se delo trgovskih potnikov v detajlni trgovini olajša in pošpešuje, da »prevzame trgovina po potnikih delikatno dolžnost, da omogoči širokim potrošniškim slojem, torej narodu, da se na bolj ugoden način oskrbi z vsemi potrebščinami.« »če se pa na lasten riziko dela za najširše potrošniške sloje, potem je seveda na vsak način dolžnost poklicanih, da tem ljudem pomagajo«. Jasno je torej ko beli dan, kaj je zadnji namen vse te zadeve. V naši državi, v kateri je krošnjar-jenje prepovedano, naj se z uredbo ali z zakonom uvede legalizirano krošnjarstvo po zaupnikih prodajalcev teh veleblagovnic, a to »v interesu SirSih potrošniških slojev ter v interesu trgovstva«! Da bi pa bila vsa zadeva popularna vsaj v nekaterih trgovskih krogih, zato se priporoča ne razširjenje poslovanja veleblagovnic, temveč večje pravice za trg. potnike. Po domače povedano se pravi to: Našim veleblagovnicam nočete na uprava in dosegla v njej večja ekspeditivnost. To bi bilo gotovo v največjo korist za vso državo in zmanjšalo nujno tudi uradniški aparat, ki so ga zahtevale pre-komplicirane pisarije. Komercializacija bi pomenila v tem smislu že velik uspeh in dober zgled za dovoliti razširjenje poslovanja ter odpiranja podružnic. Pa dobro! Zato smo začeli s pomočjo (beograjskega) prestolniškega tiska kampanjo, da se razširi delokrog poslovanja ne nam veleblagovnicam, temveč trgovskim potnikom. Pa prepovejte to našo kampanjo, če jo morete! Mi se sedaj zavzemamo za interese trgovskih potnikov, ki pač ne bodo imeli nič proti temu, da delajo za nas, ker bodo s tem samo povečali odstotek svojega zaslužka. Trgovci vedo, in to ve tudi naš list, da so tudi trgovski potniki trgovci, ki jim v zadnjem času rože ne cveto. Treba jim je pomagati, in o tem ni nikakega dvoma. Vprašanje pa je, če bi bilo naši nacionalni detaljni trgovini pomagano, če bi ti trgovski potniki delali odslej tudi kot prodajalci veleblagovnic ter s tem istočasno pomagali uničevati detajlne trgovce po deželi? Čemu in komu naj bi to bilo v korist? Narodu? Kako neki narodu, kajti če bi res skrbele veleblagovnice za interese naroda in potrošnikov, ali bi potem dajale njim slabo blago, ki je dejansko vendarle dražje kakor pa je blago solidnih trgovcev? Ali bo res ta reforma delokroga potnikov njim v korist? Prav gotovo ne, ker oni niso prodajalci, ki bi mogli imeti skladišča po vaseh. Oni nosijo s seboj samo vzorce ter sprejemajo naročila od trgovcev, ni pa njih delo, da se pogajajo s kupci. Pa zakaj ne bi bila dobra dosedanja detajlna trgovina? Ali ona ne omogoča »širokim potrošniškim slojem, da se dobro in ceneno oskrbe z blagom«? Od kdaj to nezadovoljstvo? V okviru velikih mednarodnih sprememb v srednji in vzhodni Evropi se vedno bolj jasno začrta-vajo skupni interesi Italije z državami Male antante, ki so se politično deloma že uveljavili in priključili v ta sklop držav tudi Bolgarsko ter se pravkar odločajo glede Madžarske, ki je v vprašanju gospodarske naslonitve in rečne plovbe združena z Nemčijo. Po priključitvi Avstrije Nemčiji občuti te nove zveze najmočneje pač tržaško pristanišče in za usodo Trsta je odločilno vprašanje novega zaledja, oziroma njegove bodoče gospodarske orientacije. 0 tem vprašanju so se vmešali zdaj v debato tudi že tuji listi, ki pazljivo zasledujejo križanje sil v Podonavju, kakor sta francoski in angleški kapital zadnje čase že pokazala več zanimanja za naš trg. Tržaško pristanišče je kot glavno pristanišče stare Avstrije vso ostalo upravo, in to je vsaj v drugi vrsti tudi njen namen. Velika napaka bi bila zato, če komercializacija državnih pridobitnih podjetij ne bi dosegla ne poslovnega ne upravnega cilja ali pa le še bolj obremenila garancijo države. Od takrat, ko je padlo lastnikom veleblagovnic v glavo, da bi mogli s svojo novo iznajdbo spraviti v žep še nekoliko desetin milijonov, namesto da bi od teh živeli deset-tisoči trgovcev in njihovih pomočnikov. Od takrat je nakrat nastala njih velika ljubezen do trgovskih potnikov. Od takrat so tudi začeli pisariti po naših listih, da gre za splošno družbeno vprašanje in da je treba v interesu potrošnikov odpraviti vse omejitve v detajlni trgovini. Tako je nastal oni veliki problem o interesu širokih slojev potrošnikov in trgovine. Že pred več ko dvema mesecema je izjavil na svečani seji našega III. trgovskega kongresa v Ljubljani gospod trgovinski minister — kar je tudi objavil ves naš tisk — da ho v kratkem izšla uredba, s katero se bo popolnoma prepovedalo krošnjarstvo v naši državi. Kongres je sprejel to izjavo pristojnega ministra z glasnim odobravanjem. Prepričani smo, da se v tej državi ne 1k> našel nihče, ki bi smatral za potrebno, da brani krošnjarstvo. Noben pameten in pošten človek. Brez ozira na to, kdo krošnjari, je krošnjarstvo v napredni trgovini zavrženo in zato ni mesta za krošnjarstvo niti v naši državi, pa naj kdo še tako govori, da je v interesu potrošniške publike. Sedaj pa so se našli mojstri, ki bi navzlic jasni in decidirani izjavi trgovinskega ministra hoteli to vprašanje tihotapsko izvesti ter napeljati vodo na mlin tujcev, ki so odprli pri nas veleblagovnice. Kvišku roke nepridipravi, ker Čaša potrpežljivosti nacionalnih trgovcev je polna do vrha!« že takoj ob sklenitvi miru začutilo prvo krizo. Ker jo zgubilo skoraj vse zaledje, je ostalo brez rednega prometa in šele po dolgih naporih rimske vlade se je posrečilo doseči več razumevanja za Trst v Avstriji in tudi v Nemčiji ter pritegniti češkoslovaški pomorski promet. Iz tega razloga so tudi razumljivi napori Italije, da bi zmanjšala napetost z Jugoslavijo, katero je povzročala zasedba Istre in Primorske, šele ko se je podpisal rimski protokol in ko je Trst dobil s pomočjo Dunaja in Budimpešte spet svoje zaledje, se je mogla vsaj deloma normalno razviti njegova delavnost. Italiija je dala Avstriji svobodno cono v Trstu, Avstrija je s svoje strani uvedla v korist češkoslovaške in madžarske trgovine posebno, zelo nizko tarifo za prevoz blaga v smeri proti Trstu. Oblastva so favorizirala ustanavljanje če- škoslovaških, avstrijskih in madžarskih pisarn v mestu ter pripravljala celo ustanovitev posebnih uradov za vsako zainteresirano državo. S pomočjo svoje podonavske politike je Italija dvignila Trstu blagovni nakladalni promet od 618.000 ton 1. 1934. na 1 milijon 41 ton v 1. 