benega dvoma, da je tržaški gospodarski razvoj odvisen prav od stikov z zaledjem, in da so ti stiki u-spešni samo v mirnem mednarodnem ozračju. Seveda pa predstavlja po-mirjenje le osnovo, le u-godnejše perspektive, medtem ko je trenutni položaj še vedno nezadovoljiv. Krivdo lahko iščemo v pomanjkanju primernih ukrepov, v dejstvu, da vlada ni sprejela organskega načrta za okrepitev ladje-delniške. pristaniške, pomorske, industrijske in drugih proizvodnih dejavnosti. Tako moramo ponovno u-gotoviti, da je na tržaškem področju še vedno žalostni rekord, saj imamo okoli 14.000 brezposelnih in to- Program proslav CGIL Program proslav tržaške Nove delavske zbornice — CGIL: TRST: Ob 8. uri budnica godbe Rinaldi, ki bo igrala po ulicah. Ob 9.30 se bodo pričeli zbirati delavci na Trgu Pestalozzi in sosednjih ulicah. Ob 10.15 odhod povorke, ki se bo razvila po Ul. Istria, S. Giacomo, Trgu Vico, Sansovino, Ul. Ma-donnina, Ul. Oriani do Trga Garibaldi. Na Trgu Garibaldi bo ob 11. uri zborovanje, na katerem bosta govorila dr. Piero Boni tajnik CGIL in Franc Gombač član izvršnega odbora tržaške Nove delavske zbornice - CGIL. MILJE: Povorka bo od Ljudskega doma po Ul. S. Giovanni do Trga Marconi. Zborovanje bo ob 10.30 in bosta na njem govorila Bo-nomo Tominez in Albino Gerll tajnika tržaške Nove delavske zbornice - CGIL. SV. KRIZ: Zborovanje ob 11. uri, na njem bosta govorila Ernesto Radich in Anton Gerlanc. NABREŽINA: Zborova- nje ob 11. uri na trgu (v primeru slabega vremena na sedežu kulturnega društva). Govorila bosta: Livio Saranz in Sergej Pečar, čar. BOLJUNEC: Zborovanje ob 16.30, sodelovala bo vaška godba. Govorila bosta: Livio Saranz in Franc Gom. bač. NSZ poziva člane in vse prebivalstvo, da se udeleže prvomajskih proslav, rej, upoštevajoč število prebivalstva, največji odstotek brezposelnih v vseh italijanskih pokrajinah. Tržaško delovno ljudstvo se bo zato še nadalje borilo, da se uresniči zahteva za ustanovitev deželne uprave, kot to določa ustava, in ki bi predvidela za Trst posebno avtonomijo. V Trstu je treba okrepiti vsa državna podjetja in torej vsa ključna tržaška industrijska podjetja. Modernizirati in razširiti je treba škedenjske plavže; prenoviti ladjedelnico Sv. Marka in tovarno strojev Sv. Andreja. V okviru obnove konvencij med državnimi pomorskimi družbami: Adriatico, Tržaškim Lloydom, Tirre-nio in Italio, mora imeti odločujočo besedo parlament, in te konvencije morajo pomeniti okrepitev državnih pomorskih družb z gradnjo novih ladij in u-stanovitvijo novih rednih pomorskih prog. To bi pomenilo zaposlitev za ladjedelnice, ki so v krizi, ter bi Trst istočasno lahko postopoma dobil ladjevje, ki ga nujno potrebuje za svojo pristaniško dejavnost. Rešitev vseh teh navedenih vprašanj, ki so za Trst življenjskega pomena, je v odločilni meri tudi odvisna od naporov, moči, prizadevanj in pravilnih stališč sindikalnih organizacij. Tega se je dobro zavedal vsedržavni kongres CGIL, ki je bil pred kratkim v Milanu, ko je notranjim sindikalnim vprašanjem posvetil vso pozornost in ki je v zaključni resoluciji podčrtal, da mora v notranjem sindikalnem življenju vedno prevladovati demokratična metoda, in ki je ponovno pozval na enotnost delavskega razreda. Letošnji prvi maj praznujemo torej v borbenem ozračju, saj pomeni ta delavski praznik manifestacijo delovnih ljudi po vsem svetu za mir, za zlom vseh sil, ki težijo k politiki delitve sveta na dva bloka. To je praznik proletariata, ki je na svoje zastave vedno pisal geslo sožitja med narodi, bratstva med delavci vseh dežel. To je praznik bratstva med delovnimi ljudmi, ki bodo združeni korakali naprej za srečnejše, mirnejše, svobodnejše življenje. pSS-iVST1 Cena 30 lir TRST, nedelja 1. maja 1960 Leto XVI - Št. 105 (4568) NAJ ŽIVI PRVI MAJ! Da bi lahko Trst v svoji pomorsko - trgovinski, pristaniški in industrijski dejavnosti ponovno dobil svoj pomen in da bi mogli delovni ljudje s Tržaškega računati z lepšo bodočnostjo, je potrebno takoj ustanoviti deželo Furlanija - Julijska krajina s posebnim statutom in v njenem okviru s posebno avtonomijo za tržaško ozemlje ter poskrbeti za druge izredne vladne gospodarske ukrepe. Borimo se za vlado, ki bo pripravljena izvesti v državni politiki dejanski preobrat, da bi se uresničile določbe republiške ustave, nadzorstvo nad monopoli in konec njihove oblasti, za nacionalizacijo energetskih virov in za gospodarski procvit, ki naj odstrani kronično brezposelnost. Ko letos proslavljamo 15. obletnico zmage nad nacifašizmom, zatrimo njegove nove, nesramne pojave s tem, da Italijani in Slovenci, složno branimo, povzdigujemo in utrjujemo ideale in pridobitve protifašistične borbe in odporniškega gibanja! Za trden mir, za zagotovitev gospodarskega in socialnega napredka, zahtevajmo konec hladne vojne, konec neprestane grožnje atomske raketne vojne in uveljavitev politike mirnega sožitja in mednarodnega sodelovanja, ki more temeljiti samo na spoštovanju neodvisnosti in enakopravnosti vseh narodov. Zahtevajmo dejansko priznanje nacionalnih pravic Slovencev, ki jih jamči ustava in določa Memorandum o soglasju. Prvi maj, dan, ko se slave borbe in socialne pridobitve delovnih ljudi, naj ponese razredno in demokratično zavest med nove tisoče delovnih ljudi, naj razširi politične in sindikalne vrste ljudskih množic v borbi za vzpostavitev resnično demokratične vlade in naj še bolj utrdi upanje in prepričanje v gotovo napredovanje delovnih ljudi na poti k prevzemu vodstva družbe, na poti k boljši bodočnosti, k socializmu. Na stadionu 1. maj na Vrdalski cesti bo danes ob 15. uri tradicionalna LJUDSKA VESELICA Na veselici bosta govorila tovariša Eugenio Lau renti in Jože Dekleva Na ljudski veselici bodo sodelovali: godba s Proseka, folklorna rinipma. trio ii Dolina, orodni telovadci društva »BOR*. Od 18. do 24. ure ples ob veselih zvokih orkestra aRIOa. Dobro založen bar la bite. Živel 1. maj, praznik delovnega ljudstva1 Proglas Neodvisne socialistične zveze za letošnji prvi maj """...........................■■•nimimi . mmuinii.milim..... im. Letošnji prvi maj v znamenju klerofašistične vlade e*uii: KD se mora odločiti ali propasti Zunanji minister Segni na konferenci NATO v nemirnem Istanbulu 3q (Od našega dopisnika) W«tnu' IT Jutrišnji dan bo po vsej Italiji posve-' ki ^ o* a^u’ Prazniku vsega delovnega ljudstva. W ti a j /ganizacije bodo priredile vrsto manifesta-S v gnesti prikažejo moč in vlogo delovnega X Mj« F?ašnji družbi, hkrati pa bo delovno ljud- fes« Ir, lm hitrejši V So°ialni na- 1«i*Vn.Stva- Sadnik' maia bo Niti Pri., ^ rePublike » k!?Stvov«l slo- *>de1ih b°d° ju' St> dpi Priznanja V VCem- Slo. N Pr.HPalaži EUR- Prejel, Sednika re-Po.) Preds“*vni-Iiif s*Ce zbor- <4‘Udi rim?*®* S°-ter 1 župan Predsedniki državne federacije italijanskih zaslužnih delavcev. Skupno bodo dali priznanja 50 delavcem iz Lazia in Umbrie. Danes zjutraj je predsednik vlade Tambroni sprejel v svojem stanovanju zuna-njega ministra Segnija, ki je na poti v Istanbul, kjer se bo udeležil letne konference NATO. Pred odhodom v Istanbul je Segni izjavil, da je ta konferenca zunanjih ministrov atlantskega zavezništva zlasti pomembna, ker se vrši dva tedna pred konferenco najvišjih, ki se bo začela 16. maja v Parizu. Po mnenju Segnija so potrebni iskreni napori, da bi dosegli utrditev mednarodnega položaja in da bi se tako približali k postopni rešitvi spornih vprašanj. Segni je hkrati dodal, da bo pet zunanjih ministrov dežel, ki se udeležujejo ženevske konference o razorožitvi, pregledalo sedanje stanje, in vskladilo akcijo Zahoda, ker se bo vprašanje razorožitve obravnavalo tudi na konferenci v Parizu. Segni je dodal, da v tej prvi fazi še ni prišlo do nobenega sporazuma o raznih kon kretnih predlogih, meni pa, da d<>sedanji rezultati niso povsem jalovi, ker je prišlo do boljšega vzajemnega razumevanja posameznih stališč. V zaključku je Segni poudaril, da ne bodo ničesar opustili, da bi mogli dati za- dovoljiv odgovor glede rešitve tega vprašanja in resnega vprašanja. V razgovoru z novinarji je Saragat dejal, da bodo prihodnji teden sklicali vodstvo in parlamentarno skupino PSDI, da bi proučili vprašanje o zahtevi politične debate v poslanski zbornici po zaupnici, ki jo je Tambronijeva vlada dobile v senatu. V članku, ki ga bo objavila jutrišnja številka socialističnega glasila «Avan-ti», Nenni pripominja med drugim, da se je KD po De Gasperijevi izkušnji znašla pred vprašanjem socialistov, «vprašanjem, ki ga ni postavila naša spretnost, ali zaradi naklonjenosti drugih — kakor to zatrjuje Pac-ciardi — niti nespretnost naših nasprotnikov in tek- mecev, ampak zgodovina z veliko začetnico, ali bolj skromno, stvari same*. Ko je poudaril, da sta se De Gasperi in Scelba skušala zateči k »sleparskemu volilnemu zakonu iz leta 1953, da bi se ognili temu problemu, ter da sta tudi s tem zakonom padla, Nenni nadaljuje In pravi, da s° «meščanski od'bori» (»comitati civici*) še vedno ujetniki prevare, da je moč sprememiti tok dogodkov z volilnimi sleparijami, ali z volilnim sistemom po o-krožjih, ki naj bi zamenjal proporcionalni volilni sistem, kakor je že poskušal in izvedel Mussolini. «Mi — nadaljuje voditelj PSI — ne podcenjujemo njihove moči, ki korenini v skrajno zaostali družbi, vendar moremo reči, da sleparije in politično manevriranje morejo sicer za- kasniti, ne pa zavreti razvoja zakonov zgodovine. Ko poudarja, da je praznik 1. maja potrditev dolge poti delovnega ljudstva, kljub oviram, ki so se nagrmadile proti njemu, Nenni dodaja: «Ni potrebno mnogo besed, da bi počrta-li skrajno slabo darilo, ki ga je KD dala deželi, ko je pod izsiljevanjem gospodarske in klerikalne desnice posegla po sleparskih volilnih zakonih ali, kakor v današnjem primeru, po vladah brez večine, brez programa in zato brez življenja — izraz ozkih skupin, katerih o-stanki fašizma dajejo svojo podporo, ki je hkrati obsodba brez priziva#. Ob zaključku svojega članka Nenni poudarja: »Dežela nima name- (Nadaljevanje na 10. strani) Delavski razred in delovni ljudje vsega sveta praznujejo letos 1. maj, ko se povsod dušijo temelji preživetih oblik gospodarskega in družbenega življenja in gre človeštvo nevzdržno naprej po poti vedno širših pravic ljudskih množic. Ta silen vzpon delovnih ljudi vseh celin je bil in ostaja eden glavnih čini-teljev, ki so narekovali velikim silam, da narede konec hladni vojni ter začno resno proučevati možnosti splošne razorožitve ter uvajanja miroljubnih in pravičnejših odnosov med raznimi deželami. Odločilen prispevek k takemu mednarodnemu razvoju je dal prav proces ne- nehnega razvoja demokratičnih sil v vseh deželah. Delavski razred v gospodarsko razvitih deželah in vzpon svobodoljubnih množic v zaostalih predelih so zlomili blokovske koncepcije in odprli pot k mednarodnim posvetovanjem, k mirnemu sožitju. V tem znamenju se mora odvijati borba delovnih ljudi tudi pri nas, in to tako v krajevnem kot v širšem vsedržavnem okviru. Ravno pri nas postaja borba med naprednimi silami in med reakcionarnimi, konservativnimi krogi vedno ostrejša. Veliki monopoli in bančni mogotci, veleposestniki in nekateri visoki cerkveni krogi snujejo dan za dnem zarote proti demokratični ureditvi republike in proti republiški ustavi. Tako imamo sedaj v Italiji vlado, sestavljeno iz demokristjanov, ki pa lahko vlada samo z odkrite podporo fašističnih poslancev. Peti kongres CGIL je v tem napetem splošnem italijanskem položaju predstavljal pomemben mejnik, saj je začrtal smernice ' kev in nato Posli!npada taljona v smeri L ja t> Trebče, ki jih je zj*., d„ juriš po kratki bor >• pF či sta oba bataljon ^ jj«. la pred položaj 447-405, ki jih je*sta »f že prej pripravil, ■* po£' taljona tudi ostala BAZO VICA ^ df. Od Lokve sta sl«> d n» ga bataljona v s0vraz111 Bazovico ,ki j° i® njl s P močno utrdil in sta vat hoto in s tanki ^o(ja s na juriš zavzela- 0 t vražnik jo je \ Vzel s protinaP^ , :fii to pa zopet izgu pV novno zavzel. v -t# . Bazovica končno y8nS^ rokah obeh ju£° stala k bataljonov, ki ata žjl,vi tudi čez noč. V pre borbah je sovraZ(ined pel velike izgube (0 gim 7 tankov »n . preme, ki je bi ^ t« na v garnizonu), s0 jugoslovanske iza s le občutne. , anijen8 8. brigada, °k ^ P' tankovsko četo, J $vw, ti Kozini. Z ddoth 0 sil je zavzela sovjj ^ porno točko na b nS nato pa tudi hoto )cjer ' sti Kozina-Bazovio ’ * uničila eno bater 0<° plenila nepoškod° ina je. Medtem je 6 ,n0, u Ione prodrla na K jčila -je napadla m ks0l°Ji vražno kolono Ju vojakov, ki se 1J®rnion°vle. proti Trstu; 20 k-J bilo zažganih, 1« . je njenih; med ubi lo 32 oficirjev. t Dve bateriji ■> ga motoriziranega v ^ sta prispeli istefi jntleljelV stavo divizije ih s(a v brigadi; prenočil* ui*0 7, brigada je tega dne odb iugcV*fl Bistrice v Famlje J no od Divače. bila XUll. divizija 1 ,n fli v , deljena na bngad S gla priti do brigad so bih n fl d« dostno obveščen .^0 kih, ki so se tako a vijali in niso n *li j. izkoriščati polo2, 0lj .. niso bili vedno Sv locni pri izvrse ij0 naloge, da se u v 'jr ti Trstu. TakoJ^>^ii) ‘ n« 3' (Nadaljevanje Naslednjega dne, 28. aprila, se je upor razvnel na več krajih. Skušali bomo dati kronološki potev vsaj za najvažnejše dogodke. V Skednju, ki je spadal v okvir IV. sektorja, je bila prva akcija izvedena ob 13. uri. Izvedel jo je en sam borec. Zaplenil je tovorni avtomobil X. MAS in zajel dva oborožena vojaka. Sledila je takoj razorožitev članov Guardie Civiche v sedanji škedenjski karabinjerski vojašnici. Brez odpora. Prav tako brez odpora se je predala skupinica nemških topničarjev pri Dacju, ki ni utegnila niti postaviti si svojih topov na griču nad Dacjem. Večja skupina, ki je spadala pod komando II. sektorja in ki je bila sestavljena v glavnem od Svetoivan-čanov, je tega dne zvečer izvedla napad na domobransko vojašnico pri Sv. Ivanu, kjer je zajela okoli 200 domobrancev. Odpor ni bil kdove kako čšter, zaplenjenega je bilo veliko orožja. V prvem sektorju, ki je zajemal severni del mesta od kolodvora in Ul. Romagna čez Greto do konca Barkovelj, so v prvih dveh dneh vršili le kako razorožitev, da bi prišli do orožja, 29. april Naslednji dan, 29. aprila, je bil dan sledečih akcij; V prvem sektorju, v glavnem v Barkovljah in na Tr- njem jugoslovanski ♦ ie njevica — Buzet, J ^ijuD na cesti Cerovlje " poln0-1218. bataljon, ga p aj» ma uničila in na a proti Cerovljam. lov. Štoka, član Mestne komande, govori Šentjakoli-čanom 30. aprila. Na oknih so že rdeče zastave. dom skušali po Ulici Carpi-netto in po sosedni Ulici Vi-gneti prodreti v Skedenj, morda tudi naprej. Skedenj-ski bataljon jih je s pomočjo od St. Jakobčanov izposojenega oklepnega avtomobila, ki je bil oborožen s štiricevno protiletalsko strojnico in dvema lažjima strojnicama, pognal nazaj. Imeli so več izgub, ubit je bil tudi ustaški mornariški kapitan. Ta zadnja sovražna postojanka na južnem področju mesta je bila nato tesneje obkoljena, vendar se več ni dalo storiti, ker je bilo potrebno težje orožje. Se pred tem pa so enote IV. sektorja in deli enot iz III. sektorja na Istrski cesti ustavili in zajeli kolono nemških vojakov, ki se je umikala iz. Istre. Bilo jih je kakih 1000, vendar ni ta močna kolona dajala odpora, ki bi ji ga bilo pripisati. Kako uro pozneje, že proti večeru, je prišlo do večjega spopada na področju od Riva cingari proti Dacju in še čez. Jugoslovanska vojska, ki je že okoli 15. ure prodrla do Boljunca in dalje, in postavila topovsko baterijo nekoliko pred Dom-jem, je napadla nemško baterijo na Zlati kroni (Mon-te d'oro). Del Nemcev je zbežal proti mestu, toda na žaveljski železniški progi jih je zajela skupina borcev s tistega področja in jih ob pomoči borcev Jugoslovanske armade pobila. Nekaj se jih je skušalo rešiti v tedanjem močvirju (bivše soline), pa ni nobenemu uspelo. Bliže mesta je padlo tudi nekaj fašistov, ki so se verjetno prepozno spomnili na umik iz Istre. Jugoslovanska armada — enote IX. dalmatinske divizije, ki so prodirale z južne približala Trstu, je dal štab korpusa še tistega dne nalogo XXXI. diviziji, aa o-svobodi Gorico in Tržič ter pride do Soče. V okviru te naloge ie bila 7. brigada poslana v smer Planina - Černiče - Gorica z nalogo, da osvobodi mesto. Brigada je do noči 30. aprila-1. maja prišla pred Gorico in izvršila priprave za napad. Na Tržič sta bili poslani dve brigadi: 3. brigada v smeri Komen-Opatje selo-Ronke zaradi obkolitve Tržiča s severozahoda, a 16. brigada v smerj Stanjel-Ko-men-Nabrežina. Ta brigada je imela nalogo presekati cesto Trst-Tržič. Do mraka je 3. brigada prispela pred Opatje sedo, a 16. brigada je osvobodila Nabrežino. Na poti v Tržič so XXXI. divizijo mitraljirala zavezniška letala. Delovanje XXX. divizije je bilo usmerjeno na Trst: BARKOVLJE 17. brigada je nadaljevala prodiranje od Repentabra z nalogo, da pri Barkovljah preseka cesto Trst-Miramar in cesto Opčine-Prosek. Okrog 8. ure je zaprla cesto Opčine-Prosek, a z enim delom svojih sil prišla na cesto Trst-Mirh-mar v Barkovljah ravno, ko se je neka sovražna kolona umikala iz Trsta proti Tržiču; po krajši borbi je brigada vrnila kolono v Trst, toda ves dan so jo obstreljevali s sovražnih torpe-dovk, ki so poskušale, da bi obalno cesto za Tržič držale prosto za promet; do noči je imela brigada krepko v rokah položaje v Barkovljah in tako onemogočila sovražniku umik proti zahodu. Gorica, Tržič, Istra, SI. Primorje Osvoboditev vseh naših krajev je končni rezultat dolgoletne antifašistične borbe našega ljudstva in njegovih žrtev, rezultat njegovega oboroženega nastopa med vojno ob strani vseh zavezniških sil, ki so tolkle sovražnika na vseh frontah in ga porazile v njegovem brlogu l 0 praznujemo danes 15. obletnico osvoboditve naših krajev in končne ^ zmage nad nacifašističnimi okupatorji, sc nam spomin s hvaležnostjo vrača s V^’ ^ so v teJ ’n herojski osvobodilni borbi sodelovali kot bore. pUsko v roki po gozdovih in mestih, kot aktivistični delavci, kot mu-^ C1 po nacističnih in fašističnih taboriščih smrti, posebno pa na vse one, *° na žrtvenik svobode darovali svoia živlienia. Zahvala sre tudi vsem ®a žrtvenik svobode darovali svoja življenja. Zahvala gre tudi vsem 'fašističnim in borbenim organizacijam: Komunistični partiji kot vodi- ‘vj j J«’ -- — - -- ■I1®',.