Bpefflrione In abbonamento postati
»KvH...wuu .u ■uuvuauivumi VWMl|
HfflH	plačana	v	liliji
Slovenski
Prezzo - Cena Lir 0.j50
Štev. 59.
l>kl|atoe pooblaičrnks ta o?latevan|e	in	tajegr
Uvora Union« PubbltciU tt&Uana & A. Milana
V Ljubljani, v petek, 13. marca 1942-XX
Leto ¥11.
| Uredniltvo la oprava &opitar)eva a, Ljubljana	|
= Kedazione Anuuinistrazione Kopitarjeva V Lnbiaoa	§
* .r«w wmbw—m»w' mmumr-" > m i mmmmrnmmmmmmmammam
(Joneetalonaria p*cluilv» pet la pnbbllcita dl provenien*« (taliana ed esteta; Union« fubbUcita 1 taliana ti A. Milano,
II bollettino No. 649:
Cinque incrociatori inglesi colpiti nel Mediterraneo
II Quartiore Generale delle Forze Armate eomunica:
Nuovi scontri fra reparti esploranti ad oriente di Meehili si sono risolti a nostro vantaggio. Mezzi hlindati nemici, preši sotto il fuoco delle arli-glierie sono stati in parte costretti a ripiegare, in parte distrutti.
L’aviazone delPAsse e stata molto attiva nel cielo cirenaico e sulPisola di Malta, abbattendo sei velivoli in eombattimento ed incendiandone altrettanti al suolo; importanti obiettivi risullano efficacemente e ripetiitainente colpiti. .
Un nostro sommergibilo non e rientrato alla base.
Una grossa formazione navale inglese tempe-stivamente avvistata e costantemente seguita dalla ricognizione, veniva attaccata in pid ondate nel pomerigeio di ieri nel Mediterraneo orientale da nostri velivoli siluranti. L’acione e stata coronata da successo: tre incrociatori venivano gravemente colpiti; nno di essi pu6 ritenersi affondato. Suc-cessivamente aerei c sommergibili tedeschi rinno- F vavano 1’attacco colpendo sicuramente due unita nemiche.
Spet veliki pomorski uspehi letal in podmornic
Pet angleških križark zadetih na Sredozemskem morju
Uradno vo.ino poroilo št. 649. pravi:
Novi spopadi med oglcriniškimi odilelki vzhodno od Mckilija so sc odloili v našo korist; angleška oklepna vozila, ki jih je obstreljevalo topništvo, so se morala umakniti, deloma pa so bila uničena.
Osno letalstvo je bilo zelo delavno nad Ci-renajko in nad otokom Malto ter je sestrelilo šest letal v boju, prav toliko pa jih je zažgalo
Indijski voditelji o bližnjih pogajanjih z angleškim ministrom Crippsem
Rim, 13. marca. s. Zastopnik agencije Reuter je imel z indijskimi voditelji razgovor glede na sklep angleške vlade, d« pošlje novega ministra Stafforda Crippsa v Indijo. Naslednik indijskega voditelja Ghandija Pandit Nelvru, je dejal pri razgovoru samo: »Predmet za razlago bo prišel na vrsto pozneje.« Zelo molčeč je v zvezi s tem bil tudi predsednik vseindij-ske zveze Savarkar, kii je dejal, da njegova
Nemško vojno poročilo
Nepretrgani brezuspešni sovjetski napadi — Za 109.000 ton ameriških
ladij potopljenih po podmornicah
Hitlerjev glavni stan, 13. marca. Nemško yr- I Potopljenih Je bilo 17 nasprotnikovih trgov-novno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno | skih ladij s 109.000 tonami, tudi velika stražna poročilo:	«
Tudi včeraj so ostali na različnih _ odsekih vzhodnega bojišča ponovni sovražnikovi napadi brez uspeha. Pri lastnih napadih in nastopih napadalnih čet je bilo zavzetih več krajev, nasprotniku pa prizadete velike izgube.
3. marca je 17. pehotni polk z napadom razbil večkrat močnejše sovražnikove sile na njegovih postojankah. Letalstvo je uspešno podpiralo boje na suhem, izvedlo napade na sovjetska zaledja ter bombardiralo pristaniške naprave pri Sebastopolu in Kerču.
V Se ver niAf riki uspešni boji z angleškimi ogledniškimi četami na področju vzhodno odMekilija.
V vzhodnem Sredozemlju je imela neka angleška ladijska spremljava hude izgube. Italijanska torpedna letala so zadela tri, nemška bojna letala pa eno angleško križarko. Neko drugo križarko sta poškodovala dva torpeda iz nemške podmornice.
Kakor je bilo že v posebnem vojnem poročilu objavljeno, so nemške podmornice dosegle nove velike uspehe v severnih in srednjih ameriških vodah.
ladja in neki lovec podmornic.
Neka podmornica je vdrla y notranjščino pristanišča Castries na angleškem otoku Santa Luci a. Potopila je dve veliki, v pristanišču zasidrani ladji in tretjo ladjo v vodah pred otokom.
V	Rokavskem prelivu so hitri čolni napadli močno zavarovano sovražno spremljavo in potopili dva parnika s skupno 5000 tonami.
Pred vzhodno ŠKotsko obalo so bojna letala poškodovala z bombami srednje veliko trgovsko ladjo.
Berlin, 13. marca. s. Iz vojaških krogov poročajo, da je pehotni polk »Valuka Nemčija« pri obrambi proti številnim sovjetskim poskusom, da bi predrli skozi nemške črte, sedemkrat prav uspešno prešel v protinapad, ki je trajal nekaj dni. V teh bojih je zasedel nove važne kraje. 11. marca so Sovjeti spet brez uspehov napadali na bojišču okrog Sebastopola. Na nekem kraju, kjer se je fronta raztegnila v širino poldrugega kilometra, so Sovjeti posebno hudo napadali. Naposfled pa so bili vendar odbiti. V teh borbah je nemška pehota sestrelila dvoje ruskih bojnih letal.
Japonski vojni plen od začetka sovražnosti
Japonska izkrcanja na Novi Gvineji — Odbit kitajski vdor v Siam
Tokio, 13. marca. s. Japonsko vrhovno poveljstvo potrjuje, da so se japonski pomorski in kopni oddelki ob tesnem sodelovanju nekajkrat izkrcali v Salamau in Laeju, važnih točkah na Novi Gvineji.
Tokio, 13. marca. s. Po govoru ministrskega predsednika ter ministrov oboroženih sil sta obe zbornici soglasno odobrili zahvalo za japonsko vojsko, nato pa sta odložili seje.
Bangkok, 13. marca. s. Siamski radio je oddal naslednje poročilo: 9. marca je ob šestih zjutraj oddelek nasprotnikovih čet vdrl v Siam se-
verno od mesta Čangmaia Siamske čete so takoi ) z JaPoncl 7-a obnovitev teh naprav in dela. Mini-posegle v boj. Spopad ii tra al dve H ster .,e i.oudani še enkrat, da je zasedba Rangoo-
posegle v boj. Spopad je trajal dve uri. Nasprotnikovi oddelki so bili razpršeni ter so se umaknili, ko so na bojišču pustili nekaj mrtvih, ranjenih, in vojnih potrebščin.
Tokio, 13. marca. s. Od začetka sedanje vojne pa do vštetega 10. marca so Japonci zajeli nad 200.000 mož, je povedal vojni minister Togo, ko je v zbornici poročal o vojaškem položaju na Su-
matri, Javi, Timorju in v Birmi. Letalstvo japon-V0'!s'te j0, sestrelilo ali na tleh uničilo čez luOO nasprotnikovih letali Japonci so zajeli 2100 kosov topništva, 190.000 strojnic, pušk in drugega prenosljivega orožja, 28.000 raznih bojnih vozil, med njimi tankov, avtomobilov in železniških voz. Ti uspehi se bodo izkazali za še važnejSe, ko bodo dobili podatke o ujetnikih in plenu ob zasedbi Rangoona. Razne industrijske naprave ter zelo važni predeli za pridobivanje surovin v holandski Indiji so razmeroma malo trpeli. Holandske oblasti so se obvezale, da bodo popolnoma sodelovale z Japonci za obnovitev teh naprav in dela. Mini-
na docela prerezala pot za preskrbo, ki je prihajala iz Birme kitajski vladi v Cungking. Minister je nazadnje poudaril, da se v zasedenih krajih naglo obnavlja mir in red in da se japonske obrambne postojanke na severnem bojišču utrjujejo. — Opomnil je japonski narod, naj bo vedno bolj združen in naj doseže svoj cilj: veliko vzhodno Azijo.
Govor novega madžarskega ministrskega predsednika o notranje in zunanje političnem programu Madžarske
r,fcd,ik. »TJ! Kif-S« p« «•«». ‘I
UUUIIIIJIVPIO) 1U. I1UU va< O.	j/*vuwvvimih
madžarskega ministrskega sveta de Kallay je iinel govor na velikem -shodu vladne stranke, 'f toplih besedah se je spomnil dela svojega prednika in izjavil, da bo nova vlada nadaljevala in uresničila program Bardossyjeve vlade.
Dejstvo, da so vsi ministri prejšnje vlade ohranili svoja mesta in da je zunanje ministrstvo pridržano Bardossyju, kakor hitro mu bo zdravje dovolilo delati, dokazuje — je poudaril predsednik de Kallay — da se bo nova vlada glede zunanje in notranje politike zvesto držala smernic prejšnje vlade. V zunanji politiki bo Madžarska še naprej korakala ob strani Italije in Nemčije. Prijateljstvo med Madžarsko in silami Osi — je Kallay med splošnim ploskanjem podčrtal — ni od včeraj in nima značaja trenutnega koristoljubja. Notranja politika pa bo šla po smernicah socialne politike, kakor jih je začrtal pokojni mi nistrski predsednik GOmbos. Poleg tega je mini strski predsednik govoril tudi o potrebi ponovne poostritve zakonov glede plemenskega varstva. Imovina, ki je v judovskih rokah, je dejal, mora cimprej preiti v arijsko last. Zato bodo parlamentu predložili poseben zakonski načrt, po ka-
Jih imajo judje, skrajšan.
Govor novega ministrskega predsednika so na snodu sprejeli z živahnim odobravanjem.
na zemlji; važni cilji so bili znova učinkovito zadeti.
Ena naša podmornica se ni vrnila.
Naša torpedna letala so v vzhodnem Sredozemlju včeraj popoldne večkrat napadla veliko angleško pomorsko spremljavo potem, ko so jo zasledila in neprenehoma spremljala ogledniška letala. Nastop je bil kronan z uspehom: tri kri-Sarke so bile močno zadete in ena najbrž potop-
zveza ne more pripisovati velikega pomena neskončnim razpravam in sejam, dokler ne bo Indija dobila točno označenih svoboščin. Prav tako se je vedel bivši ministrski predsednik iz Madrasa, ki je dejal: »Vse je odvisno od tega, kaj nam bo sir Stafford predložil. Brez tega ne morem za zdaj povedati ničesar.«
Angleški stroški za vojna
Rim, 11. marca. s. Angleški finančni minister Kingsley Wood je v poslanski zbornici povedal koliko velja Anglijo vojna dozdaj. V zadnjih šestih tednih so vojni stroški znašali 14.5 milijonov funtov šterlingov na dan. Vlada ima od zbornice dovoljen kredit za vojno v znesku 88.5 milijonov funtov šterlingov. Minister je napovedal, da bodo stroški prihodnje tedne še narasli in da bo moral zahtevati dodatno odobritev, če hoče izpolniti svoje naloge. Povedal je, da so povprečni dnevni stroški za sedanjo vojno dosti večji od stroškov v pretekli vojni, v primeri z lanskim letom pa so dva in polkrat večji.
