Posamezna štev. 60 vin.
Šlev. 244.

Poštnina -
V \MWm, v petek, ie \i decenrtra m
Leto XLYIL
• SLOVENEC« velja pa polti aa vsa strani Jago-
alavlje to v LJubljani: sn eelo isto upre) .. k 84'-n pol lata „ .. „ sa ia trt laU * „. w 21-— sa ea aeeec M .. „ 7*—
Ia ti namshro oelolotao K 95 -
3 Sobotna izdaja: s Sa oalfl lato.....K iS-—
za baosaaatro.
80'-
Inserati: a
Eaoatolpna peUtvrata aa široka lo 3 mm vlaoka ali nje
prostor) m eniral ... do K 2»— nradol naglasi, poalaaa Itd.....po K 3*—
Pri aaroeila nad 10 obja* popust,
Safnunj&l oylaa j 9/9 mm K Šminkala vsafc dan tsvMarfl po-nedoljsk ln dan po pranlka •t> 5. ari Kjatraj.
WW OrataJštvo ja v Kopitarjevi allol itev. 8/UL Bouoplal aa ne vračajo; nelranklrana pisma se na aprajaaaje. Uradu, talai. štv. 50, apravn. itv. 328.	P	olitičen list za slovenski naroil	■	Uprava ja w Kopitarjevi al. 6, — Bacon po&taa Uran. Ifabljauske st. 6S0 zv naročnino In fit 3ia sa oglase, avstr. lo čašje 24.797, o ur- 2J.511, bosu.-hsro 7*83
Pred reSltuiJo fadran-sitega upra^^a.
LDU Belgrad, 17. decembra. *Prav-tla« doznava iz Pariza: Po vesteh iz diplomatskih krogov zahteva Scialoja samo Zader. Glede reškega vprašanja, je, kakor ae zdi, predlagl kondominij Italije in Jugoslavije.
LDU Belgrad. 17. decembra vPrav-dne doznava iz Londona: Zdi se, da so (taHjani predlagali, da Ivo Reku italijanska in luka prosta,
Bmz kompasa.
Draginja -ne oojenjujc, marveč še vedno raste, in to ne samo pri blagu, ki sc avaža, ampak tudi. pri domačih pridelkih. Vzrok, temu ni samo Sujno razvito veriž-oištvo; veliko jc kriva sedanja demokrat-sko-socialistična centralna vlada, ker je brez vsake potrebe odlagala in zavlačevala rešitev valutnega vprašanja, čeravno si mora biti svestoa, cb. jc rešitev tega vprašanja prvi pogoj za ureditev življenj-akih pogojev celokupnega prebivalstva, ■predvsem pa tistih slojev, ki žive od plač.
Mnogo črnila sc jc porabilo za kritike Hr, Ninčičevcga finančnega načrta; naša javnost tega načrta ni odobravala, čeravno v danih težavnih razmerah nihče ni predlagal kaj boljšega, kar bi bilo izvedljivo. Vsaj to pa moramo bivšemu finanč-nenra ministra dr. Ninčiču priznati, da je trne! jasen načrt, ki je bi! v toliko znan, kolikor tmie državni finančnik brez škode poročati javnosti; tako je imela javnost priložnost, da je o stvari razmišljala
Konccm avgusta preteklega leta je Naročil dr. Ninčič nove novčanice v Parizu, ki so se začele tiskati vsled tehničnih težkoč šele meseca junija t. 1. Da bi se mogle nove novčanice zamenjati kot bančne novčanice, in ne kot državni bankovci, je bilo treba zakona. Že meseca marca je vlada sklenila, da se srbska Narodna banka reorganizira v emisijsko banko za celo kraljestvo. Za podlogo novih bankovccv bi služila dosedanja podloga srbskega dinarja.
Vlada je tozadevni zakonski načrt že predložila Narodnemu predstavništvu. V finančnem odseku so pa zoper ta načrt nastopili slovenski zastopniki Demokratske zajednice; tudi druge skupine so imele zoper posameznosti le zakonske predloge svoje pomisleke in so pripravile izpremi-njevalnc predloge, O relaciji med krono in novim dinarjem v načrtu ni bilo govora. To bi bilo vprašanje zase. Načelno jc bil zakonski predlog vsekako dober in nujen. Pokopalo pa ga jc nasprotovanje slovenskih demokratov.
Ko je 16, avgusta nastopila prva Da-
vidovičeva vlada, je parlamentarna opozicija po Davidovičevi programni izjavi pričakovala, da sc bo nova vlada požurila z rešitvijo tega preperečega vprašanja. Toda finančni minister dr. Veljkovič sc ni mogel odločiti za noben načrt. Pa tudi v drugem Davidovičevem kabinetu, ki je bil obrazovan 18. oktobra, se je lo vprašanje brez vsake potrebe zavlačevalo, in do zadnjih dni živ človek izven vlade ni vedel, ali ima finančni minister sploh žc kak načrt, čeravno so bili novi bankovci v Parizu že v taki množini natisnjeni, da niso vedeli, kam ž njimi in so v Parizu zagrozili, da jih — vržejo na ulico, ako jih naša vlada ne prenese.
Namesto izmenjave smo doživeli markiranje, ki tudi ni izpolnilo vladne napovedi, da se bo kurz markirane krone dvignil.
Demokratsko - socialistična vlada jc bila cele štiri mesece brez vsakega finančnega kompasa in je s to pasi vi teto denarno krizo še pogoršnla. To je njen neod-pustljiv greh!
Zadnje tozadevno poročilo iz. Belgrada pove, da je vendar začel finančni odbor, ki ga jc sestavil finančni minister, to zadevo resno pretresati. Po preteku več kakor štirih mesecev je pa prišel do istega načelnega zaključka kakor Protičev kabinet že meseca marca. Zakonski predlog o emisijski banki js pri demokratih po preteku skoro pol leta dobi! veljavo.
Zdi pa sc, da se bo vprašanje valutne reforme še zavleklo, ker je Narodno predstavništvo odgodeno in torej ne more sprejeti za izvedbo načrta potrebnega zakona. Ali pa misli vlada tudi tako važno vprašanje rešiti z oktroiranjem in tako legitimnim zastopnikom naroda odvzeti možnost potrebne kontrole, kritike in pozitivnega sodelovanja? Iiočc iu more-Ii sama nositi to veliko odgovornost?
name«
Ko so po zlomu Avstrije bile naše dežele tik na tem, da se pogreznejo v kaos, so naši uradniki skupno z vojaštvom gradili v splošni zmedi našo državo. Zgodovina naše države jih prišteva že danes med najbolj odlične in prve graditelic Jugoslavije.
Danes, po preteku enega leta, grozi v ccH državi SliS splošna stavka javnih uradnikov. Malo je držav na svetu, kjer hi se uradništvo, ki je skoro edina in najbolj dragocena opora državne oblasti, vzdignilo k uporu in zastavkalo. Če zapusle uradniki in vsi ostali javni nameščenci svoje urade, bo v par dneh življenje naše države mrtvo, javni oblasti padejo vsa vladna
sredstva iz rok in v naših pokrajinah nastane neskončna zmeda. Zato je vsaka vlada, ki ve, kaj je njen najvišji življenjski princip, pripravljena do zadnjih in najtežjih žrtev, preden si uniči organ, s katerim diha, živi in obstaja. Če je slepota vlade taka, da uničuje svojo lastno oporo, ne moremo mi priznati, da je to njena zadeva; trdna in dobra uprava je del javne blaginje in življenjski interes ušega ljudstva. Ob strahotni korupciji, ki vlada v deželi, jc zadovoljno, zanesljivo in pošteno uradništvo elementarna zahteva širokih plasti naroda. Brezkončno zavlačevanje, izbego-vanjc, umikanje ter prazno, že pol leta trajajoče obljubljanje belgrajske vlade je kakor nalašč ustvarjeno, vznemirjati in de-moralizirati naše uradništvo; vlada, ki daje besedo in je ne drži, izgubi zadnje zaupanje, ki ga šc uživa pri svojih organih.
Dcmokratsko-socialistiena vlada jc poslala načrt o povišanju plač žc pred mesci korporacijam uradnikov in jih naprosila, da predlože svoje spreminjevalnc predloge Belgradu. Ko so pa uradniki po temeljitem in trudapolncm posvetovanju poslali svoje spreminjevalne predloge vladi, se je izkazalo, da sc ta s stvarjo doslej še ni pečala. V Belgradu niso imeli niti enega prepisa celega načrta. Povišanje plač je padlo v vodo. Tako ravnanje pomenja ne lc sramotno brezglavost in zločinsko lahkomiselnost demokratsko - socialističnih vladnih mož, temveč veliko ponižanje, zasmehovanje sramotenie našega uradništva,
V dobi, ko si v Jugoslaviji 171etni smrkavci-verižniki polne svoje žepe z zlatom in izrabljajo cele trume tujih in domačih špekulantov bogastvo naše dežele v svojo korist, prepušča vlada one ljudi, ki jim je naložena skrb za naš javni blagor, lakoti, mrazu in uboštvu. Demokratsko-socialistična vlada žene naše javne nastav-Ijenee v korupcijo. S svojim početjem i-ili poštene družinske očel_ v podkupljivost, jih spreminja v neznačajneže in brezvest-neže. Težko mora biti za moža, ki jc osivel v poštenem in vestnem delu za ljudstvo, da mora na svoja stara leta nastjpiti pot umazanije. Upravna politika demokratsko-,■socialistične vlade pomeni ubi',.---jc naše uradniške in končno tudi ljudske značajnosii.