1937. in razkladalni promet od 1 mil. 858.000 na 2 mil. 113.000 ton. Napredek tržaškega pristanišča ije bil že tako velik, da je zasenčil Hamburg. Nemci se niso mogli sprijazniti s tem razvojem in ga danes skušajo popraviti. Zato so vsi tehnični napori za Trst po priključku Avstrije brez pravega učinka. Svobodne cone ni več. Tudi ni več specialnih tarif za češkoslovaško in madžarsko blago na poti čez Nemčijo. Nastalo je vprašanje, ali se bo Nemčija še posluževala tržaškega pristanišča. To vprašanje se je v zadnjih italijan-sko-nemških pogajanjih rešilo v pozitivnem smislu. Nedvomno pa je narasla nevarna konkurenca Hamburga, ki je nemška vlada ne bo ovirala. In še večja je ta nevarnost, če si Dunaj po nemškem načrtu pridobi pomen velikega mednarodnega rečnega pristanišča. Dunaj — mednarodno pristanišče Nemčija si ije izdelala daleko-sežen načrt za organizacijo rečne plovbe in za razširitev rečnega omrežja z zidavo prekopov v smeri od zapada na jugovzhod. Ze zdaj pa je Trst zgubil velik del avstrijskega lesnega izvoza, prevoza celuloze pa tudi magnezita, ki si jih je rezervirala Nemčija sama. To je bil velik del njenega uvoza. Nemčija pa je ponudila Italiji sporazum v tem vprašanju, ki bi popolnoma zagotovil kapaciteto tržaškega prometa, oziroma jo še povečal. Le da Italija ni sprejela teh ponudb. Nemčija je namreč zahtevala, da se ji prizna enaka svobodna cona v tržaškem pristanišču, kakršno je imela bivša Avstrija. Ta ureditev bi prej ali slej pomenila izročitev Trsta nemški državi, ki bi jo priredila za bazo svojega prodiranja na vzhod. Za naše kraje in za Italijo je to razen gospodarskega tudi močno politično vprašanje. Premalo pa se šteje danes ta možnost in pomen Trsta v korist mestu samemu in njega zaledju. Za gospodarsko zbližanje Trsta z našimi pokrajinami zadošča odpreti meje najširšemu prometu in čim popolneje urediti zamenjavo blaga čez to pristanišče. Avstrija pa je bila eno in drugo je Nemčija. Prva ni imela trgovin-ske pomorske flote, nemška mornarica pa je ena največjih na svetu in italijanske družbe ne bi več vladale v trgovinskem prometu Trsta in Jadranskega morja, če bi se tu vgnezdile nemške tovorne ladje. Italija se jo morala temu izogniti, kakor se ije izognila nevarnosti, da bi Nemci ustanovili tu kolonijo svojih velikih zavarovalnic, veleblagovnic in pisarn. Ko je Italija videla, da je avstrijska trgovina za Trst izgubljena, se je preusmerila naglo v utrjevanje njegove naravne skupnosti s Slovenijo. Tu ije razlog za nedavne merodajne razgovore in za ponovno utrditev našega prijateljstva, ker ni dvoma, da bo jugoslovanska trgovina vedno dragocena za Trst, če ne bo prisiljena pospeševati razvoj bližnjih domačih pristanišč ob Jadranu. Nova ataka ve na detajlno trgovino Trg. potniki nai bi krošniarili za veleblagovnice Za novo bodočnost Trsta Nemčija si ni mogla urediti svobodne cone Komercializacija državnih gospodarskih podjetij V zvezi s sanacijo Državne rečne plovbe je bilo te dni objavljeno, da namerava vlada prevesti na trgovsko gospodarsko podlago vsa svoja gospodarska podjetja, to so: Drž. rečna plovba, Direkcija svi- Izpred borznega razsodiiia [ Politične vesfi v Uubliani Primer pritožbe, p Na Bledu se je pričela konferenca zunanjih ministrov Male afi-tante. Ker so na dnevnem redu mnoga važna vprašanja, zlasti gle- V določbi § 52. pravilnika zalčena odločba razsodišča, v pred-Iker se ti formalnopravni predpisi | de ^f^f^o^lijia Bledtu- larstva v Novem Sadu, državno j rrrttsodlgffc ljubljanske borze za metnem primeru torej v 15 dneh niso upoštevali ali vsaj ne pravilno Be0grada. posestvo celje, hlad ko ni a tova blago in vrednote je navedeno, da po 17- 9. 1937. Tožeča stranka pa upoštevali. Tožba zbog neučinlji- Jugoslaviji pripada na tej kon- m druga, ki se pretvorilo v de n - sodbe razsodišča ni priziva je čakala s svojo tožbo več ko vosti pa je dopustna v bistvu le ferenci Male antante važna posre- ““ *“»*•, D,ža™ kVl JOtbe «,Wbi 15 dni, iorej J. («»„ eetoMnef« in Lradi krSihe ^nlerinlnopravnih | vl<*a . »Uta*« vpra- delničarja bo zastopala Dlf*v zoper sodbe borznega razsodišča glede teli dveh ugovorov zahtevek predpisov, v kolikor so ti predpisi hipotekarna banka, ki ima doslej I ! . .. . b I .-------------------------------------------------------- x~i_ sanju. Nemški zastopniki so na zadnjih mpoieKarna oaiiKa, ki mm uusiCJ ■ - ^ b-]() nobenega pravnega I neutemeljen. | prinudnega značaja, torej taki, da pogajanjih gladko odklonili ves (pritožbe). Priziva in reku,- ToMa stranka neupravičeno 1 ijk Inora sodišče brez ozira na vo-1 rtadni načrt za narod" za zoper sodbe borznega razsodi- loznačuije zatrjevane pogreške borz-1 Ijo strank upoštevati (ius eogens). I zato nenadno Rottenhaus, ki je . | last nemškega princa Hohenlohe, se jeklo, Prizad, Družbo za silose in Privilegirano agrarno banko, Namen preosnove je predvsem oprostiti ta podjetja ovir neposredne državne uprave in doseči I denih včlenu 5. uvodnega zakona Iz navedenima pogreškama borzno |uv- k cpp. ni dopustna, am-1 ja- tam ^stal s Henleinom. s tem rentabilnost poslovanja. 1 o- L RjVi pr_ postopniku Prvič se razsodišče izdalo sodbo, ki naspro- pak samo pritožba zbog ničnosti, ostal je z njim pri kosilu in se slovan j e so doslej zelo ovirali tudi sodba borznega razsodišča sme iz- tuje prinudnim pravnim predpi- J* obrazloženega že izhaja, da je zvečer vrnil v Prago. Splošno so- predpisi zakona o državnem ra- L^bjj^ če se je razsodišče iz- som. Toda tako razlaganje dol o- tožbai zbog neučinljivosti na me- f&V ?e nujSkbnoSo jjl čunovodstvu. Državna hipotekarna rek]o neopravifeno M pristojno alJ čil iz t. 3. čl. 5. bi pomenilo nedo- «tu tedaj, ce so bili z odločbo raz- ^“injc banka bi postala s to reorganiza- j liepristojno, ali če sicer ni upošte- voljeno razlago zakona. Kar je v sodisca ki seni predpisi pnnudne- Ce tudi Runcimanovo posredova-cijo osrednji gospodarski aparat |VJl]o „ntov5h fm.mninlll „PO,inic„v 11. 