Nemški pregled o letalskih izgubah nasprotnikov
Berlin, 13, marca. s. Pregled, ki so ga sestavili nemški vojaški krogi, kaže, da so države trojne zveze od 8. decembra 1941 do 7. marca 1942 uničile svojim nasprotnikom vsega skupaj 4253 letal. Od tega je 1537 angleških, ameriških in holandskih letal, ki so jih sestrelili ali uničili na tleh ali zajeli Japonci, 1841 sovjetskih letal, 850 pa angleških, ki so jih uničili drugi zavezniki.
25 letnica škofovanja Pija XII.
Vatikan, 13. marca. s. Sv. oče Pij XII. bo praznoval 25 letnico škofovanja 14. maja, na
fraznik Vnebohoda. Ob vzvišeni obletnici bo ij XII. dal svetu očetovsko poslanico
Usoda trojne zveze je usoda Bolgarije
Sofija, 13. marca. s. Ravnatelj bolgarskega tiska minister Nikolajev je imel pri zvezi bolgarskih časnikarjev govor, v katerem je dejal: »Vsi se zavedamo, da je usoda Bolgarije brezpogojno zvezana z usodo držav Osi in velikih zaveznic iz trojne zveze. Zmaga Osi je tudi naša zmaga. Veličina Osi se ujema z uresničenjem naših zgodovinskih sanj, za kar se je bolgarsko ljudstvo borilo stoletja. Nova Evropa bo našla Bolgarijo zedinjeno po plemenu in po mejah.«
Angleški letalski napadi na francoska mesta
Pariz, 13. marca. s. Angleška letala so pred-snoeiijiui znova poskusila z napadom na uoko mesto v severozahodni Franciji. Bombe so zadele neko cerkev ter več stanovanjskih hiš. Nekaj žrtev je bilo med civilnim prebivalstvom. Tvarna škoda, povzročena na zasebnih hišah, cerkvi ter na nelcem dekliškem zavodu je ogromna. Noben vojaški cilj ni bil zadet.
Francoska vlada zanikuje glasove o odstopitvi Madagaskarja Japoncem
Vichy, 13. marca. s. Zlobne ameriške glasove, ki bi radi svetovni javnosti dopovedali, da se Japonska in Francija pogajata glede vfe-, «toka Madagaskarja, ki leži ob vzhodni afrfeki obali, v francoskih vladnih krogih gladko zanikujejo. Glede obiska japonskega gospodarskega odposlanstva, ki naj bi ee zdaj mudilo na Madagaskarju, pripominjajo samo, da sta zdaj na vsem Madagaskarju le dva Japonca, in sicer stara ženska, pa neki delavec. Ameriški priti«k in ameriške grožnje skrivajo drugačne namene, pravijo v Vichyju, toda Francija je odločena braniti svoj imperij, kakor je bilo že povedano.
Klic francoskih razumnikov zoper angleške napade
na Francijo
I
Ijena. Nato so nemška letala in podmornice ponovile napad in so prav gotovo zadele še dve drugi angleški enoti.
Rim, 13. marca. s. Radio v Kairu, za katerim ponavljajo novice druge angleške propagandne postaje, je predvčerajšnjim sporočil, da so angleška letala izvedla posrečen napad na italijanski pomorski oddelek ter zadela in zažgala 1 križarko, 1 rušilec in 1 parnik. Včerajšnje italijansko vojno poročilo z običajno strogo nepristranostjo ugotavlja kakšna so resnična dejstva. Nastop, o katerem poroča angleški radio, ni imel nič uspeha. Spretno manevriranje ladij, ki so bile v sprevodu, uspešni odgovor spremljevalnih vojnih ladij, takojšnji poseg italijanskih in nemških lovcev je izjalovil nasprotnikovo zasedo in ves oddelek je mogel srečno priti na cilj. Edina izguba pri tem pomorsko-letalskem spopadu je izguba dveh nasprotnikovih letal. Ko so zatem napadle še podmornice, ni bil uspeh nič drugačen. Nasprotnikove trditve so torej brez slehernega temelja. Pač pa je treba poudariti novico iz vojnega poročila, ki se nanaša na potopitev dveh angleških podmornic. Lov na angleške podmornice, ki je bil zadnje tedne ojačen, še naprej prinaša uspehe.
Seja ministrskega odbora za cene pri Duceju
Rim, 13. marca. s. Pod Ducejevim predsedstvom se je v Beneški palači sešel medministrski odbor za vzporeianje in razdeljevanje preskrbe ter za cene. Seja se je začela ob 17 in se je končala ob 19.30. Odbor se bo spet sešel danes ob 17.
Vesti 13. marca
Pariz, 13. marca. s. Pariški tisk prinaša oklic raznih zastopnikov francoskega razumništva, ki odločno protestirajo zoper angleške zločine nad Francijo. Oklic pravi: »Anglija ni nikoli bombardirala Nemčije, dokler je bila naša zaveznica. Njene bombe niso zadevale nemških oboroženih sil, dokler bi bi j to nam kaj koristilo. Zdaj, ko je Anglija zapustila Francijo sredi bitke, pa strahuje naše prebivalstvo in skuša ohromiti naša industrijska središča ter preprečiti obnovitev naše države. Po Stalinovih zapovedih skuša Anglija ustvarjati nerede, gospodarsko in moralno zmešnjavo ter povzročiti krvavo revolucijo. Anglija
ima samo en cilj: da mora Francija prenehati. Ce se Francija in Nemčija sporazumeta, je namreč Anglija izgubljena. Toda za Francijo pomeni sporazum z Nemčijo rešitev.«
Oklic vabi Francoze, naj se upro angleški volji po uničevanju, ki je bila stoletja bič za Francijo. Oklic so podpisali številni znanstveniki, pisatelji in profesorji, med njimi akademika Abel Bon-nard in Ramon Fernandez, Maurice Donnay in Abel Hermant, pisatelja Louis-Ferdinand Celine aj ,eorRes Claude, pesnik de Chateaubriand, Jean Adalbert iz akademije Goncourt, general Chieffes in številne druge osebnosti.
Za načelnika odbora za zunanje zadeve v poslanska zbornici je bil namesto generala grofa Takucs-Tolovaja, ki je podal ostavko, imenovan grof Mjhae! Teleky, bivši poljedelski minister, poročajo iz Budimpešte.
Poročil« iz uradnih indijskih krogov v Bangkoku pravijo, da so v prvih dveh mesecih letošnjega leta iz Kalkute izselili 514.000 oseb. Prav tako je vlada povabila prebi-volstvo v Karachiju. naj mesto izprazni.
Včeraj je z letalom Odpotovalo v Berlin posebno švedsko .trgovsko odposlanstvo, ki se bo v nemški prestolnici pogajalo za nov gospodarski sporazum.
V Kopenhagnu so podpisali novo trgovsko po-
godbo med Dansko in Norveško, ki bo trajala šest mesecev. Danska bo izvažala blaga m prideflkov v vrednosti 27,000.000 kron, uvažala pa blaga za 36.000.000 kron.
Poglavmk je imenoval dr. Vjekoslava Frančiča za zaupnika in zastopnika pri II. armadi italijanske vojske na Sušaku. Dr. Frančič bo obdržal svoje dosedanje mesto kot zastopnik ^ministra za zunanje zadeve.
Nemški^ vodja je odlikoval z redom Železnega križa s hrastovo vejico in meči viteškega reda letalskega kapitana Philippa. Poleg tega je podelil odlikovanje hrastove vejice še dvema drusima letalskima častnikoma: kapitanu Ubbenu in pa poročniku Ostermanu, ki sta dosegla svojo 60. oziroma 62. letalsko zmago. Železni križec so dobili trije vojaki v Afriki: major Hecht, podporočnik Heintze in narednik Huebner.
Iz Zagreba je včeraj odpotovalo v Bratislavo posebno odposlanstvo ustaškega gibanja, ki ga je vodil Poglavnikov adjutant Blaž Lorkovič, da bi se udeležilo slovesnosti ob tretji obletnici nezavisnosti slovaške države.
Iz Budimpešte poročajo, da je ministrski predsednik de Kallay sprejel italijanskega poslanika Fili^ja Anfusa in se z njim dolgo ter prisrčno razgovarjal.
Novi vrhovni poveljnik ameriškega brodovja admiral King je novinarjem izjavil, da poslej ne bodo več objavljali imen trgovskih ladij, ki bi jih sovražnik potopil, da ne bi sovražnik prišel do koristnih poročil. Pomorske izgube bodo objavljali samo glede na velikost tonaže ladij.
V Stockholmu so včeraf na tramvajih in avto-
busih začele redno službo švedske ženske, ki bodo nadomeščale moške, poklicane pod orožje.
Tehnični odbori so hudo zaposleni s pripravami novega obrambnega načrta za Švedsko, ki ga bodo parlamentu predložili v odobritev že pred veliko nočjo.
Ameriška vlada je izdala odlok, po katerem bodo potegnili iz prometa znatno število prevoz-mh ladij, ki so doslej prevažale blago v An-tfhjo, ker jih rabijo za svojo državno službo. Vest je napravila globok vtis na londonski borzi, kjer so akcije raznih plovnih družb padle za več točk. Nekatere teh družb namreč ne morejo več nadaljevati z delom, ker )im primanjkuje ladij.
,1?n,nROOnn’ naglaSa jo v Japonskih političnih krogih v Tokiju, se od dneva do clneva bolj bliža ura osvoboditve Indije. M krati pa opozarjajo Čunking, naj se otre-se sanj o anglo-omeriški pomofii.
iz I\ewyorka poročajo, da bodo vsa v Ameriki naložena imetja Holandske Vzhodne Indije prenesena na tako zvani »Holandskoindijski odbor za vojne nabave«. Denar pa bo uporabljen za odplačilo vojnih dobav, ki jih je
ir . ze d°,kila Holandska Indija.
Holandski voditelji so zdaj izgubili svoje kraljestvo in tudi čast, ker niso hoteli priznati nespremenljivega dejstva pripadnosti Holandske evropskemu kontinentu, holandske- ‘ ga cesarstva pa vzhodnoazijskemu prostoru piše nemška Diplomatsko-politična korespondenca
Loški potok nekdaj in sedaj
Y teh naseljih žive naši najbolj Izkušeni gozdarji
Ribnica, 12. marca.