°fvobodilne borbe, Osvobodilni fronti kot najmnožičnejšemu izrazu teženj našega ljudstva, organizacijam tržaške Delavske enot-• mladinskim organizacijam in organizacijam Antifašističnih žena. , Ta obletnica pa nam daje tudi priložnost za ponovno ugotovitev, da sv k* Trav v oboroženi antifašistični borbi v zasledovanju skupnih ciljev stv • *n naPredka skovalo na našem področju slovansko-italijansko brat-j °’ flsta sila, ki je v bataljonih Delavske enotnosti združevala Italijane Sen VCnCe’ ie Fo opuščala bor-io 0Da .^rst; njene brigade v srec"nb nekje ločn.0.v'f°> nekje manj od- i -i ln ne vedno v skladu Vn° operacijo. P, rye enote JA So že v Trstu !°PoviJ-ena S — 3. brigada, samohodnimi la gu . Potem ko je zavze- Hik „2et nadaljevala presni Snieri Kubed — De- i»plen- ^rst- Izkoristila je Polka Jene kamione 1047. tirano Ustan°vila je motori-ie Predhodnico, s katero Pres, enečala in uničevala -uejo *. vzdolž ceste. Pred Pred ijf . Prigoda prispela k j Sv. Rok — ko- bila. x,~~ hroh in tu preno- Prek VuJ črti od °p' Mil ° “azovice pa vse ko p0i je sovražno obram-l,l)iiskoPlral0 m°čno obalno 'Ua t,']1' 'opništvo. krigodr‘®ado .ie nastopala a, ki v ®uzetu aPrila so Pa je preno- torej enote r,v.°Vanske armade stisni- li Bjf1. olcroS Trsta na li- V, ^ovlje — Opči Vam ,ote 47-405-158. ^Odrij eb enot pa so že Po- v mesto. ,2^Ka poročila f0na v tr* 'je mbnem odseku * besljan, naj bi prevzele neke improvizirane enote mornarice, kar Pa baje ni bilo izvršeno. Bataljon je prispel v Jelšane 29. aprila zjutraj brez incidentov, njegova komora pa v Lipo v noči med 30. aprilom in 1. majem; 29. aprila je poveljnik 188. divizije ukazal komandantu 901, polka, naj zbere vse dele 188. divizije, ki so bili še na področju Trsta in naj gre z njimi v sestav divizije. Istega dne so kapitulirale vse nemške sile v Italiji in je - postala obramba obale brez smisla. Poveljnik 901. polka je pritegnil 901, četo za zvezo 901. pionirsko četo na Opčine, 1. bataljon 902. polka je postavil na cesto Trst-Reka med Bazovico in Kozino, a 1. divizion 1088. polka v Bazovico. V tem sestavu je hotel oditi na Reko, toda poveljnik Trsta, general Linkenbach, ki je čutil bolj neposredno nevarnost za Trst, mu je uka- zal, naj ostane na področju Trsta. Popoldne 29. aprila ta spor glede pristojnosti še ni bil rešen. General Kib-ler, poveljnik 47. korpusa, je vztrajal, naj gredo čete na Reko, gen. Linkenbach pa naj ostanejo pri Trstu, medtem ko so čete stale na cesti pripravljene za premik in gledale, kako druge čete neurejeno hitijo proti Trstu. Končno je pozno popoldne poveljnik 901. polka sklenil, da bo ubogal poveljnika korpusa in ukazal premik v smeri Reke, toda kmalu nato je predhodnica 1. bataljona 902. polka naletela na jugoslovanske tanke v Kozini in se brez borbe umaknila. Tanki je niso zasledovali. Ponoči med 29. in 30. aprilom se je bataljon umaknil na črto Goli vrh-Gabrov hrib, obšel Bazovico, za katero so se medtem vodile hude borbe. Bazovico so branile razne enote: enote ozadja komande Trsta, del letalskih lovskih bataljonov za posebno uporabo štev. 8 in 1 divizion 1088. topniškega polka z 800 vojaki. Dopoldne 30. aprila je bila posadka Bazovice okrepljena z 901. četo za zvezo in s 3. četo 902. polka. Toda zaman! Istega dne popoldne je bila Bazovica osvobojena in zavzeta črta, ki jo je držal 1. bataljon 902. polka zahodno od Bazovice. NAJMOČNEJŠA KONCENTRACIJA NA OPČINAH Ostanki — iz prvega bataljona 902. polka okrog 50 ljudi, iz 1. diviziona 1088. polka, okrog 40 ljudi, in iz 901. čete za zvezo, okrog 10 ljudi — so ponoči med 30. aprilom in 1. majem prispeli na Opčine in se javili tamkajšnjemu poveljniku obrambe. Poveljstvo nad vsemi silami na Opčinah je prevzel 29. aprila poveljnik 30. pionirskega štaba. Tega dne je zbral več sto mož mornarice in eno četo 1088. pionirskega bataljona, a 30. aprila zjutraj je prispela iz Tržiča tudi 901. pionirska četa. Toda na Opčine so prihajale okrepitve zlasti iz Pulja in Trsta; 1. maja je prispelo iz Pulja v Trst okrog 1500 mož, a 2. maja vojaki 1109. obalnega topniškega diviziona in mornariško osebje iz Sesljana. Vsega skupaj se je za obrambo Opčin zbralo okrog 3000 ljudi. Po nemških podatkih so bile Opčine napadene 30. aprila zjutraj s sežanske smeri; borbe so trajale ves dan in brez znatnih sprememb položaja. 1. maja je bil Trst praktično osvobojen maj Po nočnih pripravah so se 1. maja začeli kombinirani napadi, pri katerih so z enotami Jugoslovanske armade sodelovali tudi domačini. Vseh ne bomo naštevali. V prvem, t. j. barkov-ljanskem predelu, je bil tega dne likvidiran preostali bunker ob koncu tramvajske proge št. 6. Uničila sta ga dva borca — Tržačana. Borci Jugoslovanske armade so medtem očistili že tudi Rojan. Na področju II. sektorja se je obroč okoli Sv. Justa povsem zožil. Obstreljevali so ga že tanki Jugoslovanske armade s strani Trga Vico in s Trga Goldoni. Streljalo je v trdnjavo tudi jugoslovansko topništvo. Tega dne že zjutraj je neka enota Jugoslovanske armade uničila tako tudi utrjen bunker na Vrdelskem hribu. Ta bunker, ki je bil zgrajen pod zemlio in dobro zaščiten, je bil mestu zelo nevaren, ker so Nemci z vrha lahko kar obsipavali mesto. Na področju III. sektorja je bila izvedena tega dne ena važnejša kombinirana akciia, in 'icer na močnejšo skup!no Nemcev v ladjedelnici. Skupina borcev dru-geea sektorja je s streljanjem z gornje strani, od plinarne, pritegnila pozornost Nemrev nase, v tem pa se je Nemcem za hrbet priplazila skupina borcev Jugoslovanske armade in jih potolkla. Bilo je to že v jutranjih urah Del borcev — kakih 300 — tega poveljstva, pa je šlo na pomoč enotam, ki so oblegale grad Sv. Justa. V IV. sektorju je, kot smo že rekli, preostala sovražna postojanka v tovarni »Alba)). To je z izredno drznim napadom prisilila k predaji neka enota IX. dalmatinske divizije, kateri So pomagali tudi borci škedenjskega bataljona. Ob 8. uri zjutraj ali kako minuto čez, je tudi teh 800-900 nacistov in fašistov dvignilo belo zastavo. (Za to sovražno postojanko bomo dodali, da je poveljstvo IV. sektorja že prejšnji dan dvakrat skušalo priti v stik zaradi pogajanj. Toda Nemci in fašisti so obakrat predajo odklonili). Poleg omenjenih skupnih akcij je bila še vrsta vojaških operacij pri zavzemanju raznih objektov in pri čiščenju zadnjega odpora, pri katerem so z borci enot Jugoslovanske armade sodelovale enote domačih antifašistov, kar je ponekod navedeno v opisu vojaških o-peracij jugoslovanskih enot. ;racije JA ZOPET NA OPČINAH Opei 20. divizija — 9. brigada je nadaljevala napad na Opčine ob 8. uri. Na njeni desni strani je bil 2. bataljon 8. brigade, ki je služil za zavarovanje boka. Okrog 10. ure je 2. bataljonu 9. brigade uspelo prebiti prvo sovražno linijo in obvladati nad poslopji na severnem robu mesta, od koder je postavil pod blizek ogenj sovražno topništvo in ga prisilil, da je spremenilo položaj. Nato je 1. bataljon zavzel vas Bane in vzhodni rob Opčin. Od 10. ure pa do večera je izvršil sovražnik več protinapadov, da bi si ponovno pridobil izgubljene položaje, toda vsi napadi so bili odbiti. Ob 22. ure je prispela 10. brigada XXIX. divizije, ki se je razvila na desnem krilu 9. brigade in sprejela s tem dotedanje položaje 2. bataljona 8. brigade, ki se je premaknila dalje na desno, zahodno od ceste za Sežano. Ob 23. uri je bil napad na Opčine ponovljen in trajal je do jutra. Jugoslovanske enote so odbile trmast odpor iz hiš in zavzele v mestu več utrjenih oporišč. Ko se je štab JO. brigade prepričal že prejšnji dan zvečer, da bi se sovražna oporišča na liniji kota 372-447-405 lahko zavzela šele po daljši borbi in z zgubami, je sklenil, da na tej fronti u-porabi šibkejše dele, ki bodo pod močnim ognjem in z napadalnim zadržanjem vezali sovražnika in se z dvema kolonoma prebili v Trst. Predvideno je bilo, da se ena kolona poleg kote 405 spusti do nove univerze, nadaljuje nato proti vojaški bolnišnici in pride preko trga Dalmacija na morsko obalo med Trgom Li-berta in Trgom Duca degli Abruzzi. S tem da se en del odcepi k sodni palači, drugi pa da nastopa proti Ljudskemu vrtu, od tam pa iuS»s]o\aiiskih in zavezniških častnikov na trgu pred sodiščem po zlomu nemškega odpora v sodni palači proti Ul. Carducci in hkrati odvoji del svojih sil k sodni palači. UNIVERZA LJUDSKI VRT Po tem načrtu se je 3. bataljon 10. brigade spustil ponoči med 30. aprilom in 1. majem k novi univerzi in jo po kratki borbi zavzel. Zgodaj zjutraj je nadaljeval prodiranje skozi mesto. Nato je uničil odpor v vojaški bolnišnici. Toda sovražnik se je iz sodne palače ogorčeno branil. Zato je bila poslana bataljonu tankovska četa v o-krepitev. Druga kolona 1. bataljona je prodna do Ljudskega vrta, zavarovala je nato smer do grada Sv. Justa in kontrolirala Zavzete ulice Po cesti Bazovica - Lonjer in čez Lovec je odšel v mesto 2. bataljon. Obenem je pustil eno četo za blokiranje sovražnega oporišča pri Re-voltelli in nadaljeval za Konkonel. SV. JUST 1. bataljon 8. brigade s četo tankov je obvladal ob 9. uri s središčem mesta. Tu pa tam ob zelo močnem odporu, blokiral je grad Sv. Justa, ki so ga Nemci trmasto branili. 3. bataljon je prodrl v mesto skozi predmestje Rocol z nalogo, da vzpostavi zvezo na desno z enotami 10. brigade, na levo z enotami 9. divizije. Bataljon je vodil ostre borbe zlasti okrog vojašnice Ettore Muti, ki jo je zavzel ob 18. uri. Nato je nadaljeval proti Trgu Garibaldi, kjer so ga čakali domači tržaški borci 3. sektorja komande mesta Trst. TRG GARIBALDI PRISTANIŠČE Nato je nadaljeval prodiranje proti obali 'skupaj -z domačimi bbrbi, katerih število ie^edhu holjn arnščalo. Posebno močan odpor je bataljon uničil v Ul. S. Mi-chele in v Ul. Fontana^ S pomela Bersaglieri je bata- ljon-. prisilil več motornih čolnov,, polnih nemških vo- jakov, ki so odpluli iz pri-* stariišča, da se vrnejo. Na- to je nadaljeval v prosto Pristanišče. J^jer je . po enourni Dorbi premagar sovražni ,odpor in ,očistil železni- ško postajo. 11. Brigada XXVL divizi- je zgodaj zjutraj odšla iz Famelj proti Trstu z nalogo, da prodre v mesto čez Katinaro in Montebello med 3. bataljonom 8. brigade 20. divizije in 4. brigado IX. divizije. Ko je prispela na Katinaro je brigada poslala v mesto 4. bataljon vzdolž železniške proge. Bataljon je naletel pri vojašnici na Montebellu na zelo močan odpor, ki je po hudi borbi (borci so morali preskakovati zidove in uporabljati ročne bombe in «panzerfau-ste») odpor uničil okrog 19. ure. Okrog 18. ure, t. j. pred zavzetjem vojašnice na Montebellu, je bil poslan po Reški cesti v mesto tudi 1. bataljon z nalogo, da prodre do obale. MILJE XLIII. DIVIZIJA. - 2. brigada je izvršila premik od Senožeč preko Divače do Lokve, kjer je prenočila; 1. brigada ie iz Vodic nadaljevala proti Munam, toda vrnili se je naslednjo noč čez Jelovice v Podgorje, ker se je sovražnik umaknil; 3. brigada je imela nalogo očistiti Miljski polotok, kjer je bilo okrog 300 nemških vojakov, ki so držali položaj od Debelega rtiča prekc Milj do Zavelj in zapirali dohod k Trstu po cesti in po morju. Napad sta izvršila 1. m 2. bataljon čez Spodnje Škofije, vzdolž ceste Pulj-Trst, nato pa je 1. bataljon odšel proti Miljam, 2. bataljon pa proti Zavijam. Po zavzetju Milj in Zavelj se je sovražnik zbral pri Debelem in Tankem rtiču, kjer se je ogorčeno branil z upanjem, da se bo lahko evakuiral po morju, toda bil je prisiljen na predajo. Medtem je 3. bataljon zapiral pri Kopru cesto Pulj-Trst Droti jugu. IX DIVIZIJA. - 3. brigada se je dopoldne zadržala na položajih, ki jih je dosegla prejšnji dan in čakala, da pride še 4. brigada, divizijsko topništvo in 3. brigada 43. divizije. Napad na linijo kota 158-Sv. Rok je divizija začela ob 12. uri. Brigada je po dveurni borbi zavzela koto 158 in Se je v več kolonah prebila v mesto na odseku od obale do železniške proge. TOVARNA «ALBAn Ob obali do pokopališča pri Sv. Ani je prodrla v treh kolbnah 3. brigada, na njeni desni strani pa v smeri S. M. Magdalene - hipodrom 4. brigada zaradi zveze z XX. divizijo. Iz posameznih objektov je sovražnik nudil ogorčen odpor, najbolj v tovarni «Alba». Razen zapmščenih puškarnic so bili vsi vhodi v poslopje, kakor tudi okna betonirani. Borci so se vzpenjali po lestvah in metali skozi pu-škarnice bombe. Pri tem napadu je sodelovala večja skupina borcev IV. sektorja Komande mesta. V tovarni je bilo ubitih ali ujetih okoli tisoč vojakov in častnikov. Odpor je bil strt 1. maja. 18.30 na Soči - srečanje z zavezniki GORICA IN TRŽIČ IX. KORPUS. - 31. DIVIZIJA je že ponoči odšla proti Soči. Njena 7. brigada je zgodaj zjutraj napadla Gorico in po krajši borbi mesto osvobodila in zajela posadko. 3. in 16. brigada sta po daljši borbi osvobodili Tržič in prispeli na Sočo, kjer je prišlo ob 18.30 uri do srečanja s predhodnico 2. novozelandske divizije, ki je prihajala z zahoda. Tako je bila vzpostavljena zveza z zavezniškimi četami. V Gorici in Tržiču je bilo ujetih okrog 1500 vojakov. Pred XXXI. divizijo pa je bežalo k zaveznikom okrog 9.000 četnikov pod poveljstvom generala Damjanoviča. Po isti poti so šli tudi Rupnikovi domobranci. XXX. DIVIZIJA se je zadržala na prejšnjih položajih in zapirala sovražniku odhod iz Trsta proti Tržiču. Zvečer jo je nadomestila 10. brigada XXIX. divizije in nekateri deli XX. divizije. Zato je XXX. divizija odšla k Soči. SOŠKA DOLINA IN BENEŠKA SLOV. Enote Operativnega jjtaba za Beneško Slovenijo so osvobodile Tolmin, Kobarid, Bovec, Tarčent, t. j. vso dolino Soče in Beneško Slovenijo. Zajele so okrog 3000 vojakov in velik plen. * * * Kvarnerski odred je prodiral k Pulju in osvobodil Vodnjan. Tako je bila — praktično — osvoboditev Istre, Trsta in Slovenskega Primorja končana 1. maja. Enote Jugoslovanske armade so bile že na Soči na vsej njeni dolžini in celo na njeni desni obali, v ozadju — razen glavnine 47. korpusa, ki je nadaljeval borbo na Reki — je sovražnik nepovezano branil samo še nekatere osamljene točke; na Opčinah, v Pulju in nekaterih objektih v Trstu, katerih zavzetje je bilo samo še vprašanje časa. Na Opčinah in v Trstu so Nemci nadaljevali z odporom, ker so upali, da bodo dočakali zahodne zaveznike in se jim predali. Prenehali so s sovražnostmi proti njim, nadaljevali pa so jih proti enotam JA in tržaškim domačim borcem. Nemške vojne ladje so 1. maja odplule iz Trsta v Benetke, da bi se tam predale, mornarji pa so na kopnem nadaljevali borbo proti nam. Zavezniki so medtem prispeli z zahoda proti Soči. To je bila 2. novozelandska divizija, ki je 1. maja odšla s Piave z namenom, da bi čimprej prispela v Trst. Pri tem ni naletela na noben odpor. 