2. čl. 5. taksativno našteto. ne|ga Prava (lua cogens). Kaj ije pri-1 nje ne bi uspelo, namerava baje države. Neposredno bo s komereializa-1 sodišča izpodbijati cijo rešeno vprašanje »Srpskega učinljiva, če nasprotuje priuuu-1 « — - — —-----------------o , . , , ,---------- i---------- . brodarskega društva«, v katerem njm pravnim predpisom to ie ta- smisla. Da pa ni mešati določil iz vil no podsodno naziranje, da pred- francoski listi obsojajo aroganten ima država že več ke tretjino del- S” ki j"!! mora rSdBfi pri eno točko L odstavka v. določili P« « f » »staran,n, v kolikor Kundta odgovor m pa zavlace- nic. Večina novih družb bi torej regevanju spora upoštevati brež druge točke in odstavka, kaže /a-1 pnliajapr v tem primeru v poštev, Lor(, Hali{as Je delovala samo v vzhodni polovici ozjra na volio sfrank ;n np „iede ključni stavek II. odst. t. 3. čl. 5., |0180 prinudnega značaja. . prednika Edena ii J " ne kjer je izrečno rečeno, da velja U § 1502. o. d. z. zastaranju m svetoval o nadaljnji ostrejši zuna- redpis »št. 2. četrtega odstavka mogoče v naprej odpovedati kate- ^ id, tnkmi« ra določba ije razumljiva ze iz ra I nraviina države. 44. razstava ljubljanskega velesejma voljo |na njihovo ravnanje. Neki trgovec v C. je sklenil | predpi 1. maja 1932. z nekim umetnim {tudi tukaj«, mlinom komisijsko pogodbo za iz- edino pravilna. Zaradi resnosti položaja je pre- . v . , . loga, ker bi se sicer zastaranje po- Trditev toznice, da je borzno | *v a ključno zastopstvo do komisijske I razsodišče s svojo razsodbo na- ibo letošnji jesenski velesejem od I razprodaje mlevskih izdelkov mo- pačno zavrnilo ugovor zastaranja 1. do 12. septembra. Jesenske pri- ke navedenega mlina zlasti za ra- tožbenega zahtevka, pa ne more I I s^^Š^Snc^gaSplov- reditve »Ljubljana v jeseni« so Un C. in okolico. Trgovcu je torej podajati razloga za zahtevano ugo- d z da na MBtaranje stva‘ ^rai vuillemin je dospel v redno dopolnilo spomladanskega sla dogovorjena provizija za vse tovitev neučinljivosti, ker dejstvo » UBOVOra strank ni ozirati. Od Nemčijo, kjer je bil slovesno spre- « • « . 1 • .1 I Lnr\XiiA lr i L ! n A nlil An i 1 a .. ImAMA I 'f n r, 1 n i« n »1 »O II /V tl T' A/l L? 10111 10 f U 1/ Olfil I I 1—1- -_ 1 Z— a ni rt t, , n 1 godbeno često izključilo, kar pa kinil svoj dopust tudi angleški fini v interesu pravnega reda sploh nančni minister Simon, ki je takoj u- k-i. , po svojem prihodu imel daljše po- ni bi bile v tem dane možnosti £ j * velesejma, ki ima predvsem indu- kupčije, ki bi se sklenile v imeno- zastaranja ne predstavlja takega 5trank zavisi tedai ali za- Uet, ln nato iz Berlina odpotoval sirijski in obrtni značaj. Letošnja Urnem rajonu bodisi direktno po- prinudnega pravnega predpisa, Ji jft v -e nastalem Sfmru ugo- neS^vojlke^dbfžeTemške jesenska_prireditev bo zavzemala ton, njegrb ah pa tudi k. bi se ga ima v nnshh L 3. čl. 5^ Pnnud- ^ a]. ne. Ce stranke Mstar, _ ves prostor ljubljanskega velesej-1sklenile indirektno brez njega. Za ni pravni piodpisi, ki jih omenja, gpj0b ne uveljavljajo se namj | Fredsednik ltaiijansne viaac nema, ki obsega 40.000 m2 ter bo iz- «a®a trajanja pogodbe pa ije toženi to določilo, so absolutno veljavni *' > sodišče toza- nito Mussolini je včeraj obiskal redno zanimiva in pestra. Podala »metni mlin prodal nekemu kup- predpisi, ki nastopijo s svojimi po- L redpisov ‘ ' • -l-lotok Pantelenjo, ki zapira Sredo- bo: Mednarodno razstavo fotogra- cu v dogovorjenem rajonu več va- Bledicami brez ozira na voljo » f ... »t___.___*_______ i___ vonov moke. k« kar ie tožnik šele strank in ne glede na llllhovo ra V- I ulw-‘ I Utvrlk r Hlll/Vlvlljl/) ai IX ne sme uradoma I nemško srednjo ožino. gonov moke, za kar je tožnik šele I strank in ne glede na njihovo rav-čez dalj časa zvedel. Ker toženi | nanje. Vsako dejanje, ki nasprotu-1 _r______________ sam pa pravilno! Novo špansko vlado je spet se- poudarja, da so prinudnega zna- stavil predsednik Negrin, ki je pri-J P , . ... I dobil za vstop v vlado novega ba- mlin ni hotel plačati tožniku pro-lje takim predpisom, je neveljavno I ,ala f ®,u Piavni pit pi»i, i 1 skiškega zastopnika Hospitaleta in vizije od te kupčije, ga je borzno in pravno neučinkovito. Institucija ^ ne^uradoma upošte- vta^ekTko]k°iSZtUa gSaTa razsodišče obsodilo v plačilo do-j zastaranja takega svojstva nima, j |Asensija, ki je bil v preiskavi za- im za n e vsote provizije. I HČI-uuvibku W vviJC .u , «pm(1IV¥|„ jn „|j :p iraai pauca iviaiage. nsensio je ze V pravdi je toženi mlin v glav- stranke. Torej neupoštevanje za- J v .. ‘ prevzel nalogo, da ubrani ogroženi nem uoovar al ds borzno ra zso- sta rani a ne more predstavljati ta- 1,0 razsodišče z ozirom na tožnikov Ajmaden. s tem se je tudi popravil nem ugovarjal da boizno uzso staranja ne more predstavi au i a zastaranja toženčevega za- ugled prejšnjega predsednika Ca- i;e »i pristojno ker je b,la kega kršenja, ki bi opraviče alo J.znim razsodBišeeTn ballere. prvotna pogodba od 1. maja 1932., izpodbijanje v smislu točke 3. cppj ^ ,nc)orBni„ nmvilno Gene ker ije odvisno od volje in ugovora fije in filma. Umetnostno razstavo. Banovinsko razstavo vseh vrst ma lih živali in produktov (ovce in koze od 4. do 8. septembra). Razstavo sivorjave govedi 10. in 11. septembra. Državno razstavo plemenskih psov 1. do 2. septembra. Gospodinjsko razstavo »Naši gost je« te! razstavo industiijskih i . ©tna pogodba od 1. maja 1932., I izpodbijanje v smislu točke 3. cpp. I *','T '” '1' "L' ^I General Franco je poslal v Lon- ° ' 111' Pr Z • ki je vsebovala klavzulo, da rešuje Poleg tega pa je tudi tožnikovi! r ^ ^Qli ‘ k« ti nr^dnlei don I Asensija, ki je bil v preiskavi zaradi padca Malage, Asensio je že gato ^°| ^ivdki |event. spore borzno razsodišče v I trditev, Češ da je borzno razsodi- novanjst i Ljubljani spremenjena in ker je šče napačno zavrnilo njegov ugo- azdeiki m.ale obrti, galanterija, bi; 1,4,,ulova »hteva zastarala, ka- vor zastaranja, neosnovana. Borz, zu cilja, c hnrmonikarii terih ugovorov pa borzno razsodi-1 no razsodišče se je postavilo \ vos k ug°s vn« uporabljeni, še ni I zahteva, da nevtralnostni odbor , .. . , , .___i i „ ii_ I mlin je vložil zoper sodbo borzne-1 šteti zastaralno dobo šele od 15.5 slavije in prehodni pokal za leto | ._____JU„ |,MR u: „rPd 1938./39. v nedeljo 1. septembra ga razsodišča tožbo, da je sodbo 11935., ko je toženec, ki je pred I a_- 11 x « m, ..tu^ i, n I j\ t\ pustna tožba zbog neučinljivosti | upošteva njene rezerve in še en-zsoda. I krat prouči ves načrt sporazuma, Zato se tudi ni baviti z vpraša- *e računa na sodelovanje Francove razveljaviti. borznim razsodiščem vtoževa! od | nleill> 'Razstavnemu prostoru bo priklju- V . J. I . • V• I VJHrVZrllV SUUISLC V Lj\ 11IIIII(tIII I IVZiinn.