jtev. 83.
9 milont u sredo, dne 14. aprila 1309.
Velja po poŠti: ua celo leto naprej K 26'— aa pol leta „ „ 13 — četrt leta „ _ 6-50
m
H
ua en mesec „
f«
2-20
V upravništvu:
n celo leto naprej	K	22-40
ga pol leta „	„
sa Četrt leta M	„	5-60
sa en mesec „	„	1-90
fta SKtlllJ. na dom 20 h na mesec.
t?'®»amezne Stev. 10 h.
Uredništvo i« * Kopitarjevih ulicah It. 2 (vhod tez
-- dvoriSle nad tiskarno). — Rokopisi sr
im vratajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. (Uredniškega telefona Itev. 74.
Političen list za slovenski narod
Leto XXXVII.
Inseratl:
Enostop. petltvrsta (72mm)i za enkrat .... 13 h za dvakrat.... II „ za trikrat . . . . 9 „ za vet ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna aarmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-JavlJenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. ur' popoldne.
(JpraVniŠtVO |e v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
--- vsprejema narofnlno, Inserate M
reklamacije. (Jpravnlllcega telefona Stev. 188.

Današnja številka obsega 6 strani.
Socialni kur? J. K. s. z.
13. aprila 1909.
KAPITALIST1ŠKA ORGANIZACIJA VELIKEGA OBRTA.
(Dr. J. E. K r e k.)
Priobčujemo na prvem mestu predavanje dr. Kreka. Ni nam mogoče priobčiti več kakor temeljne misli; predavatelj sam gotovo napiše kdaj svoje predavanje v celoti. Saj na kurzu, ki mu je čas zelo omejen, tudi predavatelj sam ni mogel vsega do podrobnosti podati.
Najprej razlaga predavatelj razpre-delbo narodnoekonomske vede. 6800 irii-ljonov imamo v Avstriji ljudskega premoženja, 485 K povprek na osebo, torej majhna vsota. (Vseh ljudi je 26 milijonov.) Velik del tega zagrabi veliki kapital, nekateri posamniki. Navaja številke iz seve-roameriških Zjedinjenih držav, ki imajo o tem edino zanesljivo statistiko.
Raziskavah moramo nasproti tej sliki. koliko je narodnega premoženja v rokah malokaternikov, razmere delavnega človeka. 50 odstotkov gre v Ameriki pri delavcu za hrano, pri nas 80 odstotkov, pa so plače veliko manjše. In vendar naše delavstvo kronično strada. Koliko gre že za stanovanje, obleko, izobrazbo itd. Res, velika je beda! Vpoštevati moramo pa tudi, da industrija mora gledati, da ohrani konsumno sposobnost ljudstva. Največ dajemo za alkohol in cunje.
Fabrik imamo v Avstriji nad 13.000. Ljudje so takole razdeljeni: nad en miljon rokodelcev (nad tri miljone industrijalne-«a delavstva sploh), nad osem miljonov kmetov itd. Kmet je torej glavni konsu-ment. Čimbolj kmet hira, tem slabša trgovina in obrt.
Najbolj napredujejo v industrijalnem oziru Zjedinjene države. Od leta 1840 se jc prebivalstvo namnožilo za 40 odstotkov. eksport in import za 350 odstotkov. Na Nemškem ravno tako rapidno. Avstrija nekoliko meiij, ker nam manjka enotnih centrov. Pri nas je napredek takorekoč zmeren, krotak, skromen.
Velikla obrt.
Temelj ji je svobodna konkurenca in svobodna delavska pogodba. Ta svobodna konkurenca je iela sama sebe jesti. Ko so začeli veliki podjetniki medseboj konkurirati, se je velika industrija po trustih itd. začela proti temu zavarovati. Koristna jc konkurenca individua proti indivi-duu. Trezna oseba zasluži več kot neumrljiva. Toda prišla je konkurenca med denarjem in človekom. Tretja faza je: konkurenca denarja z denarjem v eni državi m končno prišla je konkurenca denarja z denarjem ene države z drugo. Slednje se ne moremo otresti (n. pr. da Amerika preplavi z železom Evropo). Armada pomeni danes varstvo Wertheimeric. To potrebujemo v oh ran jen je svoje industrije. Za to so Dreadnoughtke.
I
Kako ozdraviti, kar je v tem bolnega? ;
Kaj je glavni namen današnjemu go- 1 spodarskemu boju? Dobiček, profit. Ne kje sc za ljudske potrebe. Mejo stavi krščanska moralka. Dobiček je pravičen le Jo gotove meje. naprej pa je goljufija, rop! Moderno gospodarstvo pa te meje ne pozna. Sanacija le v tem tiči, da se kulturni narodi povzdignejo do krščanskega etičnega načela. Čc ne, pride do revolucije, Ki bo to »kulturo« uničila.
Dobifcek.
Dobiček se dobiva pri obrestih, cenah, Plačah, torej če se preveč od denarja doniva, preveč dobiva pri cenah ali pa tudi. te se kupuje pod ceno in pa, če ne dobiva delavec, kolikor zasluži.
l isti, ki preveč dobiva, ic oderuh. To-
rej: boj oderuštvu! Za to seveda ni moralni nauk zadosten, treba kazenskih določb.
Pravna zgodovina.
Rimska zgodovina kaže razne politiške boje, a povsod se je šlo ljudstvu za boj proti oderuštvu, ako gremo stvari do dna. Predavatelj razlaga posamezne določbe rimskega prava, ki se tega tičejo. Izkoriščati je dovoljeno. (Circumvenire iu eniendo et vendendo licet!) Torej: liberalno načelo. Oderuštvo jc imelo zakonito varstvo. Tacit imenuje oderuške ma-hinacije »mirae artes« — čudovito spretne goljufije. Predavatelj navaja obrestne mere. V zakonih proti oderuštvu gre se le za obresti, ne pa proti blagovnemu oderuštvu. Rimski trgovci so tudi imeli neke vrste truste. Nekaj policijskih zakonov proti monopolom in blagovnemu oderuštvu pa je le bilo, določbe proti prekup-cern itd. Kdor prekorači maksimum cene, za tega se je celo določilo smrtna kazen!
Cerkev
pa je vedno napovedovala oderuštvu boj! Pecunia pecuniam parere 11011 potest!, zakoni proti oderuštvu sploh itd. itd. Karol Veliki je ta načela sprejel tudi v civilno pravo. Ceirkev se je lotila tudi boja
proti oderuštvu pri cenah.
Vladati mora komutativna pravič-polnoma enako. Kdor tako ne dela, greši in je dolžan povrniti. Veliko našega kulturnega življenja res sloni na grehu. Škof-nost. Dano in sprejeto si morata biti poje so si prisvajali pravico, da so določali tarife na blago. Tako radikalno je Cerkev varovala etična načela v gospodarskem življenju. (Zanimivo je, da se tudi pri Judih najdejo take določbe. Kralji so določali tarife za blago, ki so ga trgovci im-portirali.) Nasproti oderuhom so veljale silno stroge, skoro brutalne kazni. Klasik za vso materijo o pravičnosti, etiških načelih v gospodarskem življenju itd. je Sv. Tomaž Akvinski. Civilno pravo ie odnek-daj prepovedovalo monopole in kartele.
Pogled v svet.
V dobi manšesterskega življenja so se načela katoliške moralke silno zaničevala. (Nepopisne so zasluge Sv. Alfonza Ligu-orskega, da jc visoko varoval ta načela.) Danes, ko vse zdihuje pod modernimi principi gospodarskega boja, pa zopet prihajajo modri možje nazaj na cerkvena načela. (Ihering itd.)
Država in oderuštvo.
Splošno so vse države pod vplivom liberalnih načel. Le Francoska je v tem oziru konservativnejša, zato jc tam tudi splošno ljudsko blagostanje razmeroma najboljše. Predavatelj navaja razne države in njih tozadevno zakonodajstvo.
Jožef II. je za kratek čas prepovedal vse meje proti oderuštvu. Leta 1881 (28. maja) šele jc zagledal beli dan zakon proti oderuštvu, leta 1883 pa ogrski zakon, toda na Ogrskem je dovoljenih osem odstotkov! Odtod ondi beda kmeta in delavca.
Predavatelj omenja, kako so se v Avstriji v gotovih dobah Judi protežirali jemali so do 100 odstotkov!
Predavatelj omenja nekaj literature. Prebere iz Marksa, ki je bil sam Jud,nekaj značilnih izjav glede judovstva. »VVelches ist der weltliche Gott des Juden — das Gekl!« . . . »Der Schaeher hat sicli aller ihrer Gedanken bemfichtigt« . . . »Das Gekl ist der eifrige Gott Israels« . . . »Der Judengeist ist der praktisehe VVelt-geist gevvorden«.
Kar je nekdaj veljalo za sramoten privilegij Judovstva, to jc danes postalo bistvo naše kulture! — tako je sklenil predavatelj ob živahnem pritrjevanju!
GOSPODARSKA ORGANIZACIJA IN PRAVNA NAČELA.
(Poroča dr. V. Pega n.)
Tisti, ki delujejo pri gospodarski organizaciji, morajo poznati postavna dolo-
čila. Zato so imele naše zadruge v mnogem oziru škodo. Izgovor, da kdo ne pozna postave, ne velja. Člani načelstev naših zadrug morajo poznati vse discipline prava. Podlago vsega zadružništva tvori zadružno pravo. Kazni določa zadružno pravo dve vrsti: politične in sodne, povečini denarne kazni. Glavarstvo lahko kaznuje, ako kaka zadruga ne da članu pravil. prepisa bilance in računskega zaključka proti povrnitvi stroškov. Prepis pravil se mora poslati v osmih dneh po registraciji potom glavarstev deželni vladi, oziroma namestništvu, predložiti se mora tudi prepis bilance in računskega zaključka. Sodnijske kazni presoja senat. Globa do 600 kron zadene zadrugo ako se bavi z drugimi posli ali nečlani. Do tri mesece je zaprt, kdor zakrivi, da se sprejme v zapisnik. kar ni bilo, kakor tudi neresnični podatki v bilanci. Izpopolnitev zadružnemu pravu jc trgovsko pravo. Na trgovske račune se polaga premala važnost. Fakturne določbe se morajo grajati takoj, t. j. v osmih do desetih dneh ali pa še v krajšem času. Fakture naj se prečitajo natančno in takoj. Primerja naj se tudi z naro-čitvijo. Graja naj se kratko v priporočenem pismu. Pazi naj se na kraj plačljivo-sti, kraj tožbe. Važno jc tudi, na čegavo varnost naj se pošlje blago. Trgovske uzance so bistven del trgov, prava. Civilno pravo pride v prvi vrsti v poštev za denarne zavode. Zadolžnica tvori temelj vsega prometa. Solidarna obveznost po-menja to. da, če se dve ali tri osebe zave-, žejo k isti prodajatvi, se daje po enakih delih. V zadolžnice naj sc sprejme točka, da so dolžniki in solidum. Opušča se tudi iztrjavanje obresti, ki zastarajo v treh letih. Pripis h glavnici ni dovoljen. Niti dogovorno se ne more podaljšati rok. O porokih je malo znano, da so obvezani v drugi vrsti; prijeti se ne sme prej, dokler ni bil opominjan dolžnik. Poroštvo ugasne v treh letih po smrti. Malo znano jc, da sme tirjati porok od dolžnika zavarovanje dolga, če se pri dolžniku dolg ne iztirja. Zavod sam ne more vedno tirjati zavarovanja dolga, pač pa sme to storiti porok. Glede na cesije je važno, da če hoče kdo plačati sporazumno z dolžnikom kak dolg, mora prvotni upnik izročiti cesijsko listino. Vsak poslovni dan naj se blagajna zaključi in spravi denarni listek. Končno pove še predavatelj, kako ie nastal pristoj-binski zakon.
HIGIJENA IN NAŠ MLADINSKI NARAŠČAJ.
(Poroča dr. B r c c e I j.)