Ministrski predsednik Ljuba Davidovič je deoutaciji našega uradništva v Belgr-i-T.i izjavil, tla imajo uradniki dovolj velike plače in da lahko >postrani zaslužijo. Ta mož je imel poguma dovolj, da ,e pozval naše upravne organe kar brez o, in-kov li korupciji. To je najvišja stopnja državotvornosti, ki jo je mogoče doseči na tem svetu.
Ker pa naši javni nastavljcnci ne mislijo slediti pozivu svojega šefa, da pr .!a-.o .svoje duše, so se vrgli v boj za svoje om-
S'
EIL
^pr&s&sra vrssčalošSft se
(Na naslov naših vojaških in političnih oblasti ter naših društev.)
Kako si je predstavljal vojak povratek r domovino? Ob nečloveških naporih in neprestani smrtni nevarnosti mu je letela misel domov in videla glavno mesto domovine in svoj rojstni kraj v slavnostnem »krasu, da sprejme nje. ki so za dom žrtvovali toliko, da jim tega rojaki povrnil; o-ploh nc morejo nikdar. Toda domovina bo vsaj pokazala, da se zaveda svoje dolžnosti do vojakov, da jim je hvaležna in da je vesela njihovega povratka. Ujetnik v Rusiji sredi neprestane nevarnosti, mučenik v italijanskih taboriščih je sanjal o slavnostnem dnevu vrnitve, če ga doživi; saj jc bil priča tolikim slučajem smrti vsled trpljc-ija in stradanja.
To so bile sanje — kakšna ju bila resnica? Ujetnik se je peljal skozi Švico kot invalid v I. razredu in bil — tujec — slavnostno sprejel in obdarovan. V Nemški Avstriji je bil priča, kako so zastopniki »ojaške jo civilnc oblasti ter muogobroino
občinstvo sprejeli svojo rojake na kolodvorih in jih pogostili, kakor so najbolje vedeli in znali. Naš vojak je io opazoval in videl, da ima Nemec domovino, ki ga ceni in ljubi. V Jugoslavijo — se je pripeljal ujetnik navadno v živinskem vozu. Kamor je prišel k vojaški oblasti, je čutil navadno, da niso vedeli /. njim kaj početi: zanj ni bilo prvi dan nc hrane ne stanovana. Ali ni nikdo vedel za njegov prihod? Mogoče je to, saj je naša državna organizacija žc zelo pomanjkljiva. To je pa gotovo, da ga ni prišel nikdo pozdravit na kolodvor, ne od vojaške, nc cd civilne oblasti, da mu ni okrepila in osladila njegovega veselja nad domovina nobena roka s še tako skromnimi darili. Tisti dan, ki sc ga je vojak veselil lela in leta, dan, ki bi bil utrdil vez med njim in domovino, novo Jugoslavijo, rc ie izpremenil v — solze i« trpko čustvo. Ali domovina res nima toliko srca, da bi razumela moj položaj, ali nc bo »iti z besedico izrazila priznanja za noči brc.z spanja, dni bre/, hrane, za rane in bolezni in zaničevanje v tujini? ... Ali bo vojak lak o mrzlo domovino ljubil, aH bo nanjo ponosen, ali se bo čutil eno z rojaki, ki nimaio zanj ne časa nc sredstev ob dnevu, ki bi mu imel biti praznik vseh praznikov?
V »Gottscheer Botc* sem brat prod letom dni kratko poročilo o vesclicl, ki so
vicc. Sredstvo, ki se ga poslužujejo, jo
ostro, a jc edino uspešno.
Ker je to gibanje pravično in v interesu ljudstva, ga pozdravljamo.
NenvSitf sssciaissl demo« Ipstislta gla« mmmz m KssroShem.
Velikovec. 15. dec, 1919,
Vodja koroških nemških socialnih demokratov Florijan Grogcr je priobčil v dunajski Arbeiter Ziitung z dne 9. t. m. članek o ljudskem glasovanju na Koroškem, katerega si hočemo nekoliko ogledali.
Res ic, da sn zasedle jugoslovanske čete meseca novembra 1. 1. del slovenskega ozemlja n;; Koroškem in lam uvedle upravo države SHS, res po jo ludi. da so bile povsod z velikim navdušenjem sprejele, ko je bilo ljudstvo sito tujega nemškega jarma. Nemški mogotci, kapitalisti, ki so strahova!; celo slovensko Koroško, so naenkrat izgubili svoje predpravice, in slovenski suženj je postal prost gospodar na svoji zemlji,
Grčiger trdi, da su biii nemški koroški socialni demokratje vedno nasprotniki pocijarniljenja drugih narodov, ne pove pa, da so koroški nemški socialisti zmiraj stali in še danes stoje pod komando nemških naoionalcev, ki so strastni sovražniki Slovencev. če so dobili koroški socialni demokratje pri zadnjih volitvah največje število glasov, zakaj pa puste potem dr. Le-miseh?. za deželnega predsednika, ki jc znan kot strasten nacionalec, torej pristas one stranke, ki je sokriva svetovne vojske in katera niti v Avstriji sedaj nima nikjer več odločilne besede -- zakaj pa sani o na Ko r o š k em ? Laž je, da je v upravni coni A vojaška diktatura, res jc, da je uvedena e od začetka civilna uprava.
Če je po avstrijske m nemškem ljudskem štetju i/, leta JO j o » pasu A 50.788 Slovencev in 20.490 Nemcev, potem je itak zadostno dokazano, da jc ti* slovenska zemlja, v kateri sploh nc bi bilo !re'cc. ljudskega glasovanja.
Resnica^ pa je, da prebiva v pasu A veliko več Slovencev, ker izvzemši občini Pustrico in Labud so vse občine slovenske. Slovencev je gotovo 90y<'.
Pod b:všo Avstrijo jc bilo ljudsko štetje velik falsifikat. Zato je umljivo, da so tudi v coni B našteli samo 4755 Slovenccv. In Groger, vodja mednarodne stranke, sc opira v svojem članku na ves ta gnili sistem bivše Avstrije.
Da Celovec brez pasa A nc more živeti, kakor trdi Wi!son, to ve vsak pamc-
jo priredili v Kočevju na čast vrnivšim se vojakom. Ne vem več, kdo je vse govoril na slanostnem večeru; v spominu mi je ostal samo govor dekanov. To so storili Kočevarji, ki jih je tlačilo nebroj skrbi ob koncu vojne, ki je bil zanje vse prej, samo ugode nne.
Pred društvenim domom na Holmcu pri Kamniku je vsajenih nanovo 12 Hp; vsaka bo nosila ime enega vojaka iz župnije Holmec, ki je padel v vojski.
To sla dva /gleda, kako je domovina izkazala hvaležnost svojim vojakom. V koliko krajih pa sc jr priredilo kij podobnega?
Nagnjeni smo k temu, da smatramo take reči /„• nepotrebno rahločutnost, toda ne zavedamo se, da je tudi v takem ravnanju z. vojaki velik vir one nezadovoljnosti /. našo državo, ki jo je opazovati dostikrat prav med bivšimi vojaki. Država ne sme sasno zahtevati ocl vojaka, ampak mora njegove žrtve tudi vsaj priznavati. Pravijo, da je domovina mati: ali mati tako »prejme sina po letih nevarnosti in ujetništva? Ljubezen zbuja ljubezen, ravno-dušnost pn v najboljšem slučaju ravno-dušno&t.
Upamo, da ni daleč čas, ko se vrnejo na*.i ujetniki tz Italije. Dokler sc nc vrnejo, >im laiiaimo usodo r darovi, ki Hh no-
ljamo Slovenskemu Rdečemu Križu * Ljubljani, da jih odpošlje dalje v Italijo. Ko pa se prično vračali naši reveži, polagamo na srce najprej naši vojaški oblasti, da se da vedno točno informirati o prihodu transportov ter tla obvesti o tem tudi zastopnike politične oblasti. Poseben komite naj preskrbi vse, da se vojaki primerno sprejmejo in s prispevki občinstva obdarujejo. Dau prihoda transporta naj sc objavi tudi v časopisju, da nc bo sprejem samo oficijelen, ampak da bo tudi prisrčen. Naša društva, izobraževalna in druga naj prirede n,a čast vrnivšim sn vojakom prijateljske večere, za katere naj pobirajo prispevke, cln dobi po možnosti vsak vojak že skromen ;;:>onrinek na konec svojih vojaških težav. Ta prireditev nai velja, čeprav že nekaliko pozno, v čast vsem bivšim vojakom, zlasti invalidom. Prosimo, da začno vsa neša društva nemudoma misliti na to, da jih nc bo prihod vjetnikov presenetili
V poletju 1914. so bili vsa naša mesta okrašena z zastavami, izobesili so jih avstrijski podložniki dostikrat iz strahu. Tucli ob pnvratku naših vojakov naj vihrajo ? na^ih hiš r/tstavo; izobesijo naj jih jugoslovanski državljani iz ljubezni in hvaležnosti do svoiih zaslužnih bratovi
ten človek. Zatorej bomo v pasu A v s i jilasovali za Jugoslavijo, in potem bo tudi Grflger in njegova stranka morala glasovati za državo SHS, če hoče, da Cclovcc živi.
Če se umislimo v socialistično čustvovanje, smemo odkrito trditi, da ima slo-veiski narod, ki jo vseskozi demokratičen, velikoveč socialncga spoznanja kakor pa Nemec, ki je socialist po razumu, a Slove-ncc ie socialist, ker mu to veleva srce. Tega iazločka Nemec sploh ne more razumeti.