2» . maj _ _. _ NA NOŽ XX. divizija je nadaljevala prodor v Trst. 9. brigada je nadaljevala ogorčene borbe za Opčine; oh 7. uri je sovražnik S pomočjo težkih tankov začel z močnim protinapadom, ki pa je bil odbit; ob 9. uri je 1. in 2. bataljonu uspelo vreči sovražnika iz dveh blokov na Opčinah, a ob 12, uri je 4. bftaljon s pomočjo brigadnih minometov napadel in zavael koto 332. istočasno je sovražnik jz sre. dišča izvršil protinapad na 1. in 2. bataljon; razvile so se ogorčene borbe večkrat tudi s hladnim orožjem. Ob 12. url je začel z napadom 4. bataljon 8. brigade na cerkev v zahodnem delu Opčin, kjer se je sovražnik trmasto branil, in jo po triurni borbi zavzel ob sodelovanju tankov V tej altefji so se zlasti odlikovali tanki, ki so s toč- nimi zadetki preprečili delovanje sovražnika na jugoslovansko pehoto; pod zaščito njihovega učinkovitega ognja so se borci približali cerkvi in drugim poslopjem, ki jih je držal sovražnik, ter uničili posadko z bencinskimi steklenicami in ročnimi bombami. Takoj ko so se borbe končale, je sovražnik začel ob podpori topništva s protinapadom na 4. bataljon nad koto 332 in jo po dveh urah zavzel, toda ob 22. uri je začel bataljon ponovno z napadom in sovražnika pregnal in koto zavzel. V teh borbah je imel precejšnje izgube. Istočasno so ob sodelovanju lankov 1. in 2. bataljon 9. brigade in 4. bataljon 8. brigade odločno nadaljevali s prodiranjem v središču Opčin. Sovražnik se je obupno in aktivno branil. Napadi in protinapadi so trajali vse do 7. ure naslednjega dne. ZADNJI ODPOR V MESTU Medtem sta 8. in 10. brigada krhali v Trstu zadnji odpor sovražnika, ki je na področju delovanja XX. divizije držal še vedno sodno palačo, grad Sv. Justa, Re-voltello in Konkonel. Napadi na ta oporišča so se vrstili ves dan. Nanj se je usipal ogenj iz tankov, iz težkega in lahkega orožja, iz panzerfaustov, bencinskih steklenic in gasilskih brizgalk, ki so brizgale bencin. Napad 10. brigade na sodno palačo je prisilil sovražnika, da je ob 16. uri izobesil belo zastavo, prav v trenutku, ko je pred palačo prihajalo 7 ali 8 britanskih tankov. Ko so jih Nemci opazili, so hitro sneli belo zastavo in nadaljevali z borbo, z namenom, da se predajo zaveznikom. Zato se je napad nadaljeval ob podpori močnega pehotnega in L &*"V '>T n < , • ' •' *<» M'**-*? Množična manifestacija Tržačanov 3. maja na Trgu Lnitii, neposredno po dokončni osvoboditvi mesta tankovskega ognja in okrog 17. ure je del 10. brigade vdrl v palačo, nakar se je sovražna posadka umaknila v kleti. Ob 19.30 uri je prenehal sleherni odpor. Tisto, kar je ostalo živo, se je predalo brigadnim enotam. ANGLEŠKO POROČILO Angleško poročilo o predaji sodne palače pa pravi: «Ko smo posvetili pozornost velikemu poslopju sodišča, kamor so se umaknili nemški SS-ovci in nekaj vojakov Reichswehra, so Jugoslovani odločno protestirali. Brigadni general Gentry se je znašel pred prvim od številnih diplomatskih in nevojaških vprašanj, ki so bila značilna za položaj v Trstu. To je zahtevalo nujno rešitev «ad hoci). Ze smo se začeli pogajati z Nemci in jim določili rok za predajo, ki je potekal ob 17. uri. V poslopju so bili vsi člani Reichswehra za predajo, SS-ovci pa proti. Do 17.30 se še niso odločili. Tedaj je general Gentry predložil Jugoslovanom, naj z nami sodelujejo, tako da bodo tanki odprli ogenj, jugoslovanska pehota pa izvršila juriš, kar bo dalo Jugoslovanom pravico do ujetnikov. Oni so takoj pristali, napad je bil izvršen ;n ujetih je bilo 200 sovražnih vojakov.« (Geoffrey Cox; «The Road to Trieste«), Predaja zadnjih oporišč Kmalu nato je bila zavzeta tudi Revoltella. 8. brigada je s 4. brigado IX. divizije zavzela grad Sv. Justa. Konkonel je padel šele ponoči med 2. in 3. majem. Po ukazu štaba armade je odšel 3. divizion topniške brigade v Gorico, kamor je prispel še istega dne. 2. in 4. bataljon Tankovske brigade se je pripravljal na odhod iz Trsta ter odpotoval naslednjega dne k Ilirski Bistrici in Postojni zaradi sodelovanja s XXVI. in XXIX. divizijo. Del 3. bataljona se je Udeležil napada na Opčinah, drugi del Pa je odšel čez Ajdovščino v Idrijo. 10. brigada XXIX. divizije: trije bataljoni brigade so bili prepeljani s kamioni zaradi napada na Opčine in ponoči med L in 2. majem zavzeli železniško postajo in vrsto bunkerjev okrog nje. XLIII divizija; 2. brigada je nadaljevala premik proti Proseku in Miramaru, 1. brigada je od Podgorja nadaljevala prati Kubedu; 3. brigada pa je čistila Miljski polotok in zbirala vojni plen. IX. divizija je nadaljevala z napadom. Po zavzetju tovarne «Alba» so odšle enote 3. brigade v središče mesta. Z desnim krilom so se naslanjale na 4. brigado, z levim pa na obalo. L bataljon od dveh čet s protitankovskim orožjem je odšel po Ulici Baiamonti in po Sprehajališču Sv Andreja ter dosegel Trg Unita in med potjo premagal šibkejši sovražni odpor. Med premikom je bataljon prišel v zvezo z 11. brigado XXVI. .divizije, najprej v Ulici Navali in pozneje na obali Mandracchio. Okrepljena četa tega bataljona je odšla po Istrski ulici, kjer so se ji pridružile skupine oboroženih borcev III. sektorja Komande mesta. V Ulici sv. Justa se je bataljon ponovno zbral in nadaljeval premik v dveh kolonah; ena je odšla s četo težkega orožja proti trdnjavi Sv. Justa, kamor je prispela ob 11. uri in se pridružila enotam, ki so grad blokirale. POGAJANJA ZA PREDAJO «Ob 12. uri so se začela pogajanja za predajo Sv. Justa. Sovražnik je na predajo pristal ob 17. uri. Toda v tem trenutku so prispeli zavezniški tanki z nemškim majorjem in ped pretveze pogajanj prišli do vhoda v trdnjavo. Zavezniški oficirji so nato vstopili v trdnjavo na svejo roko brez sporazuma z nami in sprejeli predajo posadke, ki je štela okrog 150 vojakov,« piše v knjigi »Oslobodilački pohod na Trst«, Beogiad 1952, ki so jo spisal’ jugoslovanski oficirji, ki so sodelovali pri osvoboditvi mesta V knjigi Geoffreya Coxa «The Road te Trieste« (London, 1947) pa se opisuje predaja Sv. Justa takole: ((Trdnjava, masivni srednjeveški dvorec v dobrem stanju, je dominirala nad središčem mesta. Nemški komandant se je umaknil v trdnjavo z enim delom svojega garnizona. Polkovnik Donald je začel z njim pogajanja. Nemci so se hitro predali, ko so videli, da imajo možnost pasti v roke britanskih čet, a ne Jugoslovanom. Ta predaja Jugoslovanom ni ugajala. Trdili so, da jim ujetniki po pravici pripadajo, ker bi se največ čez nekaj dni tako in tako morali predati.« 2. bataljon brigade je odšel po Istrski ulici. V Ul. G. Marenzi se mu je pri- družilo okrog 70 tržaških borcev 3. sektorja, ki so mu pomagali premagati manjše sovražne sile. Na Trgu Sv. Jakoba je bil bataljon razdeljen v kolone: ena je odšla Po Ul- sv. Marka, Ul. Besenghi in Ul. C. Combi, kjer se ji je pridružila oborožena skupina omenjenega sektorja Komande mesta Trst, kmalu nato pa še druga skupina 250 oboroženih tr?.aških borcev Komande mesta. Po Ulici Promontorio je prišla kolona na obalo, kjer je s pomočjo 50 tržaških borcev premagala sovražno četo, ki se je utrdila v vojašnici finančnih straž. Ko je prenehala borba o-krog 17. ure, je ta kolona srečala zavezniške vojake v Ulici Economo ter tu prišla v zvezo z deli XX. divizije. NA KORZU 2. kolona 2, bataljona je prišla iz Istrske ulice do Trga Goldoni. Med potjo se ji je na Trgu Sansovino pridružila skupina 200 borcev Komande mesta. Tržačani so poveljniku kolone povedali, da se je v Ulici Muti utrdil močan sovražnik. Kolona je delno nadaljevala po Ulici S. Caterina, drugi del pa je s sodelovanjem omenjenih Tržačanov zavzel sovražno oporišče Banco di Roma na Korzu. Večji del sovražne posadke iz banke se je skril v židovsko šolo v Ulici Monte. Toda borci so poslopje na juriš zavzeli. Tudi v poslopju Beltrame na Korzu je bilo okrog 250 vojakov SS čet mornarice. Pod močnim ognjem 2. bataljona tržaških borcev, ki so poslopje z bencinom pobrizgali, je sovražnik zaprosil za premirje dveh ur, pod pogojem, da se bo predal našim enotam, če medtem ne pridejo Angleži. Predlog je bil zavrnjen in okrog 17. ure so se predali Cez pol ure so že prišle neke angleške enote in se sestale z borci 2. bataljona na Korzu. Angleški vojaki sq prišli tja že med borbo za poslopje Beltrame in zahtevali, da bi jih Jugoslovani pustili na kraj same borbe, toda ta zahteva je bila zavrnjena. Prav tako je bila zavrnjena njihova zahteva, naj se razorožijo borci tržaške Komande mesta. 3. bataljon 3. brigade je po zavzetju tovarne «Alba» odšel v središče mesta in med potjo naletel na neko nemško kolono kamionov, ki je očitno zašla. Bataljon je po kratki borbi kolono popolnoma uničil. Med nastopanjem vzdolž železniške proge, je bataljon srečal oboroženo skupino borcev Komande mesta, ki je že prej čistila bloke tamkajšnja poslopja. Nato so skupaj odšli na trg Rosmini, pri čemer so premagali nemški odpor iz skladišč in drugih poslopij na obali. Z enotami 11. brigade XXVI. divizije je bataljon prišel v zvezo na Sprehajališču Sv. Andreja. 4. brigada je vdrla v Trst naslanjajoč se na levo krilo 3. brigade. En bataljon je s pomočjo protitankovskega orožja prodrl do železniške postaje Sv. Ana in se z desnim krilom povezal z deli 8. brigade XX. divizije ter zavzel postajo in okoliške položaje nad pokopališčem. Del bataljona je pomagal enotam 3. brigade pri napadu na tovarno «Alba». Del bataljona je nadaljeval po Istrski ulici in prispel ob U. uri do Sv. Justa ter skupno z enotami XX. divizije tankovskimi e-notami ter s 3. brigado nadalje sodeloval pri napadu na Grad. Tudi tisti del bataljona 4. brigade, ki je sodeloval pri napadu na tovarno «Alba» je odšel po Viale D’Annunzio in nato k Sv. Justu. 2. bataljon 4. brigade, ki je prenočil pri Sv. M. Magdaleni je zgodaj zjutraj odšel v prosto pristanišče z nalogo, da likvidira sovražnika v tej smeri. Kvarnerski odred; del odreda je zavzel predmestje Pulja in začel priprave za napad na mesto. 3. bataljon odreda je pri Bujah napadel in prisilil na predajo kolono 700 italijanskih fašistov. «Pades Trsta kakor tudi vse druge zmage v vojni so bile končni rezultat kombiniranega zavezniškega pritiska, ki se je čutil na Renu, Odri in Labi, prav tako kot tudi na Soči in v planinah Slovenije, ta skupni pritisk zaveznikov je Nemce razbil. Toda vse to ne sme zbrisati zgodovinskega dejstva, da je dejansko jugoslovanska 4. armada premagala nemške sile v Istri. Potrebno je dati zato Jugoslovanom pred zgodovino popolno priznanje * Tako piše Geoffrey Cox v omenjeni knjigi «The Road to Trieste«. * * * Tako so torej potekali boji za osvoboditev našega mesta in naše dežele. Zato je povsem jalovo, med dr togim, tudi pisanje škofa San• tina, ki bi hotel dokazati, da tržaškega pristanišča niso rešili partizani, temveč si predvsem sam lasti to in še druge zasluge. Med tem ko je bil med fašizmom tisto, kar dokazujejo objavljeni dokumenti in pozneje pa v prijateljskih odnosih z nemškim okupatorjem ter solidarnosti z njim niti po petnajstih letih ne more skriti, saj se sam hvali, da je poveljniku krvoločne nacistične nemške vojske in poveljniku pristanišča, ko so bile že vse njegove enote, ki bi lahko uničile pristanišče uničene, izjavil: «Gospod poveljnik pristanišča, pozdravljam Vas v mučnem trenutku za Vas in zame. Vi ste pogumen vajak.)> In oba sta bila seveda globok« ganjena.... Hkrati pa iz škofovega pisanja brizgajo strupene žalitve in prezir do vsega, kar diši po partizanih, Slovencih in Jugoslovanih. Toda zgodovinskih dejstev ne morejo zbrisati ne solidarnost s fašisti in nacisti ne žali• tve ne prezirj cem jan j ih svetski potečejo v eni t hajki razbili il v nekakšno FAULKNER V novem slovenskem filmu «Hm! Spet pleteš!* Njegova soproga je dvignila svoj gladki, okrogli obraz ia njene mirne oči so se za trenutek srečale z njegovimi, pa se spet vrnile k delu. »Kakor vidiš, caro mio.» »Pletenje, vselej pletenje, kakor da zanj ni drugega prostora, kakor da nimaš kaj drugega početi, kot da nenehno bolščiš v to pletenje.* Spet je dvignila pogled vendar mu ni odgovorila. j »Torej,* je nadaljeval. »Mar ne znaš spregovoriti? Ali si zgubila jezik?* »Dragi Toni,* je odgovorila, ne da bi dvignila glavo, »saj si vendar zahteval, naj sedim tukaj namesto v svoji majhni sobi.* «Nekdo mora biti tukaj! Mar naj plačujem še nekoga, ki bo namesto tebe sedel tu in klepetal?!* Natakar, visok in mlad Rimljan v umazanem predpasniku, je stopil med njiju in položil na pult račun. Zenska ga je vzela in mimogrede pogledala natakarja. Ta se je obrnil in pogledal njenega moža, ki se je posmehljivo smehljal. Zena je dvignila glavo in ga hladno gledala. «Nikar ne počenjaj bedarij, Antonio!* Ljudje so sedeli pri baru in z rokami tolkli po mizi. Zasikal je kletvico, se ozrl nanje, kot da še nikdar ni videl kaj podobnega, ter s težko zadržanim glasom dejal: »Kako dolgo bo to trajalo?* «Tudi sama sem te hotela vprašati! Kako dolgo nameravaš stresati name ta tvoj bolni humor?* #Ti, s tvojim lažnivim obrazom,* je zamrmral in v njegovih drobnih očeh sta žarela sovraštvo in bes. «Mirneje! Mar ne vidiš, da naju gledajo ljudje? Prav. Kaj želiš? Mar naj odidem v svojo sobo?* «Ne!» je zavpil, potem pa izdavil: «Tega nočem, ali si slišala?* Zatem je tiho siknil: «Poslušaj, ubil te bom, bog mi je priča!* »Ne nori!* je mirno dejala, »Vrni se k svojemu poslu. Gostje prihajajo, ali ne vidiš? Zares si zmeden,* «Zmeden ali ne, ne moreš me več varati.* «Zaboga, nor si! Govoriš, vpiješ, preklinjaš, toda zakaj ?» »Dobro veš, čemu!* «Jaz? Ali sem ti kdaj dala povod za kaj takega? Česa me sploh dolžiš? Mar nisem vselej izpolnila vsako tvojo željo? Prav dobro veš, da sedim tukaj noč za nočjo, ne zaradi tega, ker mi je tako všeč, temveč, ker si mi sam tako ukazal. To tvoje ljubosumje te je zmešalo.* «Varuj se, opozoril sem te in to je vse kar ti povem.* Njegov pogled je begal od mize do mize in vsak nasmešek gostov se je zaustavljal na natakarjevem obrazu. Ta je z neko prikrito drznostjo stregel gostom. Visoki in lepi natakar je r.aglo in spretno, vljudno in prijazno hodil med mizami. Primerjaje prikupno spretnost mladega moškega s svojo neokretnostjo je gospodarja razjedal bes. Mladi natakar se je spet približal blagajni. Medtem ko se je zaupljivo sklonil k ženi, je s pogledom kakor slučajno ošinil obraz svojega gospodarja. Gospodar se je kakor omotičen napotil k njima. Lastnih nog sploh ni čutil, tudi rok ne. Natakar se je naglo oddaljil, kakor je prišel, žena pa se je znova sklonila nad svoje pletenje. »Kaj ti je dejal?* je vprašal gospodar in njegov glas je bil suh in svetal kakor luskine ubitega jajca. Zena je dvignila glavo in ae mu zazrla v obraz. Njene cči so bile nenadoma tako velike, kakor da so prekrile ves obraz. »Poslušaj,* je mirno dejala. »Saj «i znorel! Kaj ti je?» — Potem je v njenem glasu zadrhtela prikrita toplota. — »Ali mi ne privoščiš vsaj malo miru? To traja že šest mesecev. Dan in noč me mučiš in zbadaš, toda zdaj imam vsega tega dovolj. Ali boš postal razumnejši ali pa se bom vrnila k staršem. Izberi! Kakor hočeš. In ne pozabi, da j« to moja zadnja beseda. Bila sem dobra žena in spet bom, ako postaneš takšen, kot si bil nekoč. Se ena takšna scena kakor nocoj, pa te zapustim!* Obrnil se je in odšel kot pijan. Stopal je skozi dvorano, se zaustavil pri vratih, naglo pomahal mlademu natakarju in skozi kuhinjo odšel v temni drevored, kjer gr. je drhte čakal. Mladenič mu je sledil. Zaustavila sta se na temnem kraju. Nad njima je bila temna noč in veter je zasanjano zibal veje. «Poslušaj!» je dejal z drhtečim glasom. »Vse vem, kaj je med vama.* «Govorite meni?* je mirno vprašal mlaienič. «Vedeti hočem, kaj je med vama!* »Med nama ni prav nič, le spoznanje, da si nor.* Mladenič se je naglo obrnil, kakor da hoče oditi. Gospodar se je drhteč in preklinjajoč svojo bojazljivost pcstavil predenj, da bi mu zastavil pot. »Vedeti moram! Znorel bom.* «Saj si že. Poslušaj, pokvarjeni sod, med nama ni ničesar; ničesar, da bi naju moral zaradi tega preganjati. Prisegam ti! Se besede ji nisem rekel, da bi je ti ne slišal. Prav tako ona. Ako je komu všeč, vedi, da tisti nisem jaz. To ti pravim zaradi tega, ker se mi smili. Smili se mi vsaka ženska, ki mora dan in noč poslušati človeka, kakršen si ti.» »Toda kaj si ji dejal zdaj, r.ocoj?