« BVVJ ittutvrvu a« t-eno tudi lepo zabavišče z razn - tožbo g u Po 45/37/6 za- provizije, zvedel za pravilno kolini, atrakcijam,, godbami m plesom ^ sledeeih rflz, • ■ Her variete, kjer bodo nastopa 11 T/,Wa Bfrnnka j7nrtHhiifl artisti svetovnih odrov. Pri popol ali je razsodišče tožnikov | V^drt„cija je pričcia pogajanja a . . I T'” • * „1 • I ugovor zastaranja pravilno in | nacionalistično vlado iz Burgosa, Okrožno sodišče^ v^ Ljubljani je j tožnika svoj zah te veli , ‘ ,^1; (upravičeno zavrnilo, saj vse to j ki jo bo zastopal irunški guverner tožniku — tudi če je bil ta ugovor Nacionalistične čete zmagovito 1 'prodirajo v Estremadun in so do- I cino blaga, za kaiero je proviz.jo n-nravii.nrt neunravičeno/a Prc>airaJ° v rsiremaauri m so ao- Tožeča stranka iznodbiia zgoraj iztoževal lz podatkov borznega reh liefravllno in neuPrav,cen® segle ze provinco Ciudad Real, 15 lozeca stranica izpoaDija zgoraj 1 izwzevai ,z i>o vrnjen - ne more pomagati do kilometrov pred Almadenom. Hudi cit. razsodbo borznega razsodišča, razsodišča opr. st. Pi 23/37 je raz , na valencljski fron_ Ut ii 1 n ft 1007 I l iilno Ack U5onnn nrpl res Til 1110- I ? I __ I 1.1__________11 1-4__ 'danskih varietejnih predstavah ne L.'.. je vročena 17 p.. 1937 Lidno, da toženec prej res ni mo ibo vstopnine. Na odhodni postajni .n sjcer g k- jo je vložila pri LP, VPdeti M pravo količino moke (blagajni je treba kupiti celo vozno {em godiš-u dne 1Q 19;}7 ter jn je torej izvajanje borznega ^l^itko^i^^co^za^in 12’—! I — čl. 5., t. 3., uv.zak. | razsodišča v je riTz^T J revizij | že^Kdel^vcev^ Sat- Revizija 8tol sedmoricc, odd. B, v Za- ti in na katalonski meji, kjer so bile večje zračne bitke v škodo nacionalistov. V Palestini so Arabci odvedli več [povratek. [Vpliv počitnic na produkcijo leembra 1934. leta. Padla je od tega razloga napada sodbo borzne- čev (v takratni vlogi) ugovor za- je japonska vlada zahtevala, da . napačno zavrnila tožničin ugo- p razsodišča, sodišče nei more pr,- staranja ter je smatrala, da je šteti ^^^aJski^Sdi in delovati glede nepristojnosti borznega (trditi njegovi navedbi, da je borz-1 age^k roka zastaranja od takrat, L Japonci za razboljševizacijo Ki- | radi tega, ker je: 1 Ivor glede nepristojnosti razsodišča za rešitev spora, I 2. odklonila tožničin ugovor pro-1 llr^v,b predpis o zastaranju. . Proizvodnja britskega ^ jekla je I sestavj senata s predlogom na iibila julija meseca najnižja od de-1 preložitev razprave in 3. napačno zavrnila ugovor za- no razsodišče napačno uporabilo I ko je tožnik zvedel tudi za višino j tajske. "avni predpis o zastaranju. . | zahtevka na proviziji iz komisijske T “ Tožbeni zahtevek je bilo torej pogodbe. Japonske ladje srdito bombardirajo kitajske utrdbe pri Kiirkiangu kot neutemeljen zavrniti. (1,115.800 ton v marcu na 683.2001 staranja tožbenega zahtevka, iton. Produkcija surovega železa je To-ena gtrauka se upira pred- Priziv igoaoe. ,,,l0Hovliflla I irj so že izkrcali nekaj svojih čet, lozba ije proti temu uvelja j [niso pa mogle dalje zaradi moč-razlog po čl. 5., t. 3. uv. zak. k cpp. nega odpora. Japonci so bombar-Sjjodnji stopnji Pa sta pravni dirali Hankov, Kitajci pa Kiukiang ....... ■ • - ..... , M*™, sodišče osvaja « ce- pol^i pravi.no presodili: Ne 6re m ceste v ibila najnižja od februarja 193o. in j j tožeče stranke in predlaga, loti pravilne razloge napadene za to, če je pobijana odločba pra- iz jjankova, ker je pri letalskih jpadla od 714.600 ton v marcu na . tožbeni zahtevek zavrne sodbe, katerih tudi prizivna izva- vo sploh pravilno uporabila, am- napadih poginilo že na tisoče ljudi. >607.800 ton. Produkcija je bila' 1 ....... i . r.« ..-.--m i « cor- normalna do 16. julija, ko so se V smislu čl. 5. odst. II.a in e «anja’ne morejo omajati. Zlasti pak gre za to, če je ustvarila tak Ameriški vnanji ^niste^Cor^ razsod (izpodbijana sodba pravilno po- (jioložaj, ki se protivi prinudnemu ( TOru ogtro nastopil proti drža- - - ■ j uv. zak. k cpP- s e more ....—. —,. -—-------------------- ^ — *— ■ ■ - ., - ■ govoru osiro r*—— ....... 'začele škotske počitnice. Od 16. borznega razsodišča izpodbiijati v udarja, da ni videti razloga, zakaj pravu. Pravilno sta spodnji stopnji bam w so uvedie pravilo vojaškega konca meseca šobile glavne škot- Drimeru če pogodba na razsodni- naj bi bila posebej dopustna nič- pokazali na to, da pravni položaj reševanja mednarodnih sporov in ske tovarne zaprte. Tudi Številne L n- ve’ljavna in ?e razsodišče ni nostna pritožba zoper razsod H glede zastaranja in tudi glede «- je" ^fnjSvem mn^ju angleške tvormce so bile zaprte bno po predpisih sestavljeno, le s razlogov čl. 5. t. 2. uvod. zak. k staralne dobe m povsem odtegnjen £ustošenje! siromaštvo in lakota, zadnji teden v mesecu. Ostalih prjto£bo zbog ničnosti, ki jo je cpp., če bi bila zaradi teh istih (naknadni) dispoziciji strank in Zedinjene ameriške države so za- 90% angleških tvornic pa bo av-|„, ^ j’ p« ;P bi- razlogov, ki so vsi prinudnega tudi pravilno upoštevali določbo radi pravne ureditve sveta priprav- vložiti v 15 dneh od dne, ko je bi- razlogov, ki so vsi prinudnega tudi pravilno upoštevali 1 ...... I V • 1 . I . J ! 4 O 1 lAfT I Q 4 n f \ 1 . J r u 1. .. 1 M A ,11' Kusta meseca za teden dni pre-|,a yrVe IZleIVC SG raziagiljo IkUl/ nehalo s proizvodnjo, ker večina Qb poinanjkijivostih, ki jih to- neučinljivosti v smislu t. 3. te zak. procesualnopravnega značaja. znamenje daJ ^ je Unlja v zad. 