Grčiger nadalje toži, da socialisti in bržkone tudi nemški nacionalisti ne morejo liti jska i i v pasu A proti državi SHS. Uprav p v tem pasu ie po mirovni pogodbi v jugoslovanskih rokah. Seveda ne moremo dovoliti, da bi nemški hujskači begaii nabc ljudstvo z brezsrammmi lažmi in boli-se<^skirri čarepiri. Ali Groger morda pričakuje, da bomo pustili nemške časopise »Freie Stinimen«, ^Bauernzcitung« in »Landsmannšchaft« v našo državo? Ali Groger čila tc liste? Ti časopisi stoje na najnižji stopinji človeške izobrazbe. Tukai čitamo Hrte različnih narodov in različnih političnih struj, toda surovejše vsebine ia debelejših buiskaiočih laži šc nismo našli -ukjer.
Pretežna večina prebivalcev Boga hvali, da je rešena pozverinjenib Volks-wehrovcev, katere so podpirali tudi nemški soc. demokratje. Ta nemška soldateska je povzročila nešteto zločinov po celem Koroškem napram mirnim Slovencem, nikoli pa še nismo slišali; da bi bili nemški socialisti izrazili svoje ogorčenje nad nečloveškim postopanjem nemškega Volks-vvehra.
Če Groger trdi, da so na. Koroškem samo »meščanske stranke« udeležene pri delu za plebiscit, tudi to ni res. Res je, da sodelujejo tudi naši socialni demokratje.
Vprašali bi samo, kaj bi se zgodilo s Slovencem, ki bi si tipal v pasu B agitira-rati za Jugoslavijo. Godilo bi sc mu tako, kakor tistemu nesrečnežu, ki je pri nemškem zborovanju pri Sandwirthu vsklik-nil: »Živio Jugoslavija« in je bil vsled tega od Nemcev tako nabit, da je drugi dan izdihnil svojo dušo.
Kot demokratje po rodu, ne še !e po pouku in kot Slovenci, bomo glasovali za Jugoslavijo, ker tukaj bo ostal kmet sam svoj gospodar na svojem posestvu, in dc-lavec si bo prislužil toliko, da bo mogel dobro živeti. Politično pa pomeni delavec najmanj toliko kakor v Nemški Avstriji, saj tudi pri nas sede socialisti v vladi. Kar se pa tiče obče izobrazbe, stoji naše ljudstvo najmanj na isti stopnji. Ali naj lačno Avstrijo še obremenimo z našim delavstvom? Kar se pa tiče ustroja države — monarhija aH republika — prosimo g. Gro-gerja, naj se spomni besed: *Ubi bene, ibi patri a. i
In pa, g. Groger še nekaj! Kako dolgo bo pa socialistična stranka v nemški Avstriji še na krmilu? Ali ni mogoče, kakor vse kaže, da bodo v kratkem zopet krščanski socialci in nemški nacionalci prevzeli vodstvo nemške Avstrije? In če bi prišli Slovenci pod nemško Avstrijo, gorje jim!
Končno pa še eno vprašanje, g. Groger! Tirolska in Predarlska se hočeta od fačenberga — Nemške Avstrije ločiti in zahtevata plebiscit. Zakaj pa ravno nemški socialisti tako strašno nasprotujejo tem željam Tirolske in Predarlske — saj velja vendar g. C-r5gerju ljudska volja nad vse — torej tudi pri samoodločbi?
Ji
»is«
italijanska lira. Zato sc mora posvariti občinstvo prod špekulacijo v tujih valutah.
Izvozna prepoved kolk ovnih bankovcev.
LDU Belgrad, 17. dcccmbra. (Uradno.) Na podstavi sklepa ministrskega sveta z dne 8. t. m. je odredil finančni minister, da jc izvoz z znamkami kraljestva SHS markiranih bankovcev Avstro-ogr-ske banke iz kraljestva SHS prepovedan. Kdor bi sc pregrešil proti temu, temu bi sc bankovci konfisci^ali na korist države in obsojen bi bi! v smislu člena 145. carinskega zakona kot tihotapec.
Bolgarski is? grški drobiž,
LDU, Belgrad, 18. decembra. Na podlagi liklepa ministrskega svei.a št. 3481 od 5. t. m. je izdal finančni minister naredbo, aa velja bolgarski niklasti denar po 5, 10 in 20 stotink leva in grški niklasti denar po 5, 10 in 20 leptov za ves teritorij kraljestva SHS do dalnjc naredbe kot niklasti denar kraljevine Srbije v isti nominalni vrednosti in kot tak, da sc sprejema tudi pri državnih in drugih javnih blagajnah.
Posladke vladnih grehov.
LDU Belgrad, 17. decembra. Neosno-vana je vest, da je vlada opustila namen, dobiti posojilo v Ameriki. Vlada vztraja še vedno na. stališču, da Jugoslavija neobhodno potrebuje posojila v inozemstvu in da ie v tem oziru najugodneje misliti na Ameriko. Ugotovilo pa se je, da Jugoslavija začasno nima resnega upanja ua uspeh, pravtako kakor tudi vladi Francija in Belgija nista imeli nobenega uspeha. Šele ko bodo jugoslovanske meje končno-veljavno določene in ko bo rešeno valutno vprašanje, se bodo v tem oziru storili koraki, ki utegnejo imeti uspeh.
Prvi del odškodnine.
LDU Belgrad, 17. decembra. * Pravda« poroča iz Pariza: Iz verodostojnega vira doznavamo, da bo Srbija v roku eue-ga tedna prejela kot prvi del odškodnine 15 milijonov frankov.
Prostovoljci proti Madžarom.
LDU. Novi Sad, 17. decembra. Povodom madžarskih napadov na obmejne kraje v Baranji so se v Vojvodini začeli javljati novi prostovoljci, ki žele, da gredo, svojim bratom na pomoč. Med prvimi prostovoljci so bili Novosadjani, ki so se svoječasno borili tudi na solunski fronti.
Dr. Pavlovič pri Bavidoviču,
LDU Belgrad, 17. decembra. Predsednik dr. Draža Pavlovič je bil včeraj popoldne v zunanjem ministrstvu in je imel daljšo konferenco z g. Ljubo Davi-dovičem,
Kristan na potovanju,
LDU Belgrad, 17. decembra. Minister za šume in rude g. Anton Kristan in železniški ravnatelj g. Savčič sta dospela v Prago.
Pavle Marinkovič potuje.
LDU Belgrad, 17. decembra. Minister za prosveto g. Pavle Marinkovič sc odpelje te dni iz privatnih razlogov v Bukarešt in ostane tam deset dni. Ta čas ga bo zastopal g. Kosta Timotijevič.
Vesnič na dopustu.
LDU Belgrad, 17. decembra. Jugoslovanski poslanik v Parizu dr. Vesnič je dobil dvomesečen dopust.
Nov komunistični list.
LDU Osjek, 17. decembra. Jutri izide v Osjeku prva številka »Radničke Riječi«, glasila tukajšnjih komunistov. List bo izhajal po enkrat na teden.
LDU Bakar, 17. decembra. D'Annunzio sc noče pokoriti sklepu Consiglia Nazionale, marveč zahteva, da meščani izjavijo sami, aH nai zapusti mesto, ali naj ostane. D1 Annunzio veli namreč v proglasu na prebivalstvo, da zahtevajo interesi naroda in domovine, da se odstrani, da pa tega ne more storiti, preden ga prebivalstvo ne odveze prisege. Vsled tega se vrši dne 18. t. m. plebiscit; to bi bil tretji plebiscit na Reki. Vsak velike bo prišel z listkom, na katerem bo zapisano samo eno vprašanje, namreč aH je s tetn zadovoljen, da D' Annunzio odide. Volilec bo imel na listek zapisati samo »da« aH »ne«. Plebiscit bo trajal od osmih do šestnajstih. O izidu lega plebiscita bo odvisno, koj bo D' Annunzio storil.
~~ mžMm SMS.
Frank poda.
Ljubljanski dopisni urad poroča; Na vseh inozemskih denarnih trgih že dva tedna konstantno pada francoski frank. Francija se na vse načine trudi, da ga vzdrži ua prejšnji višini, vendar doslej brez posebnega uspeha. Kot vzrok se navaja, da se imajo o uovem letu vršiti velike plačilne transakcije, razen lega pa tudi, da se Američani nočejo udeležiti 6anacije zapadnocvropskih valut, ki bolehajo vse na preobilici izdanega papirja. S francoskim frankom tradicionalno koraka

i
fe»a««
LDU Pariz, 17. decembra. (DKU) Na včerajšnji seji vrhovnega sveta, katere se je udeležil tudi državni kancelar dr. Renner, so skleniH, da se tekom desetih dni izda sklep o kreditih, ki so potrebni za izvedbo pomožnega programa, ki ga je sestavil dr. L6wenfeld Russ.
LDU Pariz, 17. decembra. (DKU) Vsi listi prinašajo danes obširno poročilo o seji vrhovnega sveta ter se nadejajo, da bo vrhovni svet v svojih nadaljnjih sklepih izvedel rešitev Avstrije.
LDU Pariz, 17. decembra. (DunKU.) Državni kancelar dr. Renner in njegovo spremstvo bodo jutri zvečer odpotovali iz Pariza. Včeraj popoldne jc dr. Renner obiskal šefa političnega oddelka v ministrstvu za zunanje stvari, Berthelota.
LDU Pariz, 17. decembra, (DunKU.) j S pismom, naslovljenim na državnega kan-: celnrja dr. Rennerja, pooblašča vrhovni i svet avstrijsko vlado, da da sporazumno z i malim odborom, ki ga bodo določile ali-j irane države, v zakup tobačni monopol. Skupiček bo smela vlada porabili edino-lc za nabavo živil.
Runa $
Pcpcš nroti boljševiški anarhiji.