Naša javnost šc ni intenzivno mislila na organizacijo higijene glede na mladino. Naša izobraževalna organizacija naj gleda na čist rod. Koliko mladih ljudi zvene! Dolžni so starši, da nadzirajo otroke. Naša izobraževalna organizacija poučuj starše! Naša mladeniška organizacija naj osobito pazi, da pridobi za svoje skupno življenje one, ki ljubijo samoto, lz mest na kmete se povračajo ljudje razuzdani. V prvi vrsti je tu potreben pouk. Ze stari Grki in Rimljani so kot pogani živeli popolnoma zdržni, kadar so se pripravljali na kake važne stvari. Izobraževalna organizacija naj bi izdala oklic, kakršnega so izdali vseučiliški profesorji v Nemčiji glede na spolno zdržnost. Pri nas se to malokdaj čuje, a spravi naj se to v širše kroge. Zdržnost še ni nikomur škodovala. Še bolj kakor poučevanje rodi vspeh, ako se spravijo mladeniči v zdrav nivo, društvo. Namesto krčme ali plesa naj se poda mladeniču kaj boljšega. Glede na zakon priporoča poročevalec, da bi se nc možile osebe z gotovimi boleznimi. Nc poroči naj se tisti, ki ve, da nc bo imel s čim živeti. Ljudje sc pri nas prehitro ženijo. Največje trpinke so naše žene. ki s 40 leti komaj čakajo, da se zvrnejo v grob. Samozataje-vanje in zdržnost še nikomur nista škodila. O alkoholizem! Sovražnik naš in našega
ljudstva je krčma. Boj proti krčmi iu šnop-sariji je potreben. Vse žganjarije po svetu so popolnoma odveč. Vsak nedorasel človek mora biti abstinent. Abstinenti naj bodo, ki nimajo živčevja v redu. Vse naše prireditve, shodi, naj se ne vrše v krčmi. Ljudem se mora pa kaj drugega nuditi. Tuberkuloza jc splošna ljudska bolezen. Jetika je samaobsebi ozdravljiva. Najmanj jetičui so kmetje; stanovi, ki imajo opraviti s prahom, jih na jetiki polovica umira. Bolezni, na katerih umre ena petina ljudi, je že potrebno, da se jih branimo. Stanovanja se morajo zračiti; če bi ljudje polovico tega dali za hrano, kar za pijačo, bi bilo veliko manj jetike, kakor jo je. Zrak. Mladina naj kolikor mogoče gre vun! Razširi in udomači naj sc osobito med mladinskim naraščajem pouk, kako pomagati v prvi sili. Naša mladinska organizacija ima velikansko nalogo. Telovadba naj sc razširi čim bolj mogoče s športi. Polaga naj se velika pažnja na izlete. S telovadbo bodi združen tudi higije-niški pouk. Tako nam bo naš vrli »Orel« vzgojil može korenjake, može poštenjake, može veljake! (Živahno odobravanje in ploskanje.)
Dr. Pavlice
velezanimiv govor o gospodarskem liberalizmu in socialni demokraciji objavi v celoti »Glasnik«, mi pa v ekscerptu zaradi pomanjkanja prostora jutri.
Diskusijski večer v S. K. S. Z.
Udeleženci socialnega kurza S. K. S. Z. so se zbrali dne 13. t. 111. v S. K. S. Z. Napovedana je bila diskusija o izobraževalnih društvih. Vodil je diskusijo S. K. S. Z. predsednik dr. Krek. Deželni odbornik Jarc otvori razpravo in naglaša, naj se vrši diskusija v sledečih točkah: I. Kako pridemo do tesnega stika med ljubljansko centralo S. K. S. Z. in društvi po deželi. 2. Kako se naj poživi življenje po posameznih društvih. 3. O ustanovitvi stavbne centrale glede na napravo načrtov za društv. domove in odre. 4. O izpopolnitvi knjižnice S. K. S. Z. s strokovno knjižnico. 5. O organizaciji predavanj. 6. O skiopti-ku in o ustanovitvi potrebnega arhiva dia-pozitov v S. K. S. Z. 7. Kako dvigniti glasbo po izobraževalnih društvih. 8. O vprašanju glede na pripravne igre za odre s. k. izobraževalnih društev in o centrali za kostume. 9. Prirejanje različnih kurzov po deželi. Izvajanju podpredsednika S. K. S. Z. deželnega odbornika profesor Jarca doda predsednik S. K. S. Z. državni in deželni poslanec dr. Krek še sledeče točke: I. Imamo po izobraževalnih društvih telovadne odseke z lastno avtonomijo. Potrebno pa je, da se ustanove po izobraževalnih društvih še odseki: a) odsek za protialkoholno gibanje. Splošno tega v društvih šc ne moremo izvesti. Nekaj se jih pa mora dobiti v vsakem društvu, ki bodo delovali v protialkoholnem smislu; b) vprašanje o izseljevanju naj se tudi poveri posebnemu odseku, ki naj gleda na to, da bo v stiku s celo faro. Čc gre fant ali dekle v tujino, naj se osebno govori ž njim in naj sc pouči o varstvu v tujini; c) kazalo bi. da so razobešeni v društvenih prostorih kraji, kamor hodijo ljudje, in na-naslovi, kam naj sc obračajo; d) ta odsek bi moral tudi skrbeti, da se predava v društvu o izseljevanju; e) v vsakem društvu naj se ustanovi delavski odsek, ki skrbi za to, da dobe ljudje, ko se uvede socialno zavarovanje, pravno varstvo. Po uVodu profesorjev dr. Kreka in dr. Jarca se je pričel živahen svoboden razgovor, ki je trajal do 10. ure 35 minut zvečer. Razgovor se je pred vsem sukal o društvenih domovih, o izseljevanju in o organizaciji predavanj. Razprave so se udeležili: zadružni komisar dr. Pogačnik, predsednik goriške S. K. S. Z. dr. Brecelj, Razgoršek iz Celovca, Kremžar iz Gorice, podpredsednik S. K. S. Z. L. Smolnikar, Matija Zaje z Dobračeva, Puntar, deželni odbornik dr. E. Lampe, Strajhar iz
Ribnice, Adlešič, dr. Lenard, dr. Rožič, dr. Cepuder, profesor Dolenc. Puntar je končno naglašal potrebo organiziranega obrambenega dela ob slovenskih (mejah, župnik Kalan je pa navdušeno govoril o narodnosti. Ob koncu še omenjamo, da so si 13. t. m. popoldne udeleženci kurza ogledali deželno gledališče.
Upor u Carigradu.
Kdo je zanetil upor ?
»Frankfurter Zeitung« poroča, da je upor v Carigradu delo mohamedanskega društva »Itti Hadi Muhamedi«, ki se je ustanovilo pred mesecem dni. Ustaši hočejo doseči, da se vpostavijo stare šeriat-ske pravice, utemeljene na koranu.
Obseg upora.
Iz Rima poročajo, da sc je uprlo le nekaj bataljonov. Do danes še ni mogoče izreči sodbe o značaju tega upora, toda bržkone je to odpor duhovništva in konservativcev proti sedanjim mogotcem. V Carigradu menda revolucijonarci podle-žejo, s provincij pa prihajajo vznemirjajoče vesti.
Razburjenje v Albaniji.
Albanski bataljoni v Valoni, Janini in Elbazanu so ogorčeni proti mladoturške-mu odboru in zahtevajo, da naj Albanija vdobi samoupravo. To gibanje vodijo Bektaši-derviši in članovi najuglednejših albanskih rodbin.
Zarota proti sultanu.
Berolinski listi poročajo iz Carigrada, da ima turško vojno ministrstvo pismene dokaze v rokah, da so se albanski častniki zarotili proti sedanji vladi in sultanu Abdul Hamidu, na katerega mesto bi radi postavili Jussut Izzedina. Zlasti da je kompromitiran polkovnik Riza bej v Aleppu, ki so ga skupaj z več albanskimi častniki že zaprli. Riza bej je hotel po podčastniku, ki je šel na dopust, poslati v Albanijo pisma častnikom v Skoplju in v Peči. Pisma so zaplenili. Ni izključeno, da bodo albanski častniki poizkušali prekucijo. V Dibri v južni Albaniji je vojaštvo zasedlo brzojave in vprašalo v Carigrad, ali sultan še živi.
Mladoturki — politična stranka.
V očigled nevarnemu gibanju proti sedanjemu režimu so se mladoturki, kar so preje že večkrat obljubljali, zdaj vendarle konstituirali kot politična stranka. Carigraiski listi priobčujejo izjavo odbora za edinstvo in napredek, da je v seji z dne 4. t. m. ustanovil svoj pravilnik in prena-redil svoj politični načrt. Izjavo sta podpisala poslanec Emrullah kot predsednik in poslanec Ahrned Nessimi kot tajnik stranke. Pravilnik obsega 17 členov. Najvažnejše so določbe, da ue sme nihče iz stranke brez dovoljenja večine sprejeti ministrske časti, da se mora razmerje med vlado in stranko gibati v mejah ustave. da se noben član odbora ne sme vtikati v vladne posle in da se bo odbor pokoril novemu društvenemu zakonu.
Politični načrt obsega sledeče važne točke: Dve tretjini senatorjev morate biti voljeni, eno tretjino imenuje sultan; sultan izgubi pravico pošiljati koga v prognan-stvo. Pouk je svoboden in enoten za vse državljane; prvi pouk se inia obvezno vršiti v jeziku dotičnega naroda; učni jezik na srednjih in visokih šolah je turški; pravice vilajetov na upravnem polju se razširijo; vera jc svobodna; predpravice raznih veroizpovedanj ostanejo v veljavi.
»Ne molite za sultana!«
Veliki vezir je ukazal, da pride več višjih častnikov v Skoplju, ker so vojakom prepovedali, da se pri običajnih večernih molitvah ne smejo spominjati sultana pred voj.sodišče. Tudi drugod so baje vojakom prepovedali moliti za sultana.
Turki kupujejo orožje.
»Ikdam« poroča, da je povpraševanje po puškah, samokresih in Brovvning-pišto-lali zadnji čas silno narastlo. Število trgovin z orožjem se je potrojilo in prodale so pol milijona strelnega orožja.
Vlada ie odstopila.
Veliki vezir z vsem kabinetom jc podal ostavko, ki jo je sultan sprejel. Br,'.konc postane veliki vezir zopet Kj--iil-paša ali pa Said-paša; vojni minister bo bržkone Nazims. Tudi predsednik zbornice poslancev je odstopil.
Kaj pravi šejk ul islam ?
Reakcijo vodijo softe (gojenci rnoha-medanske bogoslovnice) in višja duhovščina. Najvišji verski dostojanstvenik, šejk ul islam, in oba vojna sodnika pa bodo baje izdali proglas, ki bo reakcionarno gibanje obsojal. Izjavili bodo, da ustava šerifskim zakonom ni nevarna, ampak da sc verski zakoni vjemajo z ustavnim načelom. Boj proti ustavi ie izdaja'na domovini in na moslimski veri.
AVSTRO - OGRSKA.
Prestolonaslednik na Hrvaškem.
'Nadvojvoda Fran Ferdinand in njegova soproga kneginja Sofija Hohenberg sta se včeraj zjutraj pripeljala v Opeko, da obiščeta grofa Marka Bombelles, čegar gosta bosta približno tri dni.
Proti češko-radikalni omladini.
V	ponedeljek se je imel v gostilni »pri angleški kraljici« v Pragi vršiti shod zaupnikov razpuščenih češko - radikalnih omladinskih organizacij. Policija je zvedela za shod in aretirala vse zaupnike.
Volivci proti tnladočehom.
Poslanec Mastalka je v ponedeljek na shodu volivcev v Lomnici skušal braniti politiko mladočehov in poslanca Kraimara. Skupščinarji pa so viharno protestirali in sprejeli resolucijo, ki izraža nezaupnico poslancu Mastalki in mladočeški politiki. Zaradi nemira so morali shod pred časom zaključiti.
Novi člani gospodske zbornice.
V	parlamentarnih krogih govore, da postanejo člani gospodske zbornice: bivši minister David pl. Abrahamo\vicz, komercialni svetnik Josip Bromiovsky, dvorni svetnik dr. Hallwich, češki pesnik pl. Ji-reček, sekcilski načelnik Josip pl. Kančra, dvorni svetnik profesor dr. Kick, šef tvrdke Schrollov sin, dr. Edvard Langer, sekcijski načelnik Viktor Mataja, rudarski družabnik Pengg pl. Auheim, dvorni svetnik Philippoviich, pisatelj Rosegger, dvorni svetnik profesor Kari Vrba in profesor dr. VVolfsgruber.
Spored za delovanje parlamenta.
»Nar. Listy« poročajo, da se bo zbornica poslancev, ki se snide 27. aprila, imela baviti s temi-le zakoni: aneksijski zakon, trgovinske ptogodbe, 54 milijonska odškodnina Turčiji za Bosno in Hercegovino in proračun, ki bo v ministrstvih izdelan do 20. maja. Poslanska zbornica mora biti s svojim delom gotova do konca junija. Delegaciji se snideta 14. septembra. Stališče Bienerthovega kabineta .'e utrjeno, ker mu zaupata cesar in prestolonaslednik. Zlasti da podpirajo Bienertha konservativni krogi, ki jim je ljubo, da ni kapituliral pred parlamentom, ampak utrdil vpliv birokraškega plemstva. Izprememb v ministrstvu po Veliki noči ne bo.