Loški potok imenujemo ozko, koritu podobno k raško polje od Blotk (lo Drage med ribniškim in loškim hribovjem. Ozka dolina, ki jo ob hudih nalivih in daljšem deževju poplavi ponikalnica Lo&ki potok, ima ob obronkih borne njive in senožeti ter čiste smrekove gozdove in Šteje nekaj nad 2500 prebivalcev. Dolino zapirajo Hlošček (1035 m), Kolač-nek (910), Retijska gora (934), Srednji vrh (866), Jazbina (846), Sadal (832), Vrat (868), odpirajo pa jo banovinske ceste proti Cabru, Rakeku in Sodražici. Podnebje je ostro in mrzlo, saj traja tu zima šest mesecev, vendar je sončno in zdravo.
Nekaj zgodovine
Ob studencih in ponikalnicah so imeli Ložani že nekdaj pašnike. Po izsekavanju lesa in razširjenju senožeti so si z le njim lastno pridnostjo, ki je svojstvena pri Ložanih, samo zaradi vztrajnosti napravili na skopih kraških tleh njive in ustanovili nove vasi, katerih imena prav tako ponaizorujejo sliko te dolinice, kakor Travnik, Retije, Mali log.
Dokler je bilo tu malo naseljencev, je bil Loški potok združen z bloško župnijo, pozneje pa sta bili odcepljeni od Blok dve odvisni ekspozituri: Loški potok in St. Vid pri Žilcah. Sčasoma sta obe odvisni ekspozituri postali samostojna vikariata. Leta 1863. je škof Jernej Vidmar spremenil mnoge vikariate v župnije.
Po zapiskih starih župnijskih urbarjev je Stel Loški potok le 16 posestev, ki so bila podložna ribniški graščini. Ljudstvo je živelo samotno in ločeno od sveta, se pečalo z živinorejo, pozimi pa delaio obode, leseno posodo in drugo orodje.
Franc Ks. Kramer (rojen leta 1800. v Prigorici pri Dolenji vasi) piše v svojem življenjepisu kot loški župnik prav zanimivo o tedanjih razmerah, ko je pastirovai v tej župniji (leta 1833.):
»Posestniki ribniške graščine so bili plemenitaši, ki so preživeli največ časa v mestu, gospodarstvo pa prepuščali oskrbnikom. Take baže je bil tudi zadnji posestnik grof Kobencl Moral je — ves bolan in zadolžen — prodati graščino v Ribnici in hišo v LjubljanL Oboje je kupil njegov oskrbnik
»igi on Ib
Coutslpno’ fnee
con 12 lite?
Kn| lahko storiš
z 12 Utami!
Comperare 11 n antomoblle, nn panfllo, nna pelllcola, uu corredo, una btbUotooot Bi, puol avere tutto cl6 ed altro ancora per gole 12 Lire, »e *oquUtl nn blpltetto della Lot-teria dl Tripoli e se sarai uno del fortunati vtnettort det numerosl e rtccht premi ehe »a-ranno oHtrattl in Koma il 10 Magglo p. v.
Gl A 22 ponseBBorl di un btelietto detle T>otterte
Sreoedentt aono dlventati millonari riHchtaudo odtol lire.
Potrebbe e*«ere il tuo turno! Acqunta oggi stesso un blglietto.
KnplU auto, Jahto, krzno, opravo, knjižnico!
Da, vse to in Se kaj drugega imak lahko lamo za 12 lir, če si nabaviš sreiko loterije Tripoli« In se uvrstiš med srečne dobitnike Številnih bogatih oobltkov, ki bodo izžrebani v Kirnu 10. maja t. L
2e 22 lmejltetjev srečke Iz prejinjib loterij Je postalo milijonarji, ker so tvegali 12 lir.
Lahko sl sedaj na vrsti ti! 6« danes si nabavi srečko!
I
LOTTERIA di TRIPOLI
Anton Rudež. Ta je bil rojen Krašovec te Kobilje glave in prebrisan mož, da malo takih.«
Nato nadaljuje, kar je tako značilno tudi za razvoj lesne domače obrti in kar še danes ovira njen napredek — namreč v Ribniški dolini, kajti v Loškem potoku je ta obrt skoraj popolnoma propadla:
»Potočani so imeli že od nekdaj pravico sekati les v bližnjem gozdu, izdelovali leseno posodo, obode, škatlje, kUble in sploh suho robo in jo prodajati po Hrvaškem in Ogrskem. Graščak je kmalu zapazil ta skriti, toda obilni studenec. Da bi imel tudi od gozda dobiček, je postavil tik cerkve veliko poslopje in zapovedal, da morajo prodajati (seveda po zelo nizki ceni) vso robo njegovi zaiogi, kjer bodo lahko nato kupili blago.«:
Ljudstvo gotovo ni moglo več z veseljem izdelovati suhe robe in je to obrt vedno bolj in bolj opuščalo, Čeprav so samo Potočani sloveli po svojih' izdelkih s svojstveno narodno ornamentiko.
Prav zanimivo piše kronist dalje: »Novi graščak si je znal pridobiti kresijske uradnike in od njih je dobil pravico deliti zemljišča svojih podložnikov. Nepremišljeni kmetje z več sinovi so z veseljem sprejeli to pravico in tako se je začela kosati naša zemlja. Posledica tega so bili obilni prepisi, večji zemljiški davki — graščak pa je imel večje dohodke. Dokler so bila zemljišča sk>jpaj in jih je obdelovala ena družina in plačevala skupno davke, so lahko živeli, po razdelitvi pa je začelo gospodarstvo propadati in ljudje so se začeli selili v tujino.«
Za časa pastlrovanja pok. Kramerja so v Loškem potoku tudi prenovili župnijsko cerkev in napravili dovozne poli do cerkve.
kolera
Leta 1830. je divjala tudi v Loškem potoku zavratna kolera in v kratkem času podavila tolfko ljudi, da je bilo pokopališče premajhno in so ga morali precej povečati V tem času so popravili tudi že napol porušeno kapelico sv. Barbare na pokopališču, ki je starejša od farne cerkve.
Nekdanji potoški župnik pok. Kramer razpravlja v svoji kroniki o težavah duhovnega pastirstva v tej fari in pravi: »Ko je vlada uvedla po mejah posebne straže (Grenzjager), je dobil Loški potok 32 takih potopisov, ki so zalezovali ženske, kakor volk ovce. Ker sem grajal njihovo razuzdanost, so mi grozili, da me ustrele. V dekliških srcih sem vžgal gorečnost do službe božje in svetih zakramentov to obvaroval sem vsa dekleta.«
Nato zaključuje: »Večjega spoštovanja ta zaupanja, večje ljubezni do pastirja »1 skoraj ne bi mogel Želeti.«
Zdrav, posten rod
Sivi tod še danes. Prav trdo delo in oster zrak sta dala Potočanu kremenit značaj. Potoikih gozdnih
strokovnjakov ni treba hvaliti, ker jih hvali in odlikuje njihova pridnost in ravno zaradi te Potočane povsod radi sprejmejo. Sedaj živi v Loškem potoku nad 2500 ljudi, od teh 311 posestnikov, ostali pa 60 najemniki to se preživljajo deloma z živinorejo, deloma pa s prevažanjem lesa v Ortnek pri Ribnici ali na Rakek. Letno odvažajo iz Loškega potoka 11.400 kubičnih metrov lesa, od tega iz Auerspergovih gozdov okrog 7000 kub. metrov. Potočani 60 skromni ljudje, pridni, zato pa jih povsod tudi radi sprejmejo. Mnogi so hodili na sezonsko delo v bosanske gozdove, mnogi pa so morali s trebuhom za kruhom tudi čez lužo v Ameriko, nekateri pa na delo v Francijo.
Posebno pozornost posvečujejo reji drobnice, in kdo ne pozna pri nas nogavic iz potoške vasi? Na senožetih najdeš bogato planinsko zdravilno floro, skrbno obdelane njivice, kjer dobro obrodi krompir, kavlja in bob, dočim koruza tu ne dozori. Kraji so pasivni in zato potrebni posebne pozornosti. Pred leti 60 oblasti pošiljale v ta kraj kar vagone koruze.
Lepi so ti kraji, le dobre pitne vode ni, zato pa pojemo v Ribniški dolini
Vsak potok teče
samo Loški potok ne. Tu imajo samo vodo kapnico. Če se pripelješ po cesti iz Sodražice, se ti bo ob pogledu na hrib, Tabor imenovan, z lepo cerkvijo, oko kar razveselilo. Od tod je krasen razgled po dolinici in temnih gozdovih, iz katerih slišiš ob večerih, ko sonce tone za Reteškimi gorami, ukauje čukov in 60v, bevskanje lisic in glasove drugih živali. Le nekaj strelov, pa si v temnem gozdu, kjer domuje medved z jeleni in srnjadjo. Zal, da jelenjad vedno bolj iztreblja oziroma izganja srnjad.
Valvazorjeva beseda
Ko pišem o pridnih Potočanih, se mi je ^koraj sama vsilila misel na Valvazorjeve vrstice o Kočevskem, da sem vzel v roke njegovo berilo. Na strani 68. in 69. sem našel med drugim:
»Kočevsko okrog Kočevja je cela grofija. Tu so mnogo visoke gore in z gozdom porasle pustinje, vendar pa tudi nekatere prekrasno cvetoče in bogato blagoslovljene, rodovitne poljane. Vsako leto pridelajo silno veliko prosa, ovsa in dokaj dobre turščice. Ajda tu ne uspeva. To pomanjkanje pa nebo obilno nadomešča na drug način. V tem predelu se kopičijo prepelice v tako številnih jatah, da jih je knez Turjaški blagega spomina dobil v treh ^tednih na lovu s sokoli nad 3000. Seveda so tod še druge ptice, razna divjačina, pa tudi ribe in raki. Prav tako raste tu neverjetno mnogo gob, ki jim pravijo mavrahi. Skratka, liar koli si morejo usta^zaželeti in zahtevati od rastoče narave, vse je položila v ta tla, kakor v zakladnico to vse daje v času z darežljivo roko...«
V	Loškem potoku je precej najemnikov, pridnih ljudi, delavoijnih, vztrajnih, poštenih in zdravih in bi radi segli po tej darežljivi roki v korist naše ožje in širše domovine.
Slovesnosti za tretjo obletnico kronanja sv. očeta
Pija XII.