LDU Berlin, 18. dccembra. (DKU) I »Vossischc Zeitung« poroča iz Lugruia:
Kakor javljajo Hcli iz Rima, jc papež v svojem nagovoru na kardinale pri zadnjem tajnem konzistoriju zaznamoval kot najvažnejšo nalogo katoliške cerkvc boj proti boljševizmu, kor hoče družabni red vseh omikancev razdreti in ga. nadomestiti z Bogu sovražno kaotično anarhijo. Papežev nagovor bo najbrže zelo vplival na zadržanje poslanccv italijanske katoliške ljudske stranke ter oviral nadaljnje skupno postopanje s socialisti.
Italijanski minister zapušča London. LDU Berlin, 17. decembra. (DKU) »Deutsche Allgemeine Zeitung« prinaša iz Lugana poročilo »Mcssaggera« iz Londona, da je italijanski minister za zunanje stvari Scialoja nenadoma odpotoval iz Londona, ne da bi za to vedeH angleški državniki, ki vsled tega tudi niso prišli na kolodvor.
Sprememba v italijanski vladi.
LDU Bazel, 17. decembra. (ČTU) Kakor poroča »Avanti«, se bodo vsled pritiska socialnih demokratov izvršile velike izpremembe v italijanski vladi. Vojni minister je že podal demisijo. Njegov naslednik bo civilna osebnost.
Odškodnina za osvoboditev.
LDU London 18, decembra, (DunKU.r Brezžično.) Uradni listi so včeraj objavili-kcliko bodo morale plačati Poljska, Romu nija, Jugoslavija in Čehoslovaška za svoje osvobojenje. Skupna svota znaša 60 milijonov funtov, od katerih bo plačala Čehoslovaška polovico. Posamezni zneski so se določili po razmerju davčnih dohodkov teh pokrajin v bivši Avstro-Ogrski. Dohodki Bosne in Hercegovine se niso upoštevali. Za osvoboditev oiuh pokrajin, ki jih je anektirala Italija, bo plačala Italija primerni obrok.
Amerika dovolila kredit EvropL
LDU Pariš:, 18. decembra. (DunKU.-Brczžično.) Iz Washingtona se poroča, da ie senat odobril predlog finančnikov, da se Evropi dovoli kredit.
,	Wllson kandidira.
LDU Berlin, 17. decembra. (DKU)
»Deutsche AUgemeine Zeitung« poroča iz New Torka: V Washingtonu menijo, da pomenja dejstvo, da jc predsednik Wilson vse kompromise kategorično odklonil, ratifikacijo mirovne pogodbo. Govori se, da bo Wilson tretjič kandidiral in da postavil vprašanje zveze narodov za glavno točko svoje kampanje. Bivši poslanik Gerard se tudi imenuje kot kandidat za predsednika.
Angleško vojaštvo za plebiscitna ozemlja.
LDU London, 17. decembra. (ČTU) Kakor poroča *Daily Telegraph«, je dobilo 23 bataljonov povelje, da morajo biti pripravljeni za pohod. Določenih je 5 bataljonov za Egipet, 7 za porenske province in 11 za pokrajine, kjer se bo vršilo ljudsko glasovanje. Čete bodo gotovo odele meseca januarja.
Dunajski parlament,
LDU Dunaj, 18. decembra. (DunKU.) Narodna skupščina je na včerajšnji seji sprejela likvidacijski zakon z dvetretjinsko večino v drugem in tretjem branju, dalje zakonski načrt o zakladu vojnih poškodovancev in predloge glede ureditve plač civilnih državnih uradnikov, poduradnikov in slug, kakor tudi o ureditvi prejemkov duhovniških kategorij in pa prejemkov profesorjev na državnih zavodih.
Nemiri v Madridu.
LDU Madrid, 17. decembra. (ČTU) Stavka tramvajskih uslužbencev je povzročila spopade. Policija in orožništvo sta morali nastopiti. Pričakuje se, da se bo v mestu proglasilo obsedno stanje. Tudi v Barceloni je konflikt čimdalje ostrejši. Izprtje se je razširilo v vsej Kataloniji,
Sirajfe gostilničarjev v Berlinu.
LDU Berlin, 18. decembra. (DunKU.) Vsled včerajšnjega sklepa berolinskih krč-marfev in hotelirjev so danes zaprte vse restavracije. Tudi kolodvorske gostllnice ne oddajajo ne jedi, ne pijače. Ker jc bila zaprta tudi gostilnica v poslopju narodne skupščine, so za približno 300 poslancev pripeljali jedila iz ljudske kuhinje na vojaških kuharskih vozovih.
mene
-f Akademiki za predavanje. Kakor čujemo, bo reprezentativni odbor slovenskih akademikov poslal na ministrstvo
Kosvete peticijo, da se imenovanje osta-l vseučiliških profesorjev čimprej izvrši in se začne z rednim poukom. Že med 12. iu 19. oktobrom se jc mudil v Belgradu profesor dr. Zupančič in izročil tam predlogo za imenovanje profesorjev. Koncem meseca novembra je šel imenovanja ur-girat rektor dr. Plemel, Ostalo pa je samo pri običajni obljubi, Ni-li to največja ironija, du akademiki kažejo več razumevanja in resnobe za študije nego gospod minister prosvete? Akademikom se zdi
škoda časa, minister pa ga zapravlja sebi in dijakom!
-f Obrtniški shod v Celju. Tu se vrši na Štefanovo, to je 26. t. m. ob 10. uri dopoldne velik shod obrtnikov v vrtni dvorani hotela »Beli vol«. Pridite mnogoštevilno, ker je stvar velike važnosti. — Pripravljalni odbor.
+ Pribičevičeva policija razganja ob« člcske odbore. Absolutistična vlada obstoječa iz kapitalistov in socialistov, je med drugim tudi razglasila, da je razpužčen občinski odbor v Mostah, izvoljen od ljudstva
v	svobodnih volitvah. Tega koraka si ni drznila napraviti bivša avstrijska vlada, ne deželni odbor. tudi tedaj ne, ko so hoteli od obč, zastopov izsiliti izjave proti dr. Trumbiču- Dr. Žerjav, ki nima za seboj drugega kot Pribičevičevo policijo, si je to drznil. Ljudstvo se zbira na odpor, zavedajoč se svoje pravice in nezakonitega vladnega postopanja. Ljudstvo si misli: če vlada ne upošteva zakonov, zakaj naj bi jih ljudstvo! — Občinski odbor v Mostah, je postal protestno noto na dr. Žerjava. Izjavil je, da je vladni korak nezakonit in da se umakne lc sili. Ko je hotel nastopiti no*
vi	vladni komisar in prevzeti posle gerenta, mu ie izjavil župan Karpe, da mora spoštovati sklepe občinskega odbora, ter da se sme umakniti le sili. Nato je vladni ko« miisar poslal po policijo, naikar se te šele. umakni! od ljudstva izvoljeni župan Pribil čevičevim in Žerjavovim policijskim pan* durjetn.
-j- Izjavljam, da prekličem svoj čas
gosp. Lapajne-tu i t Novega Udmata proti sedanjemu občinskemu odboru dani podpis, katerega sem dal vsled slabe infor* macijc. Josip Šiška, pos. in teh, ur., Novi Udmat 198.
Kriza v slovenski deželni vladi. Včerajšnji »Naprei« priobčuje sledečo izjavo: -Kakor znano, so se vršila med &afo stranko in pa med JDS in SKS pogajinfe 7a sestavo novt deželne vlade. Naša stranka je s.tala na sta!.;šču, da mora, dokler sedi njen zastopnik v centralni vladi, sode-lovati tudi i tV.žebi vladL Seveda, tudi to sodelovanje jc pa mogoče le te lil, če se ustvarijo prtom sporazuma med strankami predj r goji, ki jamčijo, da bo deželna vlada mogla uspešno delovati in p.%, če se politična moč v deželni vladi razdeli tako, da ne bo naša stranka igrala le vloge pa-sterke. Tak sporazum med stn*ikdmi pa se ni dosegel vsled odklonilnega stališča os talili dveh strank napram nekaterim našim zahtevam. Naša stranka je zato sporočila g. predsedniku dr. Žerjavu, da smatra ta pogajanja za pretrgana in da si glede nadaljnih korakov pridrži popolnoma proste roke. Tej nejasni situaciji je bilo treba napraviti konec, ker vendar ne gre, da se kriza pri deželni vladi vleče tedne in tedne. Ko pride naš zastopnik v centralni vladi sodr. Kristan iz svojega potovanja v tujini zopet v Belgrad, bo morala ludi ceutralna vfada zavzeti stališče napram zahtevam naše stranke, — To pojasnilo dajemo našim somišljenikom, ki po^o-stoma mislijo, da sodelujejo naši zaupniki v ljubljanski vladi,« — Pripominjamo, da sodeluje v deželni vladi socialist Jaklič kot poverjenik za socialno skrb in da je vsled tega zadnji stavek neresničen. Iz zanimive izjave razvidimo, da je soc. demokrate sram, da sodelujejo z JDS.
+ Izravnava premoženja. Nemška narodna skupščina jc 10. t. m. sprejela zakon o oddaji premoženja. Finančni minister Erzberger je branil postavo proti raznim ugovorom tako-le: Naloga finančnega ministra v novi republiki je, da izravna ogromna nasprotje med velikimi premoženji in revščino. Velika delavska masa ne prenese več, da bi pred vojno in med njo nakopičena velika premoženja še dalje obstala. Morajo sc polagoma razstaviti. To je tudi vodilna misel žrtve za državo v stiski, Ako te žrtve ne dobimo, ne bo nobeni vladi mogoče, spraviti našega gospodarstva na noge, Prišli bodo gospodarski spopadi, ki bodo vse prevrnili. Samo davčna pravičnost more dovesti do miru, dela, napredka. — Na predlog socialnih demokratov, naj se tudi cerkev in njeno premoženje podvrže postavi o oddaji premoženja je Erzberger odgovoril: Kot finančnemu ministru bi mi bilo najljubše, če bi padle vse izjeme. Toda ako se politična, telovadna in druga društva oproste od te davčne dolžnosti, se mora to dovoliti tudi cerkvam, inače bi bil to izrečno cerkvi sovražen čin. — Erzberger je napovedal poseben zakonski načrt o splošnem obdavčenju cerkvenih premoženj.