Ogrska kriza.
Dr. VVerkerle konferira danes na Dunaju z baronom Aehrenthalom in z vitezom Bilinskim mimogrede tudi o bančnem vprašanju. Prave konference o tem vprašanju bodo šele po 17. t. m. in se jih udeležita tudi grof Apponyi in Kosuth.
Cesar se poda po 24. t. m. v Budimpešto, kjer bo sprejel v avdijenci predsednika poslanske zbornice hi zbornice magnatov ter več odličnih parlamentarcev. Pri teh avdijencah bo menda rešena ogrska kriza. Cuje se, da bo vladar zahteval, da se čim prej izvrši volivna reforma.
POGAJANJE ZAVOLJO TRGOVINSKE POGODBE S SRBIJO RAZBITO.
Srbski vladni komunike, izdan včeraj, pravi, da pogovori med srbskim zunanjim ministrstvom in avstro-ogrskim poslaništvom glede podlage za pogajanje o novi trgovinski pogodbi, oziroma o pro-vizorični pogodbi, žalibog niso imeli ugodnih uspehov. Stališče ene in druge stranke je tako, da za sedaj sporazum ni mogoč in da se vsled tega pogajanje ne prične takoj, ampak bo trajalo brezpogodbeno stanje, dokler ne bodo dani pogoji in pripravljenost za pogodbo, ki bi v enaki meri odgovarjala koristim obeh držav.
Iz Zemuna poročajo, da so Srbi s tem zadovoljni, ker da je monarhija zdaj pokazala, kako malo je popustljiva in pripravljena dovoliti Srbiji gospodarskih ugodnosti. Z druge strani pa trdijo, da so Srbi nalašč stavili nesprejemljive pogoje.
PRINC GJORGJE OSTANE V SRBIJI?
Iz Belgrada poročajo nemškim listom, da ostane bivši prestolonaslednik v Srbiji, da bo pomagal pri sestavi prostovoljnih čet, ki imajo vdreti v Staro Srbijo in Makedonijo in povzročiti ustajo tamoš-njih Srbov, ako bi nemiri v Carigradu imeli resnih posledic.
CRNAGORA SE RAZOROŽUJE.
Knez Nikita je odpoklical obmejne čete ter jih razpustil.
TITTONI HOČE ODSTOPITI?
V dunajskih diplomatskih krogih zatrjujejo, da Tittoni vztraja pri svoji nameri. da odstopi in se umakne iz političnih bojev.
Vodnikoua Koža in TriaiousKa Mfo
Ker nam je sovražni plaz z Rogice pobral Aljažev dom,, bali smo se, da je ista
usoda morda zadela tudi Vodnikovo kočo
in Triglavsko hišo. Zato je šel Brtoncelj, vodnik »S. p. d.«, 12. t. m. pogledat, kaj je s terna kočama. Šel je skozi Krmo in sicer s krpljami, ker se brez teli ne pride nikamor. Snega je v dolini še silno veliko, zlasti ker so plazovi od vseh krajev prigr-rneli doli. Velikanske bukve, stare znanke triglavskih romarjev, v Zgornji Krmi ni več; vzel jo je plaz. Sploh so plazovi silno veliko lesa polomili. V Zg. Krmi se je Brtoncelj obrnil na levo in šel črez Vratica, t. j. črez škrbino med Vernarjem in Tos-cem. Škrbina je na vrhu kopna, ker je veter odnesel ves sneg; predno je pa prišel do vrha, moral si je s cepinom prekopati predor skoz velik zamet, črez katerega ni mogel drugače priti. Ko je prišel na vrh, je zagledal Vodnikovo kočo, ki je popolnoma brez snega in nepoškodovana. Tudi na strehah Vodnikove koče in pastirskih bajt ni več snega. Prvotno je nameraval iti v kočo, ter si tam skuhati čaj; ker se je pa od daleč lahko prepričal, da je nepoškodovana. obrnil se je po novi poti ob Vernarju proti Kredarici. Videl je trop gamsov, ki je štel okrog 40 glav, ki so se takoj spustili v divji beg, kakor hitro so ga zagledali. Pri tem se je ponesrečil mlad kozliček. Udri se mu je sneg pod nogami, padel je črez visoko steno in obležal mrtev. Divjačina je zdaj vsa na solnčni strani, tako da je Krma skoraj popolnoma prazna. Sploh je letošnja zima silno veliko divjačine ugonobila. Samo v Vratih so našli zadnje dni 50 mrtvih gamsov in 40 srn. Lovci jim pobero rogove in brado, drugo pa prepuste lisicam in orlom, katerih je letos več videti, kakor navadno. — Brtoncelj je bil namenjen iti prav na vrh Kredarice, da bi videl kaj je s Triglavsko hišo, posebno z njenim novim delom, ki ga je lani zgradilo »S. p. d.« z velikimi žrtvami. Izdalo se je že 16.000 K, akoravno je stavba šele na surovo izdelana. Samo vla-čenje lastnega lesa iz Krme je stalo čez 4000 K. Ko je prišel v višino Vernarja. zagledal je Kredarico s Triglavsko hišo in kapelico. Tudi to dvoje je nepoškodovano. Zlasti novi del hiše je nudil lep pogled; okna so se popolnoma razločila. Tudi na Kredarici je malo snega, ker ga veter sproti odnaša. Krog hiše je skoraj kopno, kapelica je pa na vzhodni strani še v snegu, iz katerega se lepo vidi nova streha in stolp. Pretečeno leto sem namreč popravil in na novo pokril kapelo, ki jo je zmrzKna zelo poškodovala. Streha je iz mecesnovih desk in lepo rudeče pobarvana. Od Vernarja naprej je pot vedno slabša. Ker se je vodnik prepričal o dobrem stanju Triglavske hiše, šel je čez Konjsko planino v Krmo in se vrnil še isti dan domov. — Te dni je šel tudi fotograf Pavlin iz Jesenic v Vrata in je fotografiral ostanke Aljaževega doma. -- Vkljub nesreči v Vratih bo tudi letos za turiste poskrbljeno. Slišali smo namreč, da bo gospod prirriarij Šlajmer preputil za letošnjo turistovsko sezono svojo novo vilo v Vratih Slovenskemu planinskemu društvu, da more obiskovalcem te lepe doline postreči. Društvo namerava postaviti popolnoma nov dom kakih 100 metrov proč od razrušenega doma, na prostoru, ki na njem letos ni šel plaz. Vkljub velikemu snegu so se že začeli oglašati turisti. Vodnik Urbas je peljal tri Cehe skozi Vrata in Luknjo na Goriško. Zaradi slabega snega se niso vrnili črez Vršeč, marveč so se obrnili proti Sv. Luciji. Pot skozi Luknjo je še jako težavna in nevarna zaradi plazov.
Jakob Aljaž.
Dnevnr novice.
+ Dr. Krek ničesar ne zna. To je najnovejše, kar moramo poročati svetu. Iznašel je to »senzačno« novico »Slovenski Narod«, ki piše med drugimi ljubeznjivo-stimi o dr. Kreku: »dr. Krek je mož, ki je sicer marsikaj bral, a malokaj prebavil, da vsake stvari ravno toliko razume, da s potrebnim pogumom o njej govori, temeljitega pa da ničesar ne zna. Da je res tako, o tem se je sam prepričal v minolih tednih. Sestavil je namreč za državni zbor
poročilo o____ Pri tem poročilu je imel
najboljšo priliko, da pokaže koliko in kaj zna. A dosegel je žalosten uspeh. Njegovo poročilo so vzeli v pretres strokovnjaki, pravi resnični strokovnjaki, teoretiki in praktiki, ljudje .ki so v gospodarskih in socialnih vprašanjih priznane avtoritete, in ki so Krekovo poročilo neusmiljeno obsodili kot diletantsko /mašilo.« »Narod« tu misli na dr. Krekovo poročilo o karte-lih. List ne kritikuje, samo zabavlja prav po načelu tistih, ki najbolj kriče o rečeh, ki jih ne razumejo. Sicer pa »Narod« o stvari ni prav nič poučen. Niti tega nc zna, da se zanima za dr. Krekov načrt glede na kartelno postavo nemška vlada. Ne zna tudi. da je n. pr. na shodu industrijcev dr. Liclit v navzočnosti Taussiga in drugih milijonarjev odkrito izjavil, da je dr.
Krekovo poročilo znanstveno. Ne omenjamo drugih pohvalnih glasov o dr. Kreko-' vem poročilu. Liberalcem le to-le: »Naučite se kritikovati, zdaj ne znate. Psova-nje ni kritika. Kdor psuje, se osmeši!
+ Boltatu Pepe zatožen. »Slovenski Narod« je dne 13. aprila t. I. zatožil Bolta-tuga Pepeta dr. Kreku. Da bi »Narod« Pepeta dobro očrnil, je pa v svoji špecar-ski notici na vse pretege hvalil dr. Kreka, češ, da je eden tistih redkih politikov S. L. S., za katere, če bi jih hoteli prešteti, bi bilo na eni roki preveč prstov. Boltatuga Pepeta špecla »Narod« dr. Kreku, češ, da je in ostane Bgltatu Pepe glavni urednik konservativnega »Slovenca«. Naznanjamo našim bravcem 1. da je »Narod« na Boltatuga Pepeta hud in ga je zato zatožil dr. Kreku, 2. da je »Narod« imenoval za »Slovenčevega« šefredakterja »Boltatuga Pepeta«, pa menda ne zato, ker ima Pep^ tako »fejst cilinder«.
-f- Iz Št. Vida nad Ljubljano se nam poroča: Sadovi svobodomiselne vzgoje, ki ne potrebuje cerkvenih zapovedi, ka-koršno je na zadnjem učiteljskem shodu v Ljubljani priporočal nadučitel Zirovnik. se že kažejo v Št. Vidu nad Ljubljano. Velikonočni ponedeljek so bile pobite šipe na oknih Cebavove dvorane, kjer ima telovadni odsek svojo telovadnico. Zadnja »Gorenjec« in »Notranjec« sta poročala, da nameravajo šentviški »klerikalci« spraviti Zirovnika iz Št. Vida. Ljudstvo pa da ga ne pusti. Ali je mar to tisto ljudstvo, ki pobija šipe? Krivca ne bo težko izslediti, ker svobodomiselnost in surovost nista daleč narazen. »Ljudstvo«, o katerem pišeta gori omenjena liberalna časopisa, si s pobijanjem šip ne bo obdržalo svojega ljubljenca, za to jim jamči res pravo ljudstvo.
+ Kat. izobraževalno društvo v Pre-dosljah pri Kranju se je ustanovilo na velikonočni ponedeljek. Na ustanovnem občnem zboru, kateremu je predsedoval deželni poslanec J. Zabret, sta predavala g. župnik V. Zabret in J. Podlesnik. To je tretja organizacija, ki se je ustanovila v zadniih mesecih v Predosljah. Izobraževalno društvo bo le spopolnilo gospodarsko organizacijo, ki ima svoje središče v mlekarski in živinorejski zadrugi. Bog daj obilo blagoslova tem mladim podjetjem!
+ Velikonočni ponedeljek je imel v selškem domu dr. Krek predavanje o ode-ruštvu. Temu največjemu zlu sedanje dobe se pusti preveč prosta roka. Tudi naraščanju dobička se mora po postavi odločiti gotova meja.
+ Za novi Aljažev dom je občina Dovje sinoči prodala več sveta v Vratih proti Triglavu. Zivio!
-f Darovi. Za knjižnice »Slov. dijaške zveze« so darovali: Jernej Pavlin, kaplan, Cirknica, 5 K, Mihael Barbo, župnik, Smlednik, 3 K, Neimenovan dobrotnik, Smlednik, 2 K. Jernej Primožič, župnik, Goriče, skupaj 14 izvodov; Jan. Meršolj, župnik, Reteče, skupaj 9 izvodov. Vsem dobrotnikom in prijateljem izrekamo na tem mestu v imenu »Slovenske dijaške zveze« najprisrčnejšo zahvalo.