Rim, 18. marca. «. S slovesnimi obredi eo včeraj proslavili tretjo obletnico kronanja sv. očeta Pija XII. V Sikstinski kapeli so ee zbrali člani diplomatskega zbora pri Vatikanu, veliki mojster malteškega viteškega reda, družina knezov Pa-cellfjev, zastopstvo reda Sv. groba ter predstavniki rimskega plemslva, dostojanstveniki papeškega dvora, visoki prelati, nadškofje in škofje, voditelji posameznih kongregacij in druge osebnosti. Kurijski kardinali in nadškofa Iz Napolija in Bologne so Čakali v prednji dvorani, kamor je prispel papež nekaj pred 10,80. Prelati so izrekli Piju XII. svoja voSclla Papež, ki je bil oblečen v oblačila iz bele svile, je sedel na nosilni «edež, nakar so ga nesli skozi Vojvodsko in Borgijsko dvorano med živim pozdravi jan jem zbranih vernikov, papeška garda pa Je Izkazovala časti. Na izraze slnovske vdanosti je sv. Oče odgovarjal
s tem, da je vernike blagoslavljal. Ko je stopil v Slkstinsko kapelo, so pevci zapeli »Ti si Peter«. Vsi zbrani so pokleknili. Ko je papež sedel na
prestol, je začel dekan kardinalskega zbora Gra-nito Pignatelli di Belmonte sv. mašo, med katero je pevski zbor pod vodstvom mojstra Perosija pel »Kronanjslco mašo«, katero je bil Perosi zložil pred tremi leti za izvolitev papeža Pija XII. To končanem sv. opravilu je papež podelil apostolski blagoslov, potem je pa sed?! spet na nosilo in 6e vrnil v oblačilno dvorano, kjer so ga verniki prav tuko prisrčno pozdravljali kakor ob prihodu. Tam Je sv Oče odložil tiaro in plašč in se vmjl v svoje prostore. Za tretjo obletnico vladanja ie sv. Oče dobil številne brzojavne čestitke od številnih glavarjev držav in predstavnikov vlad, raznih odličnikov in vernikov.
Vreme se je spremenilo
Vremenski režim 40 mučenikov nam je prinesel najprej 3 'lepe in sončne dneve, čez noč pa se je vreme spremenilo in je začelo deževati. Je močno oblačno danes, vendar ni treba imeti nikakega strahu, da se ne bi lepo vreme 40 mučenikov dobro obneslo, kaj ti je po navadi, da imamo v dobi 40 dni tu in tani k«k deževen dan. So bila leta, ko je bilo do 10 deževnih dni, a tudi leta, ko je bilo skozi in sko/i lepo, suho in brez dežja. Neka leta na je bila prav oh tem času močna deževna rloba, tako da so se pri nas pojavljale katastrofalne pomladanske povodnji.
Sicer traja še vedno južno vreme. Termometer je davi kazal 2 stopinji nad ničlo. Sneg je po ravninah popolnoma skopnel. Izginil je,
in povsod so se že pokapali travniki. Sedaj je čas, da kmetje na njive navozijo gnoj. Tudi ljubljanski posestniki sedaj marljivo gledajo, kako Lodo pognojili svoje njive in travnike v okolici. Letos nameravajo še več travnikov preorati in spremeniti v njive, kamor bodo nasadili krompir, fižol in druge koristne'poljske ipmMlke.
Zaradi naglega tajanja snega so vode znatno narasle. Ljubljanica je pred dnevi narasla za 147 cm, n/ito je začela upadati ter je do včeraj upadla za 75 cm, davi pa se je zopet dvignila za nekaj centimetrov.
^ahtevaite povsod naš lis!!
Iz Države
Predvčerajšnjim je papež sprejel v avdienco okrog 2000 oseb, med njimi 300 parov novoporo-čencev in skupino italijanskih vojakov. Sv. oče je •množico pozdravil s posebnim nagovorom, v katerem je poveličeval delo neveste in matere, ki jo je označil kot 6once družine. Na koncu je vsem podelil apostolski blagoslov in se nato umaknil v svoje zasebne prostore.
Pavijski škof je kongregaciji za sv. obrede poslal vprašanje, če bi bilo dovoljeno rabiti namesto bronastih zvonov v cerkvenih stolpih radiofonske naprave, s katerimi bi lahko vabili vernike k 6vetim opravilom. Kongregacija pa je na vprašanje odgovorila nikalno. Dodala je: »Starodavno in častitljivo je namreč izročilo sv. Cerkve, da rabi bronaste zvonove, ko vabi vernike k svetim opravilom in drugim obrednim namenom.
Tudi v baziliki sanmarinske republike so imeli žalne 6vete obrede za pokojnega vojvodo d’Aosta. Pri maši zadušnici so bili italijanski konzul Gu-glielmi, kapitan sanmarinske vlade in višji predstavniki sanmarinske fašistične strankd.
V	okviru novega gospodarskega in političnega reda 6e gospodarstvo na Egejskem otočju prav zadovoljivo razvija. V kmetijstvu, industrijstvu, obrtništvu in trgovstvu je posebno v drugi polovici preteklega leta prišlo kljub neogibnim težavam sedanje vojne dobe do izredno lepih gospodarskih uspehov. Vse je zasluga italijanskih oblasti, ki 60 6 svojimi gospodarskimi in bančnimi organizacijami raztegnile zelo živahno delavnost po vsem tem raztresenem ozemlju, tako važnem po 6vojih virih, s katerimi vzdržujejo blagovno izmenjavo med posameznimi otoki in s sosednjo Anatolijo. Najboljši dokaz žive delavnosti je ta, da je italijanska državna banka v Vathyju, glavnemu mestu na otoku Samu, odprla novo egejsko podružnico.
Fašistični tajnik v Comu je odvzel Člansko izkaznico fašistu Pietru Scottiju, tajniku fašija v Co-licu, ker je »priredil razkošen, pantagrueteki in nesodoben poročni obed, kjer je postregel gostom z več ko šestdesetimi jedmi, ki so deloma prepovedane ali pa omejene.c Trije drugi fašisti, ki 60 bili pri požeruški poročni slavnosti, so bili za nekaj Časa izključeni iz članstva. Po tem je vidno, kako 6trogo in nepristransko Stranka kaznuje vse, ki se pregrešijo zoper odredbe, dane vsemu narodu, pa čeprav so krivci iz najbližjih vret.
Dobiček Bane« di Roma, Vodstvo znane velike banke »Banca di Roma« je izdelalo bilančno poročilo za lansko poslovno leto. Bilanca izkazuje nekaj več kakor 19 milijonov lir čistega dobička, kf je za dobre štiri milijone višji kakor pa predlanski. V kratkem bo občni zbor delničarjev, na katerem bodo ta dobiček tudi razdelili. Delničarji bodo dobili po 4% dividende.
Pomnožitcv trgovine z nordijskimi državami. Lansko leto se je močno pomnožila trgovinska izmenjava med Italijo in severnimi državami, to je Dansko, Norveško. Švedsko in Finsko. Tako je znašala vrednost trgovinske izmenjave s Švedsko predlansko leto 400 milijonov lir, lansko leto pa nekaj nad 500 mili tonov. Švedska je v Italijo izvozila več blaga kakor pa ga je dobila iz Italije, vendar razlika ni velika. Švedska je izvažala v glavnem surovine, kupovala pa razne naravne in umetne tkanine. Podobno ie tudi z ostalimi severnimi državami z izjemo Danske, ki je dobavljala večinoma svoje kmetijske in živinorejske pridelke, kupovala pa tkanine.	*
Preprečeno prodajanje oblačilnih nakaznic. Policija v Torinu je zasledila, da sta dva lastnika trgovine z oblačili, neki Filippo,JBj»auio in Oanna Giuseppe, na skrival manipSlFfala z oblačilnimi nakaznicami in potem blago pod roko prodajala. Preiskava je spravila na dan, (fa sta
trgovca kupila pod roko 45 oblačilnih ’iu»Mznic in zanje plačevala po 100 do 120 lir za komad. Oba sla romala v zapor in bosta prišla pred sodišče, da ju bo doletela težka kazen, ki jo za takšne zlorabe predvidevajo kazenski predpisi.
Sreča v nesreči. 33 letni delavec Armando Veroni je delal na neki visoki stavbi v Rimu, kjer so popravljali ostrešje. Mimoidoči ljudje pa so pretrašenl zagledali delavca, kako mu je zdrsnilo in je začel padati v globino. Očividcem je zasfah dih, toda nesrečnik je imel srečo v nesreči. V sredini hiše je bil velik balkon, na katerem so stanovalci zračili posteljnino. Delavec je padel na ta balkon in se tako rešil. Padec je bil tako globok, da se je navzlic temu, da je padel na mehko, precej potolkel, 'toda smrti je Ušel.
Triletno dekletce utonilo
Ljubljana, 18. marca.
Včeraj je šla triletna Vidka Venturinijeva, stanujoča na Ižanski cesti 141, k sosedom na obisk. Bila je nekaj časa pri njih, potem pa je odšla proti domači hiši. Namesto da bi šla po navadni poti, jo je mahnila kar po bližnjici. Pot je vodila tudi čez nekaj več kakor meter Širok jarek, čez katerega je bila položena deska. Nesrečen slučaj pa je hotel, da je Vidki spodrsnilo in je padla z glavo naprej v jarek ter se zadušila. Vode je bilo v jarku komaj toliko, da je segala do kolen. Hudo prizadetim staršem izrekamo svoje sožalje.
rEarl Derr Blgger«
78
Ml E IL A
j
»Kaj? Oditi nameravate s Honoluluja?«
»O — seveda...«
»Odšli boste s tega priljubljenega koščka zemlje, o katerem ste radi in lepo napisali na milijone besed.. .<
»Enostavno moram, Charlie. Afli ste si že vzeli kdaj čas in razmišljali o tem, kakšen vipliv ima ta očarujoča lepota na značaj moža? Sijajno, naravnost sijajno je to! Kaj »e dogaja n« tej bujni obali, na kateri pihljajo in nas božajo topli južni vetrovi? Človek se uspava, obtiči na mestu in obuboža. Nobena kokosova palma ni več zame. Bukovi gozdovi, Charlie! Ali mislite tudi vi tako o bukovih gozdovih? Ti delujejo osvežujoče in vlivajo novega poguma. Sploh pa so bukve moja najljubša drevesa. Velik, ustaljen in krepak mož iz starega dobrega za-pada — to bo poslej moj ideal.«
Chan je nagrbančil čelo. »Ali se vam ni posrečilo pridobiti miss Ju'lije za vaše nazore o Havajih?«
»Tako nekako je videti. Na petnajst tisoč turistih sem to z uspehom poskušal, toda spotaknilo se mi je ob ženski, ki jo imam rad. Takšno je pač življenje.«
»če boste odšli odt.od, boste morali zapustiti veliko lepega, toda mnogo lepega boste pa vzeli tudi s seboj, kajti miss Julija gre z vami,« je rekel Chan.
»Pripomba,« se je zasmejala Julija, »ki bi jo morali izustiti vi, mr. Bradshavv.«
»To še pride,« ji je odgovoril žarečega obraza.
Chan je zasanjano pogledal na vzhajajoči mesec in na ble-sketajoče lučke ob obrežju. Z bližnjega vrta je donela milobna melodija neke havajske pesmi. »Biti mlad, zaljubljen in na tem
otoku,« jc rekel. »Kaj more biti še lepšega? Obliznite si vse peste! Le enkrat nastopa v življenju cvetje. Čas beži. Prišel bo trenutek, ko niti zlato niti biseri ne bodo mogli pričarati nazaj mamečih čarov sončne mladosti.«
»Toda Charlie, vi postajate sentimentalen,« je vzkliknil Bradshavv.
Chan je prikimal. »Mislim na čase svoje lastne zaljubljenosti ob tej obali, kar je že daleč preč. Kako dolgo, boste vprašali? Medtem sem postal že oče enajstim otrokom...«
»Prav gotovo imate vse razloge, da ste nanje ponosni,« se je vtaknila vmes Julija.