+ Izvoznice za demokratsko časopisje? Demokrati so oprli svojo oblast v velikem delu na tisk ter vzdržujejo celo dobro izvežbano armado listov, ki zob-ljejo javno ali prikrito iz njenih rek. Razen listov, ki sto'e odkrito v službi demokratov, navaja »Samouprava« šc imena listov ki se skrivajo pod imenom »neodvisnih glasil«, ki so pa istotako plačani slufe demokratov. Ti listi so: »Pravda«, »Bclgradski Dnevnik« in »Epoha« v Belgradu; »Sloga* v Vel. Bečkereku in »Narod« v Subotici; »Novosti«, »Jutam'i List«, »Jugosla venska Njiva«, »Srpsko Kolo« in »Agramcr Tagblatt« v Zagrebu; »Die
Drau« v Osjeku; »Hrvatska Obnova«, »Bu-dučnost« in »Narodno Jedinstvo« v Sarajevu; »Nova Doba« v Spljetu in »Narodna Riječ« na Cetinju. Ves tisk stane Demokratsko Zajednico letno približno 1,860.000 dinarjev ali 9 milijonov kron. Ako je res, da imajo demokrati 40 milijonski volilni fond, ki so ga »zaslužil« z izvoznicami — piše »Samouprava« — bodo mogli .to časopisje vzdržavati še štiri leta,
-f »Naprej« ogorčen. Socialisti v politični taktiki niso posebno izbirčni. Da odvračajo javno pozornost od ministrovanja svojih zastopnikov v vladi, skušajo na shodih in v svojem bojevitem glasilu naprtiti grehe svojih ministrov dr. Korošcu in Gostinčarju. G. minister Kristan potuje v Nemško Avstrijo in jo rešuje, socialisti prisegajo, da je dr. Korošec v Nemški Avstriji, čeravno vedo, da po zlomu ni prestopil državne meje. G. minister Bukšeg je hotč ali nehote omogočil velekapi-talistom velike dobičke na račun konsu-mentov, ker jim je po žetvi mirno pustil nakupovati žito, ko jc imelo še nizke cene, namesto da bi bil to sam storil. Politična resnost zahteva, da k takim metodam gospodov socialistov molčimo. Zato je »Naprej« sedaj ogorčen. Po zgledu svojega demokratičnega zaveznika je v včerajšnjem uvodniku začel staro pesem, ki se začenja pri Adamu in konča pri dr. Šu-steršiču. Z vso resnostjo — pa težko je pri taki trditvi ostati človeku resnim — zatrjuje, da »ga je dr. Korošec neznansko polomil« in hkrati z debelim tiskom pripominja: »Dr. Korošec je bil minister prehrane pred žetvijo.« Seveda! Pred žetvijo, ko je biio manj hrane, ko se je večina Srbije in Slovenije morala še preživljati s pičlimi starimi zalogami, in vendar so bila živila cenejša kot danes, ko deluje socialist Bukšeg. Res je, nekaj je treba priznati: Bukšeg je dal 60 milijonov — iz žepa davkoplačevalcev — za poce-njenje živil. Vsaj naredbo o tem že imamo ... Mesto da bi bil po žetvi po nizki ceni nakupil žita in s tem odpomogel draginji in zavrl verižništvo velekapitalistov. Nadalje kritizira ministra Goslinčarja, da absolutno ni nič naredil, priznava mu le, da je »sicer pošten človek«; odreka mu pa tudi zakon o osemurnem delu. »Naprej« Do g. Gostinčarju že moral milostno odpustiti, da za g. Koračem ni našel nič pripravljenega in je moral šele on začeti s pripravami za socialne zakone. Kajpada je smola, če mora minister prevzeti tako prazno dedščino. »Napreju« pa bo znano, da minister določuje delovni program, ki ga potem pod njegovim nadzorstvom izdelujejo podrejeni uradniki; tako je bilo povsod in je še pri vseh modernih vladah. Da je izdelavo zakona izročil enemu svojih uradnikov je naravno, in da je bil ta ravno g. Jaklič, ni nič čudnega. Zato je bil nastavljen in plačan! Manj zanima nas zatrjevanje »Napreja«: »v srcu smo vsi boljševiki, pripravljeni, da v danem in pri- t tnernem trenotku tudi zares udarimo«; zanimati pa bi moralo to demokratsko zaveznico socialistov v vladi, ki je za red v državi kot zastopnica »edine državno-tvorne stranke« odgovorna. »Naprejeve« psovke nas ne spravijo iz ravnotežja, raz-sedlala pa ne bo S. L. S. tudi ne taka nizkotna metoda, ki smo jo spoznali na shodu v Tržiču, kjer je voditelj socialnih demokratov, Vrhunc, trdil, da je Pribičevič — »klerikalec«,
-f Demokratizem v šoli. Srednješolski dijaki so izjavili, da bodo svoje profesorje pri stavkanju — lojalno podpirali.
-j- Dr. Žerjav v zadregi. Pot samopomoči, ki so jo nastopili državni uradniki proti zavlačevanju rešitve njihovih zahtev, je gospoda deželnega predsednika dr. Žerjava spravila v zadrego. Centralna vlada grozi javnim nameščencem s kaznijo, ako se pregrešijo proti službenim predpisom, in uradništvo se ne zadovoljuje z obljubami. Gosp. dr. Žerjav je kot moder mož izbral zato srednjo pot in izjavil, da bo za čas štrajka šel na sprehod.
Dnevne novice.
—	Občni zbor Slovenske kmetijske družbe za podružnice na Kranjskem se vrši v torek, dne 30. decembra 1919, ob desetih dopoldne, v »Mestnem domu« v Ljubljani. Spored: 1. Predsednik prične zborovanje. 2. Poročilo o delovanju glavnega odbora v letih 1917. in 1918. 3. Predložitev družbenih računov za leti 1917. in 1918. ter proračuna za 1. 1920. 4. Odpust iz službe dosedanjega družbenega tajnika Gust. Pirca vsled njegove zahteve in imenovanje novega tajnika. 5. Volitev predsednika. 6. Volitev enega podpredsednika. 7. Volitev petih novih udov glavnega odbora po § 18. družbenih pravil na mesto onih, ki jim je pošla poslovna doba. Po tem § je pošla poslovna doba naslednjim odbornikom gg.: Dimnik Mihael, Hladnik [van, Kosler Josip, Piber Ivan in Cerar Anton. 8. Izprememba pravil. 9. Obravnave o predlogih glavnega odbora. 10. Obravnave o predlogih podružnic.
—	Imenovanja v iinačnl službi. Ime-
novani so v računskem oddelku delegacije finančnega ministrstva v Ljubljani za viš. računske svetnike v VIL čin. razredu: Anton Vinšek, Janko Kuhar, Fran Tavzes, Josip Kosem in Josip Juh, ti trije ad per-sonam in Janko Košir; za računske svetnike v VIII. čin. razredu: Josip Majhen, Fran Goričnik, Josip Šircelj; za računske svetnike ad personam Karel Gruber, Maks Bradaška, Albin Zajec in Ivan Bo-nač; za računske revidente v IX. čin. razredu: Srečko Magolič, Ivan Šiška, Božidar Tomšič in Fran Papež; za računske oficia-le v X. čin. razredu: Ivan Matičič, Josip Zidarič in Ivan Kranjc; za računske asistente v XI. čin. razredu Ivan Sporn, Konrad Škoflek, Vladimir Krištof, Anton Gni-dovec, Anton Šlajpah in Ivan Burger. Naslov in značaj viš. rač. svetnika so dobili: Janko Mladič, Božidar Tomšič in Albin Megušar.
—	V Dravljah je umrl posestnik Jožef Jerinc, načelnik ondotne strojne zadruge in član načelstva Šentvidske hranilnice in posojilnice.
—	Vsi gg. tovariši invalidni častniki in aspiranti se vabijo, da se zanesljivo udeleže ustanovnega občnega zbora »Zveze invalidnih častnikov in aspirantov v območju Slovenije«, ki se vrši dne 20. t. m, ob 8. uri zvečer v restavraciji pri Mraku, Rimska cesta v Ljubljani.
—	Ustanovitev okrajnega odbora Narodnega sveta za neodrešeno jugoslovansko ozemlje za J bljano in okolico se vrši v nedeljo dne 21. t. m. ob 10. uri dopoldne v Narodnem domu s sledečim dnevnim redom: 1. Ustanovitev okrajnega odbora. 2. Imenovanje članov za Narodni svet. 3. Slučajnosti. Vabimo vse zaupnike mesta in okolice ter one, ki so že doslej javnO delovali in ki jim je organizacija Narodnega sveta na srcu, da se zborovanja zanesljivo udeleže. — Pripravljalni odbor.