* Natakar ga je naglo odrinil, tako da se gospodar malo opotekel, potem pa odšel v dvorano. «Ubil te bom!* je zavpil za njim. »Ne smeš!* se je zadrl natakar. «Ne smeš. Le skrivaj. Toda ti si strahopetec! Ce pa boš poskušal, si prizadevaj, da ti bo uspelo popolnoma. Sicer naj se te bog usmili. Ali si slišal, pasji sin?!* Gospodar je ostal sam ter jezen nase in slabe volje odšel po kratkem drevoredu. Zatem se je zazrl v zvezdnato nebo, v zvezde, ki jih je gledal na daljni Siciliji v svoji mladosti. Takrat je bil še deček in življenje je bilo lepo in enostavno. Misel o zahrbtnem umoru ga je vsega prevzela. Toda vedel je, da bi se zatem ne mogel več pojaviti pred svojo ženo. Pred ženo, katero je nedavno tega odpeljal iz hiše njenega očeta, katero je ljubil bolj kakor vse na svetu, bolj kakor lastno življenje in katera mu nikdar ne bi oprostila. Bil je že skoraj starec, grd in debel, ona pa še mlada in lepa. Ali je čudno, da se moški zaljubljajo vanjo, kakor se je tudi on sam’ Mar je čudno, da se moški zmedejo pred njeno temno poltjo, okroglim obrazom, rdečimi ustnicami, njenimi temnimi, njen.mi črnimi, črnimi lasmi?! In ona, ali jih je kdaj izpodbujala ali jim dajala povod? Ne! Bila je dobra žena, kakor je dejala. Odšla bo od tod, to mu je odgovorila. Odpeljati jo mora v drugo mesto, med nove ljudi, pa bo morda še enkrat doživel medene tedne. Da, prav to bo storil! Spet je dvignil obraz proti zvezdam in hladni nočni vetrc se je poigraval z njegovimi potnimi lasmi. »Oditi, to je rešitev!* je zašepetal in globoko vzdihnil. Njegova žena je takoj soglašala s tem predlogom in zatem je od časa do časa pisala staršem, da boleha, zato, da bi jih njun sklep o selitvi ne presenetil. On je bil marljiv, je premišljevala žena, in dokler ga ni obšla ta obsedenost, je bil ljubezniv in dober gospodar, predober, da bi ga kazalo izgubiti. Toda odkar se je njun sklep pričel uresničevati, je očitno nenadoma spet postal normalen. Vse je bilo spet lepo, verjel je svoji ženi in se hotel premisliti, toda ona ni popustila. Kupec restavracije ni bil nihče drugi kakor mladi natakar. Odnosi med njima so bili rahlo napeti in tako sta se po možnosti izogibala drug drugega, kadar pa je bilo srečanje neizbežno, se je mladenič vedel, kakor da se ni nič zgodilo. Toda njegov zlob- ni nasmeh je bil še vedno isti in lesket njegovih zob v temnem obrazu je vzbujal v starcu tesnobo, ki jo je — kakor je mislil — že zdavnaj prebolel. Natakar je postal vljudnej-ši in prijaznejši kakor kdajkoli. Vztrajal je v zahtevi, da bi signorini ob slovesu poklonil darilo. Njegova želja je bila tako nedolžna in neposredna, da je nista mogla zavrniti. Končno sta oba moža nekega opoldneva odšla, da bi kupila darilo. Vstopila sta v trgovino z redkimi umetninami. Medtem ko se je mladi mož pogajal za neke ogrlice, je starec stal zraven njega. Potem sta bila nenadoma sama v sobi. Sovraštvo in mržnja v starčevi notranjosti sta prevladala usmiljenje. In medtem ko so nje-kove roke stikale med kosi starega orožja, ga je vest svarila. Vse je pripravljeno: jutri bo odšel in morda tega moškega nikdar več ne bo videl. To pa bi bilo tako lahko! Dobiti mora to staro pištolo. Kako nova bi bila v moji roki! In medtem ko je počasi dvigal staro orožje, je s palcem napel petelina. «Tako,» je zašepetal, pomerit podzavestno V človeka, katerega je nekoč hotel ubiti, in pritisnil. V sobici je zagrmelo in iz cevi stare pištole je bruhnil plamen. Mladi natakar je najprej omahnil naprej na mizo s steklenim robom in se potem zvalil na tla. Starec je mirno stal, kakor da se je to zgodilo pred dvajsetimi leti, ko se je naboj zataknil v svojem ležišču. nMt ■AKCIJA* Letošnje leto je za slovensko filmsko proizvodnje precej pomembno. Od dosedanjega povprečno enega filma letno prehajajo v »Triglav filmu* na nepreki njeno proizvodnjo. Prvi film, s katerim so začeli letošnji načrt, se imenuje »Akcija*. Kot zvrst Je »Akcija* psihološko-akcijska drama. Kot taka ni v smislu klasičnega realizma, ampak gre za enkraten odnos človeka in njegovo enkratno reagiranje v dani situaciji Naslov je simboličen. »Akcija* je namreč vojni film vendar je vojna uporabljena samo zato, da v izjemnih situacijah, ki jih prinese, globje in čisteje izstopi človekova notranjost. Dogodki v novem slovenskem filmu noči druge svetovne vojne. Nemci so partizanski bataljon, ki se je umaknil v ropotarnico v mestu. V istem mestu pa so bili v ječi zaprti poleg drugih tudi njihovi ujeti tovariši. In za oboje so tekle usodne ure: partizane bi lahko vsak čas odkrili Nemci, ki jih je mrgolelo v mestu, jetnike pa bi gestapovci tudi vsak trenutek lahko odpeljali ustrelit. In v tej absurdni situaciji sklenejo partizani nekaj, kar se zdi na prvi pogled nemogoče: ustrahovati paznika (ki je začenjal premišljevati zaradi bližajočega se konca vojne), da bi jim odprl vrata v zapore, osvoboditi jetnike in se z njimi in zaplenjenim orožjem prebiti v svobodo.^ Pri tem je scenarista vodila misel, da samo tisti, ki tvega, uspe Scenarist »Akcije* je mlad slovenski književnik Marjan Rožanc. To je njegov prvi scenarij, ki ga je dodal zbirki novel »Mrtvi in vsi ostali* in drami s pomenljivim naslovom «Jutro polpreteklega včeraj*, ki je že doživela svoj odrski krst. «Akcijo* režira Jane Kavčič. Pravzaprav ta film ni njegova prva režija igranega filma. Poleg okrog 50 kratkih filmov in obzorniških točk je zrežiral tudi eno izmed omnibusa »Treh zgodb* — »Slovo Andreja Vitužnika*. V svojo igralsko ekipo je zbral igralce iz Ljubljane, Trsta, Celja, Maribora, Beograda in Zagreba. Značilno za ta film je, da nima protagonista, ampak je v njem 17 skoro enakovrednih vlog. Posebnosti kolektivnega značaja filma se pridružuje nadaljnja posebnost. da v njem ni nobene ženske vloge. Vse se odigrava ponoči, zato morajo zunanje posnetke snemati ponoči, ker bi dnevno snemanje s filtrom dajalo vtis mesečne noči, kar se ne bi skladalo z mračno atmosfero filma. «Akcija» je namreč predvsem film vzdušja, saj se na zunaj v glavnem ne zgodi dosti, razen ob zaključku filma. Za primerno fotografijo odgovarja šef fotografije France Cerar, ki je bil pred kratkim nagrajen za fotografijo filma »Na sončni strani ceste* na festivalu kratkega filma v Beogradu. Scenograf je ing. arh. Niko Matul, direktor pa Gorazd Končar, medtem ko bo glasbo komponral Alojz Srebotnjak, ki se je po končani Akademiji za glasbo v Prizor iz filma «Akcija», v katerem nastopata tudi igralca tržaškega Slovenskega gledališča Lukeš (prvi z desne) in Silvij Kobal (prvi z leve) Ljubljani udeležil tečaja za kompozicijo in filmsko glasbo na «Accademia Chigiana* v Sieni, letos pa je dobil tudi nagrado za filmsko glasbo na beograjskem festivalu. Interiere, ki jih je v filmu skoro tri četrtine, so že posneli v ateljeju »Filmservisa* v Ljubljani, zdaj pa snemajo po ljubljanskih ulicah eksteriere. Tako bo «Akcija> eden izmed filmov, ki bodo predstavljali «Triglav film* na letošnjem puljskem festivalu. V igralski ekipi najdemo poleg Lojzeta Rozmana, ki smo si ga zapomnili iz filma «Pet minut raja*, Staneta Potokarja, v Pulju nagrajenega brodarja iz «Trenutkov odločitve*, pa Arnolda Tovornika, Draga Makuca, Branka Pleše in drugih še igralca Slovenskega gledališča v Trstu Jožka Lukeša in Silvija Kobala. Jožko Lukeš igra partizanskega komandirja Ludvika. O svoji vlogi pravi: «Vloga komandirja Ludvika je moja prva vloga v filmu. Z njo imam mnogo ustvarjalnega veselja, še več pa skrbi. Težki so prvi koraki gledališkega igralca pred kamero. V tem delu me vodi režiser Jane Kavčič in sem mu za to zelo hvaležen.* Silvij Kobal predstavlja partizana Lojza: «Nisem si popolnoma dobro predstavljal, da bi lahko igral to vlogo. Ampak režiser mi je rekel, da me je videl, in zdaj mu dam prav. «Akcija» je psihološka drama, pri kateri je dobro, da podaja samo ozek Silvij Kobal izsek, ki pa je izčrpen v svoji pripovedi,* Jožko Luk®9 N! .111.011 Ml,MIHI.M...................I................ MII........... ■•llllllllllllllll.IIIIIIH.il......H.........H..I.HMM.......MH....HMM....IM........H................................................... Ml....................................................................................................... miinni'#*1 Dve pomembni stoletnici na Slovenskem Žalcu in Slovenjem .................. Gradcu rodila skladatelja Risto Savin - Friderik Sirca in Hugo Wolf Akademija za glasbo v Ljubljani je pred kratkim na dokaj slovesen način proslavila 100-letnico rojstva savinjskega rojaka, skladatelja Friderika Sirce, ki pa je v slovenskem kulturnem ozračju bolj znan pod psevdonimom Risto Savin. Rodil se je v 2alcu in rastel v ozkih družbenopolitičnih razmerah pred letom 1918, šolal se je doma in na tujem in se navsezadnje dokopal — ne do glasbe — marveč do generalskih epolet. Nove politične in kulturne razmere po letu 1918 so razgibale življenje slovenske opere, kar je posredno vplivalo tudi na dvig splošnega opernega delovanja. Iz Ljubljanskega slovenskega gledališča, ki je bilo ustanovljeno leta 1892, se je v tej dobi odcepila in osamosvojila ljubljanska Opera. Ko je bila 1. 1920 podržavljena, so se v njej organizirale poustvarjalne sile in pričele redno umetniško delo. Med množico tujih je uvrščala Opera dela domačih avtorjev: Foersterja, Gerbica, Parme, Savina, čarja, Osterca, Švare in Ko- I pa tudi iz zgodovine sloven- zine. V takih opernih razmerah so se na Slovenskem tvorne sile tudi na tem področju razživele. Dočim je bilo svojčas vse operno u-stvarjanje le priložnostno, kaže, da je doba po letu 1918 rodila poklicne operne skladatelje. Na pragu te nove dobe stoji sicer ne še kot poklicen, vendar pa karakterističen operni tvorec Risto Savin. Njegovo kom-pozijcijsko delo se je že od vsega začetka zgostilo ob tej veji glasbene umetnosti. Napisal je mnogo oper, ki pa zaman čakajo na u-prizoritev in predstavljajo le orumenele relikvije v predalih opernih direkcij. Po prvencu «Poslednja Straža* je ustvaril opero v štirih dejanjih «Lepa Vida* (po Jurčiču) in je vanjo že povezal slovensko ljudsko glasbeno motiviko. Po baletih «Plesna legendi-ca» in «Cajna punčka* je leta 1923 napisal Slovencem prvo narodno zgodovinsko opero v dveh de-predigro «Gospo- Sattnerja, Kogoja, Bravni- | svetski sen*. Kmalu zatem skega ljudstva zajeto opero v petih dejanjih «Matija Gubec*. Zlasti v zadnjih operah je Savln-Sirca dokončno povezal svojo skladateljsko tehniko z novoro-mantičnimi dognanji in položil glavno izrazno težo v orkester, ga prepletel s pomensko motiviko in blesteče instrumentiral. Podoben slog je izdelal tudi v mnogih zborih in preneka-tera njegova skladba je zorela na številnih vajah tržaških pevskih zborov, n. pr. Kosa ali Mi vstajamo itd. Risto Savin je obogatil zakladnico slovenskih skladb tudi s komorno in solistično muziko, zlasti pa se je posvečal samospevu, ki je z njim dobil še prav poseben, moderen zven. * * * Druga stoletnica je posvečena rojstvu pesnika samospeva, Hugu Wolfu, ki ga Nemci imenujejo in o-značujejo kot nadaljevalca Schubertovih pesemskih tradicij. Rodil se je leta 1860 v Slovenjem Gradcu. Bil je četrti sin strojarja-mu-zikanta, kakor je bil Veit «Tri lenobe* — tak je naslov novega filma znanega slovenskega ustvarjalca lutkovnih filmov Saše Dobrile. V tej basni je obsojena lenoba, ki jo v filmu uleJcša mlad mravljinec. Oče podtakne sinu načrt o zakopanem zakladu in ga s tem spet spravi na pošteno pot. Scenarij je napisal Robert Neugebauer, snemal je Dobrilov stalni sodelavec Silvo Hodnik, glasbo pa (.komponiral Miran Kvartič za podjetje »Zora film«. Bach pek-muzikant, ali pa Hajdnov oče kolar-muz'kant. Ko je Romain Rolland pisal o tem nenavadnem glasbeniku, je zapisal med drugim o okolju, v katerem je rastel Hugo Wolf, t. j. o Slovenjem Gradcu, tudi to-le: »Glasbena kultura v tem kraju pravzaprav ni bila nemška.* Romain Rolland namreč ni vedel ,da je Slovenj Gradec povsem slovenski kraj, kamor je samo tuja industrija pritegnila nekaj Nemcev, med njimi tudi očeta Huga Wolfa, ki se je poročil z domačinko — Slovenko. (Primeri v zgodovini; Chopin, Tartini, Gallus, Smareglia itd.) Ce bi bil Rolland to vedel, bi verjetno tudi kaj povedal o morebitnem vpliva slovenskega glasbenega okusa na Huga Wolfa. Nemški viri, ki jih je uporabljal, ga seveda niso mogli o tem poučiti, saj so Nemci pri rojaku iz Spodnje Štajerske tem bolj poudarjali njegovo nemštvo. Sam Wolf zaradi Vzgoje v tedanjem izrazito nemškutarskem okolju Slo-venjega Gradca ni mogel spoznati in priznati Slovencev, med katerimi se je rodil. Večino svojega življenja je Wolf prebil na Dunaju, kjer je tudi študiral in kasneje v revščini, ki je pomenila že nekak sinonim za umetnika, tudi ustvarjal. Wolfova zgodba sodi med izredne primere v umetnosti, med tiste, ki nam o-mogočajo ,da bolj dogleda-«io skrivnosti genija. Do 28. leta ni Wolf malone še nič napisal. Or. leta 1888 do 1890 je uglasbil zapovrstjo 53 Moerickejevih, 51 Goethejevih, 44 španskih, 17 Eichendorffovih, kakih 10 Kellerjevih pesmi in prve italijanske pesmi, skupaj torej okrog 200 samospevov, katerih vsak razodeva čudovito individualnost. Mahoma pa glasba utihne, vrelec je usahnil. Wolfa je prijela tesnoba in piše obupana pisma. Začela se ga je lotevati neka svojevrstna duševna o-trplost, iz katere se je z muko izkopal, spet dneve in noči ustvarjal, kot da bi slutil, da ta osveščenost ne bo trajala dolgo. In tako je šlo z njim skozi vse kratko življenje. V jeseni 1898 so Wolfa prepeljali v dunajsko blaznico. Sprva je mogel še sprejeti kak obisk in malce muzicirati na klavirju, toda že ni več mogel razločevati stvari in ljudi in tudi samega sebe ne. «Da», je rekel in vzdihnil, «če sem bil Hugo Wolf!» Od sredine 1899 je bolezen močno napredovala, nastopila je splošna paraliza. V začetku 1 1900 mu je odvzela dar govora, nato pa v avgustu 1901 napadla celo telo. Od začetka 1902 so ga zdravniki prepustili usodi, vendar je srce ostalo nedotaknjeno in je životaril še leto dni. Umrl je dne 16. februarja 1903 za pljučnico. Brž ko je Wolf umrl, je vsa Nemčija priznala njegov genij. Skladateljevo trpljenje je izzvalo v njegov prid malone čezmerno reakcijo. Povsod so ustanavljali «Hugo Wolf-Vereine» in kdo vse danes ne zatrjuje, da je zmerom razumeval veličino nesrečnega u-metnika! Romain Rolland pa je dejal: «Hinavci ste. Hugo WolI vam pravi, da teh kinov ne odkrivate zaradi njega, ampak zavoljo samih sebe. Kje neki ste bili tedaj, ko vas je potreboval? Pustili ste ga umreti. Nikar ne igrajte komedije okrog njegovega groba. Rajši se ozrite okoli sebe, ali niso med vami še kakšni drugi Wolfi, ki se bojujejo zoper vašo sovražnost ali vaše ravnodušje. Kar se njega tiče, je že v pristanu!* Tudi Slovenj Gradec bo dostojno proslavil njegovo stoletnico. Nemci so prav zadnje čase zagnali hrup, da je Wolfova domačija opu-stošena, da je izginil njegov klavir in kaj vem kaj še. Da: opustošili so jo med zadnjo vojno sami Nemci. V Slovenjem Gradcu pa je Wolfova hiša obnovljena, v njej ni samo klavir, ampak deset klavirjev, kajti lepše niso domačini mogli počastiti spomin za tega poeta samospeva, kot da so v njegovo rojstno hišo namestili glasbeno šolo. M. LINDIČ Roman o gradnji prve transkontinentalne železnice^,— ZDENEK PLUHAR: Križi ob progi (Založba Obzorja Maribor - 1960) «Dobri bog, daj samo, da vzdržimo, da se ujamemo tod v novem svetu, da premoremo in prebijemo občutek samote teh pustinj z ravnim in sivim obzorjem, za katerim slutiš v daljavi nadaljnje nedogledne, brezupne planote — samo da se nam ne bo treba skesano vračati tja na vzhod, od koder smo prišli — razočarani in otopeli od zastonjskega boja za skromen košček zemlje pod božjim nebesom, ki bi vendar moral biti za vse enako sinji.