+ O svetosti v ruski cerkvi. »Slovenec« je že pred dvema mesecema prinesel zanimiv podlistek o Ivanu Kronštadt-skem. Ker »Slovenec« ni bogoznansko glasilo, zato je našteval samo dejstva in ni preiskoval, kako naj bi se razlagali čudeži, ki se pripisujejo o Ivanu Kronštadt-skem. »Cas« se je v zadnji številki (4—5) prav na kratko doteknil tega vprašanja in pokazal, da navadni svetniški čudeži dokazujejo svetost svetnikovega življenja. ne pa resničnost vseh njegovih naukov; saj vemo, da so se tudi svetniki motili v večjih bogoznanskih vprašanjih, dasi so sveto živeli in nobenemu katoliškemu teologu ne pride na misel, da bi svetnike proglašal za nezmotljive. Zato je samo po sebi možno, da se tudi v razkolni cerkvi nahaja kak svet človek in da je njegova svetost potrjena s kakim čudežem, ako dotični človek živi v dobri veri (bona fidc), t. j. ako ue ve, da živi v razkolu ločen od prave cerkve Kristusove. Napačno torej sodijo tisti razkolniki, ki mislijo, da je Ivana Kronštadtskega življenje dokaz za popolno pravovernost raz-kolne cerkve, kakor bi napačno sodili katoličani, ako bi svetnike proglašali za nezmotljive. Ivan Kronštadtskij se je motil, ako je mislil, da jc ruska cerkev prava Kristusova cerkev, ako pa je vedel, da ruska cerkev ni prava, potem pa ne moremo verjeti v njegovo svetost; človek, ki ve-doma živi v tako veliki zmoti, pač ne more biti svet. Sicer pa na Ruskem ni prave avktoritete, ki naj bi preiskala čudeže, ki sc pripovedujejo o Ivanu Kron-štadtskem. Ali naj ruska birokracija, ki ima vrhovno oblast nad rusko cerkvijo, preiskuje take stvari in proglaša svetnike!? Tako sodi objektivna katoliška bo-goslovska znanost. »Slovenskemu Narodu« se ta razlaga seveda zdi neumna m smešna. Zato opozarjamo, da je to vpra-
sanje — kakor omenja »čas« — temeljito rešeno v reviji »Slavorum litterae theo-logicae« 1907, str. 69—72. To revijo tudi ruski in srbski bogoznanski časopisi vpo-števajo in cenijo zaradi njene znanstvene objektivnosti; o njej so se pohvalno izrekli ruski »Strannik«, »Cer'kovnyja Vedo-mosti«, »Cerkovnyj Vestnik« in srbski Bogoslovski Glasnik«. A nobeden ruski ali srbski bogoslovski profesor še ni ugovarjal proti omenjeni razlagi, dasi jim je znana. »Slovenski Narod« pa hoče biti v teh vprašanjih bolj kompetenten kakor ruski in katoliški bogoznanci!
—	Preiskava v cerkvi. V srbski pravoslavni cerkvi v Obrežu na Hrvaškem je bila te dni Obširna preiskava ob orožniški asistenciji. Preiskali so cerkev in zvonik, tudi župnikovo stanovanje, a našli 'niso nič sumljivega.
—	Spomenik J. J. Strossmayerju in Račkemu. Odbor za spomenik Stross-mayerju je nabral doslej 140.000 kron. Spomenik odkrijejo leta 1917 povodom proslave 501etnice jugoslovanske akademije. Takrat odkrijejo tudi spomenik zgodovinarju Račkemu. Za spomenik Račkemu je nabranih 30.000 kron. Čudno se nam zdi, da bo treba do odkritja Strossmayer-jevega spomenika čakati toliko časa.
—	Koliko velja aneksija Bosne in Hercegovine. Okupacija leta 1878 je veljala 62 milijonov kron, odkupnina plačana Turčiji 55 milijonov, zadnje vojaške priprave 220 milijonov, skupno 337 milijonov kron.
—	Dr. Friedjunga tožijo vsi člani hr-vaško-srbske koalicije. Toži tudi grof Pe-jačevič. Friedjung izjavlja, da vztraja pri svojih trditvah.
—	Iz goriških listov. Umrl je v Gorici trgovec g. Peter D r a š č e k. — Vrtojbencu Prvačkovecu je nekdo prerezal trebuh. — Vlomili so v Gorici tatje v trgovino Ivana Ušaja ter se preskrbeli za za praznike z raznimi jestvinami. — Radi opeklin je umrl poldrugo leto stari deček Primožič iz Pevme.
—	Poročil se je vseučiliščni docent dr. Rajko Nachtigall na Dunaju s hčerko pokojnega slovenskega pisatelja in rodoljuba dr. Hinka Dolenca, gdč. Miroslavo Dolenčevo.
—	Debela toča je šla včeraj na Gorenjskem od Radovljice do Kranja.
—	Bela zastava je bila izobešena od velikega petka od 10. ure dopoludne iz okrajnega sodišča, kar se ni že več let primerilo.
—	Prestavljeni so: davčni asistent Anton Likar iz Tržiča v Mokronog, davčni asistent Viktor Dolenc iz Postojne v Cerknico in davčni praktikant Franc Sclnveiger iz Cerknice v Novo mesto.
—	Učiteljska vest. Za provizoričnega učitelja v Starem Trgu pri Ložu je imenovan g. Viljem Mazi.
—	Slovensko katoliško javno ljudskio knjižnico so ustanovili v Ribnici. Vlada je pravila potrdila.
—	Za župana v Pulju bo baje izvoljen deželni odbornik istrski Vareton.
—	Prodaja konja. Upravna komisija c. kr. trenske divizije štev. 3 v Gradcu bo dne 15. aprila t. 1., ob 10. uri dopoldne na mestnem konjskem semnjišču (klavnici) v Gradcu prodala po licitaciji enega konja proti takojšnjemu plačilu.
-f Za S. K. S. Z. so darovali: Duhovni svetnik Janez Ažman 10 K. — Kaplan Iv. Langerholz 2 K, oba v Gorjah. — Janez Poklukar, posestnik in Žagar v Ker-nici, 5 K. — Jakob Polda, posestnik v Za-breznern, 1 K. — Hvala darovalcem, pa tudi revizorju »Zadružne zveze« gospodu Kramaršiču, ki tako marljivo nabira za Zvezo«.
—	Vinarskim nadzornikom drugega reda je za Primorje imenovan vinarski pristav Josip Zabavnik v Gradcu.
—	Poceni dobro vino. Na Planini pri Vipavi se dobi dobrega vina po zelo nizki ceni 20 do 24 vinarjev iiter. Lepa priložnost za one, ki potrebujejo vina za domačo rabo. Naj bi se več kmetov skupaj naročilo. Pozneje bo dražje.
—	Urejevanje reke Mirne v Istri se
prične še to leto. Dotični deželni zakon je potrjen. Odposlanci udeleženih ministrstev, poročevalci namestništva in zastopniki deželnega odbora so se tudi že dogovorili o pogojih pogodbe med vlado in deželnim odborom. Kedar bo stavbni načrt odobren, se prične takoj z delom. Naj bi se zgodilo to kar najhitreje, kajti ravno letos rabijo Istrani prav nujno obilega zaslužka.
—	Novo župnišče na Tinjanu, občina 1'ekani v Istri, je bilo nedavno blagoslovljeno. Zupnišče je last davčne občine Ti-n an, a se prepiše svoj čas. kedar bodo urejeni prispevki župljanov iz občine Milic (Škofije), na župnijski bcneficij. Bil je ^krajni čas, da je dobil tinjanski župnik človeku primerno stanovanje. Največ zaslug, da sc je po mnogoletnem prizadeva-
nju stvar vendarle dognala do kraja, gre sedanjemu župniku Svetiču. Da bi le za njegovo zdravje ne bilo že prepozno!
—	Nov komisarijat državne policije. V Rovinju v Istri se s 1. julijem ustanovi c. kr. policijski komisarijat.
—	Izgube parobrodnega društva »Austro-Americana«. Vsled krize v Ameriki in manjšega števila izseljencev je tržaška paroplovna družba »Austro-Americana« zaključila račune lanskega leta z izgubo 382.777 K 30 h.
—	Su.rt v tujini. V Chisholmu Minn. je umrl Slovenec Alojzij Čebule, doma iz Sežane. V Lincolnu je umrl Slovenec Anton Pire.
—	Podružnico avstro-ogrske banke
ustanove v Sarajevu.
—	Točo so imeli velikonočni ponedeljek v Zagrebu.
-— Za obmejne Slovence so darovali: Slavni telovadni odsek Šmartno pri Kranju 11 kron. Hvala !
—	Slaba poročila prihajajo iz vseh ameriških krajev. Zaslužek je slab in delavskih moči mnogo preveč, ker je mnogo obrtnih podjetij prenehalo s svojim delom, vsled tega se vsakdo resno svari pred izseljevanjem.
—- Umrl je v Škofji Loki gostilničar gosp. Alojzij Jerala.
—	Denar je pozabil nekdo v železniškem vozu. Na postaji v Kranju dobi.
—	Razpis učiteljskih služb. Na eno-razredtii ljudski šoli v Radomlju se razpisuje izpraznjeno učno in voditeljsko mesto z zakonitimi prejemki in s prostim stanovanjem v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom predlagati do 15. aprila 1909. c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Kamniku. — Na dvorazrednici v Kranjski gori se bo oddajalo drugo učiteljsko mesto. Prošnje do 30. aprila c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Radoljici.
—	Internat za bosenske dijake v Budimpešti. Neki madžarski list piše, da si bosenski mohamedanci in pravoslavni prizadevajo, da bi se ustanovil v Budimpešti internat za bosenske dijake, za katerega pričakujejo podporo ogrske vlade in madžarskih bogatašev. Na ta način da hočejo Srbi in mohamedanci delati na to, da bi se bosenski dijaki ne hodili več učit v Zagreb, Prago in na Dunaj. Merodajna pa da je želja, da bi se Bosna in Hercegovina v političnem oziru naslonile na Madžare. Kaj k tem poreče bosenska vlada, še ni znano.
—	Šmarješki župan ni hotel dati plesne licence. Ker so pa gostilničarji ples vendarle priredili, jih je pozval na odgovor in jim naložil kazen. Neki gostilničar se izgovarja, da je bil pri njem orožnik iz Skocijana, ki ga je vprašal, če je ples naznanil županstvu. Ko je gostilničar potrdil, mu je orožnik še rekel, naj lc ima godbo in veselico, in zapretil še, da bo župana naznanil. Pred nekaj dnevi pa pride k županu postajevodja iz Škocijana in ga trdo vpraša, zakaj da ni dal plesne licence, in še pristavi: »pa saj tega niste krivi vi, ampak to jc prišlo iz farovža«. Javno vprašamo, ali postajevodja Žagar ne pozna ministrske naredbe z dne 19. maja 1864, št. 3118, po kateri spada dovolitev javnih plesov in nadzorstvo v lastno področje občin in da je v tem oziru župan popolnoma samostojen in ni vezan na nobeno pravi.n, kdaj da bi moral licenco dajati. Ali hoče glavarstvo g. Žagarja poučiti, kako daleč sega v tej zadevi njegova oblast?
—	Na stopnjicah se je ubil v Cuddy, Pa. v Ameriki Slovenec Franc Galičič.
—	Edino v zaporu se dobro počuti. Radi požiga je bila obsojena na deset mesecev ječe 361etna M. Pušnar iz Tolmina. Škode pri požigu je 4580 K. Bila je že večkrat kaznovana. Rekla je, da je zapor edini kraj. kjer se dobro počuti. Obsojena je bila v Trstu.
JtoJersKe novice.
š Deželnozborske volitve. Liberalni kandidat za okraj Rogatec-šmarje je poštar v Zetalah, Maks B e r I i z g. Poleg Ploja kandidirajo liberalci v ptujskem okraju veleposestnika iz Središča J a k o-b a Z a d r a v c a.
š Župana ustrelil v trebuh. Zupana občine Puhle v ptujski okolici jc o velikonočnih praznikih neki kmečki fant ustrelil v trebuh. Zupan je svaril fante, naj se nc igrajo z revolverji. Ranjenih jc tudi več kmetov.
š Oče umoril svojega otroka in sebe.
V Gradcu je 321etni urar Matija Aron iz Eisenerza prerezal vrat svoji pet in pol leta stari hčerki in sebi. Otrok je bil takoj mrtev, Aron je umrl v bolnišnici. Strašno dejanje jc izvršil, ker se je žena ločila od njega.
š Zastrupila se jc v Mariboru 40 let stara soproga trgovskega agenta Marija (iassmaier.
š Škrlatica se je pojavila v mariborskem semenišču.
š Umrl je v Mariboru hišni posestnik J. Krammer.
š Zlati zaslužni križec je bil včeraj izročen celjskemu opatu g. Ogradiju.
š Za župana v Senovem pri Rajhen-burgu je izvoljen Miha Senica, o katerem pravi liberalni »Narodni Dnevnik«, da je njegov pristaš.
š Podraženje mleka, lz Ptuja poročajo, da se je vsled pomanjkanja krme podražilo mleko pri litru za 4 vinarje. Zadnjo nedeljo pa so zahtevale kmetice za liter mleka 44 vinarjev.