—	Visoko- in srednješolskemu dija-štvn iz zasedenega ozemlja. Podpisani odbor nanznanja vsemu visoko- kakor tudi srednješolskemu dijaštvu iz zasedenega ozemlja, ki uživa begunsko podporo in sc nahaja v slabih gmotnih razmerah, da je došlo precejšnje število čevljev, ki se bodo razdelili v prvi vrsti med revno dijaštvo iz zasedenega ozemlja. Da bo razdelitev mogoča in da se čimprej izvrši, poživlja ponovno vse dijake, katerim so čevlji namenjeni, da vložijo nemudoma prošnje na naslov Poverjeništva za socialno skrb in jih odpošljejo podpisanemu odboru in sicer visokošolsko dijaštvo po možnosti preko svojega udržemja, srednješolsko dijaštvo iz posameznih šol pa naj pošlje enotno prošnje s priloženim seznamom prosilcev, ki mora vsebovati potrebne podatke o posameznikih, zlasti gospodarske razmere, rojstni kraj in leto, domovinska občina, razred, ki ga obiskuje, če dobiva begunsko podporo in številko velikosti čevljev,
i Te prošnje naj se pošljejo preko okrajnih odborov Narodnega sveta, kjer pa to ni mogoče, naravnost po pošti na naslov podpisanega odbora. Prošnje je vložiti takoj. — Odbor za zasedeno ozemlje šolski odsek, Ljubljana, Pražakova ulica št. 3/1.
—	Prošenj za podpore visokošalcem-tehnikom do nadalje ni treba več vlagati, ker je tozadevni fond, kakor nas obvešča upravna komisija tehniško - visokošolskih fondov, že izčrpan.
—	Kranjska hranilnica razpisuje 12 mest ustanove za učenke in učence Drž. obrtne šole s prejemki letnih 200 kron. Prošnje je vložiti do 15. januarja 1920 pri ravnateljstvu.
—	Predoslje. V nedeljo popoldne ob pol treh bo tukaj posvetovanje glede ustanovitve električne centrale. Domačini in sosedje pridite!
—	»Samopomoč« v Kranju deli po-čenši z 19. decembrom javnim uslužbencem in vpokojenccm moko in sicer 3 kg na osebo. Za sodni okraj Kranj v Kranju, za sodni okraj Škofja Loka v Škofji Loki in za sodni okraj Tržič v Tržiču. Vreče je prinesti seboj.
—	Slovensko planinsko društvo. — Osrednji odbor tega društva sklicuje svoj redni občni zbor na soboto, dne 27. de-ccmbra t. 1. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma v Ljubljani. Dnevni red je sledeči: 1. Pozdrav načelnika, 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo knjigovodja. 4. Poročilo revizorjev računov. 5. Volitev. 6. Odborovi in samostalni predlogi. 7. Slučajnosti,
—	Vsem užitninsklm uslužbencem v Sloveniji. Neki užit. uslužbenec piše v tem listu l dne 14. t. m. med drugim tudi to, naj se napove štrajk v tem smislu, da se pridrži nabrani denar, dokler sc nam ne izplačajo za nazaj draginjske doklade. Podpisano društvo s tem nikakor ne soglaša. Gotovo tudi člankar ne več. V bodoče naj sc opuste neprimerni članki po časopisih. Ni sicer čudno, da je piscu zavrela kri, ker je naš položaj skrajno žalosten, in to tem bolj, ker so užitninski uslužbcnci v največji meri deležni dobrot vojske. Kljub temu sc je treba brzdati, ker na la uačin položaja ni mogoče zbolj-
šati, kvečjemu poslabšati. Pač pa je priporočati užitninskim uslužbencem, da se z vso vnemo oprimejo društva. Le potom močne organizacije se bo doseglo, kar je pač možno. Nadalje se naznanja, da z 1. januarjem preide užitnina v državno režijo in se s tem zboljša naš položaj. — Stan. društvo dež. užit. usiuž. A. O., t. č. predsednik.
—	Povišanje oskrbnine po bolniSnl-cah. Zdravstveni odsek javlja: Vsled izredne draginje in vsled visokih režijskih stroškov primoran je bil zdravstveni odsek zvišati oskrbnino v občnih javnih bolnišnicah. Dosedanja oskrbnina ni zadoščala niti za prehrano, dočim ni bilo za ostale mnogovrstne potrebščine, kakor za zdravila, obvezila, nabavo in vzdrževanje inventarja, popravila na poslopjih in napravah za prejemke strežniškega in drugega režijskega osobja nikakega kritja. Da se obrat teh zavodov vzdrži, treba je bilo zvišati oskrbnino vsaj v toliki izmeri, da se dejanstveni stroški oskrbe in zdravljenja vsaj deloma krijejo. Občinstvo se opozarja, da se je ludi oskrbnina II, razreda tako nizko nastavila, da se v bodoče na prošnjo za znižanje ali celo za odpis oskrbnih stroškov v tem razredu ne bode več oziralo. Kakor hitro bodo cene vseh bolniških potrebščin padle, znižala se bode primerno tudi oskrbnina, posebno ona tretjega rtzreda.
—	Tiskovine za popisovanje nabornikov so izdane samo v cirilici. Zakaj se ne rabi poleg cirilice tudi latinica? Enakopravnost za obe pisavi! Že iz praktičnih ozirov je treba pri nas, da se rabi tudi latinica, ker so celi okraji, v katerih ne zna noben človek čitati cirilice.
lj Poroka. Poročil sc je g. profesor dr. Josip Puntar z gospico Maro Go-Jjevščekovo iz Sežane. Novoporo-čencema želimo obilo božjega blagoslova! Bog živi!
lj Starešinski sestanek se vrši danes ob 8. uri zvečer v srebrni dvorani hotela »Union« (I. nadstropje). Udeležba obvezna. Dr. Božič, predsednik.
lj Glasbena Matica naznanja, da je spored koncerta srbskega violinskega vir-tuoza g. Pera Stojanoviča in ge. Ivanke Negro-firastove sledeči: 1. C. Tartini: Sonata za violino v G-molu s spremljeva-njem violine, viole in čela. 2. I. S. Bach: Koncert v E-duru za violino s spremlje-vanjem klavirja. Svira Pera Stojanovič. 3. a) P. J. Čajkovskij: Hrepenenje; b) L. M. Škerjanc: Jesenska pesem; c) C. Pucci-ni: »Tosca« Molitev. Poje ga. Ivanka Ne-gro-Hrastova. 4. Pera Stojanovič: a) Arija iz komične opere »Tiger«; b) Valse ronde I. Svira skladatelj. 5. a) P. J. Čajkovskij: Smrt; b) Bizet: »Carmen«. Arija Micaacle, Poje ga. Ivanka Negro-Hrastova. 6. M. Bruch: Koncert za violino v G-molu. L Introdukcija in Adagio, II. Finale. Svira Stojanovič. Vstopnice sc dobivajo v trafiki v Prešernovi ulici. Koncert se vrši v Narodnem domu.
lj Katoliško mladeniško druš-vo priredi v nedeljo, dne 21. decembra t. 1. • >b 3. popoldne v ljudskem domu ig-o:; »Mlini ped zemljo«. Vstopnice se prodajajo v prcdprodaii v Rokodelskem domu, Komenskega ul. 12 od četrtka dalje od 6. do pol 8. in v nedeljo dopoldan od 10. do 12. Pred prireditvijo v Ljudskem domu 1 uro pred predstavo. Vabljeni vsi ljubitelji mladine,
lj Pevski zbor kat. društva rokodelskih pomočnikov ima skušnjo za »Novo-letnico« v petek 19. t. m. ob 8. uri zvečer in v nedeljo 21. t. m. ob 11. uri dopoldne.
lj Zdravniško predavanje za starše. Šolski zdravnik dr. M. Rus predava v ponedeljek, dne 22. t. m. ob štirih popoldne v telovadnici II. meščanske šole v Šiški. K temu predavanju so vabljeni zlasti sta-riši šolskih otrok.
lj Društvo zasebnega uradništva vabi člane in članice, ki se zanimajo za družabne prireditve, da se udeleže v petek, dne
19.	t. m. sestanka v restavracijskih prostorih Narodnega doma.
lj Za poveljnika bataljonu kraljeve garde v Ljubljani je imenovan pehotni major Milan Slojkovič.
lj Malo razveseljiva vesL Dimnikarska organizacija nas obvešča: Dimnikarski cenik se je za 500 odstotkov povišal na predvojni cenik. — Deželna zadruga dimnikarjev za Slovenijo v Ljubljani. — Vaclav Rogel, načelnik.
lj Odsek za prehrano se preseli dne
20.	t. m. iz svojih dosedanjih uradnih prostorov v palači deželna vlada za Slovenijo v hišo št. 10. na Trgu Kralja Petra (Mahro-va hiša) II. nadstropje. Stranke se sprejemajo v torek, četrtek Ln soboto od 10. do 12. ure,
lj Izvežbano stenografinjo in strojepisko sprejme takoj Pisarna za zasedeno ozemlje v Ljubljani, Pražakova ulica 3. Plača po dogovoru. Začetnice izključene.
Hftročalie »Stenica" 2
ttajRouelSa poročila.
LJUDSKA STRANKA NA HRVATSKEM. DEMOKRATSKE KOZE.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Brod, 18. dec. Dr. Janko Šimrak, dr. Matija Belič in dr. Andrija Živkovič so imeli v nedeljo shod pristašev ljudske stranke v Sikireviču, okraj Županja. Ljudstvo jc z navdušenjem sprejelo program ljudske stranke ter je bil izvoljen krajevni odbor 8 oseb.