»Prav tako sem ponosen, kakor ste mi vi dali povod za to,« je odgovoril Clian. »Na vsak način sem prispeval svoj delež k temu, da sem preteklost povezal s prihodnjostjo. Če umrem in zapustim enajst otrok, kdo bi mogel potem reči, da nisem živel? Mislim, da nihče.«
»V tem pogledu imate nedvomno prav,« ga je zagotavljal Jimmy,
»Ali bi mogel z vami za trenutek govoriti na samem?« je prosil Charlie. Stopil je z Bradshavvom nekaj korakov proti hiši.
»Kaj je?« je hotel vedeti mladenič.
»Vsak trenutek se utegne mnogokaj zgoditi. Najkasneje v eni uri vam bom lahko povedal, kdo je umoril Sheiah Fane.«
»Moj Bogi« je presunjeno vzkliknil Jimmy.
»Še prej pa imam za vas neko nalogo. Miss Julija je bila najboljša prijateljica pokojnice. Pojdite nazaj k njej in ji po možnosti zeilo obzirno povejte, da je bila miss Fane tista, ki je ustrelila Dennyja Maya. To doslej brez nadaljnjega drži.«
»Je to mogoče?«
»Je. Odkrijte ji to torej previdno, potem je udatec ne bo tako prizadel, ko bo sredi mnogih ljudi. Zanjo bo bol težka, bo pa že znala nanjo pozabiti. Saj je vendar vaša ljubljenka.«
»Vse ima, kar ji sploh morem dati, Charlie. Čujte, to je prav za prav zares silno obzirno od vas. No ja, vi pač mislite na vse.«
»Storim, kar morcin. Ko se bosta med seboj pogovorila, vaju oba počakam nemudoma tam gori v jedilnici.«
»Prišla bova in hvala!«
Ko je C.han spet stopil v hišo, je videl Diano Dixon, ki se je pozdravljala s prvimi tremi prišleci: Martinom, Van Hornom in Jaynesom, ki so skupaj prišli iz hotela. Z zadovoljstvom je detektiv ugotovil, da so vsi trije spet nosili svoje večerne obleke. Ali ni bilo na mestu upanje, da bodo vsi nosili tudi prav iste čevlje, kakor so jih imeli prejšnji večer?
»Halo, gospod komisar,« je rekel Martino. »Prišli smo hitro, kolikor se je le dalo. Ali imate kaj pripravljenega?«
I ^ »Majhen poskus,« je odgovoril Chan. »Morebiti bo naša zadeva danes tudi — zapik.«
J Jaynes si je prižgal svojo neizogibno cigaro. »Zapik   vi
j mislite končano? Upam že in pričakujem. Za jutri opoldne sem | si dal rezervirati kabino na parniku. Torej se zanesem na vas, gospod komisar!«
| »Tako mislimo mi vsi,« je pristavil režiser. »Tudi jaz bi šel rad proč. Huntley, tudi midva bova lahko vzela isto ladjo.« j Van Horn je skomizgni'1 z rameni. »O, nič prijetno ne bi I bilo, če bi moral ostati tu. Včeraj sem si prilično natančno ogledoval Smitha. Nič se ne bom čudil, če bo od vseh nas on še
I najsrečnejši.«
»Postajate primitivni, ne?« se je nasmehnil Martino. »Verjetno pod vplivom vloge, ki ste jo igrali v našem tahitskem filmu.«
»To je misel na Hollywood,« Je odvrnil Van Horn. »Od vseh izumetničenih in spačenih mest, kar sem jih videl, dobi ta kraj zlato kolajno.«
»Vi pa sodite s pravo domovinsko ljubeznijo,« je pripomnil Jimmy Bradsbaw, ki je bil ravno tedaj z Julijo stopili v sobo. »Ali boste imeli kaj proti temu, če vas bom citiral?! Znameniti filmski igralec daje prednost preprostosti llonolula pred nenaravnim kičem filmske naselbine.«
»Vzajemna posojilnica v Ljubljani«
naznanja, tfa je umrl gospod
Rado Sturm
ravnatelj posojilnice
Bil je spreten uradnik, vesten v službi ter izredno blagega značaja.. Zato ga bomo ohranili v hvaležnem spominu.
Njegov pogreb bo v petek, 13. marca 1942, ob pol 4 popoldne iz kapele sv. Nikolaja na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, 12. marca 1942
Upravni in nadzorni odbor
0		iHRnlP
1111		
Ljubljana
Koledar
Danes, petek, 13. marca: Kristina, devic«.
Sobota, 14. marca: Matilda, kraljica.
Obvestila
Nočno slnžbo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrševa c. 43; mr. Trnkoezy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, šeilenburgova ul. 7.
Rdeči križ poroča: Glede zamenjave bivšega jugoslovanskega denarja, poslanega od vojnih ujetnikov svojcem, sporočamo, da se mora vložiti prošnja na Banca d’Italia in ji priložiti domovnico pošiljatelja (vojnega ujetnika), originalno potrdilo in kuverto poslarega denarja.
Zapora dragocenih kovin in vrnitev neplačanih dragocenosti. Na vprašanje ministra za korporacije, če se sme smatrati, da je trgovskim tvrdkam, ki so nameravale kupiti dragocene predmete., dovoljeno jih dobaviteljem vračati neplačane, se sporoča v soglasju z ministrom pravosodja, da se smatra takšna vrnitev za dopustno, kolikor se ne more smatrati Za odtujitev. RazUme se, da morajo dobavitelji, ko jim je blago vrnjeno, ki so ga bili prodali, smatrati, da je podvrženo zapori v smislu kraljevega ukaza z dne '5. septembra 1941. (Službeni list 442-72-41) in ga prijaviti v svojih inventarjih.
Sliko presv. Srca Jezusovega v vsako slovensko hišo! Kupite jo, stane le 3 lire!
Osebne izkaznice v Mostah. Tisti prebivalci Most, ki so prošnje za osebne izkaznice vložili v ljudski šoli v Mostah, pa zdaj ne morejo po izkaznice v šolo, bodo svoje osebne izkaznice dobili današnji četrtek 12. t. m. med 9—12 v Černetovi gostilni pri tSedmici« na Zaloški cesti. Spet pa opozarjamo, da mora vsak upravičenec sam priti po osebno izkaznico, ker jo pred uradnikom mora «fcm podpisati, razen nje pa mora podpisati tudi dva kartotečna listka
Iv|ul>lJanško gledallSCe
Drama:
Petek, 13. marca ob 15: »Rokovnjači«. Izven.
Znižane cene od 10 lir navzdol.
Sobota, 14. marca ob 17.30 »Zaljubljena žena«.
Izven. Zuižane cene.
Opera:
Petek, 13. marca: »Sv. Anton, vseh zaljubljenih
patron«, Red A.
Sobota, 14. marca: »Evgenij Onjegin«. Red B.
V treh vrstah...
V okviru štnjprske Domovinske zveze je
bila zdaj v Maribora ustanovljena tudi šahovska zveza. Nov<$ jizvoljeni odbor si je nadel več važnih vlog ž’a razširitev te kraljevske igre na Štajerskem. Med drugim je sklenila zveza, da bo vodila posfbne učne in mojstrske tečaje in prirejala medmestna tekmovanja. Iglalne prostore bo inielaj/veza v kavarni »Central«.
Na preccj prometni cesti, ki vodi iz Celja v Rogatec se je bila oni dan pripetila smrtna nesreča, \elik avtobus, ki vzdržuje promet, se jo na poti zaletel v nasproti prihajajoči avtomobil. Ob tem trku jc bil .šofer luksuznega avtomobila, Lešnik, na mestu mrtev, pa tudi dva potnika v avtobusu sta bila smrtnonevarao poškodovana.
Na prometni mariborski Beethovnovi ulici1 se je zaradi oslabelosti zgrudil dr. Miroslav Ploj. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Kolesarja Antona Šturma, ki se je peljal proti svojemu domu v Račje pri Mariboru, je na cesti zadel imimovozeči avtomobil in ga ob tej priliki vrgel na tla. Šturm je dobil tako hude poškodbe, da so ga morali hitro Drepe-ljati v mariborsko bolnišnico.
sta prodajala gledališke vstopnice. Je pa resnica, da so vse vstopnice za gledališče prodane skoraj vselej ves teden naprej.
Sodo je prodajal za moko neki zlikovec, ki so ga oblasti zdaj ujele. Sodo je mož seveda nakradel v nekem skladišču in jo dobro prodajal kot belo moko.
Učiteljica Lela Popovič, ki je bila voditeljica komunistične bande, je bila ujeta v bližini Leskovca.
A S. van Dine	KRIMINALNI	ROMAN	17
»Vse to troje skupaj, bi dejal. Njena usta so bila odprta in so imela izraz globokega začudenja.«
»In njene roke so krčevito stiskale odejo,« je nadaljeval Vanče sam pri sebi.
Vstal je in nekaj minut hodil po sobi sem in tja.
»Poslušaj me, Markham,« je dejal končno in se ustavil pred njim ter se prijel za stolovo naslanjalo. »V tej hiši se dogaja nekaj preveč strašnega, da bi si mogli predstavljati in razumeti. Morilec ni neznanec, ki bi bil prišel od zunaj in ki bi bil morilec po naključju. Gre za čisto pravi premišljeni umor, ki ga je uprizoril človek, kateremu je bila hiša natančno poznana, kj je točno vedel, kje so električna stikala, ki ,je dobro poznal navade v tej družini in ki je dobro pretehtal trenutek in način, ki bi bil primeren za izvedbo njegovega okrutnega načrta. Mi stojimo tu prpd strašnim moralnim breznom. Zločin preteklo noč ima svoj izvor v naj mračnejših in najstrahotnejših globinah človeške duše. Sovraštvo in protinaravne želie "-ošastni nagoni in pohlep, v«ie *o Ho izvor zločina, Kadar čo r't	vedeti	in	nič	ra-
/,,m	*•'	nič	drugega,	ka-
kor da drži roko krivcu.«
To ni bil več tisti brezbrižni Vance-jev glas. In ne bi so mogli odtegniti svojemu čudnemu notranjemu glasu, ki nam je dejal, da se je njegov menja-joči se ipotidarek poigraval z nami.