'delavcev že dobi pravico za pla-hega stranka navaja zgoraj pod I. določbe. Ničnostna pritožba (in ne Pravilno je pobijana sodx.,.U |njem trenutku zaradi vojne nevar- čani tedenski dopust. Zato je pri- ■ jj • bi]a torej dana le mož- tožba) je po teh zakonskih določ- izrekla, da tožba zbog neucinljivo- nosti odločila opustiti dosedanje čakovati nizko proizvodnjo tudi v ROgt ;i?nostne ,ožbe, kar je jasno bali dopustna v bistvu zaradi kr- sti ni dopustna zaradi uvelpripravija nnrruclil I. . . . . . v , rt vi R fArill 9 ItlADPP tinp I fzituvi olmli l/r>illPV 111 SC SMlbC I ,__ avgustu. in ekskluzivno izraženo v t. 2. čl. 5. šitve predpisov formalnopravne formalnih kršitev in se je cit. zakona. To ničnostno tožbo je narave, ki ravno povzročijo, da je vati na b Naročajte »Trgovski list«! I vložiti v 15 dneh, ko je bila vro-| razsod borznega razsodišča ničen, [obrazložitev, „11 kršitev ... - w ne dn. ten progias 0 oboro- bistveno pravilno podsodno žitvi in Q uvedbi petletnega vojne- I ga investicijskega načrta. Denarstvo Preobrat na borzah Zaradi pomiritve v Franciji, ki ima zagotovljeno rezervo 10 milijard frankov, se je čutil nagel obrat na vseh deviznih trgih. Nakupi dolarjev in deloma tudi zlata so se ustavili. Blago se je celo ponujalo in je dolar v Curihu nazadoval od 4‘36'87 na 4 30 50, v Parizu pa od 36’68'50 na 30 04. Funt se je v Curihu opomogel, deloma tudi frank. Zlati nakup je v Londonu dosegel 17. avgusta le 000 tisoč funtov. (Od 27. julija doslej pa 25'0 milijonov funtov ali 6 milijard din.) Tečaji državnih papirjev Na beograjski borzi so notirali sredi tedna: vojna škoda nespre menjeno na 484,50—484, 7% ni Blair je s 94,25-94 padel v povpraševanju samo za 25 stotink, 8%ni Blair in Seligman pa sla ostala nespremenjena na 99 98,50, odn. 99, delnice Narodne banke po 7300—7280 in Privilegirane agr. banke po 235—233 so se dvignile le neznatno v ponudbi. Nemška klirinška marka je padla v enem dnevu za več ko 4 enote, to je od 1.449,96 na 1.445,78. Več ko pol leta se je držala RM na 14'5 in celo nad 15'5. Pričakovati je, da se bo povečal tudi naš izvoz v Nemčijo. Narodna banka je izplačala v bolgarskem kliringu nakazila do št. 4330 od 25. maja, italijanskem po novem računu do št. 15.580 od 16. aprila, v poljskem do konca marca. Na berlinski efektni borzi so znova padli tečaji industrijskih in bančnih papirjev, deloma tudi za 5%. Pritisk blaga so povzročile velike nearijske prodaje, ki se nadaljujejo kljub večji stabilnosti mednarodnega položaja. O devizni kontroli in razvrednotenju franka je predsednik Dala-dier izjavil, da vlada ne namerava uporabiti talcih ukrepov. Nastopil je ostro zoper rastoče skrivanje zlata. Italijanska industrijska podjetja so investirala v Abesiniji doslej 135'5 milijona lir. Od te vsote odpade na bombaž 35, rudarstvo 20, les 20, cement 20, živinorejo^ 15. energije 10, oljne plode 5, kože 3 milijone lir. Posojilo Zedinjenih držav Argentini se je sredi podpisovanja ustavilo, ker so razmere na denarnem trgu zdaj neugodne. Posojilo znaša 25 milijonov dolarjev. V Nemčiji je izšel ukaz o ureditvi starih gospodarskih dolgov. Razdolžitev se bo izvedla brez znižanja. Naredba o in zapiranju Prečiščeno besedilo naredbe (Nadaljevanje.) B. Ob nedeljah in praznikih Trgovinske in obrtne obratoval- nice. Clen 24. — Vse trgovinske in obrtne obratovalnice morajo ostati ob nedeljah ves dan zaprte, kolikor niso v naslednjem dovoljene izjeme. Clen 25. — Ob nedeljah smejo biti odprte in obratovati: »Službeni list« dravske banovine z dne 17. avgusta objavlja: Uredbo o dodatnem zapisniku k konvenciji o trgovini in plovbi s Turčijo — Pravilnik o izvrševanju uredbe o melioracijskem skladu — Pravilnik o upravljanju melioracijskega sklada — Ratifikacijo Nove Zelandije za konvencijo glede kmetijskih delavcev in razne objave in razglase. Ustanovitev nove dvoraz-redne trgovske šole v Ljubljani Minister za trgovino in industrijo je odobril ustanovitev privatne dvorazredne trgovske šole Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani s pravico javnosti Nova šola bo otvorjena že septembra t. 1. Podrobnejše podatke glede pogojev za vpis in sprejem bo Zbornica T0I objavila pravočasno. Obvestilo Na državni trgovski akademiji v Ljubljani se bodo vršili popravni razredni in dopolnilni izpiti od 25. avgusta do 31, avgusta po sporedu, ki je razglašen na uradni deski. Prijave za vpis v I. razred sprejema direktor od 22. do 27 avgusta med 9. in 12. uro. Vpis v vse razrede se bo vršil 1., 2. in 3 septembra od 9. do 12. ure. Podrobnosti na uradni deski. a) največ dve uri dopoldne: vse trgovinske in obrtne obratovalnice v ostalih krajih, izvzemši v Ljubljani, Celju, Mariboru, Ptuju, Trbovljah, Jesenicah s Koroško Belo in Slovenskim Javornikom in v Kranju. Obratovalnice se morajo zapirati pozimi najkasneje ob 11. uri, poleti pa najkasneje ob 10. uri. Točna določitev časa se prepušča občeupravnemu oblastvu 1. stopnje po zaslišanju občinske uprave ter krajevnih delodajalskih in de-lojemalskih organizacij. b) ob nedeljah dopoldne: 1. podjetja za natovarjanje in raztovarjanje blaga na železniških postajah in v večjih pristaniščih ter podjetja za prevažanje blaga z vozovi ali čolni; 2. prodajalnice pekarskih izdelkov; 3. prodajalnice svežega in prekajenega mesa ter klobas od 5 M do 9'A ure, vendar velja to v Ljubljani, Jesenicah, Slov. Javorniku, Koroški Beli, Tržiču, Trbovljah in v Mariboru le za čas od 1. maja do 30. septembra. Ce sta nedelja in praznik zapored, se dela drugi dan do 954 ure; 4. obratovalnice z življenjskimi potrebščinami (člen 38.): one, ki prodajajo tudi drugo blago, morajo biti zaprte; 5. prodajalnice mleka in mleč ni h izdelkov; 6. cvetličarne; 7. brivske, frizerske in obrtne obratovalnice za negovanje telesa, izvzemši v Ljubljani, Mariboru in Celju. c) ob nedeljah ves delovni čas: 1. slaščičarske prodajalnice ter samostalne male prodajalnice monopoliziranih predmetov; 2. fotografske obratovalnice in obratovalnice za pogrebno opremo, ki se ne bavijo s prodajanjem drugega blaga. V krajih, kjer ni obratovalnice za pogrebno opremo, se smejo odpreti v sili izjemoma tudi druge obratovalnice, če je treba oddati potrebno pogrebno opremo; 3. obratovalnice, ki se bavijo izključno s prodajo novin, revij in časopisov; 4. zgolj barake in stojnice pri cerkvah za prodajo slik in drugih nabožnih predmetov, knjig, igrač, alve, sladoleda, medičarskih izdelkov in kruha ob cerkvenih slavjih, proščenjih in drugih verskih praz nikih, ko se zbirajo v izrednem številu ljudje iz daljne okolice. V vaseh, trgih in mestih z največ 5000 prebivalci je dovoljeno, da so ob teh dneh odprte vse trgovinske in obrtne obratovalnice; 5. vse trgovinske in obrtne obratovalnice: a) poslednjo nedeljo pred božičem in b) Če je praznik, ko morajo biti obratovalnice zaprte ves dan, na soboto ali ponedeljek, c) če se ob teh dneh obratovalnica seli, č) ob višji sili, d) prevažanje stvari z vozovi, če se po krajevnih običajih stanovalci selijo in je nedelja na poslednja dva dneva ali na prve dni v mesecu. č) ob nedeljah neomejeno: delo ob