Brod, 18. dec. Pristaši ljudske stranke so naznanili oblasti okraja Županja, da prirede shod v Babini Gredi. Ker demokratski poslanec Mišo Kutuzovič ni imel pogum? da bi nastopil morebiti v debati pred ljudstvom, so sc demokrati poslužili zvijače. Na predlog okrajnega zdravnika dr. Markoviča je mestni načelnik prepovedal vsako zbiranje ljudi bodisi na javnem ali zasebnem prostoru, češ da je došla v Babino Gredo iz Vukovara neka ženska, ki je obolela na črnih kozah. Med tem pa so bile cerkev, šola, čitalnica in gostilnice odprte. Istočasno pa so imeli demokrati z zdravnikom vred sestanek, na katerem je bil glavni predmet govorov boj proti popom. Dr. Šimrak in dr. Belič sta pred občinsko zgradbo protestirala pred zbranim ljudstvom proti takemu strankarskemu postopanju oblasti in jima je občinstvo navdušeno pritrjevalo. V ponedeljek jc bil zaupen sestanek pristašev ljudske stranke, ki se ga je udeležilo 150 ljudi ter jc bil na njem izvoljen krajevni odbor seljačke demokracije.
Zatfreb, 18. dec. V Cerniku, okraj No-> va Gradiška sta imela dr. Šimrak in o. Ambrozij Novak dobro obiskan shod, na katerem se je osnoval krajevni odbor seljačke demokracije. — V pozeški kotlini je bilo zadnje dni 11 številno obiskanih shodov, na katerih sta govorila dr. Šimrak in dr. Julij Radočaj. Osnovanih je bilo preko 10 krajevnih odborov seljačke demokracije. Posebno številno je bil obiskan shod v Požegi, ki mu je predsedoval dr, Djuro Kuntarič. .
URADNIŠKI ŠTRAJK V ZAGREBU.
[Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Zagreb, 18. decembra. Za danes dopoldne ob 10. uri jc bil sklican v Helios-Kino shod javnih nameščencev. Ker so pa vslsd ogromne udeležbe bili prostori premajhni, so šli zborovalci v sprevodu na vrt Kola, kjer sc je ob 11. uri vršil rhod. ki ga je otvoril društveni predsednik dr. Banko-vič, Sprejela ic bila rcsolucija, da se uradniško vprašanje takoj ugodno reši in da se ukine disciplinarno postopanje proti dr. Benoviču. Po shodu ra šli uradniki v sprevodu po mestu, nakar so sc mirno razšli. Popoldne so se zopet vrnili na delo.
UMORJENI KOMUNISTI.
LDU Dunaj, 18. dcc. (ČTU.) »Abcnd« javlja: Kakor doznavamo iz zanesljivega vira, so našli tri po madžarskih ovaduhih 7. Dunaja odpeljane komuniste mrtve v nekem gczd-.t pri Rabu. To so bili rmdžarski oesnik Szcrmolayi in odvedena Madžara Bartocz in Gittari.
pr »Dedni 'ognr«, žaloigra v petih dejanjih (7 slik,-d!) na Ljudskem odru. — Nemški spisal Oton Ludvvig. Poslovenil Silvester Škcrl. — O drami sami kot o umotvoru je že »Slovenec« poročal. Tukaj par besedi o premijeri Dednega logarja« na Ljudskem odru v torek 16. decembra. Splošno je predstava šc dosti dobro 'zpadla, čeprav je občinstvo, ki redno obiskuje Ljudski eder, videlo že več lepših in vestnejše izvedenih predstav, igranih po ravno teh igralcih, — Videti ie bilo, da c ičri manjkalo še par vaj. Od tega so tudi vsi mnogoštevilni odmori med stavki in negotovosti na posaaneznih mestih. V vsakem oziru izboren je bil Škerl v vlogi logarjn, ravnotako tudi Rudolf Stein, Mar-kova-Marica in Ivančič-Moller. Vodnikova ket logareva žena Zofija je fino orisala to skrbno, dobrohotno in radi strogosti moža vso preplašeno bitje. Rojan-Robert je bil drugače prav dober, ako bi bil le nekoliko bolj naraven. Dobro so igrali svojo vlogo Starič-Wilkens, Logar-Andrcj, Gruden pastor, Novak-Weiler in Golob-Topo-lovec. Ostali, kakor Jagmin, Mam, Koš-nik, Pečar in Travnova so imeli bolj majhne vloge, ki so jih dobro izpolnili in orecej pripomogli k uspehu celotne predstave.
P. RadliiL.
Gospodarske novice.
g Tuje valute. Tisti, ki potrebujejo za uvoz blaga ali iz katerega drugega zelo važnega vzroka tuje valute, sc naj odslej obračajo s tozadevnimi prošnjami na podružnico Centralne uprave v Ljubljani, pri kateri se je ustanovila Devizna centrala. Dalje se poživljajo vsi, ki imajo tuje valute na razpolago, da jih ponudijo Devizni centrali pri podružnici Centralne uprave v nakup.
Orlovski vesfinfk.
Seja predsedstva Orlovske zveze se
vrši danes ob pol 8. uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni, II. nadstr. Seja je važna! — Predsednik.
Šcntpeterski Orel v Ljubljani vabi svoje člane, da se zanesljivo udeleže v soboto zvečer telovadbe ob pol 8. uri v Ljudskem domu, kjer se vrši tudi važen razgovor članov. — Fantovski večer se vrši v torek 23. t. m. v prostorih Senl-peterskega prosvetnega društva ob 8. uri zvečer.
Izpred parate.
Ruska mohamedanca pred ljubljansko poroto.
Dne 11. oktobra 1919 se jc pripeljal bivši ruski ujetnik Ivan Kovalenko skupaj z mohamedancema Mojzesom Tokatlijem in Jurijem Tokatlijem, oba iz Sinferopola, gubernije Tavris, z nekim transportom z Dunaja v Ljubljano, da bi se od iu preko države SHS povrnil v svojo domovino. Drugi dan so se sprehajali v Šiški in spili skupaj pol litra žganja. Okolu 19. ure so prišli do gostilne »Pri Pavšiču« v Zgornji Šiški, kjer je bila veselica. Ker so slišali notri godbo, so šli gledat k vratom. Ivan Kovalenko je odprl vrata, toda gostilna je bila tako polna, da ni mogel notri. Ta trenutek je pa segel Jurij Tokatli v desni žep Kavalenkovega suknjiča in mu iztrgal iz njega listnico, v kateri je imel 3 nemško-
avstrijske bankovce po 10.000 kron, nakar je njegov brat Mojzes Tokatli zbežal. Ka-valenko je precej zagrabil Jurija Tokatlija za roko rekoč; »Daj denar nazaj!« nakar mu je ta rekel: »Daj, poiščimo po tleh, mogoče je padel denar na tla.« Ker je pa Mojzes Tokatli zbežal, je prišlo Kovalenku prccej na misel, da je najbrže Mojzes odnesel denar in je stekel za njim. Iskal ga je v temi, toda ga ni našel. Vrnil se je zopet nazaj pred gostilno, kjer jc našel obtoženca. Prosil ju je, naj mu vrneta denar, toda trdila sta, da denarja nista vzela. Ker ni dobil denarja, je šel z njima proti mestu, kjer je pred hotelom »Dunaj« javil cel dogodek stražniku, ki jc oba obdolženca aretoval. Mojzes Tokatli odločno zanika, da bi bil on ali njegov brat Kovalenku ukradel denar in trdi, da je morala Kovalenku listnica pasti iz žepa, ko so popoldne ležali na neki travi ali jo je pa v gnječi na veselici zgubil ali mu jo je kdo drugi ukradel. Jurij Tokatli je tudi prvotno vsako krivdo odločno zanikaval, pozneje se pa zagovarjal, da je padla takrat, ko so ležali na travi, Kovalenku listnica iz žepa in da jo je on vtaknil v svoj žep. Ko so šli naprej, je zakopal listnico na neki njivi za eno veliko hišo. Svoj zagovor je pa pozneje zopet spremenil in trdil, da je zakopal listnico z denarjem šele potem, ko je Kovalenko v gostilni pogrešil denar. Porota je Rusa oprostila.
Ukraden vol.
Konrad Pavli iz Čadrama, mesarski delavec v Grobljah, je ponoči na 8. okto-
bra t, 1. ukradel Antonu Jerala v Hrašah iz hleva vola, katerega je v jutru 9, oktobra ujela posestnica Marija Koželj v Prc-serju. Pavli pripoznava, da je gonil Jera-lovcga vola in da ga je vhlevil doma v Grobljah pri materi, ki ga je pa izpustila, ko so pričeli orožniki poizvedovati po njem. Zagovarja se pa, da mu je v noči na cesti v Domžalah neki neznani človek ponudil vola v nakup in ko se je izjavil, da je pripravljen kupiti vola, mu ga je pripeljal za 500 do 600 K. Porota je Pavlija oprostila,
Okradena blagajna trgovca Kunstka v Ljubljani.
Trgovski pomočnik Milan Babič je svojega znanca Ivana Kremžarja, ki spada pod vojaško sodišče, pregovoril, da sta šla ponoči skupno pred stanovanje trgovca Antona Kunstka v Sodnijski ulici. Babiču je dal ključ in mu natančno opisal stanovanje Kunstkovo, ki jc Kremžarjev bratranec. Babič se jc ravnal po Kremžarjevem načrtu in je prišel brez vsakih ovir v Kunstkovo stanovanje, kjer jc vzel blagajno, v kateri je bilo 44.000 kron v gotovini in zlata verižica. Ukradene stvari sta zanesla v Tivoli, kjer sta blagajno razbila, si denar razdelila in prazno blagajno vrgla v ribnik pod Tivolijem. Še tisto jutro sta se odpeljala v Varaždin, da bi lam na varnem zapravila ukradeni denar. V Varaždinu sta pa prebila samo cn dan na svobodi; aretirana sta bila v javni hiši. Od ukradenega denarja so našli, pri Babiču šc 17.660 K, pri Kremžarju pa 18.431 K. Babica, ki se je
zagovarjal s pijanostjo, so porotniki oprostili.