* Slepomišje sem odprl knjigo in na 148. strani naletel na citirani odstavek .n u-pam, da mi je improvizacija usoela, namreč: tak zložen, poetiziran, tekoč in v sebi neznansko napet siog odkriva bralcu celoten roman češkega pisatelja Plu-hara na svojih 450 straneh Napisal pa ga je avtor šele po zadnji voini, torej s Der-spektive modernega človeka in tudi s prizadetostjo naprednega pisatelja, ki se je dodobra seznanil z družbe-no-socialno problematiko A-merike po secesijski vojni in dobro poznal ekonomske pogoje družbe Union Pacific ob gradnji prve transkcnti-nentalne železnice. Zgodba je v skopih obrisih takale: Češki inf.nir Stefan Tolar je zaradi krize v družini zapustil ženo Ano in siiska Tomaža in se odpeljal v Ameriko. Tam je našel službo gradbenega inženirja pri družbi Union Pacific, ki je gradila prvo transkontinentalno železnico. Po naključju se spozna z ženo enega glavnih druž-binih inženirjev, s Ka>rin Redfieldovo, ki je bila piav tako Čehinja. Iz prijateljstva, ki ga je trdno sklenil med njima jezik njune prave domovine, se je ra-vila ljubezen. Toda kljub površinski ognjevitosti te ljubezni sta bila oba vendar še globoko privezana na korenine svojih mož in fena in otrok. Nekako simholič-no, s polaganjem vse novih in novih milj tračnic je rasla tudi njuna ljubezen vse dotlej, ko je Stefan ob katastrofi v poplavljenem rovu priznal Redfieldu svoj odnos do njegove žene. Tu je v romanu zrastel konflikt: Katrin je našla očiščenje v prostovoljni smrti na kraju, ki sta ga v samoti prebila s Stefanom, David je zapustil zdaj že dokončano železnico, Stefan pa se n« vrača nazaj domov,* ško, k ženi Ani t Tomažu. _ »a 1 okus° jun^,' svojih J o 1d ” Avtor je z okusom rakterizacijo svojih naphal v vrvež te. ;e mentalne gradnje. vrst» njej govoril ves sv *• Aflie-vseh mogočih enidte' rike, pa Niz°z Sle!>er' Švedske in Češke, razt>' nega izmed njih na jf mevanje. Pri vseh » seV značilna neka s3]110 pp>'jianjač», iel50mU bj| « ..preden se je ■ , pi , jjubito, ...od čilo*, t. j. . j,,, raztaknien vetr"J,gti», sev duševnih d jn t«1 dejanj, pregihav naprej. Neuaj te - pr8v“e „ slovenske1 najti pisu, a so "p poredkoma ih ndaf bi lahfc® llU Vf tsf fjale za sladokusno^ jg»* no dekoracijo. “ . dif’<’„a, Baukarta je te ,'di s* čen in leporečen, b()jj o da bi bilo lepše m r0,ii ginalno, če bi na »Križi ob P**' mestil z or’«ma w, t-rostou k PaC‘ cifilnl* bil »Križi rastb k r sjoV ( zato, ker ni 1 tutji h1* imbo gg; zgovornejši, bolj razburljiv. Z realistično s: knjigo na °ftk“8d, *»' r cah opremi- a rSjc3 Oton Polak, man g t0 . ložba Obzorja Pa J. ^ dajo potrdila sv ^ okus pri sestavt P ^ skega repertoarja leto. sodelujejo tudi igralci iz Trsta To je doslej petnajsti slovenski igrani film @ Rok komisarske uprave se bliža koncu Do 30. junija bi morale biti razpisane plitve za Kmečko bolniško blagajno hbej se je posvetovalna komisija sestala samo enkrat? - Nejasnosti, ^ izhajajo iz raznih interpretacij zakonskih določil je treba pojasniti tl ,??!oku št. 20 z dne h viarfi? 1959, s katerim dr, p*1!1 generalni komisar mara končno le !rjčie ,tudi na naše poa-,on ° bolniškem N rianJu kmetov, je te). “™gim rečeno, da folija ia?Q0n velJati prvega “ i»59. Na osnovi tega javln v sktadu s pred-Hovenšfona št. 1136 od 22. Hotjn ** 1954 je bil ime-komisar, katerega ;itl8koK ?e’ da v»di pokrade ®°®iško blagajno za i^ega leta. ^ je pregied za-''■etnb .P^ftpisov in spre. k! jih je vnesel v ? bolniškem zavaro-te& imetov odlok vlad-it neralnega komisar- %rei J tnoramo ugotovi- ti; da je bil zakon o bol- naša na rok trajanja ko- niškem zavarovanju kmetov raztegnjen na naše področje s petletno zamudo, Odlok vladnega generalnega komisarja pa je v bistvu tudi precej spremenil vsebino zakona o ustanovitvi kmečkih bolniških blagajn, zlasn kar zadeva občinske bolniške blagajne. V zakonu je točno določeno, da je treba v pokrajini ustanoviti najprej oo-činske bolniške blagajne, katerih predsedniki sestavljajo pokrajinski odbor kmečke bolniške blagajne. Na osnovi odloka vladnega komisarja pa so pri nas občinske bolniške blagajne pustili ob strani ter ustanovili samo pokrajinsko bolniško blagajno. Druga sprememba se na- DOLINA sako leto, se naši J. čaSa antJe tudi letos že ' HlienPr-PravlJaj° na naj" "litij eis° Prireditev leta 3 Pr'Pravljajo se na *t»a es Pod mlajem, ki V;9 VeliV- ‘ r Prjrt- K0 pozrtvovalno- > iti dela, dobre vo- ktiza„i!nisla za čimboljšo V Prireditve 4 ^ našel zaporedoma 50 'ki b°d° ravno i v . zvabiti * ln srbečico v pe- Sicer pa nam j. ‘vaoui ljudem ilce ^--Ziv ;Salce». 'Sje! prometnim žilam, ker si želijo čimveč miru, drugič je obmejni promet z vozili — v tem primeru čez blok Preč-nik-Sempolaj — v stalnem porastu. Kako naj je takemu prometu kos takšno cestišče z zdrobljenim sprašenim gramozom! V oblakih prahu trpijo voznik in vozilo, obcestni prebivalci, rastline in živali, prah je strup in zdravstvo priporoča, da naj se ga čuvamo. Ob taki cesti pa se ga ne moremo čuvati, odslej dalje tja do septembra že ne. Res je čudno, da se z ureditvijo 'te ceste že toliko let odlaša. Po najem in mnenju tudi mnogih meščanov, ki dobro poznajo naše cestne razmere, je ta cesta neprimerno bolj prometna in zaradi tega bolj potrebna ureditve kot pa cesta Kresija-Križ, ki pa je že asfaltirana! SLIVNO ni.'" no . (> košata češ-5 j Ko bato privežejo na C.t*tsVa,,P0marančc- ven' V >o :etll“va v redu, se S&Ne; J Zjutrai trenu' NiT<*v i'n Ze ves tr£ poln lij »“v . zadnJa leta tudi V^njj ‘P. ^»začanov. h Pol, • tc so najbolj *&. »aj ; re.nutki vsega de- CSiv že ves trg poln dan "» •'“leo ’ Je Ples; letos t j »»lovskega kio- V! »»tali Se štin »srnice >"> Vi‘41 )e,la razstava do- ta 't i 1,1 teri*- fantie podrejo ta-aj Pr*de otročad In v11; kalt> vse PO- ? v, »idin, ° so za njih- ti *' Prav°’ 1,0 *etos v na‘ V ^to z veselo kot danes vabimo S *io e.. m Tržačane, v. ^ Ha« ve^Jem šte-0 thajsko priredi- Zelo smo zadovoljni, da i-mamo pouk naših otrok v svojih vasi, na čeprav je u- čilnica v zasebni hiši. Mimogrede naj omenimo, da nam je županstvo obljubilo že pred leti, da nam sezida šol sko poslopje, a še danes čakamo. Radi bi pa povedali naslednje; pod v naši učilnici je tak, da ima dve ali tri velike luknje, tako dg vidiš v učilnici zemljata tla. Menimo, da taki učni prostori prav gotovo ne odgovarjajo sedanji dobi. Prosimo zato občino, da bi nam popravila vsaj pod, če nam ne sezida že šolskega poslopja. Saj bo vse skupaj stalo samo nekaj tisočakov! BRISCIK1 Dolgo smo prosili in končno dočakali šolo v naši vasi. Tako je bil pregnan u-pravičen strah za naše malčke, kateri so morali pešačiti ob vsakem vremenu do oddaljenih Opčin. Kakšna je pri nas zima, kadar razsajata burja in mraz, pa ve samo tisti, ki jo je res poizkusil. Imamo samo malo željo, da bi občina postavila na šolo tudi napis, kot ga imajo pač vsa druga šolska poslopja na Tržaškem. Vemo. da se nam bo izpolnila tudi ta želja, ker poznamo uvidevnost in prizadevanje naših občinskih mož. VICA Uredništvo na- ? i* u W ureC J t^st JU dopisu, češ da N5S o pou,'ena o na- iH Sern p"*rajinski cesti ,i>li ,'atn Polaj drž. meja. zAb - Prijetno pcnav-kot"Sem ln zadovolj-»C ne bo to več po-. »ol{ra,. bo šele tedaj, ri'l|la cesto u ' \ »a bo .................... t! c« šcot i ° odgovarjala N ,St»i n- zahteva seda- U>i kmer' Ta pa 1,0 kN »redil 0 PokraJina pc Uko> du b0 (ledanii sednnpotrebi. kot jo 1 ' .nji -— • “ dve' razlogov: vo/.-1 Uo6Uejo glavnim* misarske uprave. Medtem ko predvideva zakon, da se komisar imenuje za dobo treh mesecev in da v tem času vodi bolniško blagajno s posvetovalno komisijo, je bil pri nas ta rok podaljšan za dobo enega leta. Volitve v upravni odbor kmečke bolniške blagajne bi se morale, v skladu z odlol/om vladnega generalnega komisarja, izvesti do 30. junija 1960. Posvetovalna komisija, ki bi morala -stati komisarju ob strani, na našem področju ni odigrala svoje vloge, čeprav bi morala redno zasedati in sprejemati priporočila v zveza z rednim poslovanjem kmečke bolniške blagajne (samo Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov sta vložili večje število prizivov za vključitev neposrednih obdelovalcev v seznam volilnih upravičencev), žal je posvetovalna komisija zasedala samo enkrat, in sicer zato, da so bili njeni člani seznanjeni s proračunom bolniške blagajne za leto 1960. Prizivi za vključitev v volilne sezname bi morali biti rešeni v roku osmih dni, kot določa drugi odstavek tretjega člena pravilnika, ki ga je izdal komisar Vsedržavne federacije vzajemnih bolniških blagajn za neposredne obdelovalce v skladu s členom 34 zakona o kmečkih bolniških blagajnah, katerega ni spremenil niti odlok vladnega generalnega komisarja. Če upoštevamo da so bili prizivi vloženi že avgusta meseca lanskega leta, lahko ugotovimo, da je poteklo že osem mesecev in to vprašanje še vedno ni rešeno. Obstajajo določene nejasnosti, ki pridejo do izraza zlasti pri primerjavi odloka vladnega komisarja z besedilom zakona št. 1136 in pravilnika Vsedržavne federacije vzajemnih bolniških blagajn Te nejasnosti bi moral komisar pokrajinske kmečke bolniške blagajne pojasniti, oziroma ob. razložiti na sejah posvetovalne komisije. Zato se upravičeno vprašamo, kdaj bo pokrajinski komisar sklical posvetovalno komisijo ter z njo razpravljal o problemih, ki spadajo v njen delokrog. Med drugim bi moral g. komisar tudi obrazložiti, kako bodo uredili razne formalnosti, ki so v zvezi z razpisom volitev. Ob tej priložnosti lahko ponovno ugotovimo to, kar smo že izrazili ob raztegnitvi zakona o ustanovitvi kmečke bolniške blagajne na našem področju: namreč dvom, da so samo gospodarski razlog; narekovali vse tiste spremembe, ki so bile vnešene v odlok vladnega generalnega komisarja v zvezi z ustanovitvijo kmečke bolniške blagajne. Prav zaradi njih je prišlo do gotovih nejasnosti, ki lahko samo zmedejo volivce in kar bi lahko škodovalo interesom za-varovancev. Naši kmetje zaradi tega zahtevajo, da se spoštujejo zakonska določila in da se s takojšnjimi nepristranskimi ukrepi prepreči vsa- ko možno špekulacijo v škodo neposrednih obdelovalcev. INŽ. J. PEČENKO «»—— V četrtek popoldne je bila v salonu motorne ladje «Sa-tumia» svečana razdelitev nagrad cvetličarjem, ki so sodelovali na Vil. mednarodni cvetlični razstavi. Med nagrajenci so tudi nekateri domači cvetličarji ter cvetličarska podjetja; ki so dobili zlate in srebrne medalje ter častne diplome. Med domačimi cvetličarji sta Zlati medalji dobila Viktor Tence iz Križa ter Ivan Regent s Proseka, medtem ko je Ivan Švara od Sv. Ivana dobil srebrno medaljo. To je vsekakor lep uspeh naših cvetličarjev, zlasti še če pomislimo, da so nagrade prejeli v izredno močni konkurenci italijanskih in tujih cvetličarjev. Na sliki vidimo prizor z razdeljevanja nagrad: Viktor Tence prejema zlato medaljo iz rok predsednika razstave Casalija, na sred: pa je predsednik žirije dr. Piccoli. KRIŽANKA Besede pomenijo: VODORAVNO; 1. nezrel, premalo razvit; 7- opremljen z motorjem; 17. mesto v Vojvodini; 18. država v Afriki; 19. podkopane, zagrebene; 20. madžarsko moško ime; 21. votel, prazen, malo vreden; 23. znana zagrebška operna pevka (Marjana); 24. angleško vseučiliško mesto; 25. valutna enota evropske države; 26. močan veter; 28 okvare, poškodbe; 29. vzročni veznik; 30. melodija; 31. pokrajina v Vojvodini; 33. šolska ocena; 34. arabski žrebec; 35. drgnem, tarem; 36. ki rad gori; 38. znak za kemično prvino cer; 39. zločinec, staro- Kmcčkc zveze in Zveze malih posestnikov Obveščamo vse dvolastnike, ki nameravajo sefkati drva V sezoni 1960—61, da poteče rok za vlaganje prošenj 31. nlaja tega leta. 1 ■ -' > Pozivamo vse prizadete, da vložijo pravočasno prošnje zg sečnjo, ker se prošnje vložene po predpisanem roku ne bodo sprejemale. ............. '. Za vsa obvestila naj se vsak posameznik zglasi v uradih Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v Ulici Geppa 9, pritličje. ............................................................................................. I timski državnik; 42. ni vsak moški; 44. gora v okolici Postojne; 45. vrtno jagodičje; 46. ravnina; 49. gora v Zasavju; 50. -zmišljen, neresničen; 51. principialen; 53. pripovedna pesem; 55. železniška signalna naprava; 57. i-diot; 58. kadar; 59. čop, otep; 61. oseba iz opere «Prodana nevesta«; 62. velja za najza-hodnejši mejnik Slovencev ob morju; 63. cesta, steza; 64. mestece ob Donavi v Sremu; 66. kriv, zavit; 67. rodoven, plemenski; 68. mletve; sipine, prodovi; 69. furlansko mesto; 71. pridem do zavesti, spoznanja (brez se); 72. gradbeni delovodja; 73. post avl jan v isto vrsto, enako vrednoten; 75. zdravilen, čaroven; 76. Črevesna bolezen, '77. soodno- Zveza malih posestnikov /e nakazala nove smernice Kmetje so na občnem zboru poudarili: naše najmočnejše orožje je enotnost! V sklepni resoluciji so poudarjene najvažnejše zahteve kmetov V našem dnevniku smo že poročali o rednem občnem zboru Zveze malih posestnikov, ki je bil prejšnjo nedeljo v Trstu. Danes objavljamo sklepno resolucijo, vendar naj še prej o-menimo nekaj glavnih misli, ki so bile poudarjene na zborovanju. Nedvomno je bil največji poudarek na enotnosti kmetovalcev, ki so združeni okoli Zveze malih posestnikov in Kmečke zveze. Vsi govorniki so več ar li manj poudarjali, da je treba to enotnost ne samo ohraniti, temveč tudi vse bolj krepiti. Kmetovalec iz Miljskih hribov je med razpravo dejal: Bonomijanska kmečka organizacija ima denar, ki je njeno glavno orožje. Naše najmočnejše orožje pa je enotnost. In prav je povedal. E-notnost kmetov je porok, da bodo dosegli one cilje, ki so si jih zastavili. V slogi, v vzajemnem sodelova. nju, v enotnih akcijah vidimo pot, kt vodi do uspeha. Kmetovalci ki so bili v lepem številu zbrani na občnem zboru Zveze malih posestnikov, so se tega nedvomno zavedali in prav zato je bila enotnost tolikokrat poudarjena. Dosti poudarka je bilo tudi na «zelenem načrtu* ki predvideva razne kredite za izboljšanje kmetij stva. Na našem področju imamo majhne kmetije kmetijstvo samo pa je v primerjavi z onim v razvitih poljedelskih pokrajinah Italije malenkostno. Prav zaradi tega obstaja nevarnost, da bo naše področje deležno minimalne pomoči iz «zelenega načrta*, in to je treba preprečiti. Tudi glede bolniške blagajne in o njenem upravnem vodstvu je bilo precej govora. Kmetovalci so biii soglasni v tem, da je ■ treba vodstvo blagajne poveriti ljudem, ki uživajo vsestransko zaupanje zavarovancev. To je seveda le nekaj glavnih misli. Sicer pa so vsi glavni problemi nakazani v že omenjeni sklepni resoluciji, ki se jo zborovalci;, soglasno odobrili. Resolucija jiravi: «Dne 24. aprila 1960 je bil v Trstu občni zbor Zveze malih posestnikov, ki Je odobril poročilo tajnika zveze, sprejel nekatere popravke pravil žveze ter potrdil sklepe, ki jih je spre-,el dosedanji vodilni odbor glede pristopa k Vsedržavni kmečki zvezi. Občni zbor Je na osnovi diskusije sklenil pozvati kmete, da se borijo za u-resničitev naslednjih programskih zahtev 1. Zavedamo se, da bo ustanovitev avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina s posebnim statutom omogočila kmetom, da v aktivnem sodelovanju z vsemi demokratičnimi silami najdejo izhod iz sedanjega težkega položaja, katerem se nahajajo, in sicer na osnovi načrtov za gospodarsko poživitev in razvoj dežele. To bo morala skrbeti za uresničitev ukrepov, ki ne bodo rešili samo vprašanja enakopravnosti in obrambe pravic slovenske narodne skupnosti, temveč bo morala zajamčiti tudi splošni in nadaljnji gospodarski, socialni, politični in kulturni razvoj. Zato sklenemo, da bomo podprli vse pobude ki bodo težile za čimprejšnjo ustanovitev dežele Furlanija-Julijska krajina. 2. Borili se bomo za splošno kmetijsko politiko, ki naj vsebuje načrte za podpore, namenjene malim kmetijam neposrednih obdelovalcev. V okviru splošne borbe italijanskih kmetov in še posebej kmetov nove dežele bomo stremeli za tem, da , se v tako i-menovani cZeleni načrt* vnesejo potrebne spremembe in dodelijo odgovarjajoči fondi- za FurlanijcšJulij-sko krajino. To naj se vključi v splošno politiko reform, ki ribi zagotovijo zemljiško posest tistemu, ki o obdeluje, ter industrializacijo obmejnega področja. 3. Neprestano in z vsem prepričanjem bomo vodili agitacijo proti krivičnim davkom, in sicer v cilju, da se ukine zemljiški davek, davek na zemljiške dohodke in v tej zvezi tudi dodatni davki, davek na živino, davek na dediščine ter da se dokončno ukine trošarina na vino. 4. Zahtevali bomo takojšnji razpis volitev vodstva Kmečke bolniške blagajne, in sicer zato, da se napravi konec komisarski upravi Zahtevali bomo da se povečajo državni prispevki ter da se na ta način zagotovi zdravstvena pomoč kmetom brez vsakega povišanja prispevkov, ki bi šli na njih račun. Občni zbor pooblašča nov vodilni odbor, da izdela program takojšnjih akci.i v zvezi z najnujnejšimi vprašanji, ki terjajo rešitve. V ta namen naj odbor doseže sporazum z drugimi organizacijami ter demokratičnimi silami ter z njihovo podporo zahteva od oblasti, da sprejmejo upravičene zahteve kmetov.