š Ustrelil se je na Ptuju dne 3. aprila v gostilni Krall pri dravskem mostu Viljem K r i s p 1 iz Strassganga doma, star 21 let. Vzrok: ženska. Ko mu je postala nezvesta, je hotel njo, tekmeca in sebe ustreliti; ker pa ni mogel do njih, je ustrelil sebe v glavo in bil takoj mrtev. Čudno je, da je revolver, s katerim je bil ustreljen, kmalu nato bil ukraden.
š Vsem pristašem ktršč. soc. organizacij se naznanja, da je Seb. Jager ah Paračuh naročil »Slovenca« in se ga lahko bere v njegovih gostilniških prostorih. Zahtevajte tudi v vseh drugih gostilnah itd. naše liste!
Uubllonsks noulce.
lj Ljubljanske občinskte volitve. Na
shodu zaupnikov magistratne stranke so postavili pod magistratni kap kleparskega mojstra g. Alojzija Lenčka. Ker pa je g. Ivan Šubic v II. razredu dal magistrat-nemu gospodarstvu slovo, je bil končno g. Lenček vendarle dober. Kakor so ga vrgli ven. tako so ga vrgli zopet nazaj. G. Lenček je s takim finim postopanjem povse zadovoljen ter tako mirno zopet kandidira, kakor se je pustil mirno vun metati. Menda je g. Lenček mnenja, da imajo samo magistratni diktatorji pravico pokazati figo, kadar se jim zdi. Nekoliko drugačnega mnenja je c. kr. višji inženir g. Jaromir Hantiš. G. Hanuš je bil postavljen od magistratne stranke za kandidata, pa je včeraj poslal izjavo, da več ne kandidira. G. inženir je pač pravilno pomeril magistratno stranko, zato ji je obrnil hrbet. To so pač jako sumljiva znamenja, j Kar je bilo še dobrih moči, n. pr. g. Šubic itd., so šle. Dolgoletni, v gospodarskih vprašanjih precej izkušeni občinski svetovalci zapuščajo prepuščene samim sebi občinske svetovalce, ki še nikdar nič niso nasvetovali in napravljajo prostor raznim neznanim Pippenbacherjem in frazastim dr. Švigeljem. Upamo, da vsaj Hribar in Turk ostaneta tudi nadalje zvesta in svojih talentov ne odtegneta blagru ljubljanskega mesta.
lj Misijonsko delo. V petek je naše uredništvo obiskal P. Kayser, misijonar iz reda Asumpcionistov. Asumpcionisti so bili na Francoskem prvi, ki so spoznali pomen katoliškega časopisja; časopisi, ustanovljeni od Asumpcionistov (glavni organ je »Le Croix«) so sedaj razširjeni v milijonih izvodov, le žal, da drugi katoličani niso o pravem času spoznali pomena katoliškega časopisja in važnosti krščanske politike v demokratskem duhu, kakor jo je časopisje Asumpcionistov vedno zastopalo. P. Kayser je bil nekdaj sam časnikar, zato se je zelo zanimal za naše časopisje in se zelo pohvalno izrekel o moderni uredbi naše tiskarne; tako lepo razvito katoliško časopisje — tako je rekel je najlepše poroštvo, da med Slovenci ne bodo zavladale francoske razmere. — Sedaj so asumpcionisti posvetili posebno pozornost misijonskemu delovanju na Balkanu, kjer imajo mnogo župnij, šol in dve bolgarski semenišči (v Kara-Agač pri Adrianopolu in v Carigradu). Asumpcionisti se tudi v svojih misijonih drže krščanskih demokraških načel; svoje slovanske gojence vzgajajo v slovanskem duhu in se drže slovanskega obreda. Zato so dosegli že mnogo uspehov in si pridobili zaupanje dobrega bolgarskega ljudstva. To so res pravi zastopniki krščanske kulture na Balkanu. Odkar se je zmanjšala podpora s Francoskega, trpe njih misijoni veliko pomanjkanje; misijonarji in njih gojenci morajo večkrat stradati. Vsem, ki se zanimajo za katoliške misijone, priporočamo, naj posebno podpirajo slovanske misijone na Balkanu. Darove sprejema uredništvo »Bogoljuba«.
Ij Znamenito javno predavanje bo danes ob pol S. uri zvečer v veliki dvorani »Uniona«. Predava č. g. kanonik Jan. Suš-nik o Lurdu in dogodkih v Lurdu. Predavanje spremlja okolu 50 skioptičnih slik. Občinstvo vabimo k obilni udeležbi. — Vstopnina 10 vin. za osebo.
lj Skupna skušnja »Ljubljane« bo danes ob 8. uri zvečer. Prosim točnosti. — Pevovodja.
I i Predavanje v »Krščanski ženski
zvezi«. Prihodnji petek, dne 16. t. m., ob
4. uri popoldne, predava č. g. kanonik Suširik v »Krščanski ženski zvezi«.
Ij Blaznica na Studencu prenapolnjena. Vodstvo deželne bolnice naznanja, da je deželna blaznica na Studencu prenapolnjena, radi tega ni mogoče novih bolnikov sprejemati do preklica v ta zavod. — Občinstvo naj blagovoli te okoliščine vpo-števati.
Ij Izgubil je v Prešernovih ulicah neki gospod znamk za 7 K 90 h. Kdor jih je našel, naj jih prinese v naše upravništvo.
lj Obrtno gibanje v Ljubljani. Tekom meseca svečana pričeli so v Ljubljani izvrševati obrt sledeči obrtniki: Carmelo Maudo, trgovino z južnim sadjem in morskimi ribami, Šelenburgova ulica 6; Ivana Zamenova, prodajo mleka in mlečnih izdelkov, Vodnikov trg; Fran Pletersky, trgovino z manufakturnim in drobnim blagom ter suhimi cvetlicami, Pogačarjev trg 3; Matija Keše, trgovsko vrtnarstvo, Kolodvorska ulica II; Terezija Urbanija, trgovino z železnino, Poljanska cesta 26; Štefan Weilgony, nabiranje in razširjanje oznanil, Novi Vodmat 20; Fran Perdan jun., reklamno podjetje in plakatovanje oznanil, Gosposka ulica 3; Ivana Grajzer-jeva, prodajo slaščic, Sv. Martina cesta 28; Adolf Švara, reklamno podjetje, Kolodvorska^ ulica 12; Makso Sever, prodajo semen, Šolski drevored; Julij Meller, ti-i govino s kožami in kožuhovino, Mesar-t ska cesta 4; Ivan Vrečko, trgovina s papirjem, galanterijskim in norimberškim blagom, Sv. Petra cesta 31; Ana Jorda-nova, prodajo jajec in masla. Vodnikov trg; Janko Železnikar, trgovino z manufakturnim blagom, Vodnikov trg 3; Albina Steiuerjeva, žensko krojaštvo, Ilirska ulica 19; Jernej Jelovšck, sedlarski obrt. Nunska ulica 3; Marija Horvatova, modi-stovski obrt, Šelenburgova ulica 6; Josip Čižmar, prodajo strupa, Jurčičev trg 2; Franc Breskvar, gostilničarski iu krčmar-ski obrt. Velika čolnarska ulica 17; Josip Simončič, fijakarski obrt, Gradišče 13; Franc Kitam, točenje vina in piva ter prodajo mrzlih jedil, Miklošičeva cesta 10. — Odglasili, oziroma faktično opustili pa so svoj obrt sledeči: Avgust Beniger, trgovino s čajem in esencami, Šelenburgova ulica 3; Ivan Kune, fotografski obrt. Sredina 14; Fran VVagner, mizarski obrt, Hrenova ulica 19; Leopoldina Porenta, krojaški obrt, Konjušna ulica 11; Josip Boštjančič, fijakarski obrt, Kolodvorska ulica 29; U. Breskvarjeva, gostilničarski in krčmarski obrt, Velika čolnarska ulica 17; Ivana Tonijeva, trgovino s papirjem. Sv. Petra cesta 31; Franja Khamova, točenje vina in piva ter prodajo mrzlih jedil, Miklošičeva cesta 10; Marija Kosova, branjerijo, Komenskega ulica 14; Ivana Vckjetova, trgovino z vinom, pivom, žganjem itd. v zaprtih steklenicah, Šelenburgova ulica 6; Bela Grosser, črkotiskarski obrt, Šelenburgova ulica 6; Jakob Janežič, prodajo jajec in kuretine, Vodnikov trg; Jernej Jelovšek & Bruna Balantig, vozno sedlarstvo, Nunska ulica 3.
lj Nedeljski počitek pri vojakih. V zadnji debati v državnem zboru o vojaških novincih so se cule mnogostranske zahteve o vpeljavi nedeljskega počitka in pritožbe o kršenju. Znano pa je, da je vojno in domobransko ministrstvo že davno uvedlo nedeljski počitek, torej ga kršijo razni podrejeni organi. Mi smo v svojem listu že večkrat grajali razmere ponekod pri rubljanskih vojaških oddelkih. Tako moramo danes zopet konstatirati, da se dela vse nedelje in praznike v računski pisarni pri kadru 17. pešpolka, pa tudi še ponekod drugod se opravljajo razna dela, kot snaženje oblačil, skladišč itd. ob nedeljah in praznikih. Ob mirnem času za to ni absolutno nikake potrebe; zato odločno zahtevamo, da se moštvu ne krati pravica nedeljskega počitka.
Rožne stvori.
Etna bruha. Ognjenik Etna na Siciliji je počel v ponedeljek zjutraj bruhati. Iz žrela se dviguje gost dim, pomešan s pepelom. Prebivalstvo je prestrašeno, ker sc boji, da bodo sledili potresi.
Šest milijonov mark je v treh dneh zaslužil na žitni borzi v Čikagi takozvani »kralj žitnega trga«, Pattan.
Uslužbenci cestnih železnic v Londonu so sklenili stavko.
Tristo moških zastrupila. V Samari na Ruskem so zaprli vdovo Marijo Po-povno. ki i« obdolžujejo, da je tekom tridesetih let s počasi učinkujočimi strupi proti bogatim nagradam in na zahtevo do-tičnih žena spravila nad 300 moških na drugi svet. Popovim si je na ta način pridobila veliko premoženje.
Žrtev amerikanskega dvoboja. V Pančevu sc jc ustrelil 21 let stari poslovodja Ferdinand Hirschbein. navodno vsled amerikanskega dvoboja. Bii je sin uglednih starišev.
trg pred parlamentom. Pripravili so se, da prenoče na barikadah.
Carigrad, 14. aprila. Ob pol 11. uri
zvečer je bil s sultanovim iradom imenovan vojnim ministrom Edlien paša, glavni poveljnik iz grške vojne. Odšel je z uka-jočimi četami in spremljevanjem godbe iz lldiza v 'Stambul. Zdi se, da so se čete popolnoma zadovoljile. Prvi sultanov tajnik je prečita! pred parlamentom sultanovo irado, s katero naznanja, da je sprejel demisijo kabineta in se že vrše pogajanja za sestavo novega ministrstva. Obenem da se je odredilo potrebno za ohranitev miru in blagra dežele. Vojaki, kateri so se udeležili današnjega gibanja, so pomiio-ščeni. Irade obljubuje, da se bo v bodoče izpolnjevalo šerijatske zakone. Čete naj se torej povrnejo v vojašnice, a ljudstvo naj ide za svojimi posli. Sultan pošilja vsem svoj carski pozdrav, kar je množica sprejela z navdušenimi živio-klici na sultana.
Carigrad, 14. aprila. V Skoplju so vojaki aretirali mnogo častnikov, ki so vojakom zapovedali, naj pri molitvi ne imenujejo sultanovega imena. V Skoplju je bilo preteklo noč izvršenih deset političnih umorov.
Peterburg, 14. aprila. V panslavistič-nih krogih se jako vesele sedanjih dogodkov na Turškem in upajo, da bo Rusiji vendarle omogočeno v dogodke na Balkanu poseči z oboroženo silo.
MLADOTURKI PORAŽENI.
Carigrad, 14. aprila. Po razglašenju sultanove irade, ki naznanja demisijo kabineta, so uporniki pričeli streljati od veselja. To je povzročilo veliko paniko, ker je občinstvo mislilo, da je razvit boj med uporniki in ostalimi vojaki. Uporne čete so nato odkorakale v vojašnice. O polnoči je nastal po celem mestu mir. Današnji turški listi potrjujejo, da je umorjen ju-stični minister in ranjen mornariški minister. vojni minister ujet. Mladoturki so poraženi. Staroturški konservativni duhovniški elementi imajo nadvlado. Pogrešajo mnogo Mladoturkov. Mladoturški odbor je nagloma ponehal delovati. Danes je po mestu popoln mir.