Aprovizacia.
a Moka. Vsi oni člani »Splošne gospo« darske zadruge«, ki do danes šc niso dobili moke in so vstopili k zadrugi po 1. decembru, dobe moko od petka dne 19. t. m. naprej po sledečem sporedu: v petek, dne 19. t, m. od črke A do F; ▼ soboto, dne 20. t. m. od črke G do L; v ponedeljek 22. t. m. od črke M do R; v torek 23. L m. od črke S do Ž. »Splošna gospodarska zadruga za Slovenijo v Ljubljani ustavi začasno vpisovanje novih čanov s petkom dne 19. t. m. Zopetno vpisovanje novih članov se bo pravočasno razglasilo. — Načelstvo.
Za meščanske in nižje razrede srednjih šol predpisana šolska knjiga Schrei-ner-Fink »Zemljepisne in zgodovinske slike iz kraljestva S. H. S. Izdaja B. Dodatek k čitankam za meščanske šole in nižje razrede srednjih šoki je ravnokar izšla. Knjiga jc zadobila dne 30. avgusta 1919 št. 4062 aprobacijo poverjeništva za uk in bogočastje.
Dve božični pesmi, eno za sopran* solo in zbor, drugo za alt-solo in zbor z orgijami seru zložil in vsled stavke nekoliko pozno izdal. Dobe se v Jugoslovanski bukvami in sianete 4 K, — Glasovi niso tiskani, je predrago in to malenkost si lahko vsak sam spiše. — Upam, da bodo pesmi našim zborom všeč, — P„ Hugolin Sattner.
Zahvala.
Za obile dokaze Iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti moje nepozabne soproge, gospe
Ivane Potite
za darovano prekrasno cvetje, kakor tudi za ča-ščeče, obilno spremstvo na njeni zadnji poti, izrekam tem potom mojo najprisrčnejšo zahvalo.
Ljubljana, 17 XIL 1919.
Anton Ponikvar
mesar.
|/nlnh3|i;n suhe is mehkega lesa za ASJiUliOljb podkuriti oddaia v v aKi množini F. & A. uher, veletrgovina s premogom, Ljubljana.	572U

raaliena, tsupu.e ivtdlsa J. GOREČ ujubljana, Uo po?vetska ces'a stev. 14.
snoine in Temine m SSfr-
*tel:e, snodnie io vrlin e imdroco umivalnice. vsakovrstne omare, mite in stoie iz trdeaa m mehkeea lesa, priporočata Pirata SEVER, zaloga pohištva in t«petn Aka delavnica. Ljubljana Kol zej. Vabimo na og ed.
V P et staro, p'i m vno za k otro iu!i K kom sli U dot>ri družin* za domača dela išue siužue. Poizve se: Ambrožev trg 9. p.
Dr.Jos. Pantar
profesor
Goljevšček Mara
poročena
Ljubljana 17. Xil. 19. Sežana
Županstvo obč ne Šenčur pri Kranja bo prodajalo dne 30. t. m. ob 10. uri dopoldne na prostovoljni javni dražbi staro šolsko poslopje v Olševku. — Sta\ba je v popolnoma dobrem stanju. Obsega veliko šolsko sobo ln dve manjši sobi s priti-kiinamL
Oprema za papirnico,
kompl. obstoječa Iz 1 cirkularoe žage, 1 dvostranskega stroja za lnpljenje lesa, 1 stroia za Klanje lesa, 1 brusi.nega kamenja. 2 utežnih brusačev, vsak s 5 stiskaln canv (Ganz), 1 rafineurja(Ganz, Leobersdorf), 2 centrifugalnih ra',biralcev z vodoruvii m valicem (Vo th), 3 enocilindersKin stro- j jev za lepenko (2 Ganz. 1 Voiih), 2hi-dravl. stiskalnic s sesalKo, 1 kalandra za lepenko (Vo th), 1 kalandra (starejš model). 1 si roja za namakanje, 2 ra<-biralma vozičkov za lepenko, l kompl. ume ne mšiine naprave za 30 q na dan (sistem Parz & obet/,), raznih pripadaiočih transtnisij. Ponudbe za celo tovarniško opravo od kraja ooraio-vanja na £ie>ttar Licht u Kraftanlaeen Ges. m. b. H. G raz Heisdorfergasse 6.
CStoppel ubc) in
PozorS
Trg @WCl Poi°r!
ki želijo v najkrajšem času dobiti različne
naj pošljejo sladkor tvorn ci čokolado, bonbonov iu sladic Josip Rajulep y Ssščanfu. V pre i lavo sa spre mo od najmanjše do nai-ve^je množ ile sludkorju. Za predelivo se računa skrajno ugodna cena. Izdelki so prvovrstni s prav finim aroma in okusom po želji, kakor; maline, limone, sadje, jačalico, drops, medeni, mandeljni i. t, d.
Kupa se vsaka množina orehov.
Istotam sc sprejme tudi knfigevod la, prva moč. — Prošnje naj so opremijo s spričevali. Plača po dogovoiu.
i/> konjske aile cvent, močnejši, vzporedni tok, 110 voltov napetosti kupi Jugoslovanska t-s.tarna v LJubljani.
kupuje neka tovarna na vagone. Po- ° "" nuclbe 7. označbo cene nu. ia. NOVAK |	5749-zdr
Zagreti, Mak'lmi-3i:a cesta 04. j
Naprodaj imam več hI dobregr • G	3 a
6224
Do nadaljno odredbe se določa oskrbnina v občnih jav-nih bo nišnicah Slovenije za osebo in dan v sledeči izmeri;
ki je lepe barve in zelo okusen Franc Pregelj, Ihan p. Domžale.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem v Domžalah št. 106 pričel sedlarsko ia tapet-
n ško obrt. Vsa v to stroko spadajoča popravila se najceneje in točno dovršujejo.
Martin Mali,
sedlar in tapetnik, Lomžale. ,
vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno ter plačuje najbolje trg. firma J. Kušlan, Kranj, Gorenjsko.
Čebelni OSSek
suhe satlne in odpadke sveč
kunu e po najviSii dnevni ceni J. Kopač, svečar v Ljubljani,
Gosposvetska cesta 60, Sp. Siska.
Mo srno ffi&rsrrrSE
trično lučjo išče za takoj J. Sko]lč, uradnik Jadranske banke, centra.ni oddelek, L]U ljana.
Kupil bi dve mali žagi (Gatter) Cenjene ponudoe je poslati na IVANA HAGLJAN. Cazma. Hrvaško.	6231

Zakiipodaia.
Pri zdravilišču Rogaška Slatina se odda za zdraviliško dobo leta 1920, 1921, 1922 in 1923, to je za 4 leta:
1.	Modna trgovina za dame ln gospode za letno najemnino K 1: 00;
2.	restavracija v sanatoriju za letno najemnino K 4000, in K 7000 za vporabo inventarja. Opomni se, da se mora v tej restavraciji kuhati le po zdraviliških navodilih.
Navedene najemninske zneske je smatrati za najmanjše ponudbe, vendar poverjeništvo za javna dela pri oddaji ni vezano na najvišje ponudke.
Glede morebitnega prevzema inventarja pri modni trgovini, v kolikor jo last dosedanjega najemnika, ac mora novi najemnik sam pogoditi s svojim prednikom.
Ponudbam, katere je vložiti do najkasneje 31. decembra 1919 naravnost pri ravnateljstvu ^Državnega zdravilišča Rogaška Slatina", je poleg ponudbe najemninskega zneska priložiti sledeče dokaze:
1.	o strokovni usposobljenosti:
2.	o narodnosti;
3.	o zadostni višini obratne glavnicc.
Natančna pojasnila daje ravnateljstvo „Državncga zdravilišča Rogaška Slatina*. ____
GARJE
srbečico, breste. HSale ooiCI pri človeku tu Sivini mazilo jod«« srbečico Brca duha b o& maže perila 1 lončch za eno osebo po pošti 7 K poštnine prosto. — Prodala in raipo&ilja lekarna Irck6czv * LiabljaBi, zravna rotovža.	1631
r...... 1		Označba in kraj zavoda		Dnevna, oskrtin. za osobo v Ili | 11. j I.		
1				r K	a z r e d K	u K
| O. j. bolnišnica			Ljubljana	15	30	50
n	A		Brežice	10	■o«	50
*		M	Celje	12	25	50
«	rt		Maribor	12	25	50
r)		V	Murska Sobota	12	25	50
n	_	r	Ptuj	10	OO uu	50
r,	r>	1!	Radgona	10	op	50
n	yj	„	Slovenji gradeč	10	OO L.U	50
„			ženska javna bol-			
			nica Novo mesto	10		50
		>1	občinska javna bol-			
	_		nišnica Krško	13	30	50
Oskrba II. in I. razreda je dopustna le proti vsakokratnem predplačilu 10 dnevnih oskrbnih stroškov. Na prošnje za odpis ali znižanje oskrbnih stroškov I. in II. razreda se v bodoče ne bode oziralo.
Novo določena oskrbniua stopi s 1. dec. 1919 v veljavo.
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro, v Ljubljani, dne 20. novembra 1919.
Sanitetni tief: dr. Oražen, s. r.

"'"'VTOT
JUGOSLOVANSKI KREDITNI ZAVOD r. z. z o. z.
V Ljubijanl, Marijin Trg 8, Wo!fova ulica 1.
1'oStni čekovni račun St. 11.323. — Brzojavni naslov: Jugoslovanski kredit, LJubljane, — Telefon št. 54.
sprejema
hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po
4
čistih brez odbitka, Izvenljubljanski vlagatelji dobe postr.e položnice,
Inkaso faktur in trgovske informacije.
Izdaja Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. -- Daje posojila na na vknjižbo- poroštvo, vrednostno papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih.
Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. — Zavod je neposredno
pod državnim nadzorstvom.