»Ta hiša je gnila, Markham; v razkroju je in je njen moralni propad neskončno hujši kot pa tvarni. To je velika stara in zapuščena liša, katero jc prevzel duh pokopanega rodu. Hiša, ki jo obdaja divji vrt ob l.regu kalne in žalostne reke: šest nemirnih, bolnih in slabotnih ljudi, ki jih je popačeni idealizem starega Greeneja prisilil, da žive skupaj četrt stoletja, jezni drug na drugega. Iz dneva v dan je njihovo medsebojno sovraštvo hujše in prav tako vsak dan bolj raste nestrpljivost, nezaupanje in zavist. Njihovi živci postajajo čedalje občutljivejši, njih možgani pa se ipovzpenjajo do najnevarnejših zločinstev.«
»Dobro razumem vse to Vanče,« je pripomnil Markham nekoliko presunjen, toda tvoji sklepi so bolj teorija, rekel bi učenost. Kakšna je po tvojem mnenju zveza med nenavadno pokvarjenostjo v kakšni družini in zločinom pretekle noči,«
»Ni nobene zveze, o tem sva si edi-
na; in vprav to je tisto, zaradi česar je sedanji položaj tako strašen in grozen. Nekdo se skriva v senci in čaka. 'lak vtis sem imel že, ko sem komaj prestopil prag te hiše. In vse popoldne sem obupno poskušal najti vsaj eno stvor, ki bi mi to potrdila, pa je nisem našel. Imel sem vtis, da se vrtim po nekem labirintu med skrivnimi vrati, skrivališči in skrivnostnimi zasedami. Nič zdravega, nič normalnega. Nenavadna hiša. v kateri bivajo tuji, pošastni stvori, od katerih je vsak zaprt in vzbuja grozen strah, ki je rodil preteklo noč svoj strupeni sad.«
Markhama so te besede glqboko ganile. Potisnil je vstran knjige, ki so bile nakopičene na mizi pred njim, ter odgovoril:
»Zdaj razumem, kako so te tvoji občutki mogli privesti do čisto določnega mnenja o tem dogodku.«
»Spomni se.« je nadaljeval Vanče, »osuplega in prestrašenega Julijinega izraza v trenutku, ko je umrla; nerazložljivega časovnega razdobja med obema streloma; prižganih luči v obeh sobah; Adinega pripovedovanja; tiste roke, ki jo je iskala v temi; in potem nikjer nobenega sledu o vlomu.«
»Nerazumljivo kot vse drugo. Človek. ki hodi po hiši v času tiste pol ure. ko se je zgodil zločin; človek, ki ve, da lahko gre in pride, ne da bi vzbujal sum in bi ga kdo motil.«
»To nazadnje še ne bi bilo najbolj čudno,« je menil Ileath, ki ni hotel opustiti svoje praktične domneve. »Lahko je bil soudeležen tudi kdo od štirih služabnikov.«	»
»In ta sokrivec,« jc odvrnil Vanče z nasmehom, »ta sokrivec, ki je določeno minuto odprl glavna hišna vrata, se je spozabil in obvestil vlomilca o razmestitvi sob In potem, ko je prišel v hišo, se je izgubil, tekel skozi jedilnico, taval navzpor po stopnicah, skrivaj tekal po hodniku, vdrl v dve spalnici, se pustil preplašiti, streljal na dve ženski in zaradi večje gotovosti prižgal luč tako, da je zavrtel stikalo, ki jc bilo skrito za omaro, spet šel po stopnicah navzdol, ne da bi stari Sproot, ki je šel nekaj stopnic z<, njim, slišal najmanjši šum; in Če je šel tiho... čuden tat, res, sokrivec pa še bolj čuden 1 Ne, vaša razlaga ne drži, ne, ne drži. Edini način, kako najti kakšno razlago, Markham, je ta, da se poglobimo v nenormalnost te družine.«
»Toda, Vanče, položaj tam poznamo,. je odvrnil potrpežljivo Markham. »Jaz s teboj vred priznam, da gre za nena vaden, toda ne tudi nujno kriminnleD iprimer. V družini ni težko naleteti na člane, ki si med seboj nasprotujejo in med katerimi končno izbruhne sovraštvo. Toda sovraštvo na splošno ni vzrok zločina in še ne predstavlja zadostnega razloga Za kakšno posebno obtožijo.«
»Morda ne, toda če so ljudje, ki se sovražijo, prisiljeni živeti skupaj, lahko to rodi krute posledice. Pred nami so nenavadna grozna dejstva, ki zahtevajo natančne preiskave.«
»Izrazi se že enkrat malo bolj določno. Kakšna so ta dejstva?«
»Poslušaj, tale,« je odgovoril Vanče, prižgal cigareto in se vsedel na rob
mize. »čemu je prišel k tebi Chester Greene, da bi čiiuprej hitel na pomoč? Zakaj je izginil samokres? Morda bi si vso stvar znali razložiti, če bi se samokres^ našel, toda ne verjamem, da bi se? Kaj se je /godilo s samokresom? Je mar res izginil, ali pa ga je Chester skril? Stvar ni jasna. Šibila je dejala, da pa te videla prejšnji teden. Ga je res videla? Gotovo bi bili vsaj korak naprej, če bi ee nam posrečilo ugotoviti, kakšno je bilo tisto skrivnostno romanje tega orožja. Zakaj je Chester tako natančno sliša.1 prvi strel, Rex pa ob istih okoliščinah ni slišal strela, ki je počil v Adini sobi? In zakaj je med obema streloma poteklo toliko časa? In majordom Sproot, ki govori toliko jezikov, ki bere Marziale, je takoj prihitel na pomoč, pa ni videl ne slišal niči Kaj so potem pomenile preroške grožnje sobarice Hemming, ki je dejala, da se bo Gospod maščeval in za-til rod Greenejev? Po njeni glavi so blodili temni svetopisemski spomini, ki so morda manj nejasni, kakor bi se utegnilo zdeti. In ta nemška kuharica? Čeprav je na zunuj tako flegmatična, vendar Ja ženska ni prav nič domača, četudi že dvanajst let vdano služi vsej družini. Spomni se. kako je ona raz-lagalu. Njen mož je bil prijatelj Tobiia Greeneja in stari Tobija je v d po roki določil, da ona lahko ostane pri hiši, kolikor časa hoče. Zakaj? Je pa še mnogo drugih »zakaj?«. Potem je. še Rex s svojo čudno izoblikovano glavo, omahujočimi udi in svojimi živčnimi napadi. Odkod izvira njegova lazbur jenoet? Vrnimo se k uganki o lučeh.
Pravi vzroki omejitev in pravi sovražnik
V	listu »Gazzetta del Popolo« ji Bergeret objavil temeljit članek, ki jasno odkriva prave vzroke omejitev in kaže na pravega sovražnika. Takole piše: »Pravijo: omejitve čutimo, sovražna blokada je torej uspešna. Toda pomanjkanji v Italiji ni kriva sovražna blokada. Sicer pa je to pomanjkanje zdaleč bolj znosno v primeri s siromaštvom, ki ga čutijo po drugih deželah, ziasti pa še v Angliji. Pomanjkanje pa je ponajveč v zvezi z drugimi vzroki: delu je bilo treba odtegnit* velike množice ljudi, zaseči je bilo treba prevozna sredstva, opremo in razno blago zaradi vojne v Rusiji. Če bi 6e Evropa v upravi novega reda lahko posvetila pridelavi in razdelitvi dobrin v novem gospodarskem okviru, bi gotovo lahko zadoščala svojim potrebam. Torej bo najvažnejša naloga: uničiti boljševiške armade. Tako v vojaškem kakor v gospodarskem pogledu gre zdaj edinole za to, da pride še do odločitve na evropski celini. Dokler se Anglo6ak6oncem ne bo posrečilo nanovo pridobiti monopol nad morskimi poti, smemo imeti vojno na morju za dobljeno. Dokler bodo naše letalske in podmorske sile potapljale toliko nasprotnega bro-dovja, kolikor ga Združene države in Anglija gradita nanovo, 6 kakšnimi ladjami naj prevažajo živež za bogataške vojske, ki naj bi si osvojile Evropo? Koliko bojnih ladij pa bi imeli pripravlipnih za tak načrt in kako naj spremljajo velike prevoze, ko je znamenita premoč anglosaksonskega brodovja glede na bojne ladje prve vnste skrčena na razmerje 27 ali 26 proti 21? Velika Anglosaksonska se je do-
slej izkazala za napihnjeno vojaško in gospodarsko sleparstvo: 6aj so na morju, ki 60 ga imeli za svoje, doživeli bedne preizkušnje. — Na 6vojo 6rečo 60 6e spravili z evropske celine, kjer bi dobili še več brc, kakor so jih doslej še vedno dobile bogataške vojske. Gospodarji morja pa krojijo usodo po
Zdaj je najpriklainejši
Ljubljana, v marcu.
Da je dobro imeti dobre nesnice smo se pred nedavnim še lepo prepirali. Jajc ni bilo nikjer dobiti in če so jih že imeli naprodaj tedaj so bila tako slaba, da si jih navaden človek ni mogel privoščiti. Kdor pa je že prej redil v domačem kokošnjaku dobre nesnice, temu ni bilo treba trpeti pomanjkanja jajc, saj je imel vsak dan sveža. Mnogi so se prav zadnje čase odločili, da bodo tudi oni začeli kokošariti. Zakaj ne, ko pa stvar niti ne stane toliko kot si človek misli. Kokoši pač niso izbirčne v jedi in jim gre v slast vse, kar ostane od kosila in kar bi sicer padlo v peč ali smeti.
V	naslednjem naj vam ponatisnemo nekaj prav dobrih nasvetov iz zadnje številke »Orača«, kjer nam strokovnjak popisuje kako je nasajati jajca, da bomo imeli od njih pozneje čim več koristi.
6vojem oku6u. Usoda evropskih vladarjev je bila vedno odločena v Evropi in po evropskih četah. Napoleon je končal pri tipskem, ne pa pri Water-looju, kakor so si izmislili Angleži. Saj je tudi bitko 1. 1815 odločil pruski Bliicher. Edini resni sovražnik, ki ga imamo, je boljševizem. Toda tega bomo strli na bojišču, Potem bomo še videli, če ga bodo ostali naši sovražniki znali streti v lastni hiši.*
čas za nasad kokljam
Zanimiv in poučen članek je napisal g. Paljk in velja, da se njegovih preizkušenih nasvetov tudi držimo.
Jajca za valjenje
Marec je najugodnejši mesec za nasad kokljam. Znano je namreč, da dozore jarčice, ki so izvaljene v marcu in aprilu, do jeseni in začno nesti prav kmalu in nato potem vso zimo.
Če imamo preizkušene nesnice in tudi dobrega petelina, odberemo jajca najboljših nesnic ter jih nasadimo. Ako pa z lastnimi nesnicami še nismo čisto zadovoljni in si želimo boljših in prid-nejših, si rajši preskrbimo valilna jajca v kakšnem kokošjerejskem središču, kjer rede dobre, čistokrvne plemenske kokoši, ki izkazujejo dobro nes-nost. Samo v takih rejskih središčih in morda tudi pri priznanih perutninarjih, ki vodijo nesno kontrolo, bomo dobili zajamčeno pristno plemensko blago, da si na ta način zboljšamo svoj kokošji rod. Vsak lahko dobi odbrana valilna jajca najboljših nesnic pri kmetijskem oddelku Visokega komisariata in to celo po znižani ceni. Pa čeprav bi morda morali plačati za vsako valilno jajce 1 ali dve liri več, bi to ne bilo pretirano, če pa pomislimo, da se bo iz njega izvalila dobra nes-nica, čistokrvna in plemenita žival, ki bo znesla kakšnih 100 jajc več na leto, kot pa malovredna brezpasemka.