* Omenimo naj še, da je bila v resolucijo na predlog nekaterih članov dodana še točka, v kateri se zahtevajo izredni prispevki oziroma olajšave na račun burje, ki povzroča kmetom veliko škodo, ter nadzorstvo nad prodajnimi cenami vina v gostinskih obratih. sen; 78. mnogočlenik v matematiki. NAVPIČNO: 1. polnim z dotekanjem; 2. pridevek; 3. madžarsko moško ime; 4. i-me pesnika Zupančiča; 5. naglo premikanje; 6. števnik; 7. samovoljen, poln nenavadnih domislic; 8. del gledališča; 9. kopen; 10. osebni zaimek; 11. predlog; 12. kratica za afri-škoazijsko državo; 13. pritok Donave; 14. podzemeljski delavec; 15. prebivalec glavnega mesta neke evropske države; 16. neprosvetljen, ki ne ve; 18. porinem; 21. majhen nožič; 22. rdeč svinčen prašek, ki služi kot barvilo; 25. časovni prislov; 26. glavno mesto evropske države; 27. del oblačila; 30. majhna poškodba; 31. inštrument za godbo; 32. črnikast, temen; 35. računski izraz (manj); 36. listnato drevo; 37. denar, kovanec; 40. vodna žival; 41. poljski ali vrtni pridelek; 43. izraz obžalovanja; 45. streli iz strojnice; 46. judovski duhovnik; 47. ne veliko, malo; 48. majhen meh; 50. stara pokrajina v okolici Rima; 51. ne znam; 52. zapisujem, zaznamujem; 54. kos lesa; 56. cela živalska koža; 57. jezen, srdit; 60. darovanje, darilo; 62. ki se je zgodil že pred dol-girrt; 93, grenka zdravilna rastlina; 65. živali plazilke; 67. vas in postaja v okolici Maribora; 68. glasbeni izraz (mnoi.); 70. nekaj, kar je manj kot celota; 71. hiat; 72. tečaj; 74. znak za natrij; 75. vprašalnica; 76. kadar. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: 1. blazira- nost, 11. poučiti, 17. rek, IS. samotar, 19. Abram, 20. atov, 22. zaseda, 23. vsaj, 24. ro, 25. Manet, 27. nažigalen, 29. pol, 30. skelet, 32. telitev, 33. koki, 34. Igor, 36. nečak, 37. Suhor, 38. spokoren, 42. nem, 43. paroma, 44. korobar ček, 46, nagrmaden, 48. op*- ven, 49. lop, 51. nasititi, 52. pašen, 53. želod, 55. Delo, 59. očec, 57. napaden, 59. neroda, 63. rek, 64. malinovec, 66. nikar, 67. in, 68. bili, 69, Iberec, 71. Jane, 72. pamet, 73. satelit, 75 ton, 76. opariti, 77. tridesetina. NAVPIČNO: 1. Brams, 2. letak, 3. ako ne, 4. Kgor) S(travinsky), 5. raz, 6. A-man, 7. nosat, 8. otežen, 9. sadilen, 10. tragičen, 11. Pav-lek, 12. obsev, 13. uran, 14. čaj, 15. im, 16. izolirati, 21. Velikovec, 24. rokomet, 26. tegoben, 28. atama n, 29. po-hori, 31. Toran, 33. kuratorij, 35. reč, 37. samilen, 38. sko-porito, 39. popačen, 40. orešek, 41. nelepi, 43. prsen, 45. kolonist, 47. gad, 50. podobar, 53. žaliti, 54. deveti, 51. nalet, 58. nered, 60. okati, 61. Danon, 62. arena, 64. Mimi, 65. cele, 68. Bar, 70. cis, 72. pa, 74. te. Občni zbor kmetijskega konzorcija Člani Kmetijskega konzorcija v Trstu so vabljeni na redni občni zbor dne 8. maja 1960 ob 9. uri v prvem ali ob 10. uri v drugem sklicanju, ki bo v prostorih zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo na Borznem trgu. jjogfcj na dvorano v Ul. Zonta 2, kjer je bil preteklo nedeljo redni občni zbor Zveze malih posestnikov RES JE, BO NEKAJ TAKEGA J.-------e*. POJDIVA POGLE- POJDIVA r^jOAT 1 KIT m CAlm STA PREVIDNO ODŠLA NA2AJ IN STA PRIŠLA OO ODPRTINE Kt JO JE P0V ZROCtLA EKS PL02IJA.STA VIDEL A, DAH NJE TEU LE iE MALO VODE. I OBA PRIJATELJA STA POTEM SLEDILA VODNEMU TOKU IN PRIŠLA DO DRUGE ODPRTINE, 12 KATERE JE VODA ODTEKALA ^otTrESSNA mm UH, MIDVA DA. TODA NAJINA KONJA &OSTA OSTALA V LUKNJI, KI BO KMALU NJUN GROS / NE. KONJA BOVA SPRA VILA VEN PO POTI, PO ’Rl6i SVAl kateri sta pbi&la NOTER! l Tl Sl DOSTI MLAJ-Sl IN HITREJŠI ? Tl BOŠ LAŽE IN HITREJE PRISPEL V PINE.BLUFP TER ORGANIZIRAL POMOČI / J----- BOSTA DA,TODA V TEM PRI^'”Agoy> MERU Bi MORALA ^NAPRAVILA POSKRBETI , DA SE , I rwr Kt JIH BANDITI PREŠELIJO 'JpBPBI M JAZ SE VRNE H KONJEM in bom potrpežljivo Čakal NA VAt, POVRATEK . PINE BLUFF JE ODDALJEN KAKIH 25 DO 30 MILJ, TAKO DA BOSTE LAHKO NAZAJ ČEZ VAN ALI DVA. sffW ZCODILO PREJ BOMO NAZAJ, KOT V DVEH DNEH I TEKEL Bom ŠE NISE il\ ■4a OH,NE 1 PREGLAVIC JE BILO ŽE VEČ. KOT DOVOLJ 1 r— r ■JX NA Svidenje,) l na svidenje/ —vTOREJ Ir-^ —,, —^' fAadaljepanje stedij >»MEC® -n- '■< ■■ i šfil ;•**■!■ HOTEL «G A L E B» KOPER Tei. 243 UDOBNE SOBE, LEP VRT najnovejse vam nudi HOTEL PALAČE PORTOROŽ s kavarno in restavracijo JADRAN Vabi goste na razne specialitete, ribe in odlična istrska vina. Vsak dan ples •HOTEL POSTA« nudi udobne sobe po znižanih cenah. Trst, Piazza Oberdan št. 1, tel. 241374 HOTEL »TRIGLAV« KOPER Tel. štev. 16 nudi domače in tuje specialitete in domača vina. Moderno urejene sobe, cene ugodne Gostilna GUŠTIN ZGONIK štev. 3, tet. 21202 Znana kuhinja, domača vina, kraški teran in pršut SAP TURIST BIRO Središka 4 vzdržuje vsakodnevno avtobusno progo Bled-Ljubljana-Trsl in nazaj. Priporoča obisk Krvavca v Kamniških planinah z žičnico Nudi turistične usluge v svojih poslovalnicah: Ljubljana Miklošičeva 17. tel. 30645 in 30647, Koper, nasproti avtobusne postaje, tel, 298, Piran, Trg Tartini, tel. 5112, Portorož, nasproti hotela Central, Ankaran v kopališču Turist Ankaran VELJAVEN OD 2. DO 7. MAJA Oven (od 21. 3. do 20. 4 ) Ugodno boste rešili | nekatere osebne zadeve. Srčna želja se vam vo izpolnila. Poklicno delo vas bo talko zaposlilo, da ne boste mogli misliti na druge stvari. Bik od 21. 4. do 20. 5.) Prijetna presenečenja in [ ) priložnost za raz- \jr J vedrilo. Okolje bo zelo ugodno vplivalo na vas in boste z lahkoto opravljali svoje poklicno delo. Vesele novice. Dvojčka (od 21. 5. do 22. 6.) V srčnih zadevah morate nadaljevati po začrtani poti. V poklicnem delu boste dosegli lepe uspehe. Lepa priložnost za potovanje. Otresite se tujih vplivov. Rak (od 23. 6. do 22. 7 ) Nenadne ovire in za-pletljaji v srčnih zadevah, toda s svojo sposobnostjo boste vse premagali; zlasti če boste bolj previdni. Tudi v poklicnem delu nekaj ovir. Pismo. m Lev (od 23. 7. do 22. 8.) Važne novosti. Neka oseba se vas izogiba, ker vas ljubi. Dosegli boste lep u-speh v vseh poslih, katerih se boste latilU ta teden. Devica (od 23. 8. do 22. 9.) V sentimentalnih zadevah boste dosegli lepo zadoščenje. V poklicnem delu lep uspeh, če boste vztrajali pri svojih sklepih. Ugodna priložnost za potovanje in razvedrilo. Tehtnica (od 23. 9. do 23. 10 ) Nenaden uspeh v ljubezenskih zadevah. Utrdili boste prijateljske vezi z neko osebo. Prijetna presenečenja. Neka zadeva, ki vam je bila zelo pri srcu, se bo srečno zaključila. Škorpijon (od 24. 10. do 22. 11.) V srčnih zadevah so vam zvezde še vedno zelo naklonjene in se bodo uresničile vaše tajne želje. V poklicnem delu pa boste naleteli na nekatere težave. Obisk drage osebe. i čiti, toda tega n* nobenemu zaupa • Kozorog (o« \ 12- <^° • darilc-bisk m daru Srečni dnevi « tiste, ki IS2 ljubijo. Uresn* li boste nekatM lepe načrte. Lep ^P-noet poklicnem delu. ■ zaslužka. Obisk prlla Priložnost za izlet. , , Vodnar od «- smete ^ spro.sc.'^ vljudni. Sumničenja več. Ne obupujte, če -v poklicnem delu n -zra. na nekatere težave, bite priložnosti. ...» go 2Roibi3(r Sig boste veliko ?® Patij° J ste sebl’ - kl fooziu>- slučajno spo« li. Obeta se ^ nekaj zanimivega. ^ računate na uspeh jg, klicnem delu. ^epo ščenje in priznanje. URE na debelo ZLATNINA MAGN AGHI Ul. S. Lazzaro 8 - TRST - Tel. 35733/36308 tekoči račun 51 DONA OMIKRON TECHNOS Tel. 86453 COSTRUZIONI MECCANICHE ANGELO CREMONA & FIGLIO Viale Lombardia, 275 - MONZA STRA (VENEZIA) Stroji in razne potrebščine za tovarne obutve Razstavljali bomo nase proizvode na BEOGRAJSKEM VELESEJMU od 1. do 10. junija t. /. Slovenski trgovini FRANC UDOVIČ TRST, UL. MAZZINI 46 in na TRGU PONTEROSSO 3 nudita vsakovrstno modno blago: bunde, deke, rjuhe, po naj nižji ceni LUSCILNI STROJ PROIZVODNI PROGRAM Tračna žaga za hlode Luščilni stroj (luščilnik) Furnirski noži (planski) Lepilni stroj na cilindre Noži za suh in moker furnir Obrezovalni stroj Avtomatske formatne žage Valjčni brusilni stroji INTERMERCA TOR TRST Ulica Gicerone 10 Tel. 38-074 UVOZ IN IZVOZ RAZNOVRSTNEGA BLAGA PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU VALJČNI BRUSILNI STROJ PROIZVODNI PROGRAM Mešalci za lim Spajalnice za furnir na papir Spajalnice na lim Brusilnice za furnirske nože Stroji za izdelovanje pohištva Avtomatični in specialni stroji za obdelovanje lesa Pomožni stroji za izdelovanje furnirja PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZn PODJETJE LA GORIZIANA GORICA • Ul. Duca d’Aosta 68 - Tel. 28-45 . GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA KOMPLETNE NAPRAVE ŽA IZTISKANJE PLASTIČNIH SNOVI MILANO Via Londonio, 25 Telef. 33.90.66 - 34.46.15 NASCIMBEN IMPORT EXP()RT NADOMESTNI DELI ZA AVTOMOBILE TRST, Ul. Coroneo it. 39, t. 24-955 TRANSADRIA d. d. IMPORT TRST - Sedež: (JI. Cicerone 8, il Telefon: Ul. Cicerone 30214 Scalo Legnaml 96-715 0POfl lesa vseh vrt trdih g°r,v in stroji za indusjni0 lesno FURNIRSKI NOZ NA BLANJAVICE UVOZ - (KOVINOTEHNA) -Celje Ob priliki «1. MAJA» 1960, želi kolek,‘c «Kovinotehna>, da bi delovni ljudje uspeli v borbi za mir! Priznana GOSTILNA KRIŽMAN VELIKI REPEN, tel. 21361 PRVOVRSTNA KUHINJA in pristna domača vina Gostilna MILIČ Tel. 21480 BRISCK1 Domača kuhinja in pristna vina. Dobra postrežba in zmerne cene. Lep vrt. Avtomatičen gramofon z izbranimi ploščami. Obiniu MARIBOR, POHORJE, PTUJ, SLOVENJ GRADEC in ostale turistične pokrajine na Štajerskem in Koroškem. Vse informacije daje MARIBORSKA TURISTIČNA Z”EZA, Maribor, Trg svobode št. 1, tel. 26-68 TVRDKA JOŽEF SILA uvoz IZVOZ vsakovrstnega lesa za predelavo in kurjavo ter jamskega lesa. TRST - Hiva (irnmula št. 6-1 • Telefon 37-004 vam nu TRŽAŠKA «■**£ TRsT, Ulica s’ gostilna OSTBOVtf* ^ TRST Ki*14 \MdmiU Najhitreje, najudobneje, najbolj varno potujete z ozvočenimi in s klimatskimi napravami opremljenimi SLAV NIKOVI Ml na j moder ne jši m i avto pul mani Redne in izredne vožnje doma in v inozemstvo — Mednarod^ — Tovorni promet — Turistična služba — Menjalnice v vse^ j|> valnicab — Lastna delavnica za vsakovrstna P POSLOVALNICE V KOPRU, PORTOROŽU, P1' RANU, LJUBLJANI, ZAGREBU IN NA REKT ITALIJANSKA BIENALA ORODNIH STROJEV Kompletne naprave za iztiskanje plastičnih mas. PROSTOR NA MILANSKEM VELESEJMU Informacije: UCIMU MILAN • Ul. Palestro 22, tel. 700*167, 700-353 Obiščite svetovno znano POSTOJNSKO JAMO Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16. in 17.30 Izredni obiski po dogovoru z upravo. HOTEL «TURIST» ANKARAN Tet. Škofije 13, sporoča vsej svoji cenjeni klien-teh, da bo tudi v letošnji predsezoni izvajal popust na ceni v višini 30%. Odlična kuhinja, domače pijače, moderno urejene sobe. lepa plaža z mivko. HLADI 0SVE2UIE TURISTIČNO IN AVTOBUSNO PODI ETJ E KOMPAS (e* Putmk Slovenija) Organizira po JUGOSLAVIJI in v inozemstvo izlete in potovanja z lastnimi modernimi turističnimi avtobusi. Zahtevajte programe v poslovalnicah KOMPASA Hotel CENTRAL Portorož tel 6138, s svojo edinstveno lego ob morju nudi prijetno letovanje. Prvorazredna kuhinja, istrske specialitete. Dnevno godba in ples. Mirko FRAN Nabrežina št. 179 - Tel. 20-238 Električni predmeti, -adio in televizijski aparati znamke .SIEMENS., .MAGNADINE., .PHILIPS. CATTHIUAR UMBERTO TRST UL. F. SEV ERO 3 TEL. 34089 UVOZ ŽIVINE IN KONJ — s svojimi naravnimi lepotami vas vabi. Priporoča se »GRAND HOTEL TOPLICE« z dependan-sami, »JADRAN« in »KOROTAN«, »PARK HOTEL«, «HOTEL JELOVICA«, «HOTEL KRIM« «H0TEL BELLEVUE LJUBLJANA — tel. 21280 se gostom toplo priporoča BOHINJ VABI Hotel «ZLATOROG« z depandansami Hotel z POD VOGLOM« z depandanso Hotel « BELLEVUE JEZERO« z depandanso Znižane cene v predsezoni m po sezoni. V vseh hotelih prvorazredna postrežba. Vsak dan ples. Nastopi folklor, nih skupin. Lepi sprehodi. OBIŠČITE XVII. MARIBORSKI TEDEN od 30. 7. do 8. 8. 1960 Tapetniška delavnica MARIO PAHOR Specializirana v opremljanju dnevnih sob in drugih prostorov TRST Ulica S. Anastasio 12, tel. 61-211 VSE ZA ČLOVEKA - DRU2INO - KOMUNO Prikaz izgradnje komunalnega sistema, razstava in motnost nakupa predmetov široke potrošnje: tekstil, praktični oblačilni predmeti, usnjeni izdelki, pohištvo in oprema za gospodinjstvo. Prikaz poljedelskih strojev in opu-me za kmetijstvo. Velika modna revija ■ prikaz sodobnega oblačenja. Popust na železnici 1 A V Mariborska livarna MARIBOR, tel. 39-63 Brzojav; Livarna Naši proizvodi: vlečene medeninaste palice raznih dimenzij in profilov v kvaliteti Ms 58; odlitki, kovanci in tis-njenci barvnih kovin; vodovodne, sanitarne in parne armature; gradbeno okovje; valji za kopalne peči; kovinske gibljive cevi. Naročila izvršujemo prompt-no in pod ugodnimi dobavnimi pogoji. plovni kolektiv Mariborske livarne zeli vsem delovnim ljudem mnogo kpih uspehov ob mednarodnem Prazniku dela! KROJACNICA BOGATEČ Ulica Udine 11/1, tel. 62-990 obvešča svojo cenj. klien-telo, da ima nove sezonske vzorce blaga za dame in gospode. Obiščite nas! / KERZE TRST; Trg S. Giovauništ. 1 • PORCELAN • KRISTAL • PRIBOR • LESTENCI NAVADNI in KLASIČNI • HLADILNIKI • ELEKTRIČNI GOSPO- DINJSKI STROJI • ŠTEDILNIKI • VSE ZA DOM TITOVI ZAVODI — Ob jubilejnem med- narodnem prazniku dela čestitamo vsem poslovnim zvezam in vsem delovnim kolektivom doma in v tujiniJ DELOVNI KOLEKTIV TITOVIH ZAVODOV LITOSTROJ V LJUBLJANI C. G. R- COMMERCIO GENERALE E RAPPRESENTANZE SOC. A R. L. UL detla Geppa, 9 - TRST - Tel. 37 940. 28352 UVOZ IZVOZ m KS™ SLOVENIJA ŽIVINOPROMET LJUBLJANA, DALMATINOVA 1-1 ___________________ Tel. 22-212 20-905 izraža vse vrste živine, konj, prašičev Telegr.«SIovpromet» mesa in mesnih izdelkov Ljubljana Mam in pršutov ■ konserv, črev in sena Živi na je stalno na zalogi v depoju Prestranek - Telefon štev. 3 Čestita vsem poslovnim prijateljem za praznik 1■ moj! ŽELEZNIŠKA POSTAJA; MARIBOR-STUDENCI - TEKOČI RAČUN; 640-T-8 - TELEFON; 40-80 DO 40.84 - POSTNI PREDAL; 25 PRAI7VAIA bombažno prejo od Nm 16 lil vin l t\Jt\ j\Tm gtanično prejo surovo in barvno ter razne mešanice prej, bombažne in stanične tkanine; surove, progaste, karirane in enobarvne. Glavni asortma je sledeč; BOMBAŽNE: knetoni in cefirji za moške srajce, ka nafas, flanela za pižame in športne srajce, plenice in surove tkanine. STANIČNE; tkanine za ženske obleke v najrazličnejših gladkih, progastih in karo desenih z efektno sukano prejo, vozli často prejo in prejo z acetalnimi vlakni. Vse stanične tkanine so oplemenitene z apreturo pioti mečkanju. Naš asortma tkanin je pester in vsako sezono dopolnjen z novimi vzorci. Delovni kolektiv Predilnice in tkalnice Maribor želi ob prazniku 1. MAJA, da bi vsi delovni ljudje sveta pripomogli v borbi za mir med narodi RAVNE ŽELEZARNA RAVNE Tovarna plemenitih jekel Ravne na Koroškem Slovenija ■ Jugoslavija PROIZVAJA iz vseh vrst SM in elektro-jekel JEKLENE ULITKE ODKOVKE VALJANE — hrzorezno orodje — industrijske nože — krožne žage — pnevmatsko orodje — kolesne stavke — vzmeti listnate in spiralne — valje za hladno valjanje — «Pilger» valje ~ ■”P .......... im® 200 - letna na tradicija proizvodnje plemenitih jekel ___________________J Kolektiv iskreno čestita vsemu delovnemu ljudstvu ob mednarodnem prazniku dela in mu želi še mnogo uspehov! «CINKARNA» METALURŠKO KEMIČNA INDUSTRIJA n r« ¥ ir« Telefoni: 20-81, 20-82, 24-94, 24-95 C £ Li J C Teleprinter: 03417 Železniška postaja: Celje-industrijski tiri Cinkarna Naši proizvodi Surovi cink min. 97,80 odst. Zrn Cink o v prah - 97,0 odst. Um total Rafinirani cink min. 98,70 odst. Zrn Fini cink ■ min. 99,75 odst. Zrn Cinkova pločevina raznih dimenzij in formatov Cinkovi protektorji za kotle Cinkove pralnice valovite Cinkova žica Cinkovi strešniki Avto tipijske plošče Offset plošče Žveplena kislina 60o Be' Cinkovo belilo ■ zlati pečat beli pečat zeleni pečat rdeči pečat Kromov galun Natrijev hidrosulfit Natrijev sulfid - surovi Natrijev sulfid ■ čisti Cinksulfat Natrijev silikofluorid Banjev sulfid Zelena galica Litopon Ultramarin Svinčeni minij 30 odst. Svinčeni minij 32 odst. Svinčena glajenka čista Superfosfat Modra galica Me talit V valjarni uslužnostno valjamo tudi svinec, kositer in srebro. Ob delavskem prazniku «1. MAJ» POŠILJA DELOVNI KOLEKTIV CINKARNA CELJE lepe pozdrave z željo, da bi vsi delovni ljudje pripomogli v borbi za mir v svetu Mariborska tekstilna tovarnai Maribor Predilnice - tkalnice - barvarne - tiskarna - apreture Kraljeviča Marka 19 — Postni Predal; 9 Telefoni: 40-11 — Telex: 033 17. Pr„. - ° 1 z v a j a ; bombažno prejo, *a ši,,,«:« Mačevino, botn- sukati- jj s,vanje in vezenje, ...