BOLGARIJA MOBILIZIRA?
Sofija, 14. aprila. Po prvih vesteh o uporu v Carigradu se je sešel ministrski svet, ki je sklenil uporabiti priliko in predložiti velesilam, da rešijo vprašanje o ne--odvisnosti Bolgarije proti volji Turčije. Bolgarska vlada jc pripravljena za splošno mobilizacijo.
VSLED PIJAČE SMRT.
Domžale, 14. aprila. Na licitaciji nekdanjih Ahačičevih posestev je prodajalec dajal tako pijačo, da je en kupec mrtev, dva se borita s smrtjo.
MED BOLGARIJO IN TURČIJO NI DOSEŽEN SPORAZUM.
Carigrad, 14. aprila. Ni res, da je dosežen sporazum med Turčijo in Bolgarijo. Ekumenski patriarh zahteva odškodnino za v vzhodni Rumeliji zaplenjene cerkve in je predložil seznamek teh cerkva Ri-faat paši. Bolgarska vlada stoji na stališču. da cerkve niso last patriarhata. Ri-faat paša podpira patriarhat.
SVETI SINOD IN MODERNI PISATELJI.
Peterburg, 14. aprila. Sveti sinod je sklenil pričeti akcijo proti modernim pisateljem.
JAPONSKA SE NE LOCl OD ANGLIJE.
London, 14. aprila. Japonski veleposlanik v Londonu izjavlja, da je vest. po kateri bi Japonska nameravala odpovedati Angliji pogodbo, docela neutemeljena.
HRVAŠKI SABOR NE BO RAZPUŠČEN.
Budimpešta, 14. aprila. Na merodaj-nem mestu demontirajo vest, da namerava vlada hrvaški sabor razpustiti.
THŽNE CEIVE.
Cene veljajo za SO kg. Budimpešta 14. aprila.
Pšenica za april .	14 48
Pšenica za maj............14 22
Pšenica za oktober I. 5909	11-70
Rž za april 1. 1909 ...	10 05
Oves i« april . .	8'72
Koruza za maj I. 1909 .	. 7 50 Efektiv 10 dražje.
letearolagično poročilo.
^'Ilnu n mor)ttra 30;V2 m, r.rea. zreJnl tlak 736-0 mm.
9 Čae> opa-3 I Kovani1.
131 0 zvei.
Stan| c barometra v mm
726 9
Terapt-ratura
po Celziju
Vetrovi
Nebo
6'1 sl. szah.
14
7. zjutr 2. pop
30-4 2 6 29 3 | 17 2
sl. svzh. sr. jzah.
oblaCno
megla del. obl.

00
Srednja včerajšnja temp. 9 41, norm. 9 3»
mm
Prodajalka
išče službe na deželi.
Ponudbe pod „Delo"	1024 3-1
na upravništvo * Slovenca".
Gospodarsko društvo
v Berpiu p. Pazin, Istra
posreduje brezplačno pri prodaja "w % ar* »n svojih udov. Cena je-nizka. Vino je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna.	362(3)
Prada se skoraj nova
špecerijska oprava
969 3-1 za prodajalno.
Naslov pove ravniitvo ..Slovenca".
v sredi mosta išče stalen samski gospod Ponudbe spre jema pod 897 uprava lista.
897 1
blagajničarka
v kavarni „Austrija".
1045 1-1
TVpesS na ppotirau:
JAVNA ZAHVALA!
Izgubila sem popolnoma moj 15 letni protin že po porabi osmih kopelji z Meschnark-ovo kopalno soljo „Podagrin".
Gospa Marie Leitl, Gradec.
„Poda$rin" je neprekosljiv pri protinu, pevmi, traanju v ledjih!
Učinek že po 3—4 kopelih, tudi pri večletnih boleznih. 10 do 20 zavojev po K l-— je potrebnih za eno zdravljenje. Mnogoštevilne zahvale. Dobi se v ekarni Trnkoczy, drogerijah Kane, Berjak & Šober ali pa naravnost v
drogeriji v Gv^dcu, Sackstrasse 3.
„Podagrin" - kopeli poceni v zdravilišču „JUNGBORN"Brandhofgasse. 423 10-1
Ponarejevalce denarja so zaprli v Še-pešvaralji na Ogrskem. Pri kmetu Fal-layu so našli mnogo ponarejenih novcev po eno, dve in pet kron. Zaprli so tudi kmetico in sina. Pričakovati je nadaljnih aretacij.
Tri solnca so videli na velikonočni ponedeljek ob pol 8. uri zjutraj iz Zemuna in Belgrada. Med solnci so bili oblaki.
Ženska imenovana za poročnika. Prva ženska, ki je dobila poročniško čast v sanitetni službi novoustanovljene angleške teritorialne armade, je lady Ernestina Hunt. Življenje te žene je dokaj nenavadno. Rodila se je kot hčerka grofa Ailes-bury. Z vsega početka je silno ljubila morje in je bila skoraj neprestano na jahti svojega očeta. Ko je bila stara dvajset let, je sklenila, da se vpiše na navtiško šolo v Liverpoolu in napravi izkušnjo za kr-milarja ter potem prevzame poveljništvo na očetovi ladji. V šoli se je seznanila z nekim priprostim mladim mornarjem Hun-tom, ki je istotako se pripravljal za krmi-larsko izkušnjo, in ker sta drug drugemu dopadla, sta se kratkomalo poročila v cerkvi sv. Mihaela v Liverpoolu — proti volji njenega očeta seveda. Ko je Hunt napravil izkušnjo, je prevzel vodstvo neke jadrnice in lady Ernestina je spremljala svojega moža na nevarnih morskih potih kot soproga in tovariš po poklicu. Ako pa je ostala doma, se je posvečevala strežbi bolnikov in je v Liverpoolu tudi napravila izkušnjo za bolniško sestro. Leta 1896 je v družbi s še peterimi drugimi pogumnimi ženami sodelovala kot bolniška strežnica pri vpadu Jamesona v transval-sko republiko in je ostala v tej službi ves čas južnoafriške vojne. Pred nekako štirimi leti se je morju popolnoma odrekla in ustanovila v Kanadi veliko farmo za konjerejo. Farma je obsegala 30.000 oralov zemlje. Podjetje se je lepo sponeslo in svoje konje, ki jih je sama prepeljala čez Atlantski ocean, je v Dublinu in Londonu prodala po prav lepih cenah. Sedaj pa je bila kot prva ženska imenovana za poročnika v angleški saniteti in angleški časniki se obširno bavijo z njeno osebo in prinašajo njeno sliko.
Umorjen pismonoša. V Berolinu so našli na cesti umorjenega 55 let starega pisnonošo E. Eulenburga. Morilec ga je od zadaj pobil na tla. Ako mu je uropal tudi denarja, še ne vedo.
»Elektra« — plagiat. Neki rimski glasbeni list dolži Richarda Straussa, da je njegova opera »Elektra« plagiat italijan- ' ske opere »Aleksandra«.
V moki zadušil. V budimpeštanskem parnem mlinu je bil inlinarski pomočnik Borvath žrtev lastne nesreče. Vlegel se je zjutraj pred delom, očividno pijan, v prazno močnato torilo in zaspal. Zjutraj, ko je mlin pričel delovati, se je torilo tako naglo polnilo, da Borvath ni mogel izlezti iz moke.
— Zeppelina so povabili Vorlberžani, da se udeleži s svojim zrakoplovom »Zep-pelin L« stoletnice bojev proti Francozom. Slavnostni odbor ga jc zaprosil, da pri-pluje z zrakoplovom v Bregenz in se tam spusti na zemljo. V Bregenzu bo ob slav-nostih navzoč tudi cesar Franc Jožef.
Raztrgan tisočak. Nek eleganten bu-dimpeštanski kavalir je izumil način, da mu je en tisočak nosil vsak dan 300 do 400 kron obresti. Postopanje je sledeče: Šel je elegantno oblečen na ulico, ustavil prvega denarnega pismonošo ter ga vprašal, ali bi mu ne hotel menjati bankovca od 1000 kron. Potegnil je bankovec iz denarnice ter ga izročil pismonoši. Ta na-šteje stotakov, desetakov itd., vsega skupaj 1000 kron. »Kaj ne,« vpraša kavalir, »saj ne bo nič škodilo, ker je bankovec na enem koncu odtrgan?« Pismonoša se prestraši, ker bi na pošti takega bankovca nc sprejeli, ter prosi mladega gospoda, da mu vrne drobiž. Kavalir rad vrne denar ter ga vrže pismonoši v torbo tako, kakor ga je držal v roki. Pismonoša, ki je videl, da je gospod držal denar v roki in se ga ni dotaknil, niti slutil ni, da mu je kavalir vrnil okoli 400 kron premalo. To zvijačo je kavalir ponavljal, dokler ni naletel na previdnejšega pismonošo, ki ga je izročil policiji.
Samoumor husarja. V gozdiču pri hu-sarski vojašnici v Budimpešti se je usmrtil liusar Geza Varga. Zapustil je pisma, iz katerih izhaja, da jc s smrtjo hotel napraviti konec trpinčenju in preganjanju s strani nekega podčastnika. Tako pismo je bilo naslovljeno tudi na nadvojvodo Josipa, ki jc sedaj zahteval, da ga nemudoma obvestijo, kaj je vojaka gnalo v smrt.
Od armade odslovljen, ker je podal anarhistki Goldman roko. Iz San Francis-ca v Ameriki poročajo: Prostak Williain Bualdala od obrežne artiljerijc je bil obsojen v petletno ječo na otoku Aleataraz, ker je znani anarhistki Etni Goldmanovi podal roko ob času njenega bivanja v San Franciscu. Predsednik Roosevelt je pre-
menrl kazen v sramotno odsbvljenje od armade. Pred vojnim sodiščem je bilo dokazano, da je Bualdala ob istem času izrazil svojo simpatijo Goldmanovi.
Umrla od veselja. Iz Shenadoah, Pa., v Ameriki poročajo: Stopivša iz vlaka, da bi pozdravila svojo omoženo hčer, katere že več let ni videla, je Mrs. Stephen Hunks iz Shamokin, Pa., zadela kap, da je kmalu nato umrla v hiši svojega zeta. Veselje nad hčerjo, ki jo je prišla počakat na kolodvor, je povzročilo smrt.
Stroj za snaženje čevlNev. Kakor so že v toliko slučajih odrinili človeško roko od njenega dela, so pred kratkim tudi izumili stroj, ki snaži čevlje. Aparat goni elektrika, katera počne delovati, ko se v aparat vrže denar. Stroj imajo prvi Američani, ako pa stroj tudi deluje v |)opolno zadovoljnost občinstva, ni znano.
Visoka šola za glasbo v Turčiji. V Carigradu so ustanovili turški konserva-torij za glasbo. Šola je pod nadzorstvom princa Siad-eddin, sina sultana Murad, ki je bil strasten ljubitelj glasbe in je svoja žalostna leta, katera je preživel kot ujeti prestolonaslednik in odstavljeni sultan, večjidel presanjaril ob pianinu. Tudi brat njegov in naslednik, vladajoči sultan Ab-dul Hamid, je bil od nekdaj velik ljubitelj godbe in je izdal za vzdržanje orkestra več milijonov. Dvornim godcem pa jc strogo prepovedano igrati zunaj sultanove palače, tako da je godba v moderni Turčiji bolj ostala na dvoru.
Samomorilci zaradi otrok. Na Dunaju sta se poizkusila usmrtiti zaradi porednih otrok 18. t. m. 52-letni dninar W., ker ga ie hišnik prijel zaradi otrok, ki so pomazali zid in pa 29-letna raznašalka Marija M. — W. se je ranil z nožem, M. je pa izpila lizol.
ANGLEŽI O EVROPSKEM POLOŽAJU.
»Haily Graphic« piše, da izpopolnjujejo avstrijski dreadnoughti nemško mornarico v Sredozemskem morju. Trozveza ima premoč na kopnem in lahko brani svoje morje .medtem ko praktično triple-ententa v treh letih ne bo imela drugega kot angleško mornarico in pa francosko armado, ki pa komaj doseže potrebno moč. O stalnosti evropskega položaja ne more biti govora.
ABES1NSKI CESAR OBOLEL.
Poročila iz Addis-Abebe potrjujejo, da je abesinski cesar Menelik res bolan. Cesarica Tajtu poizkuša razveljaviti vse evropske koncesije, a Mcnelikove koncesije glede na železnico Čibuti-Addis-Abe-ba so take, da se ne morejo razveljaviti.
OBNOVITEV TROZVEZE.