natovarjanju in raztovarjanju blaga pri železnicah ali v rečnih pristaniščih in prevažanje blaga z vozovi ali čolni, kolikor bi določali železniški in ladijski predpisi tako delo ob izrednem času ali bi ga odrejali kot izjemen ukrep. Clen 26. — Grafična podjetja za tiskanje dnevnih listov smejo biti po potrebi ob nedeljah odprta in obratovati največ 6 ur po posebni odobritvi pristojnega občeupravne-ga oblastva I. stopnje. Clen 27. — Ob državnih praznikih mora počivati delo v trgovinskih in obrtnih obratovalnicah: a) ves (lan: 1. na rojstni dan Nj. Vel. kralja (6. septembra), 2. na dan zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev (1. decembra); b) v času med slovesno službo božjo, a največ dve uri: 1. na Vidov nad (28. junija), 2. na dan slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda (5. julija). Točni čas odpiranja in zapiranja obratovalnic v času, ko se običajno opravlja služba božja, določi za vsak kraj pristojno občeuprav-no oblastvo 1. stopnje. Člen 28. — Prav tako morajo biti trgovinske in obrtne obratovalnice, kolikor ni v naslednjem določeno drugače, zaprte: a) ves dan: 1. na Novega leta dan (1. jan.), 2. na dan sv. Treh kraljev (6. januarja), 3. na Telovo, 4. na dan Vseh svetnikov (1. novembra). 5. na božični dan (25. decembra), 6. v Ljubljani, Mariboru in Celju na vse verske praznike katoliške veroizpovedi, kar pa ne velja za Celje na praznik sv. Jožefa (19. marca) in za brivske, frizerske, lasuljarske, manikerske in kozmetične obratovalnice v Ljubljani, Mariboru in Celju; b) popoldan; 1. na praznik sv. Jožefa (19. marca), z omejitvijo, da to ne velja za sreza murskosoboški in dolnje-lendavski, 2. na veliki petek v srezu murskosoboškem, 3. na drugi velikonočni dan, 4. na praznik Vnebohoda, 5. na drugi binkoštni dan, 6. na dan sv (29. junija), Tako dober tek vzbuja naravna Rogaška slatina, da so se po zgodovinskih podatkih prebivalci okolice za časa lakote v 301etni vojni izogibali, piti to vodo, ker jim je povzročila prevejik tek. Zunanja trgovina Premije za sadni izvoz >Prizad< je objavil pogoje o premijah za izvoz svežih jabolk, češpelj in grozdja v Nemčijo. Kontrola se bo pričela 25. avgusta. Za Petra in Pavla | premije so določeni sledeči pogoji: 1. izvoznik se mora obvezali, da 7. na praznik Marijinega Vne-1 ne bt> prodajal v Nemčijo blaga bovzetja (15. avgusta), pod ceno, ki jo določi Prizad; 8. na praznik Marijinega Brez- 2 ^ n& bo kupcem ni- madežnega spočetja (8. decembra), kak.h t razen arbitražno 9 na drugi boztem dan 26. de-1,. ^ izre^nih( in da bo vse '"Sen 29. - Določbe členov 25. b) Prltožbe. druSe. 8t™ke *avljal , vv . on • i * a; Idržavni izvozni družbi; do č) m 26. veljajo analogno tudi . ^ . . za državne in verske praznike, 3- da Pr,zna Prizadu pravico iz- izvzemši prvi božični dan. terjave svojih računov in s tem Clen 30. — Na badnji dan kontrolo nad dejansko prodajno (24. decembra) in v61 i ko soboto I ceno. morajo biti obratovalnice iz čl. 11. Poleg tega je Prizad sklenil, da zaprte ves popoldan, obratovalni- od 25. avgusta dalje prevzame vse ce iz čl. 1. in 14. ob 17., obratoval- dolgove za v Nemčijo poslana ja- nice iz čl. 2. in 15. pa ob 19. uri. Ibolka, češplje in grozdje. Cene bo Clen 31. — V krajih s prebival- družba nadzorovala s pomočjo pri- stvom različnih veroizpovedi mo-1 jav o pošiljatvi, prepisov računa rajo biti vse trgovinske in obrtne I in pobranih vsot. Prodajalec prej- obratovalnice brez razlike zaprte I nie znesek takoj v nemških mar- po predpisih te naredbe tudi ob kali. Da ne bo to posredovanje spredaj navedenih praznikih vero- oviralo kredita izvoznikov, se izpovedi, ki ji pripada večina pre- smejo računi prepuščati Prizadu bivalstva v dotičnem kraju. I v korist upnikov in v kliring. (Konec prihodnjič.) | iZVOZniki morajo vsako prodajo Seznam sadnih kontrolorjev Banova odredba z dne 11. avgusta odreja v zvezi z uredbo o kontroli sadja in sadnih predelkov, namenjenih izvozu, da se po dosedanjem vrstnem redu postavijo za kontrolorje sadja in sadnih predelkov, namenjenih izvozu, za čas izvozne sezone, in 6icer: 1. Ing. Dolinar Janko, banovinski hmeljski nadzornik v Celiju, 2. Kocuvan Franc, v. d. sreske-ga kmetijskega referenta v Celju, 3. Jelen Anton, drevesničar v St. liju pri Velenju, 4. Stropnik Ivan, v. d. sreskega kmetijskega referenta v Slovenjem Gradcu, 5. Martelanc Karel, sreski kmetijski referent v Dravogradu, 6. Ing. Adamič Franc, honorarni uradnik na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, 7. Ing. Ferlinc Pavel, ravnatelj banov, vinarskega in sadjarskega zavoda v Mariboru, 8. Filipič Ludvik, sreski kme-jref v Litiji, 14. Bračko Franjo, sreski kmet. ref. v Šmarju pri Jelšah, 15. Zorčič Stanko, sreski kmet. ref. v Slov. Konjicah, v 24 urah javiti Prizadu, sadnemu odseku, in navesti v prijavi tvrdko in nje sedež ter vrsto in količino I blaga, ceno in kraj oddaje, pa tudi plačilne pogoje. Poslati morajo takoj tudi kopijo vsakega računa. Od 25. avgusta dalje se mora na vsakem računu za to sadje v prometu z Nemčijo zapisati klavzula, ' ' ‘ T y •, da je račun plačljiv Privilegirani 16. Bregant Ivan, pomočnik sre- ' , , * I i'iii(i'»n i /I en/ni linniu AHCnulI skega kmet. ref. v Ptuju, 17. Suštič Josip, sreski kmet. ref. v Ptuju, 18. Ivanuša Franc, pos. sin v Ormožu, 19. Lipovec Janko, sreski kmet. ref. v Ljutomeru, izvozni družbi, sadnemu odseku. Mednarodna trgovinska konferenca se sestane od 5. do 9. septembra v Varšavi. Naši carinski dohodki v prvih 10 dneh avgusta so bili 25,820.035 din _ , _ , „ , „ , . in so doslej že za 39 milijonov večji 20. Ing. Petkovšek Valentin, sre- I kakor za isti čas v lanskem računski kmet. ref. v Murski Soboti, Iškem letu. 21. Ing. Peternel Mirko, sreski l Zedinjene ameriške države so kmet ref v Lendavi I prepovedale uvoz živali iz Jugosla- 22.Wak Franc, upravnik ton. ^S^aSv'1^ trsnice in drevesnice v Kapeli, perutnino veljajo strožji novi pred- 23. Smodiš Janko, oskrbnik ban. pisi. Odklonjeno blago se mora iz-pos. v Gornji Radgoni, uSiJ 48 ^ *** ** 24. Vrisk Karel, sreski kmet. u“čl ma“oma- . . r, »• u I Romunija bo imela za izvoz 210 ref. v Krezican, | tisoč vagonov pšenice (lani 90 ti- 25. Skoberne Karel, v. d. sre- Soč), 34 (20) ječmena, 26 (30) tisoč skega kmet. ref. v Krškem, | vagonov rži, koruze pa bo imela 26. Šušteršič Franc, sreski kmet. tijski referent v Mariboru, levi | breg, 9. Tkavc Rudolf, posestnik v Št. liju v Slovenskih goricah, 10. Zupanc Martin, sreski kmetijski referent v Mariboru, desni breg, 11. Ing. Judež Miško, honorarni uradnik na banov, vinarskem in sadjarskem zavodu v Mariboru, 12. Cimerman Martin, kmet. ref. v Celju, 13. Zupan Ivan, sreski kmet. ref. v Laškem, Že v 24 urah barva, ptesira in kemično snaži obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši. monga in lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ni. 3 Telefon št. 22 72. 