Valilna jajca norajo biti sveža
V	splošnem ne smejo biti stara več kakor
14 dni. če smo si nabavili jajca od drugod, jih moramo previdno prenesti domov, Najboljše je, če jih prenesemo. Če se pa moramo pri tem voziti z vlakom ali avtobusom, jih imejmo na kolenih, dobro zavarovana in posamezno zavita v papir. Ako se namreč jajce pretrese in se v njem pretrgajo neke nitke, ki so razpredene v beljaku in drže rumenjak v pravšni legi sredi jajca, se iz njega nič ne izleže. Jajca, ki smo jih prinesli od drugod, morajo, vsaj en dan počivati preden jih nasadimo koklji. Ce pa odbiramo jajca za nasad od lastne kokoši, jih moramo sproti pobirati iz gnezd. Moramo jih redno vsak dan tudi obračati. Valilnih jajc ne smemo hraniti v plevah, otrobih ali mivki, ampak v nepokriti škatlji ali pa — kar je najboljše — v plitvem zaboju iz letvic, da more zrak krožiti okoli njih.
Oblika in teža
Valilno jajce mora imeti pravilno obliko. Ne sme biti prepodolgovato, niti preveč okroglo. Jajčna lupina bodi gladka in ne hrapava in čisto cela t. j. brez najmanjših razpok in tudi snažna. Jajce mora tehtati 60 do 63 gr. Onesnaženih jajc ne uporabljajmo za nasad. Z umivanjem jajc v mlačni vodi uničimo namreč fino voščeno plast, ki obdaja lupino. Če pa že moramo kakšno onesnaženo jajce umiti, storimo to zelo previdno in nato pustimo, da se samo posuši. Mokrih jaic ne kaže brisati, da ne zamažemo v lupini luknjic, skozi katere diha razvijajoče se pišče Predrobna in predebela jajca tudi niso za nasad. Zaradi lažje poznejše kontrole je najbolje, če moremo nasaditi koklji jajca ene same nesnice.
Nekaj besed o koklji
Prvenstveno prihaja za kmečke razmere v poštev naravna koklja t. j. kokoš, ki je prenehala nesti in začela kokljati. Ker pa niso-mlade kokoši zanesljive valilke, vzemimo rajši starejšo kokljo, ki se je izkazala že v prejšnjih letih kot dobra mati. Kokoši tudi ni mogoče prisiliti k valjenju. Ko opaziš, da poseda ta ali ona kokoš v gnezdu in našopiri perje, če se ji približaš in si gnezdo spet hitro poišče, če jo dvigneš iz njega, li vsekakor še ne smeš zaupati, ker so koklje kaj muhaste in večkrat že po nekaj dneh puste gnezdo, prenehajo kokljati in začno spet nesti. Zaradi tega jim najprej podloži 2 ali tri umetna iaica. Sele ko čez nekaj dni ugotoviš, da vztrajerna jajcih, ji lahko nasadiš prava valilna jajca, še prej pa se prepričaj, če kokoš nima mrčesa.
Iz Srbije
500 parov čevljev je na prošnjo kraljevske občine poslala tja Centrala za kože s pripombo, da se morajo ti čevlji razdeliti res najpotrebnejšim in samo tistim, ki so brez obutve.
Tudi gledališke vstopnice so prišle na črno borzo. Nedavno so aretirali dva mlada dečka, ld
stran 4.		»SLOVENSKI DOM«, dne 13. marca 1942-XX. 4T .. 	 - - 		Štev. 59. ^
Illl		r:t : Žalost m veselje: .tu j j | j | j j j j j Risal lože Beranek rr Besedilo priredil Mirko lavornlk | j J j | | J J J j	Illl
466.
Ni jima bilo ioliko za lov kakor za razvedrilo. Uživala sta nad razkošjem neizmernih gozdov, po katerih je jezdila lovska druščina. Stoletna drevesa so razprostirala nad njimi starikave, z mahom porasle veje, v katerih je gnezdilo na stotine ptičev.
^ 'j'"""''1''- i
467.
Tu pa tam se je katero, po starosti posušeno drevo nagnilo na tla ter počasi trohnelo. Spreminjalo se je v prst ter pripravljalo hrano mlajšemu zarodu. Tako se na svetu spreminja vse. Starina se dolgo upira viharjem, potem pa da prostor mlajšim.
468.
Viljem in Tomaž sta potovala po pragozdu, ki ga ni bilo ne konca ne kraja. Mlad Indijanec, ki sta ga vzela s sabo, ]ima je večkrat moral sekati pot skozi goščo. Večkrat so prišli do samotnih dreves na jasah, odkoder so se vzdignile pod oblake jate golobov.
30 km dolg predor naj veže Donavo z Adrijo
Predor naj bi šel skozi kraški svet in vezal Vrhniko z Vipavo
2e precej časa imajo v načrtu novo vodno pot, ki naj oi vezala Milano-Po-Venezio z Balkanom, zdaj pa se je pridružil še drug zanimiv načrt, ki naj veže Donavo z Adrijo. »L’Eco di Roma« poroča, da prav zdaj preučavajo pot, ki bi tekla od izliva reke teonzo, že povezano z veneziansko plovno mrežo po litoranskem kanalu, ter šla po Vipavščici, kjer bi jo z vreto zatvornic dvignili na 300 m nad morjem. Odtod bi šla skozi 30 km
dolg predor do Vrhnike in prišla v zvezo z Ljubljanico in Savo. Omenjena agencija poudarja, da bi bil predor Vrhnika-Vipava 6kozi kraške predele eno največjih gradbenih del, 6aj bi plovba po tem pasu trajala dobrih šest ur. Stroški za gradnjo bi 6icer bili prav veliki, a velike gospodarske koristi zaradi silnega porasta mednarodnega prometa bi delo gotovo kmalu poplačale.
»Talkovci« na delu
Finska organizacija, s katero so zamašili luknjo, ki je nastala zaradi
pomanjkanja delovnih moči
Na Finskem poleg drugega primanjkuje tudi delovnih moči. Zato je moralo biti mnogo del, ki eo jih imeli pred začetkom sedanje vojne Finci v načrtu, odloženih na poznejši ča6, na dobo po vojni. Ker pa je kljub temu treba, na nek način zadostiti najraznovrstnejšim ljudskim potrebam, čeprav
S .vojna, so Finci ustanovili posebno organizacijo, r.skuša v vsakem oziru finskemu narodu v sedanjih resnih časih jsomagati, kolikor se le da. Na ta iMčjfl 60 hoteli zlasti zamašiti luknjo, ki je nastala v deželi zaradi jx>manjkanja delovnih moči. Da na Finskem res ni dosti delavcev na razpolago, o tem nas lahko prepriča dejstvo, da so bili jx>klicani jx>d orožje tudi tisti, o katerih bi človek mislil, da bodo gotovo prišli prav nazadnje na vrsto. Mimogrede povedano, prizaneseno tudi ni bilo slovitim smučarjem, ki so na svetovnih prvenstvih odnesli sijajne lavorike.
Organizacija, ki so jo na Finskem ustanovili zaradi sedanjega pomanjkanja delovnih moči, se imenuje »Talko«. Beseda »talko« pomeni toliko kot »prostovoljna pomoč«. To je že stara finska organizacija. Ustanovljena je bila že pred nekaj stoletji. Organizacija so udejstvuje skoraj na vseh področjih finskega gospodarskega življenja. Posvetila se je izsuševalnim delom, 6ekanju lesa po gozdovih, jx> tovarnah nadomešča tiste delavce, ki so bili poklicani k vojakom, na kratko rečeno, posvetila se je vsemu, kar more le količkaj jaomagati bližnjemu, ki je v stiski in težavah. Organizacija »Talko« šteje lejx> število članov, ki nosijo v gumbnici srebrno zvezdo kot 6voj znak. Njihovo delo je p>o-polnoma prostovoljno. »Talkovci«, če jih smemo tako imenovati, žrtvujejo v dobrodelne namene, oziroma za splošno narodno korist ves svoj prosti čas in v številnih primerih tudi svoje premoženje.
Vojna in razgled po gospodarskem svetu
Vsaj fri četrtine prebivalstva na zemlji je v vojni
Odiveč bi bilo jx»udarjati, da je vojna, kakršna je sedanja, rodila vsestransko zelo globoke posledice, zlasti pa še na gospodarskem jx>lju, pa naj bo to pri vojskujočih 6e narodih, ali pa pri tistih, ki so ves čas dozdaj še ostali nevtralni. Točno je sicer težko reči, kakšne so prav za prav te vsestranske jxi6ledice vojne. Se najvernejšo njihovo 6liko nam vsekakor jx>daja statistika. Iz njih 6e, čeprav ne či6to natančno, gotovo pa precej jasno vidijo učinki vojne na splošnem svetovnem gospodarskem polju. Podatki, ki jih dajejo te vrste statistike, so pač najboljši prikaz vsega sedanjega gospodarskega 6tanja. Sicer še precej približen prikaz, pa vendar zelo zanimiv in jx>učen.
V	rokah imamo statistiko od marca 1941. leta. Ker pa je vojna šele po tem datumu dobila 6voj
pravi razmah, oziroma vsaj večji, kot ga je imela prej, ko še ni bila razširjena na tako velika svetovna področja, je razumljivo, da so jiosledice vojne danes še dosti večji, kakor pa 60 bile lanskega marca.
Le 15% Evropejcev ni v vojni
Najprej lahko vidimo iz omenjene 6tati6tike, da niti 15 odstotkov evrojjskega prebivalstva ne pripada narodom, ki so 6«. lani že vojskovali. Če računamo, da ima Evr« pa brez Rusije približno 400 milijonov ljudi, lahko po tem takem rečemo, da lanskega marca ni bilo izven vojne niti 60 milijonov Evropejcev. To 60 bili predvsem Španci, Irci, Portugalci, Švedi, Švicarji in Turki. Ce ujvošleva-
mo, da 60 se pozneje zapletle v vojno še Rusija, j Jajx>nska in Združene ameriške države, 6l lahko predstavljamo, kako ogromno število ljudstva je dane6 v vojni. Lahko kar seštejemo, vsaj približno:
V Evropi po zgornjem okrog 360 milij., Rusija s približno 180 miljoni, Jajronska z nekako 100 milijoni, Amerika, to 6e pravi, 6amo Združene države z okroglo 130 milijoni in jx>tem še Kitajska s kakimi 450 milijoni, Nizozemska Indija 6 približno 60 milijoni in številni narodi, ki se bijejo za angleški imperij izven Evrope. Mirne duše torej lahko trdimo, da je danes najmanj tri četrtine vsega prebivalstva na zemlji v vojni.
»Prejšnja svetovna vojna dosti bolj krvava«
V	primeri s celotnim številom prebivalstva na zemlji se ravno še ne pozna prav preveč število žrtev, kolikor jih je bilo do lanskega marca. Pa tudi na premoženju še ni ravno tako velikanskih izgub, da bi močneje padle v oči. Prejšnja svetovna vojna od leta 1914 do 1918 je bila — kakor pravi poročilo, ki je te dni izšlo v italijanskem časopisu »L’Awenire d’ltalia< — d06ti bolj krvava. Vojna z Rusijo in Japonsko pa je tudi v statistiko prinesla v tem oziru pravo revolucijo, kajti od tedaj, ko 6e vojskujeta tudi omenjeni dve državi, je število vojnih žrtev silno naraslo, pa ne samo število žrtev, pač pa 6e njene j>06ledice dosti bolj poznajo tudi na jx>lju gospodarskih dobrin.