»Vita« poroča, da se v kratkem prično pogajanja o obnovitvi trozveze. Nemško in avstrijsko cesarstvo želita namreč poizvedeti pravo mnenje Italije glede na trozvezo. (»Zeit« pripominja, da temu ni tako. Trozveze ni treba obnoviti, ker teče do leta 1912. Gotovo pa je, da se Biilow s Tittonijem prihodnji ponedeljek v Benetkah pomeni glede na ne ravno prelepo vlogo Italije v zadnji krizi. Mogoče, da se po tem pogovoru Lahi zopet trozvezi približajo, ker po končani krizi se jim zopet v njej obeta dobiček.)
Telefonska In orzolavna poročile
MORNARIŠKI REZERVISTI ODPUŠČENI.
Dunaj, 14. aprila. Cesar je odredil, da se odpuste tudi mornariški rezervisti.
UPOR TURŠKIH VOJAKOV PROTI MLADOTURKOM.
Carigrad, 14. aprila. Korni poveljnik je v vojnem ministrstvu zbral 34 bataljonov in 32 topov. Vse konjeništvo je ostalo zvesto. Ultimatum kornega poveljnika na uporne vojake je bil brezvpliven. Vznemirljivo je, ker podpira uporno gibanje turška duhovščina in pocestna druhal.
Carigrad, 14. aprila. Korni poveljnik je odstavljen, za njegovega naslednika je imenovan mestni poveljnik .laver paša.
Carigrad, 14. aprila. Za velikega vezirja je imenovan Tefik paša. Uporniki ga nočejo pripoznati. Sultan drugega velikega vezirja še ni imenoval.
Carigrad, 14. aprila. Za vojnega ministra je imenovan Edlien paša. Število žrtev je večje, kot se je prvotno mislilo. Nad trideset častnikov so uporni vojaki umorili, naposled so se pa častniki pridružili upornim vojakom. Bataljon strelcev v Solunu, ki jc bil doslej zvest Mladoturkom, se jc pridružil upornikom. Od mladotur-škc strani se pripravlja protiakcija. Mnogo rodbin Evropejcev jc s parniki in z vlaki zapustilo Carigrad. Protikrščanske-ga gibanja še ni opažati.
Carigrad, 14. aprila. Prošlo noč jc bil baje umorjen pravosodni minister, minister mornarice ranjen, a vojni minister ujet. Po dosedaj došlih poročilih je bilo 17 oseb ubitih in 30 ranjenih. Ui>orni vojaki so zaprli z barikadami ceste, ki vodijo na
POTRES. Rim, 14. aprila. Vas Alvi (Terano) je potres popolnoma razrušil. Prebivalstvo, 400 oseb, je večinoma rešeno.
ROCHESTER GORI. London, 14. aprila. V Rochestru je zgorelo več mestnih delov. Več cerkva se je podrlo. Na stotine oseb je brez strehe.
Stanovanje
2 sobi in pritikline v samostojnem poslopju, Konjušne ulice št. U, se odda. Poizvedbe pri gosp. Putrichu, gostilničarju pri dolenjski mitnici.	1044 3—1
rili	koles
lili Puch. (StyriD), Globus, giS Regent In drugih šoecialnift llfBf znamk ter posameznih delov.
|9E Izposojevanje koles
2ffl prejem koles za emajliranje,
Wtm ' ponikl(lflIe ter krovna :
solidno in oeno.
9 Karol Čanteraik
Ljubljana, Dunajska c. št. 9*
1 Pl	1. LOKlt		Priporoča svojo veliko, popolnoma svežo 5 najmodernejšo konfekcijo Oblek
	6d škofijo	stev.13	^ za gospode, dame. dečke, deklice In otroke i po najnižjih cenah. — Postrežba solidna.
Priloga „Slovenoa" tla*. 83. dni 14. aprila 1909.
Liberalno slouonstuo.
»Narodovi« svetovni politiki odnek-daj ne vidijo delj kakor par streljajev črez domači plot in zato se ni čuditi, da se je > Narod« zlasti zadnji čas, ko je šlo za balkanski spor, tolikrat krvavo osmešil. En teden je pisal, kakor da bi Avstrije že zdavnej več ne bilo in bi bili vsi že pod batjuško carjem in njegovo milostno knu-to, drug teden je videl že na Ljubljanici pluti angleško brodovje iz Malte, tretji teden pa je zopet pisal, da je Avstrija za Slovane tako nujno potrebna, da bi jo bilo treba posebič ustvariti, če bi jc ne bilo itd. Na Vstajenja dan pa jo je zopet imenitno pogruntal.
V članku, ki semtertja ni preveč neumen, je naenkrat nekje debelo tiskano zapisal, da hoče »Evropa vstvariti iz sedanje Avstro - Ogrske vzhodno Švico« in dalje razlaga to svojo najnovejšo politično modrost nekako takole, da hočejo velesile najprej uničiti Nemčijo, potem pa urediti razmere v Avstro - Ogrski, da bo vstre-zala narodnostnim težnjam Slovanov. Bolj neprevidno in smešno sploh ni mogoče več pisati. Naša monarhija naj si da od Anglije, Francije, Rusije in morebiti še od Italije diktirati, kako naj svoje notranje razmere uredi! Najbrže naj še Trst La-homda, severno Češko Prusiji, Galicijo pa Rusiji v zahvalo za tako prijazno »posredovanje«! Ali ste gospodje pri »Narodu« res tako — ne vemo, kako bi rekli? Svoje razmere bodo avstrijski narodi že sami vredili, kar velja v prvi vrsti za Slovane! To kar »Narod« zahteva, pomenja oropast in razpad Avstrije, pa seveda tudi pogin avstrijskih Slovanov, ki jih hoče »-Narod« postaviti pod kuratelo tujih vlasti, kakor da bi ne bili sami godni, da se povzpn6!
Ali se to ne pravi poniževati Slovane in jim odrekati vsako poiitiško sposobna■ ,?e leta in leta hodii° slovenski in češki liberalci na bankete v Moskvo in potem pišejo navdušene članke; ko pa je treba kaj pokazati, se izkaže, da vsa ta »neoslovanska« politika ni ničesar vstanu I a tudi nikoli ne bo. »Narod« piše v svojem »velikonočnem članku«, da si morajo Slovenci vzeti Irce za vzgled. V tem se kaže vsa politična nezrelost liberalizma. ■Maj bo »Narodu« povedano, da Irci s tisto politiko, na katero »Narod« namiga-va, niso imeli sreče in so jo morali čisto opustiti! lo je bila namreč politika požiganja, političnih umorov, razbijanja in puntarstva. S to politiko pa Irci niso prav mč dosegli in šele zadnje desetletje, ko so se spametovali in postali trezni ter razumni politiki, so se višje povspeli in ne bo dolgo, da dobe popolno avtonomijo
To je politika O' Counorja in O' Con-nelja, politika »Narodovih« desperadov pa bi vedla v gotovo propast, ako bi ji ljudstvo sledilo. Hvala Bogu, pa se ta politika omejuje na nekaj demagogov, ki nimajo vphva v javnosti.
Cerknica.
Liberalni shodi in poročila o njih. Gotovo je ves slovenski liberalni svet veselja poskakoval, ko je »Narod« prinesel cele strani dolg uvodni članek o shodu v Cerknici, na katerem so se liberalci izku-šali oprati pred ljudstvom, da bi se jih usmililo in jih zopet za nadaljna tri leta pustilo na županskem stolcu. »Narod« z velikim povdarkom trdi, da je župan Serko na tem shodu izšel popolnoma čist iz one mlake gnojnice, s katero so ga že tedne in tedne oblivali njegovi zlobni nasprotniki.« Toda liberalni »resnicoljubi«, ki drugim podtika o laž, obrekovanje in zavijanje, so se sami precej skregali z resnico. Navajamo tu samo nekaj večjih liberalnih neresnic. Prva neresnica: »Narod« trdi, da so obrtniki za isto nedeljo sklicali shod nalašč zato, da bi ljudstvo odvrnili od liberalnega shoda. A kako je to mogoče, ko vemo, da so liberalci šele v petek, 19. sušca sklenili, sklicati shod, obrtniki pa so svoj shod sklicali za nedeljo, 21. sušca že zdavnaj prej in sicer s tiskanimi vabili.
Velika neresnica je, da je na liberalni shod prišlo samo 17 »klerikalcev« s ka-tehetom Podbevšekom vred. Drznil si je sicer res Malenški Tonček reči, 17 iih je, a je čul gromovite ugovore in klice, da naj
vendar šteje, pa ui hotel. In shod bi bil vsled njegovega postopanja takoj razbit, ako bi pristaši S. L. S. ne držali dobro discipline. Bili so že takoj v začetku v večini, pozneje pa jih je bilo gotovo trikrat toliko kakor liberalcev. A želeli so, da se zboruje, zlasti ker so dobro vedeli1, da se liberalcem »želita« ne more posrečiti.
Neresnica jc, da bi bil g. Podbevšek vsako trditev preklical, oziroma, da se mu je dokazala kot neresnična. Preklical je samo en stavek, ki ga je bil izrekel skli-cevaje se na splošno govorico, a so ga liberalci, ki so bili na prejšnjem shodu, odločno tajili. Res je, da so liberalci strahovito kričali in ropotali, a nasprotnega dokazali niso nič.
Poročilo »Naroidovo« glede Jakliča, ki so ga liberalci preganjali, ker se ui bal pokazati svojega katoliškega prepričanja in je požrtvovalno deloval za blagor ljudstva, je tudi čisto zavito.
Narodov poročevalec, ki je govore liberalcev napisal precej dobesedno, je sploh izpustil mnogo, kar so govorili naši, mnogo pa je potvaril. Tako je izpustil zlasti vse medklice naših.
Pokvaril je odstavek glede Šerkota. G. Podbevšek ni trdil, da so bili vsi prosilci enako klasificiranj razun enega, pač pa je vprašal: »Ali se ni zadnjič tu govorilo (prip.: govoril je to župan Šerko), da je bil edini g. Rajčevič klasificirali kot tak, ki ni potreben, edina izjema izmed vseh?« ln liberalci, ki niso vedeli, kaj bo temu sledilo, so najprej pritrdili in u pili. da res ni bil potreben, a je vendar dobil itd. Na to govornik: »Ne bom preiskoval sedaj, ali je bil potreben ali ne. Prosim, tu je prepis županove klasifikacije. In glejte, tu je g. Rajčevič klasificirali prav ravno tako kakor velikanska večina drugih, namreč kot manj potreben. Potem pa sodite, kdo je govoril resnico.«
Žagarjev avtomobil so tudi porabili liberalni gospodje po svoje, da bi jim pomagal iz zadrege, a pozneje se je pokazalo, da bi bilo za nje veliko boljše, ko bi bili sploh molčali o njem. Župan Serko je trdil, da proti odloku okrajnega glavarstva ni rekurirala nobena občina, niti loška niti starotržka. Povdarjal je, da je starotržka občina v »klerikalnih« rokah in vendar ni storila svoje dolžnosti, in zato »klerikalci« tej Občini nič ne očitajo.
Na to se zopet oglasi dr. Tavčar, ln pod naslovom »Višek nesramnosti« piše -Narod« dobesedno: »Glede Zagarjevega avtomobila izjavljam, da je bila zadeva v deželnem odboru in tedaj sem bil jaz edini proti dovolitvi . . . Klerikalci pa so rekli tedaj: ml smo moderni, in so bili za dovolitev. (Te besede so v »Narodu« debelo tiskane.) Pozneje so šele izpremenili svoje mnenje! (Burno odobravanje pri napred-njakih in klici: »Tako je torej! Zivio dr. Tavčar!«) Tu pa je v besni jezi, da jim je iz vil dr. Tavčar zadnje orožje proti županu iz rok, prikipela klerikalna nesramnost do viška . . .«
Pripominjamo, da je tu »Narod« sporočal precej dobesedno, in cel shod je priča, da se je res tako govorilo. A glejte, dva dni pozneje prinaša isti »Narod« popravek, v katerem to taji in ob koncu pravi: »Nikdar pa ni dr. Tavčar rekel, da so bili klerikalni deželni odborniki »za dovolitev«. (!!!) Torej na tak način liberalni generali »izviajo zadnje orožje iz rok«!
Glede Šerkotove trditve, da se ni nobena občina pritožila, smo vprašali v Stari trg in dobili odgovor, ki župana ne postavlja v najlepšo luč.