27. Ing. Muck Oto, sreski kmet. ref. v Ljubljani, 28. \Vernig Franc, sreski kmet. ref. v Kranju, 29. Ing. Rataj Janko, sreski kmet. ref. v Radovljici, 30. Mahorčič Vladimir, sreski kmet. ref. v Logatcu, 31. Ing. Sadar Vinko, sreski kmet. ref. v Kočevju, 32. Petercol Anton, upravnik na kmet. gosp. šoli na Mali Loki, 33. Filipič Franc, pomočnik sreskega kmet. ref. v Novem mestu, 34. Ambrožič Gabrijel, sreski kmet. ref. v Črnomlju, 35. Štampar Vekoslav, drevesničar v Ljutomeru, 36. Režonja Franc, predsednik občine Apače. S to odredbo prestane veljati banska odredba o postavitvi komisarjev za pregled in razredbo izvoznega sadja z dne 21. avgusta 1936., VIII št. 5472/24. Perilo je hitro oprano ce vzameš ve dno SCHICHT0V0 TERPENTINOVO MILO .> namOVanJe W<> manj ko zadnjih pet let in zato misli prepovedati izvoz. Nemškim tvrdkam je minister za finance zopet dovolil, da smejo vlagati ponudbe na licitacijah drž. dobav v markah namesto v dinarjih. Nakupni ameriški koncern 120 veleblagovnic bo postavil na praškem jesenskem velesejmu svojo pisarno za uvoz v USA. Proizvodnja aluminija je bila lani za 75% večja ko leta 1929.; najbolj je narasla v Nemčiji, Rusiji in Japonski, ki sta pridelali 45 oz. 10'5 tisoč ton. Tudi drugod je bila ukoriščena vsa kapaciteta in ni bilo za prodajo nikakih težav, ker je ves izdelek uporabila vojna industrija. Japonski izvoz tobaka v Nemčijo je narasel. V vso Evropo bo letos uvozila Japonska za 6 (lani 2'25) milijonov jenov tobaka. Proizvodnja nafte je dosegla letos v 1. polletju le 977'3 milijona barel (lani 8 mil. več). Zmanjšala se je proizvodnja v USA in Mehiki, v kateri je padla od 23'7 na 18'7 milijona barel. Poraba gumija v USA je znašala julija 32 tisoč 200 ton v primeri z 31600 tonami v juniju. Konec julija je znašala celotna zaloga 284 tisoč 900 ton, kar je za 700 ton manj kakor junija. V celoti je na ladjah na poti v USA .40.000 ton gumija, v primeri z 32.100 ton v prošlem mesecu. Zaradi pomanjkanja stavbenega lesa je izdala nemška vlada poziv stavbenim tvrdkam za večje varčevanje. Lesne cene na liublianski borzi Hrast: Hlodi I., II., premora od 30 cin naprej . . 130'— 350’— Bordonali 800'— 900'— Deske-plolii, boules . 850’— 950'— Deske-plohi, neobrobljeni, 1. in 11. . . . 730'— 800'— Frizi I./II., širine 5, 6 in 7 cm............ 760'— 860'— Frizi I./II., širine od 8 cm do 12 cm naprej 850'— 950'— Oreh: Plohi, neparjeni, ne-obrobljeni i., II. . . 810'— 940'— Plohi, parjeni, neob-robljeni, I., II. . . 950'— 1100'— Brest: Plohi neobrobljeni I., II................. 400'— 450'— Javor: Plohi neobrobljeni I., II................. 500'— 600'— Plohi II. Plohi II. Jesen: neobrobljeni I., 750'— 890'— Li pa: neobrobljeni I., Franko vagon nakl. postaja za nr od do Smreka, jelka: din din Hlodi I., II., monte . 120'— 145'— Brzojavni drogovi . . 130'— 170'— Bordonali merkantilni 160'— 180'— Filerji do 576' . . . 170'— 190'— Trami ostalih dimenzij IGO'— 190'— Škorete, konične, od 16 cm naprej . . . 350- — 400'— Škorete, paralelne, od 16 cm naprej . . . 420'— 450'— Škorete, podmerne, od 10—15 cm . . . 330'— 360’— Deske-plohi. kon., od lOom naprej . . . sie- 330 — Deske-plolii. par., od 16 cm naprej . . . sto— 370 — Brusni les za celulozo 120 — 14(1'— Kratice za 100 kg . . 42'— 52'— Bukev: Hlodi od 30eni naprej. I., II., 100 — 130'— Hlodi za furnir, čisti, od 40 cm naprej . 200'- 230'- Deske-plohi, naravni. neobrobljeni, monte 260'— 300'— Deske-plohi. naravni. ostrorobi, I., 11. . . 430'— 480'— Deske-plohi, parjeni. neobrobljeni, monte 320'— 380'— Deske-plohi. parjeni. ostrorobi, I., II. . . 520'— 660'— Parketi hrastovi, za m* . . . bukovi, za m2 . . . Železu, pragi 2'Cfl in 14X24 hrastovi, za 1 komad . bukovi, za 1 komad . Drva bukova, za 100 kg . . hrastova, za 100 kg Oglje bukovo, za 100 kg . . »canella«, za 100 kg . 400' 58'- 35'- 35'- 21'- 11' 9'- 44'- 50'- 520' 68'- 45'- 43'- 25'- 14'- 12' 53' 56'- Lesni strokovni odbor V torek in sredo je bil v Beogradu sestanek Lesnega odbora, ki je razpravljal o možnostih, da bi se povečal naš izvoz na inozemska tržišča, posebej pa še da se uredi izvoz v Nemčijo in Madžarsko. To bi bilo mogoče, če bi se Narodna banka odrekla svoji pravici do odkupa 20% deviz. Zaradi te razlike so naši izvozniki na vseh zapadnih tržiščih v velikih težavah. Uredila naj bi sa tudi razna tehnična vprašanja. Mešani jugoslovansko - nemški lesni odl>or pa se sestane 22. t. in. v Crikvenici in bo obravnaval nemške predloge za znižanje cen. Doma in po svetu Knezu namestniku Pavlu namerava romunska vlada poslati kot darilo zbirko dokumentov o naši dinastiji. Zbirko je sestavil profesor Jorga. Umrl je II. podstarešina Zveze Sokolov senator Jurij Paunkovič, ki je bil tudi predsednik Zveze za- varovalnic Jugoslavije. Pred petimi dnevi je bil na Dunaju operiran na želodcu. Star je bil 64 let. Truplo bodo prepeljali v Beograd. Monsignor Andrej Hlinka, vodja slovaške stranke, je umrl predvčerajšnjim v Ružemberku v starosti 74 let. Njegove zasluge so največje za ohranitev Slovakov nasproti madžarskemu pritisku pred vojno. Zaradi svoje odločnosti je bil tudi zaprt in je v ječi prevedel sveto pismo stare zaveze. Spomiadi leta 1918. je podpsal svetomartinsko deklaracijo za združitev s Češko. V češkoslovaški je njegova stranka sodelovala do 1. 