Na strogo gosjjodarskem področju — piše omenjeni liet — 60 6e
že v mirnem času pokazali znaki nereda
in je svetovna trgovina začela ubirati odločno drugačno pot, kot jo je hodila prej. Z izbruhom vojne pa 60 nastala še nova številna težavna vprašanja, ki 60 temeljito spremenila vsakdanje življenjske pogoje in razmere, zlasti v listih deželah, ki 60 bile najbolj izpostavljene.
Življenjski stroški prebivalstva 60 začeli vedno bolj naraščati. Ti predstavljajo v vojskujočih se državah 70 odstotkov čistih narodnih dohodkov.
V nekaterih nevtralnih državah, kakor na primer na Švedskem, dosežejo 40 odstotkov.
Država je postala glavni odjemalec industrije in trgovine
in glavni, če ne celo edini klient na denarnem trgu. To se je zgodilo na jx>dlagi gospodarskih m finančnih ukrepov.
Dohodki od državnin in drugih davščin odgovarjajo 35 odstotkom či6tih državnih dohodkov v Nemčiji, 30 odstotkov v Kraljevini Italiji, 22 odstotkov v Združenih ameriških državah in na Švedskem, 20 odstotkov v Švici. V Italiji znašajo državni davki 25 odstotkov čistih državnih dohodkov.
Ker z davki ni bilo mogoče jxikriti V6eh jdo-treb, ki so se jjojavile v izrednih razmerah, se je bilo treba zateči k posojilom.
Po končani vojni se bodo razmere spet uredile
Kapital bodo začeli uporabljati 6pet v tiste namene, za katere je bil prvotno določen, in industrija ter trgovina bosta prišli sjaet v svoj normalni tir. Zdaj je ta kapital naložen v podjetja, ki 60 v visokem stanju likvidnosti.
Vojno gospodarstvo črpa uspehe neposredne organizacije proizvodnje, razdeljevanja in piotroš-nje, kakor to kažejo omejitve z živili ustalitev cen in ureditev izvoza in uvoza. »Cene in plače« — je dejal predsednik nemške Narodne banke — »niso vec vladni instrument proizvodnje«.
Vojna je pritegnila
z dežele nove delovne moči
V	Združenih ameriških državah je ta dotok kmečkih ljudi v mesta olajšal težave pri poljedelstvu. V državah, kjer je že prej primanjkovalo delovnih moči za kmečka dela, pa je novo stanje rodilo 6voje posledice.
j :i ;
Lepi upi za bodočnost	•«» jjv
Na denarnem trgu 6e jaozna — pravi kon5lfio to jx>ročiIo — da je nemška marka postala precej trden denar, prav tako pa je tudi z menicami. Spričo tolikšne delavnosti bi bilo pričakovati, da se bo v bodoče splošno blagostanje človeštva lahko v znatni meri povečalo.
Preveč živahno je bilo na solunskem »črnem trgu«
Kakor se vidi iz poročil, kii prihajajo iz Soluna, tam precej cvete črna borza. Eno teh poročil pravi: Na podlagi ovadbe je policija v Solunu obkolila kavarno na cesti Aleksandra Velikega, ki je zadnje ča«e postala priljubljeno zatočišče črnoborzijancev. Ob priliki ene same jiolicijske racije so zaprli t2(>0 ljudi, ki so bili osumljeni udejstvovanja na »črnem trgu«. Kaznovali jih bodo strogo.
Japonska vlada bo poslala skupino vladnih in zasebnih strokovnjakov v dežele, ki so jih japonske čete nedavno zasedle, da bi preučili vse možnosti in prilike glede pridobivanja surovin. Veščaki bodo morali tudi preceniti škodo, povzročeno po holandskih in britanskih četah, preden so se umaknile. Na podlagi teh ugotovitev bodo morali izdelati načrte za gospodarsko preureditev zasedenih pokrajin.
Med slikovitim in skalnatim podnožjem Denti di Vecchia položnimi grebeni Nave, skalnatim podnožjem Denti di V~cchia ali Canne d’Organo, in med sedlom Piano Biscagno, med Colma-regio in Sasso Grande, ki leži na meji globine Val Colla od Lu-gana do Cadra. Med Marijino bukvo in med gozdom ob robu grebena s? razprostira gola, s travo porasla trata.
Begunca sta preudarjala vse možnosti. Po kateri poti naj gresta? Ali naj poiščeta stezo pod bukvijo, o kateri je govoril naklonjeni stražnik, ali naj stopita v gozd? Ne, skozi gozd ni bilo varno, zaradi divjačine, ki je šla malo prej vanj. V gozdu je za ped visoko suhega listja. Nemogoče bi' bilo, da bi šla skozi, ne da bi opozorila nase vse vohunske pse, ki stikajo tod okoli. In od blizu jima preobleka nič ne pomaga. Ali naj gresta po stezi? Pod bukvijo jih je v"č. Katera je prava? Pedraglio je preklinjal Franca, zakaj ni šel z njima.
V	tem je opazoval odvetnik Colmnregio, na katero lahko do-speš, ne da bi bilo treba iti skozi gozd. Dvakrat je bil že na Colmaregii, na ponosnem, strmem, s travo poraslem vrhu Bo-glie, po katerem gre prav čez sredo meja. Vedel je, da od tam lahko gresta v švicarsko vas Bre. Sklenil je, da poskusita to pot. Na pobočju, ki se vzpenja od Marijinne bukve proti Colmaregii, nista videla nikogar. Vrh so zakrivali oblaki.
Nekaj korakov pred bukvijo ju je zajela megla, ki g-? je privlekla od onega pobočja in se hitro razprostrla po drugem, mrzla in gosta megla, ki jo je »Bog poslal«, je rekel odvetnik. Nista videla niti pet korakov pr d seboj. In tako se je zgodilo, da se je Pedraglio ob bukvi skoraj zadel ob financerja.
Bil je eden od štirih. Imel je nalogo, da varuje golo trato med pobočjem gore in gozdom. Ko je zagldal malega človeka z velikim klobukom, je rekel: »Na Boglio, gospod?« Odvetnik je hitro vrgel košaro proč. Stražnik ni končal stavka. Obstal je za trenutek z odprtimi usti in potem vzkliknil: »Kako?«
Odvetnik ni pričakoval drugega. »Tako!« je rekel mirno. In z oliema rokama ga je prijel za prsa, ter ga sunil s pestjo tako močno v trebuh, da se je stražnik zvalil po travi in dvignil noge kvišku. Pedraglio je hitro priskočil in mu iztrgal puško. »Če boš kričal, pes, te bom spekel,« mu je rekel.
Kako naj bi kričal? če ga je odvetnik sunil v trebuh, poteni četrt ure ne bo mogel niti zadihati. In res je ležal ko mrtev in je bil zadovoljen, da je mogel zastokati »Ojoj, ojoj!«.
»Saj ni nič, saj ni nič,« mu je rekel odvetnik z običajno, šaljivo ravnodušnostjo. »To so udarci, ki vam bodo dobro deli, boste videli. Zdaj pa se postavite lepo na noge in pojdite z nama na Colmaregio. Boste videli, kako bo lepo šlo. Tegale nalašč nisem uporabil.« In pokuzul mu je ključ.
»O kakšna pest!« je stokal stražnik. »O kakšna silna pest!«
»Pot navzgor je precej težka,« je nadaljeval odvetnik in vzel puško iz Pedraglievih rok. »Toda midva vas bova porivala s tole stvarjo, če dovolite. Potem boste šli z nama v Bre. Puško vam bova nesla midva. Vi pa nama boste nesli zato to košarico. Vam je prav? Pojdimo!«
Nesrečniku se ni posrečilo, da bi stopil na noge. Tu ga nista smela pustiti, ker je bilo nevarno, da bi začel kričati na pomoč.
»Teprc!« je rekel Pedraglio. »Preveč si ga!« Odvetnik mu je odgovoril, da mu je dal pravi ženski sunek. Vrnil je prijatelju puško, zagrabil stražnika za ovratnik uniforme, ga postavil na noge in mu ukazal, naj si naloži košaro na rame. »Naprej, zaspanec!« je rekel. »Naprej,' lenuh!«
Naprej skozi gosto in mrzlo meglo, naprej, naprej! Pobočje je silno strmo, treba je vTikega truda, da se ustavi noga med čotpi mehke trave. Drsi jim, delajo z nogami in rokami, a nič
ne de, naprej, naprej, za svobodo! Naprej skozi gosto meglo, ko nevidni duhovi. Najprej ponarejena Marjana, potem stražnik, ki sopiha in stoka pod težo košare, potem ponarejeni gospod Gia-como, ki mu obljublja lepe razglede in ga suva s puško.
Puška dela čudeže. V pol ure dospejo vsi trije do grebena, ki gre navzdol do Bre, nekaj korakov pod vrhom. Tedaj sedejo na travo in na vrat na nos zdrčijo navzdol. Začne deževati, megla se razprši, in tam doli ob vznožju zagledajo rdečkaste nizke gozdove.
Pfvi je sfrčal tja častitljivi cilinder gospoda Gincoma, ki ga je zagnal navzdol Pedraglio, z vzklikom: »Živijo Italija!« dočim je vlekel stražnika za roko s seboj. V Brc je Pedraglio sprožil puško, nakar je vsa vas prihitela skupaj. Razdelil je med može žganja in med dekleta sladke pijače. Prosil je župnika, če sme obesiti v c'rkvi »to pošast suknjo«, v znamenje prejete milosti. Sedel je k mizi, da bi jedel s stražnikom skupaj, rekel je župniku, naj pridiga stražniku, da mora odpustiti sunke, ki jih je dobil v trebuh. Potem mil je prebral iz redovniške pesnitve kitico, ki se je končala takole:
»In pater Laternon je v t-m oziru menil, da je tudi on prepričanje spremenil.«
Če se je spremenil pater Laternon, mu je dokazoval, si lahko spremeni tudi on. Prigovarjal mu je, naj pobegne ter mu med splošnim smehom in ploskanjem slekel uniformo in na taknil »pošast suknjo«.
Edino odvetnik se ni smejal. »In ubogi Maironi?« si je mislil.
Franco ni šel čez Castello. Ko je dospel do kapelice v Ro-vaji, je šel navzdol po stezi, ki pelje do studenca Caslano Do spel je do cestice, ki drži na Casarico, šel po tej navzgor in pri zadnjem ovinku pod Casdlom, kjer se prikaže cerkev v Purii v okviru p"čin, je šel na desno v dolino po kozji stezici. Pod cerkvijo v Logii je splezal navzgor in dospel do Maironijcve vile, ne da bi koga srcčaL
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelj: inž. Sodja — Urednik; Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« izhaja ob delovnikih ob 12 -sečna naročnina 10 lir, za inozemstvo 15 Lir — Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/111 — Uprava; Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — Telefon štev. 40-01 do 40-05 — Podružnica: Novo o
M?-
mesto