Glavarstvo v Logatcu je vlogo zoper avtomobil odbilo z dne 12. oktobra 1908, št. 15.962. Občina Stari trg se je pritožila na drugo inštanco dne 29. oktobra 1908 št. 2245. (Cujete. g. župan Šerko!) Tudi ta pritožba je bila odbita. Ostalo je samo še, pritožiti se na ministrstvo. A povedalo se jim je odločno, da bi bila tudi ta pritožba gotovo odbita. Ker se liberalni županstvi, niti ložko niti cerkniško nista hoteli pritožiti, jo bila s tem od dveh županstev že dovoljena vožnja, in sam Stani trg ne opravi nič.
Taka in podobna je bila »žajfa«, s katero so se prali, a ta žajfa se je spremenila v — smolo, ki st- je 'prijela njih samih. Torej, gospodje naj le še priredijo takih shodov, da se »ljudstvo pouči«!
I
»Narod« pa upa, da bo ta shod obrodil najlepših sadov, ki se bodo pokazali pri občinskih volitvah. In res so se že začeli kazati, kar je razvidno iz volitev v vseh sedmih podobčinah, ki so dosedaj volile. Povsodi so zmagali pristaši S. L. S. z velikimi veČinami. V največji podobčini Dolenja vas, dasi so liberalci iz Cerknice hiteli v trumah na pomoč, je dobil naš Andrej Bremisel 102 glasova, liberalec Janez Lovko pa samo 62 glasov, za namestnika Andrej Obreza 91, Matija Stražišar pa le 50 glasov.
Podobni »sadovi« sc bodo še pokazali.
■ Edini ugoden nakup ■
! ostankov!
40 metrov ceflra, barhenta, fla-nele. volnine itd. lepo zbranih, v kosih 1 — 8 metrov pošilja franko po povzetju za 18 kron slovito znana 509 izvozna tvrdka 52—1
V. J. HaullčeR a bratr
v Podčbradlh, Češko.
Naroille tako) I — Priporočilo! Vclcc. gospod V. J. Havliček a bratr, Fodibrady. Za-dn|o poilliatev sera sprejel z veseljem In se mi |e zelo dopadla Prosim, poil|(le mi ie 40 metrov ostankov i ...
Spoštovanem V. V. Neustya, Uhry, 10, II.
Išče se
996 5-1
kompanjon
za žgalnico opeke, katera je blizu Ljubljanice, oddaljena nekoliko od kolodvora. Zemlje je dovolj in prav dobra. Naslov pove uprava.
Vsled bolezni lastnice Je naprodaj v Kolezij-skih ulicah štev. 8
posestvo
obstoječe iz dveh hiš in zelenjadnega vrta. Cena zelo ugodna. — Pojasnila daje lastnica M. Mihelič, ravnotam.
981 3-1
Proda se enonadstropna
hiša z gostilno
in
špecerijsko prodajalno.
Zraven je tudi lep sadni vrt. Več se poizve pri	976 3-1
Francu Skubicu,
Zavrtnik pri Litiji štev. 14.
Hisa na Prodai
po jako nizki ceni, obsega: 8 stanovanj, 2kleti, hlevledenico, pod in vrt Pripravna tudi za gostilniško in mesarsko obrt. Okolica ima lepo bodočnost. Naslov pove uprava.
KiiiMeircitesi
pomočnika JKS
I Pna4a|i vodovodni instalater in g-■ ■	ključav. v Rudolfovem. § J,
|jp1lssU!
|
(• t .....

„Volldampf"
nnnrn perilo bleiče6e UUKIK belo
UZITIllo perilo na doBle| VaiUJK nedosežen način
hrani ^aB> ln denar
111(1111 za več nego 75%
Jamstvo: 150.000 komadov
prodanih .Volldampf ln posla-
tev na prolzkušnjo brez rizika.
Pozor gred mM! Samo blagovna a .Uolidampr le poroštvo pristnosti.
Dobiva se po vseli trgovinah. Kjer ni zastopstva, na) se naroči naravnost od tvrdke
J. H. JOHN, a. dr.
Podružnica: Dunaj, IV./l Frankenberog. 4/B7.
:: Potovalni zastopnik za Kranjsko ::
1
»J
vinskih sodov
iz hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro ohranjenih in močnih v obsegu 150, 600,700,800, 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odda po primerni ceni tvrdka M. Rosner in drug, veležganjama sadja, Ljubljana, poleg Koslerjeve pivovarne. 295 156—9
Proda se 60 do 70 komadov 6 letnih ioio 3-1
divjih kostanjevih
rffOllOf pri srasčlnl vPredooiu UlCVCi p. lopnili, Gorenjsko.
Urel
Milko Krapeš
Gramofoni!
Gramofone
urar, Ljubljano. Jurčičev trg itev. 3.
Priporočam svojo zalogo zlatih, sreb. tula nikel. topnih in različnih atenskih ur, vsake vrste budilk, zlate verižice, prstane, uhane, bisere z dragulji. Srebrno in iz kineftkega arebra orodje.
ln najnovejie slovenske plo-Sče od K 3 naprej. Vsi tu navedeni predmeti se točno in po nizki ceni popravljalo	2393 36
Staro zlato in srebro kakor tud* drago kamen)« , kupujem ali vzamem v zameno. Ceniki na zahtevo poštnine prosto.
Za slabokrvne i, prebolele!
je najboljša pijača	993 10-1
Pristni maršala v steklenicah^"io!
.»lr«ls:«jn.f. aa -s-o*.	1M» 1	»a » sa
najfinejše vino WERMOUTH v steklenicah ^'T"
in druga razna najfinejša vina v steklenicah priporoča
FRAN CASCIO, Ljubljana, u šeienbursMili ulicah it 6.
M kinematograf Pathe
Prej »EDISON«. DUNAJSKA CESTA. Nasproti
kavarne „Eoropa!' vsako soboto In sredo nov program! Predstave ob delavnikih: ob 4., 5„ E„ J. in 8. url.
Preditav« ob nedeljah in praznikih i ob 10. in II. uri dopold. in ob 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. uri popoldne.
I. prostor 60 v., U. prostor 40 v.,^ I. pro- | Vsak eetrtek |„ 80b0t0 od 3. do 6. ure pred- | Sllke " dobivajo samo iz prve svet. parigke tvor. Pathe Prirts.
roc n ■ stave po znižani ceni. i. prostor 20 v., ii. io v. |	Ravnateljstvo kinematografa nPatiir
Cene prostorom:!
2013 36	>
stor otroci 40 v, II. prostor otroci In volakl do narednika 20 v.
I
Podružnice Splfet, Celovec ln Trst	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve niice 2	Podružnice Splfet, Celovec ln Trst
	sprejema vloge na kn|lžlce in na te- /JH_ 1/ O/ koči račun ter je obrestu|e po čistih /2/0 Kupuje in prodaja srečke in vse vrste [vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu.	
- DelnlSka glavnica -K 3,000.000.		Rezervni fond K 300.000.
Nižje=avstr. zdravniška zbornica
je v letu 1899 doposlala c. kr. notranjemu mini-sterstvu vlogo, v kateri navaja, da so dognale opetovane kemične preiskave Serravallovega k in a-vin a, da vsebuje mesto naznanjenih 0-4 °/0 ielezo-oksida le 0 001 do 0 006 %, to je ne več kot navadno vino.	(, Wiener Allg. Zeitg4. junija 1899.)
Železnato vino lekarja Piccoli-ja v Ljubljani
vsebuje natančno množino železa, ki se mora po določilih o zdravilih dovajati bolnemn organizmu. Pollit. stekl. 2 K.
2267
lfalika zaloga raznih
slovenskih ploič In iromofonov
ccnlkl od gramofonov In plolj na razpolago.
Fr. P. Zajec
urar In optlkar
Ljubljana,
Stari trg, itv. 26.
Absolutno ognjevarne
blagajn«
jekleno-oklopne blagajne in kasete ponudi starorenomirana tovarna za blagajne
Jan. Lange
Dunaj, XVIII/!, »Inger Gflrtel itev. 7.
Telefon 21485. 3157 26 9 Ceniki zastonj. Dobavitelj domačih hranilnic. "J£$r
Dež. lekarna pri »Mariji pomagaj'
Leustek
Ljubljana, Resljeva c. I
zraven cesarja Franc Jožefovega jobil. mosta
priporoča ob sedanjem času za jeiranje najbolj pripravno pristno, Cisto in sveže
Dorševo med. ribje olje EGipte
Ijivo. Mala steklenica I K, večja 2 K. Nadalje zaradi svojega izbor, učinka znano
Taono * chinin tinktura za lase,
katera okrepčuje lasišče in preprečuje izpadanje las. — Cena steklenici z rabilnim na-vodom I K.	2700
Slovita Melasine astna in zobna
v(wlj, deluje izborno proti zobobolu In gnjl-TUUd lobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. — Steklenica I K.
Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. razpoftilja po pošti vsak dan dvakrat.
D POZOR! POZOR!
Gostilna Jolničor"
v Šmartnem ob Savi prifLjubljani
zopet otvorjena.
Za obilen obisk se priporoča velespoštovanjem	1023 3—1
Mat« Bolničar, vinotržec.
vljudno priporoča cenjenim damam svojo bogato zalogo najmodernejših
IVI II •
i in oian
Židovske ulice 3
po najnižjih cenah. — Naročila ln popravila se izvršujejo točno in ceno.
997 3-1
Prodaja iz konkurza.
lz konkurzne mase Josip Uroka « Kostanjevici se proda trgovinska zaloga v inventurni vrednosti 6168 K 60 h (fakturna vrednost okroglo 10.700 K), obstoječa iz
nfaktnp, galanterijskega in spmijstea Mi
Ponudbe, ki naj zlasti vsebujejo ponudeni kupninski znesek v številkah (ne pa v % glede na inventurno vrednost), naj se izroče konkurznemu upravitelju g. Rado Jerebu, notarskemu substitutu v Kostanjevici najkasneje do
16. aprila 1.1. dopoludne ob 3|411 uri.
Vsak ponudnik mora ob izročitvi ponudbe položiti vadij 10°/o inventurne vrednosti t. j. 616 K 86 h v roke konkurznega upravitelja.
Ponudbe se odpro 16. aprila t. I. ob 11. dopoldne v notarski pisarni v Kostanjevici, koder naj se snidejo vsi ponudniki v svrho ponudbe event. višjih ponudkov, katerih sprejem si upravništvo konkurzne mase pridrži, kakor tudi pravice eventualno vse ponudke zavrniti. Ponudnik, čigar ponudba se sprejme, mora celo skupilo, odra-čunši vadij takoj izplačati v roke konkurznega upravitelja in blagovno zalogo prevzeti tekom dreh dni.
inventurni zapisnik je na vpogled pri konkurznem upravitelju Rado Jerebu in pri c. kr. okrajnem sodišču v Kostanjevici. Zaloga se na vsakokratno zahtevo izkaže po konkurznem upravitelju.
Za popolnost zaloge ter inventurnega zapisnika ter za kakovost blaga ne prevzame konkurzna masa nikake odgovornosti.	1022 3—1
Rado Jereb, konkurzni upravitelj.
V smislu S 43. pravil »Mestne hranil&ice ljubljanske" naznanja podpisano ravnateljstvo, da je c. kr. deželna vlada za Kranjsko v Ljubljani z razpisom z dne 4. aprila, št. 7600 odobrila k točki 9. § 25, tičočega se porabe hranilničnih zakladov, dodatno določbo, da sme ^Mestna hranilnici ljubljanska" ta denarna sredstva obrestonosno posojati tudi kreditnemu društvu, ki ga hranilnica ustanovi na podlagi sklepa občinskega sveta mesta Ljubljane z dne 17. novembra 1908, in sicer po dotičnih določilih državno odobrenih pravil.
Dalje naznanja ravnateljstvo, da je deželna vlada odobrila pravila za
1017 3 l
„Mestne hranilnice ljubljanske"
Po določbi § 3. teh pravil se kreditno društvo sestavi, ko upravni odbor imenovane hranilnice sprejme prvih 20 članov.
Pristop k društvu je prijaviti pismeno. Kdor torej želi društvu pristopiti kot njega član, naj se ustno ali pismeno obrne na „Mestno hranilnico ljubljansko", kjer dobi , vsa zahtevana pojasnila, društvena pravila in tiskovino za ( prijavo pristopa.
Ravnateljstvo Jfctee hranilnice liljaisle".
Zaradi ogromne zaloge
sveže, najmodernejše spomladanske in poletne konfekcije za dame, gospode,
deklice, dečke in otroke prodajam že pričetkom sezije 1909
Na zahtevo pošiljam na deželo izbero tudi brez povzetja. — Naročila po meri za dame in gospode bodo najhitrejše in najfinejše na Dunaju izvršena.
tudi pod lostno ceno!
flngležKo shlcdižče ohleR
0. Bernntoulč
UuMlono, Mestni trg št. 5.