1929. v vladni koaliciji. Letos je poostril svojo opozicijo proti vladi in zahteval izvedbo pittsburškega protokola. Bil je eden največjih slovanskih politikov. Njegov naslednik bo baje poslanec Sidor. Pogreb slovaškega vodje mons. Hlinke bo v nedeljo v Ružombe-roku, kjer se vrše velike priprave za sprejem tujcev. Poročajo, da se udeleži pogreba tudi hrvaški vodja dr. Maček. Zaradi jesenskega velesejma bo prehod skozi Lattermannov drevored od spodnjega dela otroškega igrišča mimo velesejmskih paviljonov proti pivovarni Union zaprt od 22. avgusta do 17. septembra. Klub neodvisnih slovenskih umetnikov v Ljubljani priredi na jesenskem velesejmu od 1. do 12. septembra svojo umetnostno razstavo. Sodelujejo akademski slikarji Stane Kregar, Franc Mihelič, Zoran Didek, Maksim Sedej, Zoran Mušič, Marij Pregelj, Miklavž Omersa in akademski kiparji Niko Pirnat, Zdenko Kalin, Karel Putrich In Franc Smrdu. Za ureditev telefonskega omrežja je najelo poštno ministrstvo pri PH 100 milijonov din. Čehov in Slovakov je v Jugoslaviji 125 tisoč duš, od tega največ v donavski in savski banovini (65 in 42 tisoč). V Sloveniji živi 3000 čehoslovakov. V Split so dospeli italijanski trgovci iz Ancone kot gostje splitske zbornice, da se pogovore o večjih trgovskih stikih. Češkoslovaški poslanik v Beogradu dr. Lipa je prisostvoval seji skupne gospodarske zbornice v Beogradu in poudaril vedno večji pomen in uspeh teh zbornic. Izšel je pravilnik o pregledu klavne živine, ki odreja, da morajo vsi večji kraji imeti higienično urejene javne klavnice in mesnice. Pravilnik ureja tudi prodajo perutnine in rib. V vasi Kukuljevo pri Prizrenu je požar uničil 60 hiš. Ameriški letalec Lindbergh je odpotoval preko Varšave z letalom v Moskvo, kjer se bo udeležil letalskega kongresa. Radio Ljubljana LIPSKI JESENSKI SEJEM 1938 Začetek: 28. avgusta 60“/0 popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah VSA POJASNILA DAJEJO: Zvanitni biro lajpeilkog sajma. BEOGRAD. Knez Mlha|lova 33/1. in častni zastopniki: ing. G. T0NNIES. LJUBLJANA. IvrSeva cesta 33. Telefon 27-62 in J0S. BEZJAK. MARIBOR. Gosposka ulica 25. Telefon 20-97 LJUDSKO POSOJILNICO V UUBLJAHI reg. zadr. z neom. zavezo Ljubljana, Miklošičeva c. 6 v Lastni palači obrestuje hranilne vloge najugodneje Nove in stare vloge, ki so v celoti vsak čas razpoložljive, obrestuje po 4%, proti odpovedi do 5% Sobota dne 20. avgusta. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Pogovori s poslušalci 19.00: Napovedi, poročila — Trgovci! PRESITE ODEJE nabavite najceneje pri industriji odej F. Dobovičnik • Celle razpisuje »Zveza trgovskih združenj" za dravsko banovino v Ljubljani Gregorčičeva 27. — Prosilec mora biti naš državljan, Slovenec, z odgovarjajočo visokošolsko juridično ali trgovsko izobrazbo. Znati mora perfektno slovensko stenografijo, potrebna pa je poleg smisla za organizacijo in zanimanja za gospodarska vprašanja sploh, tudi primerna govorniška spretnost. Ponudbe je nasloviti na gornji naslov. Vsaka protekcija brezuspešna in v naprej odklonjena. 19.30: Nac,. ura: Slovenska ljudska ' šola za časa Napoleonove Ilirije (Viktor Pirnat) — 19.50: Pregled sporeda — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: VIII. večer muzi-komedijantov — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester. ' Nedelja 21. avgusta. 8.00: Kvartet mandolin — 9.00: Napovedi, po- j ročila — 9.15: Prenos cerkvene1 glasbe iz trnovske cerkve — 9.45: Verski govor (g. prior Valerijan Učak) — 10.00: Prenos promenadnega koncerta iz Rogaške Slatine 11.30: Otroška ura — 12.00: Plošče — 13.00: Napovedi — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 17.00: Kmet. ura: Kako ohranimo zdravje plemenski molzni živini (dr. Kocjan Leon) — 17.30: Koncert lahke glasbe. Sodelujeta: Janko Praprotnik (harmonika) in Radijski orkester — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: Premog v Jugoslaviji (R. Despič) — 19.50: Plošče — 20.30: Prenos promenadnega koncerta iz Rogaške Slatine — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester. Ponedeljek 22. avgusta. 12.00: Godba na pihala (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Radijski orkester — 14.00: Napovedi — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: Samostanske novele starih srbskih vladarjev (dr. A. Solovljev) — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Veseli napevi (plošče) — 20.10: Narodopisni pomen božjih poti (g, Boris Orel) — 20.30: Violinski koncert: g. prof. Artur Michl, pri klavirju ga', prof. Mirca Sancinova: Beethoven, Michl, Purcell — 21.20: Plošče — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester. nezlomljivi Vidni prostor za črnilol m. normalna cena din 180 Osmi-Iridium-konica s 25 letno garancijo! A. Šarabon LJUBLJANA 4 Uvoz kolonijalne robe Veletrgovina s špecerijo Velepražarna za kavo Mlini za dišave Glavna zaloga rudnin* skih vodč Brzojavni naslov: ŠARABON LJUBLJANA Telefon št 26-66 Ustanovljeno leta 1886 V okviru naše velike reklamne akcije za Jugoslavijo, razpošiljamo v prihodnjih 4 tednih naše originalne „Gold-michel“ - garniture, sestoj ere iz 1 polnilnega peresa „G o 1 d m i c h e 1“ s 25-letnim jamstvom in 1 modernega patentiranega svinčnika pri odvzemu: 1 garniture ....... din 58’— 3 garnitur........................ 150'— za trgovce in slično pri odvzemu: 6 garnitur...................din 260'— 12 ............................ 480’— Izkoristite ugodno priliko, kajti z gornjimi cenami so kriti komaj stroški, kakor carina, luksuzni In prometni davek, ovojni, razpošt-liatvenl In slični stroški. — Pošiljke se dostavljajo promptno po povzetju. — Pri naročilu blagovolite navesti, ali naj bo pisava tanka, srednja ali široka Jugosl. gen. zastopstvo: „G o 1 d m i c h e 1 e n g e 1“, Maribor Poštni predal št. 91 Splošna trgovska St. Vid nad Ljubljano št. 91 Ljubljana, Tyrševa cesta 33 (Javna skladišča) Kolesa, motorji, šivalni stroji najboljših znamk po najnižjih cenah. Na debelo! Na drobno! Zahtevajte ponudbel Delajte za napredek trgovskih organizacij! Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, reg. zadr. z neom. zav. v Ljubljani, TyrSeva c. 18. Nove vloge vsak čas razpoložljive obrestuje po H/o vloge proti odpovedi po 45 5% Za vse vloge nudi popolno varnost * Otvarja tekoče račune in izvrSuje vse denarne posle * Vlagajte svoje prihranke v najstarejSi slovenski denarni zavod! KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE reg. zadr. z o. zav. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 Nudi po izredno nizkih cejiajij_SaJjla_-jtonte1 Strace, iournale, šolske zvezke, mape, odjem a 1 n e k n j i-žice, risalne bloke itd. Izdajatell »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Ivo Grahor, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.