------------------------- - H l*1? *n umetn ©-svilene podloge, klote, ' le za srajce in pižame, tiskanine iz Po — — Oi UJI.V J,.«. — ...-, el!!! '8^a 'n »ta nične volne, blago za za- i in cefirjev. ;o «EVASET» 'tRik - Guaranlecd ANTI SHRINK se P'anju vej nc krčijo baše tkanine iz stanične volne so Brzojavni naslov: Tekstlltvor NB Podruž. Maribor 604-11/1-150 apretirane proti mečkanju in *o opremljene s posebnimi zaščitnimi znaki, ki jamčijo za obstojnost tudi po večkratnem pranju. Izvaža: klote, svilene serže, popelinc, cefirje ter tiskanine za moško perilo in ženske obleke ter sukance za šivanje. Uvaža: surovine, barve, kemikalije, utenzilije, stroje itd. naši izdelki so znani po izredno do-kvaliteti in nizkih cenah. Vsi bri Oh prazniku l. MAJA želi kolektiv Mariborske tekstilna tovarne mnogo lepili uspehov vsem delovnim ljudem sveta! Proizvaja svetovno znano svinjsko galanterijsko usnje in ovčje ševre-te ter sortirane svinjske ščetine Ob «1. MAJU» pošilja delovni kolektiv tovarne mnogo borbenih pozdravov vsem delovnim ljudem z željo, da se odločno borijo za mir med narodi! P rim oFsJcT*3ne^ ni k 1. maja 1» Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 11,5 stopinje, najnižja 7,8, ob 19. uri 10.4. Zračni tlak 1008,2 pada, veter 22 km na uro vzhodnik, severovzhodnik vlaga 62-odstotna, nebo 1/10 poo-blačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,1 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 1. maja PRAZNIK DELA Sonce vzide ob 4.53 in za^on.e„°a 19.11 Dolžina dneva 14.18. Wg* vzide ob 8.57 in zatone ob D-™-Jutri, PONEDELJEK, 2. maja ZIVANA Tržaški radio in 30. april 1945 Seveda ne moremo molče mimo včerajšnje oddaje tržaškega radia o vstaji pred 15 leti 30. aprila 1945. Citatetje opozarjamo, da je najboljši odgovor na trditve v oddaji opis bojev od 27. aprila do 3. maja 1945, ki ga objavljamo na II. in III. strani današnje številke našega dnevnika. Poleg tega pa moramo pripomniti na naslov ravnateljstva tržaškega radia in sestavljavcev ter sodelavcev v oddaji tri stvari: 1. Ce so že bivši CLN-ovski vojaški voditelji in tržaški škol (ki je govoril »Calmabi) sklenili povedati, kaj vse so storili pred 15 leti 30. aprila, potem bi se bili morali omejiti zares samo na tisto, kar so v resnici napravili — v kolikor so napravili — in postaviti stvari v realni okvir. (Za primer naj omenimo le delovanje t. i. brigade «Ferro-vieriii, ki je na podlagi — ne naših! — podatkov iz najnovejše knjige «1 cattolici triestini nella resi s t e n z a», »delovala« le nekaj pičlih ur. Ob 10. uri dopoldne je namreč poveljstvo že izdalo ukaz, naj se borci »individualno umaknejo, potem ko so poskrili orožje * — In to je le en primer!) Bilo bi tudi prav, če bi bilo v oddaji poudarjeno tudi tisto, kar je zapisa! škof Santin v omenjeni knjigi: kako neslavno so namreč »brigade* obeh »divizij* končale... bile so «delno razorožene in delno razpuščene*. 2. Med Tržačani, ki so poslušali oddajo, niso samo tisti, ki so dogodke pred 15 leti opazovali, temveč tudi vsi tisti, ki so v uporu sodelovali in ki jih včerajšnja radijska oddaja niti ne omenja Poslušali so oddajo tudi tisti, katerih svojci so v borbah za osvoboditev našega mesta dali svoje življenje, in sicer ne v omenjenih »divizijah* in »brigadah*. Za oboje je tako omalovaževanje — milo rečeno — groba žalitev. No, s smehljajem so šli oboji, skupaj z vsemi Tržačani, ki vedo, kaj se je pred 15 leti zgodilo, preko zaključne trditve v oddaji, da se je upor začel s piskanjem CLN-ovske sirene in da je bil Trst že »30. aprila 1945 osvobojen, razen nekaterih posameznih oporišč,* po njih zaslugi — seveda... 3. Spričo vsega tega se upravičeno vprašamo: kako je mogoče, da je ravnateljstvo tržaškega radia ob 15. obletnici osvoboditve našega mesta sprejelo v svoj program tako oddajo Saj tržaški radio ne bi morala biti CLN-ovska u-stanova, temveč bi morala biti ustanova tistih, ki imajo največ zaslug za poraz fašizma in nacizma in tudi za zadnji udarec, ki je bil obema zadan v Trstu. Prav ti pa s takim poročanjem o dogodkih ne morejo biti zadovoljni in so prisiljeni proti njej tudi protestirati. Zlasti še, kar radijsko naročnino ne plačujejo samo pristaši CLN! Uradni podatki o delovanju Kmečke bolniške blagajne V prvih treh mesecih letos 2.000 zdravniških pregledov Poleg tega so sprejeli v bolnišnico za zdravljenje 75 zavarovancev - Za razpis volitev v upravni odbor blagajne Pred nedavnim smo v našem dnevniku objavili daljše poročilo o delovanju Kmečke bolniške blagajne na našem področju. Sedaj pa imamo na razpolago uradne podatke o pomoči, ki jo je nuldila Kmečka bolniška blagajna v prvem tri-mestru tekočega leta svojim zavarovancem, iz katerih je razvidno, kako veliko vlogo ima ta ustanova na področju zdravstva naših kmetovalcev. Iz podatkov, ki nam jih je poslal ravnatelj Kmečke bolniške blagajne dr. Nervi, je predvsem razvidno, da je v blagajni trenutno vpisanih 3.823 članov. V prvem trime-stru tekočega leta pa je bila kmetovalcem nudena naslednja pomoč: 1.336 navadnih zdravniških pregledov, 638 spe. cialističnih pregledov, medtem ko so 75 zavarovanih kmetovalcev sprejeli na zdravljenje v bolnišnico. Ce te podatke primerjamo z onimi v preteklem letu, oziroma s podatki zadnjega trime- Včeraj dopoldne ob 11. uri je bil pri spomeniku D. Rosettija »krst* novega rdečega nagelj-na, ki ga ia na tržaški cvetlični razstavi prikazal Lorenzo Fazio Fride iz Ventimiglie. Ob prisotnosti župana Franzila in predsednika pokrajinske uprave ter številnih drugih predstavnikov oblasti in gostov je bil potem «krst», pri katerem je bila za »botrco* ga. Anna Frizzi, »matičar* pa je bil župan. Slovesnost je bila zaključena v hotelu De la Ville. kjer so predstavn avočasuo vložili potni list. mogla ostati pri golem upravnem programu, saj bo nujno postala izvrševalec interesov in želja desničarskih, reakcionarnih in monopolističnih krogov. To pomeni, da še vedno ne bodo pričeli z reševanjem perečih italijanskih gospodarskih in socialnih vprašanj in da bodo zlasti pri nas v Trstu ostala nerešena vsa krajevna pereča vprašanja. Zato zahtevajo tržaški delavci, da se vrže to vlado in da se uveljavijo načela državne neodvisnosti od monopolističnih krogov. | stra lanskega leta (Kmečka bolniška blagajna je začela na našem področju poslovati šele konec septembra), lahko ugotovimo, da se kmetovalci v vse večjem številu zatekajo po zdravniško pomoč. To je sicer razumljivo, kajti številni kmetovalci niso mogli v prejšnjih pogojih prevzemati po navadi visokih stroškov za zdravljenje in so razne — zlasti kronične bolezni — hudo zanemarili. Če sedaj primerjamo prej navedene podatke s številom zavarovancev, dobimo naslednje povprečne številke: na vsakih sto zavarovancev bi v enem letu odpadlo povprečno 8 zldravljenj v bolnišnici, 67 specialističnih pregledov in 140 navadnih zdravniških pregledov. Stroški zdravniških pregledov in zdravljenja v bolnišnicah znašajo za prvi trimester tekočega leta 6,175.228 lir, medtem ko so kmetovalci vplačali oziroma bodo vplačali prispevek v skupnem znesku 5,063.508 lir. Deficit bo krila Vsedržavna zveza kmečkih bolniških blagajn. Kot torej vidimo, je Kmečka bolniška blagajna opravila v pol leta svojega obstoja že mnogo dela in zato gre zlasti njenemu ravnatelju vse priznanje. Zvedeli smo, da Kmečka bolniška blagajna sedaj posluje povsem normalno, kar pomeni, da ni več nobenih takih problemov, ki bi še zahtevali nadaljevanje komisarske uprave. Zato bi bilo želeti, da se v roku. ki ga predvideva odlok vladnega generalnega komisarja o ustanovitvi Kmečke bolniške blagajne, razpišejo volitve v upravni odbor, katerega naloga bo. da vodi Kmečko bolniško blagajno. «»-------- Stališče DZ-CGIL do Iambronijeve vlade Tajništvo Nove delavske zbornice - CGIL je včeraj izdalo daljše »poročilo v zvezi z novo Tambronijevo vlado, ki otdvisi od fašistov in ki ne bo lllvi II lil lllllltlllllltlllllllll III Ulil IIIIII IlilllllHIIIHIHI lil lliallllll UH llllltll 1111111111111111111111111111 . ' Slovensko gledališče v Trstu V nedeljo 8. t. m. ob 17. uri dvorani na stadionu «Prvi maj* V. JAVNA PRODUKCIJA BALETNE ŠOLE Koreografija in kostumi ADRIJAN VILES TEATRO NUOVO DANES ob 21. uri predstava za CUC: «Nara Livet* (Na pragu življenja) Ingmara Bergmana. Dramska skupina slovenske osnovne šole in slovenskega otroškega vrtca iz Skednja, ki je v sredo z uspehom nastopila z Grošljevo igro «Dve Marički* Izpred kazenskega sodišča •lllllllllllllllllllllll||||||||||||||l|llll|||IIIII|llllirillIIIIII||||||||||||||||||||llllllll||||||||||||||||||||i|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||Ulllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||Mi||U ga maja bodo namreč zaprte in če bi se držali običajnega reda, bi ostalo prebivalstvo dva dni zapovrstjo brez mesa. Preden je prefektura sprejela ta sklep, se je posvetovala z občinsšo upravo. TEČAJ RUŠČINE Združenje Italija-ZSSR sporoča, da se je pričelo vpisovanje za tretji seminarij ruskega jezika in književnosti »Maksim Gorki«. Za podrobne informacije naj se interesenti obrnejo na osrednji odsek ruskega jezika in književnosti Združenja Italija-ZSSR v Rimu, Trg republike št. 47, in sicer najkasneje do 31. maja. Obsojen zaradi nenamernega umora ker je smrtno povozil staro žensko Premeten goljuf si je na najrazličnejše načine prisvajal tuji denar Pred kazenskim sodiščem, ki mu je predsedoval dr. Rossi, se je znašel včeraj 25-letni Emilio Speh iz Sprehajališča sv. Andreja 23, ki je bil obtožen nenaniernega umora neke stare ženske. Sodišče ga je spoznalo za krivega ter mu prisodilo 6 mesecev zapora. Povrniti bo moral sodnijske stroške, kazen so mu pa pomilostili in odredili, da se ne vpiše v kazenski list. Sodišče pa je smatralo za potrebno, da o-stane njegova vespa pod zaplembo, zato da se zaščitijo interesi zasebne stranke. Bilo je 27. julija 1958 ob 21. uri, ko se je Speh vozil po Drevoredu d’Annunzio s svojo vespo. Na zadnjem sedežu je šedel njegov prijatelj Sergio Vattovaz, star 23 let, ki stanuje ravnotako na Sprehajališču sv. Andreja 23. V višini hišne št. 38 je opazil, da je hotela neka starejša ženska prekoračiti ulico. Slo je za 91 letno Servolino Contento, ki pa je par metrov od pločnika nenadoma obstala. Vozač je zavil na levo, da bi se ji izognil, toda kakih pet metrov pred njim je ženska nenadoma krenila naprej. Obtožnica je dolžila Speha, da ni opozoril pešca s predpisanimi signali na cesti, kjer ni označenih prehodov za pešce. Tako se je zgodilo, da je vespa zadela starko m jo vrgla po tleh. Udpeljali so jo v bolnišnico, kjer je umrla 8. avgusta 1958. Predsednik Rossi, tožilec De Franco, zapisnikar Urbani, obramba Muscolo. * % * Pred istim sodiščem se je zagovarjal tudi Corrado Ne-grini, star 36 let, iz Lavezzole di Conselice (Ravenna), branil pa ga je odvetnik Vinci-guerra. Negrini je bil obtožen, da si je z večkratnimi dejanji na nedovoljen način prisvojil razne vsote denarja, da je ponaredil privatne listine in končno, da je ogoljufal nekega Baratella. Za prva dva prekrška mu je sodišče naložilo 1 leto in 8 mesecev zapora, 14.000 lir globe in povračilo sodnijskih OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 30. aprila 1960 se je v Trstu rodiiio 6 otrok, umrlo je 10 o-seb, porok je bilo 14. UMRLI SO: 85-letna Lonzar vd. Zanella Giovannj, 63-letna Pa-lusa por, Snaidero Giovanna, 30-letna Montiglia Elda, 45-letna Pri-mavori vd. Aloisa Maria, 85-letna Sichirh vd. Zangrossi Carla, 70-letna Lozar Antonia, 46-letni Calzi Francesco, 49-lerni Buiat-ti Leone, 60-letni Fiore Amilca-re, 84-letna Blažina vd Blazina Alojzija. POROČILI SO SE: šofer-meha-nik Pezza Filippo in gospodinja Rasoni Daniela, delavec Škerl Bruno in šivilja Gregori Ardea, delavec Tujach Angelo in po-strežnica Gusti.i Irma, delavec Vi-donis Albino in gospodinja Mil-lich Lidia, Sofer-mehan.k Rama-n-i Luciano im tiskarka Ponis Kosa, delavec Ferro Giulio in šivilja Conte Mana Novella, šofer-mehaniu Luche.>i Francesco in gospodinja Matuchina Maria, inženir Speri Enzo in gospodinja Besson Leda, študent Benicasa Italo in uradnica Schiraldi Fio-rella, agent civilne policije Rot Adoilo im prodajalka Mehe Maria Luigia, železničar Coceani Giordano in gospodinja Moriaro Marceila, šoier-mehanik Loy Gior-gio in baristka Ambrosi Mirna, uradnik Penna Cosimo in prodajalka CastelLj Maria, zidar Pe-rossa Mario in gospodinja Fur-lanich Lidia. OKLICI: agent civilne policije Loganes Amon, o in učiteljica Froglia Geltrude, pravnik Morel-li Uio-rgio in gospodinja Zacchi-gna Natalia, mizar Madalozzo Limberto m gospodinja Belic Al-ma, pomorski natakar Bretamch Etlore im krznarka Zerbmi Nella, podčastnik ZDA Marcus Sey-mour H. in gospodinja Piuttl Lidia. uradnik Vouch Giorgio in gospodinja Fornasiero Anna Maria, industrialec Gaiassi Umber-10 in pravnica Noulian Liiiana, radiotehnik Laselli Luciano in RHOgrafka Presetti Marialuisa, u-radmk C ari toni Ernesto in gospodinja Giursi Candida, delavec Brazzani Mario in uradnica Coz-zi Evelina, uradnik Dellach Fa-bio in manikerka Meniš Liiiana, cvetličar Dudine Nerio in gospodinja Vattovaz Giovanna, pleskar Carli Angelo In gospodinja Ber-netti Lidia, uradnik Fumo Aldo in gospodinja Bisson Leda, mehanik Benci Germano in šivilja Pasco Emma, melianik Hervatich Sergio m frizerka Orel Edda varilec Paduan Giorgio in šivilja Rosati Adriana, stavbenik Lionet. ti Vlncenzo in nameščenka Luciani Renata, trgovec Alberti Gil-berto in šivilja Capponi Laura, zidar Guštin Vittor,o in šivilja Cossutta Adelina, šofer Bernard Saivatore in uradnica Zei Anna Maria, nameščenec Pillinini Alberto in nameščenka Paolella A-lice, natakar Bona Roberto in prodajalka Tessarolo Nella, mehanik Lussi Francesco in gospodinja D’Eli a Francesca, Inženir Ferrarotti Mario in uradnica Ver-solatti Lucia. geometer Gaiardi Edoardo in gospodinja Predon-zani Caterina, mizar Millo A-driano in tekstilna delavka Zu-pin Maria Grazia, uradnik Boni-facio Guido in gospodinja Er-metioi Gabrielia, učitelj Pasqua-lini Egidio in učiteljica Bianchi Eiminia, električar Mastracchio Italo in gospodinja Spagnul Maria, nameščenec Stievano Stelio in frizerka Bassi Gigliana, mizar Slavec Vittono in šivilja Stoc-chi Lucia, varilec de Caridussio Emilio in uradnica Bilucaglia E-gle, posestnik Zuegg Norberlo in univerzitetna študentka Lange Claudia, kapitan Miglla Antonio in gospodinja Runtini Annama-ria, delavec Druscovich Luigi in gospodinja Altin Benita, tiskar Scherian Pietro in gospodinja Sti- bili Livia, mornariški natakar Rassini Ferruccio in gospodinja Tia Bruna, pek Codiglia Virgilio in prodajalka Glimich Andreina, uradnik Salerno Gennaro in gospodinja Bocoia Concetta, karabinjer Ancillani Livio in učiteljica Cesco Rosso Germana, nameščenec Grassi Bruno in gospodinja Trapletti Lucia, brivec Chiarelli Fulvio im Raimondi Maria, pek Birsa Cristiano in go- spodinja Butiro Anna, vd. Rus-sian, delavec Frisoni Martino in prodajalka Loudot Joelyne, nameščenec Bais Giuseppe in go- spodinja Zancolirh Maria, pomorščak Karisch Luciano in prodajalka Benvenuti Leda, zidar Lovriha Valerio in gospodinja Bizjak Vida, uradnik Buttiglione Vito in gospodinja Solaro Norma, knjigovodja Mazzi Giorgio im tiskarka Solaro Liiiana. uradnik Boschi Gianfrancesco in u-radnica Vianello Mariagrazia, stražnik javne varnosti Freschi Luigi in gospodinja Korenika Rosina. BARI LOTERIJA 5 63 82 59 65 CAGLIARI 2 15 66 9 52 FLORENCA 39 32 12 27 83 GENOVA 65 61 38 83 53 MILAN 87 52 12 74 2 NEAPELJ 45 26 17 4b 57 PALERMO 76 78 36 75 M) RIM 51 39 52 76 33 TURIN 55 82 28 39 38 BENETKE 81 68 87 36 83 1 t X; 2 «»- ENALOTTO 2 X; 2 X X: 2 1 X — «»— LEKARNE ODPRTE DANES Benussi, Ul. Cavana 11: Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Pic-ciola, Ul. Oriani 2; Pizzul - Ci-gnola, Korzo Italia 14: Ravasini, Trg Liberta 6: Alla Salute, Ul. Gi-ulia 1: Vernari, Trg Valmau-ra 10; dr. Mladi, Barkovlje in Nicoli, Skedenj. «»-------- NOČNA SLUŽBA LEKARN Barbo - Carniel. Trg Garibaldi 5; Benussi, Ul. Cavana 11 Al. Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv Ivan); Alla Minerva, Trg sv Frančiška 1; Ravasini, Trg Liberta. BAZNA OI8VKNTIL.A TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB - »L. KOSIH* - TRST Današnji sestanek odpade. Pri hodnji sestanek 00 v nedeljo, 8 t. m. od 10. do 12. ure. Dospele so novitete. Društvo slovenskih umetnikov vabi člane na sestanek, ki bo v ponedeljek 2. maja ob 20.30. 2. in 3. maja zaprti uradi jug. konzulata Uradi generalnega konzulata FLR Jugoslavije v Trstu ne bodo poslovali dne 1., 2. in 3. maja, ob priliki jugoslovanskega narodnega praznika. Ivan Sosič z Opčin, sin prof. Ivana Sosiča, je z odličnim uspehom promoviral na ljubljanski univerzi za inženirja mon-tanistike. Prijatelji in znanci mu čestitajo! stroškov. Kazen so mu pomilostili. Kar se pa tiče tret- jega prestopka, sodišče ni u-poštevalo, amnestije. Nekatere izmed gornjih prestopkov je Negrini zagrešil od 24. marca do 6. aprila 1958. Tako je prodal neki Kiviji Giovenehi sesalec za prah tvrdke Folletto iz Milana (pri kateri je bil uslužben) za 56.500 lir. Na račun mu je ženska dala 10.000 lir in rabljen sesalec. Negrini je šel s tem sesalcem na javno zastavljalnico ter ga zastavili za 31.000 lir. Nekaj dni kasneje je Negrini prodal drug sesalec za prah še neki drugi osebi, ki mu je plačala 59.900 lir. Svojemu šefu Pietru Bar-delliju pa je izročil samo 29.900 lir. V tej zvezi so Ne-grina obdolžili tudi ponarejanja privatnih listin. Obtožen je bil tudi goljufije, ker je prepričal nekega Baratella, da mu je podpisal ček za 30.000 lir. Obtoženec mu je obljubil, da ga ne bo uporabil v druge namene, razen da dobi od neke tretje osebe manjše posojilo. V resnici pa je Negrini odtujil od čeke 30.000 lir. 2. maja bodo mesnice odprte Prefektura je odredila, da morajo ostati mesnice v ponedeljek 2. maja od 6. do 13. ure odprte, čeprav se ob ponedeljkih po navadi ne odpirajo. Prve- DOLINSKI FANTJE vabijo na tradicionalni IN DEKLETA PLES POD MLA ki bo v nedeljo 8. maja od 16 do 19 in od 20. do 24. ure; v ponedeljek 9. maja od 20. do 24. ure Igrali bodo ZADOVOLJNI KRANJCI Oba dni bo oprta RAZSTAVA NAJBOLJŠIH DOMAČIH VIN Avtobusna zveza z mestom do 24. ure Alojzije Blazine ni več med nami V petek zvečer je v starosti 83 let preminula Alojzija Blažina, zavedna Slovenka, mati dveh tragično preminulih bor. cev za osvoboditev izpod fašistično - nacističnega jarma. Dolgo let je žalovala za sinom Rudolfom, ki so ga nacisti ustrelili kot talca na Občinah 3. aprila 1944. leta in za sinom Justom, ki so 9a obesili v Ul. Ghega. Nihče ji tega takrat ni povedal in je sama poizvedovala za usodo svojih dveh sinov, dokler ni povsem slučajno izvedela za njuno tragično smrt.. Pokojnica je bila vedno zavedna Slovenka in se je kljub visoki starosti vse do smrti zanimala za naše gibanje ter je bila zvesta čitateljica Primorskega dnevnika. Zapušča sina in tri hčere. Užaloščenim suojcetn izreka uredništvo Primorskega dnevnika iskreno sožalje. SOŽALJE Ob bridki izgubi Alojzije Blažine, matere dveh tragično preminulih antifašistov, izraža Zveza partizanov tržaškega o-zemlja sinu in hčerkam najgloblje sožalje. * * # Ob nenadni izgubi drage Alojzije Blažine, matere dveh junaških antifašistov, ki sta ju Nemci umorili kot talce, izraža Neodvisna socialistična zveza svojcem in sorodnikom globoko sožalje. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I GOMMA PLASTICA Ulica deiristria 8. tel 50 054 (pri Sv. Jakobu) Vam nudi vse hišne potrebščine, torbe, Igrače, lutke, plasti, ko za podedmitacija parketov, Vse po konkurenčnih cenah! JI mlin it» tvlovizil Nedelja, I. luuju 1960 Radio Trst A nam«; 18.15 Za prijetno razpoloženje (pisan spored vedre 8.00 Koleoar; 8.30 Poslušali glasbe); 19.00 Obvestila: 19.05 boste . . .; 9.00 Kmetijska odda- Bojan Adamič: Naše ljubljeno ja; 9.30 Slovenski narodni mo- mesto; 19.30 Radijski dnevnik; tivi; 12.15 Godba na pihala; 12 20.00 Naša pesem; 20.30 Radij- im 40 Orkester G. Fallabrino; ska igra. Ivan Cankar - Mitja 13.00 Kdo, kdaj, zakaj .. .; 13.30 Mejak: Zgodba o Simnu Sirot- Glasba po željah, 14.30 Nada- niku, 21.30 Marijan Kozina: ljevanje glasbe po željah; 15.00 Davnina, simfonična pesnitev; Pojeta Betty Curtis in Johnny 21.41 Praznovanje na deželi... Dorelli; 15.20 »Jam session«, (Polke in valčki Slavka Avse- razmotrivanja o jazzu; 15.40 nika); 22.15 Prvomajski ples z Kvintet Niko Štritof; 16.00 Bar- našimi ansambli; 23.00 Poroči- tok: 2. sonata za violino in kla- la; 23.10 Radi zaplešete? — izvir; 16.20 Plesna čajanka; 17.00 volite! 23.35 Pomladna lirika; »Pravica*, dramatizirana zgod- 23.45 Melodije za lahko noč. ba v treh dejanjih Giuseppa „ Dessija; 18.20 Dvajset minut z n oper Dinom Olivierijem; 18.40 Jelka u.oo Mednarodne borbene pe-Cvetežar in Franco Russo; 19.00 smi. u 30 Folklorne pesmi, 12. Nedeljski vestnik, 19-15 Glasbe- potovanja, 12.15 Igra orkester Prado in Arthur Smith: 15.00 Discobolo; 15.30 Discorama; 16. Transistor; 17.00 Glasba in Šport; 18.30 Plešite z nami; 19 10 Diskolandija; 19.25 Glasbeni vrtiljak; 20.20 Zig - zag; 20.30 Pesem na dražbi; 21.45 Nedelja v športu: 22.15 Mondo-rama; 22.45 Fantazija motivov. III. program 16.15 Carlos Chavez; 17.00 Sociologija; 17.40 Delo Roberta Schumanna; 19.00 VVladimir Vogel; 19.45 Svobodni poklici v I-taliji; 20.00 Večerni koncert; 21.00 Časopis; 23.00 Opera. ital. televizija 10.00 TV za kmetovalce; 10 in 45 Predsednik države bo de- no potovanje; 20.00 Spon; 20.30 Jozp Kampič, 12.50 Voščila, 13 »I odlikovanja delavcem, 16.45 Motivi Iz filmov in revij; 2100 ln 30 Sosednji kraji ln ljudje; • ...... —** Pesniki m njih stvaritve. «Oto- 14.00 Čestitke delovnih kolek- kar Brezina»; 21.25 Jazz kon- tlvov; 15U0 p0r0čila, 15.20 Na- cert; 22.00 Nedelja v športu; ro(jne pesmi in plesi, 19.00 22.10 Gaetano Brune-tti: Kvln- športna nedelja, 22.15 Plesna tet; 22.30 Znane pevke in pev- glasba, 22.35 Plesna glasba ci; 23.00 Orkester Basie; 23,30 Do polnoči v ritmu in melo- r8 30 Oddaja za kmete, 12.00 ključku šport in vesti. trSl Tedenski program, 12.10 Ak- Ponedeljek 2. maja. 7.15 Kmetijska oddaja; 9.30 tualne popevke; 12.25 Glasbeni 13.30 TV Sola, 17.00 TV za Danes na športnih igriščih; 14 album; 13.30 Mali klub; 14.45 mladino: Pustolovščine v Libe- Nacionalni program Košarka, direktni prenos neke tekme m športne vesti; 17.30 Velike pravljice; 18.20 Sedem motivov za sedem oseb; 19.20 Kronika športnega dogodka; 20 in 10 Cineselezione; 20.30 Tik -tak; 21.15 Iz gledališča San Ferdinando v Neaplju komedija: »Ultimo scugnizzoD, ob 2a- in 40 «E1 Campanon*. Slovenija Glasba; 14.30 Operna glasba; 15.00 Italija tisočerih; 15.30 Orkestra Wally Stoffa in Norie riji, Spoznati ln Ivanhoe; 18.30 Vesti; 19.05 Pesmi na oknu; 19.35 Svobodni čas; 21.00 film 8.00 Prenos prvomajske parade v Beogradu in Ljubljani; in njegova zasedba; 16.45 No- 11.00 Svoj prvomajski pozdrav gomet, 18.15 Simfonični koncert; vam sporočajo zbori cicibanov, 19.30 Športna nedelja; 20.00 pionirjev in mladine RTV Ljub- Cha cha cha calypso; 20.55 Pro-ljana; 11.40 Jugoslavija v očeh slava dneva dela; 21.05 Kon-sveta; 12.00 Čestitke in pozdra- cert lahke glasbe; 21.55 Oltanje vi delovnih kolektivov; 13.00 Paradiža; 22.15 Glasovi iz sve-Poročila; 13.30 Zapojmo pesem ta; 22.45 Vse Chopenove ma-o pomladi; 14.15 RTV Beograd zurke, poslušalcem RTV Ljubljana; II nrnnrnm 15.00 Poročila, vremenska na- ** poved in obvestila; 15.15 Dan v 9.00 Jutranje vesti; 10.00 cvetju in zastavah; 16.00 Prenos Predvajali smo; 11.00 Glasba za finalne nogometne tekme za po- praznični dan; 13.30 D. Verde: kar maršala Tita Partizan: Dl- »Piacevolissimo*; 14.05 Perez Paramora; 16.00 Somalija po e- »Zgodilo se je 20. julija«, 22.15 nem letu; 16.30 Pee Wee Hunt Sodobna vprašanja. Jug. televizija Od 8.06 dalje prenosi prvomajskih parad iz Beograda, Zagreba m Ljubljane, F>opoldne prenos športnega dogodka. Beograd: 20.00 TV dnevnik; 20.20 Kulturna panorama. Ljubljana: 20.30 Igrajo zabavni ansambli naših kolektivov; 21.30 «Tam, kjer je doma Colibrl* - dokumentarni film o tovarni Tomos iz Kopra. Beograd: 21.50 Sedem dni . . . zanimivi dogodki doma in po svetu. ( GLEDALIŠČA ] Slovenska prosvetna zveza je po dolgoletnih izkušnjah uvidela, da nam tržaškim Slovencem ugajajo skupinski nastopi iz matične domovine. Posebno radi še poslušamo dobre in mogočne pevske zbore. Zato smo za 7. maja ob 20.30 na stadionu »Prvi maj* pripravili KONCERT UČITELJSKEGA ZBORA SLOVENIJE Zbor je namreč sestavljen iz samih učiteljev, ki so nameščeni po vsej Sloveniji. Zbor, ki šteje blizu sedemdeset članov, bo pod vodstvom dirigenta JOŽETA HANCA izvajal spored najbolj priljubljenih zborovskih skladb. (_» A Z S T A V E :) Slikar Robert Hlavaty razstavlja v baru Moncenisio v Ul. Carducci 27 nekaj svojih del. IZLETI D IZLET SPDT V TRENTO V nedeljo 8. maja v Trento k izviru Soče. Prijave v Rimski ulici 15-11. Prosvetno društvo »S. Škamperle* priredi za člane in prijatelje drušiva izlet v Postojnsko jamo in Rakovo dolino prve dni junija t. l. Vsem, ki se mislijo udeležiti izleta priporočamo, da si pravočasno priskrbijo potni list. Prijave se sprejemajo v društvenih prostorih v sredah in petkih zvečer in v nedeljah zjutraj od ' maja dalje. duje«, R. Hudson, D- Dny, •ec'1‘ nicolor. ... .uto- Garibaldi 15.00 »Anatomija"' ra« James Stevvart, hen ^ mich. prepovedan vstop i* letnim. Lo- Impero 14.00 «01ympia» tiren, J. Gavin. Technicolot. Italia 14.00 šarv Usoda cesaDSS Tretja epizod* »S I S 1» jjjl- Igrajo: ROM5! TITTR in KAtvJ^ DER in KA bohm Mie ita --------------------------—^ j JJH- predvaja danes 1. t. m. z začetkom ob 15. uri ba^ jili*1' — kandidat za OSKARJA za najboljši inozems* MOSTr Največji film o vojni v zadnjih 25 leti*1 » poi V ponedeljek 2. t. m. z začetkom ob 18. tiri istega filma. ,vi*e< Pri MADALOSSO dobite vsakovrstno POHIŠTVO, otroške žimnice — originalne PERMAFLEXS — *-'e 1SUS TRST, Cainpo S. Giacomo 11, telefon - je vaš zanesljiv optik poPr2,tlE Očala za vid in za sonce —: Vsakovrstna rj(jOP TAKOJŠNJA IZROČITEV CENE ^ Tvrdka LORENZI ^ _ in mehasnitF*an‘esC° S. c* V Ul. - 0,01'. izvaža: lSpA^, £ evv 175 paril*8 rablje*«” J5 pravljeni od * tti dalje. - vt1 v Sežano iiiiiiH C Ekskluzivna za*lopsJl : ^$2* nudi najboljše f'c8°,fngga & ,,f Prvomajske proslave v Gorici in pokrajini .j^tošnjega Prvega maja bo »uniPo *oriški pokrajini več »itestacij, & naj poudari- w?°men tega nadvse po-ne*a mednarodnega dne. delovnega ljudstva. Jrv.J, zbornica organizira Proslave v Gorici, u’ Gradiški in v Gradežu. bo tradicionalno Gorici cZ0.^ .ob 10.30 na Trgu lovnrii atdsti, na katerem bo HfcTp Fulvio Bergo- ij, Pričetkom zborova- li jT”. !8rala godba na pihala k. Jska. Delavska zbornica »»bi tkoll * Oelavce iz Gorice in * Prav posebej pa UdejJ* delavce, da s svojo ti “a prvomajski prosla- * BflV j- ■ utuajoai ^»v^ j0 pomen tega **a praznika. Tržiču bo ob 10. uri na- hbo* lodba na pihala, potem AlbertnS^državni tainik FIOM to®.fasetti imel govor o ^cnu tega dne. S?*«** bo ob 10.30 na-ftrnjji a,°rne skupine Pietro ■ Potem pa se bo na trgu razvil prvomajski sprevod. Ob U. uri bosta na trgu govorila Raffaele Franco, poslanec, in Renato Papais, pokrajinski taj. nik Federmezzadri. V Gradežu bosta ob 10.30 govorila poslanec Vittorio Ma-rangone in pokrajinski tajnik sindikata gradbenih delavcev Edo Sfiligoj. Zaključek večernega tečaja na Vrhu Na Vrhu se je zaključil večerni tečaj, katerega je vodila domača učiteljica Milka Černič. Trajal je pet mesecev, o-biskovalp pa ga je 15 tečajnikov, ki so bili samo mlajši vaščani, ki so si s tem nadaljevalnim večernim šolanjem pridobili v življenju vedno zelo potrebno novo znanje. Ob zaključku so imeli izpite in pa zakusko, kateri je poleg tečajnikov in učiteljice prisostvoval tudi didaktični Prihodnjo nedeljo v Ronkah Prikaz spretnosti gasilcev ob priliki njihovega dne Izpred okrožnega sodišča Gasilci imajo svoje oddelke tudi v Gradežu in v Krminu Gasilci cele Italije so si izbrali za svoj praznik 30. april. Ob tej priliki po vseh vojašnicah z raznimi vajami prikazujejo številnemu občinstvu, kaj vse morajo znati, da v primeru požarov, poplav in hudih nesreč lahko nudijo bližnjemu pomoč. Tudi goriški gasilci bodo praznovali svoj dan 8, maja, kot po vsej državi. Poveljstvo 37. oddelka goriških gasilcev je odredilo, da se bo letos vsa slavnost vršila v Ronkah, kjer jo tudi sedež tega oddelka. Na Trgu Unita bedo razširili velik šotor, v katerem bodo izpostavljene številne priprave, ki jih gasilci uporabljajo pri raznih reševanjih. Program, ki ga bodo izvajali gasilci iz Gorice v Ronkah, je naslednji. Ob 10.30 bodo oblasti pregledale razne oddelke; sledil bo o- ravnatelj Leban. lll|iiiiii„,ltlllllllllltllllinilllllluzllllllltllllllllllllllllllllllllll||l|lv|ll|lm|llllllllllmlIIIMItllllulmilllllllllllllllmllHllnll)lllllllll lokaj ustavitev Ostema namakalnih kanalov Kmetovalce v okolici Gradiške reši pred sušo lahko samo izgo-tovitev tega nadvse pomembnega javnega dela <*lo v.risk' Pokrajini imamo **rih s javnih del, o ka-)• n* ®OVor* že več deset-»*li Ur e da bi jih sploh zaidi nH_Sn‘^evati. če pa so se o* vendar.: * “®j se uresničujejo i)H0 _ 0 Počasnostjo. Po- luii lijske na Primcr vprašanje 'e*adača, ceste Gra- **»i ,ariPodr°čju Gradiške. O »"n ,je] niem obsežnem jav-SDr.U b°čemo na tem meri Pi>ri8.0Vorit* nokaj besed, ? in avlja po svoji zami-!' jih n8radi koristi, ki naj Sfv Pr’nes 1 področju, re-■a tisoče in tisoče namakalnega siste- 1,1 i,?. ?*a'nih suš, ki so tb* i zaradi ,pe-šče' .‘»ifc ki ne zadrzuje so že 1864. »talni u kmetje prvi na- llPr»Viij ^anai, s katerim so % ti samo en del nev- let, ^malu bo poteklo Nui j ^ simboličnega za-, ve(jn* 3JamPom, toda suša % l. e*° za letom sivi s kmetovalcev. »Ja u,8!'3! leti SvoPtl'i so se vpra-z večjo silo. U- S? 80 konzorcij, dobili Vadnf-rispevek in pričeli kanalov Sn^0 slavnih .*■ Oe n nama^.<..lnega siste-!t®o ob strani vi- th, vSote . ■ .. i »ti v ’ ki jih morajo pla- N^tje, ki "i, so člani način uprav- '»m . ga konzorcija, v ka- H Vedno traja komi- tll* Pprava, bomo videli, 1 °8tal, S^^dnji l‘». »e ž o ni vse v redu. namakalnega Pravza^ "ekaj časa ne k ®Hi. Japrav že več kot Ic M 'lel'e8a *d dograjene®a’ W ^ai” i-dne Pr'šlo prav ■ »ih^ 0 Pr‘šel ta dan, ;,1> ‘s „*n hudih ne ve. Pri vseh bremenih ki K 5*ooo i n brem< ^ ^ kmetovalcev, t & V,?a ba zemljišča, j,‘q»tle'■‘‘eravajo namakati, Hib** ZaDof;Videno zahteva, ta,1 hičec 6 del° dokonča, V*89, •ni boli nesPa- • k, mvesticija v ob- jardi, kolikor naj bi znašala gradnja namakalnega sistema, v razmeroma kratkem času dobro obrestovali. Predvidevajo, da bi se morala proizvodnja poletnih kultur dvigniti od 50 do 100 odstotkov, podvojiti bi se morala teža živine, to se pravi od sedanjih treh na pet ali celo šest stotov na hektar, kar bi dalo neprimerno več hlevskega gnoja, ki je tako važen za vsako kmetijsko gospodarstvo. Ce se nekoliko razmislimo nad temi številkami, tedaj ne moremo razumeti lahkote, ‘šTKatero., se ..gleda v.;.nefcaterih krogih na izvršitev’ tega nadvse potrebnega javnega dela. DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Alesa-ni, Ulica Carducci št. 12, tel. 22-68. Vozni red avtobusov za izlet žena v Trst gled razstave; razni oddelki bodo nato prikazali vaje na lestvi, reševanje oseb, skoke na okroglo in podolgovato platno, praktično prikazovanje gašenja hitro vneteljivih plinov itd. Razstava bo odprta do 13. ure. Naj omenimo, da imajo goriški gasilci svoje oddelke v Gradežu in v Krminu. Ob priliki poplav v Polesinah so tudi goriški gasilci ter oddelki iz Gradeža in Krmina reševali v poplavljeni vaseh. Pri tem so pokazali veliko požrtvovalnosti in poguma, kar pričajo številna zahvalna pisma, ki so prispela na poveljstvo. Poleg številnih diplom, ki so jih prejeli razni gasilci, je bila poveljstvu dodeljena tudi bronasta medalja. Zveza bojevnikov prodaja v Sovodnjah svetlobne naprave Sovodenjsko županstvo nam je sporočilo, da bo Zveza bojevnikov v sredo in v četrtek prodajala v pritlični sobi na desni strani, in sicer med 8. in 14. uro, naslednje stvari: Goriške žene so organizirale za danes 1. maja avtobusi izlet v Trst z ogledom razstave rož ter Miramara. Z avtobusi bodo odpeljali v Trst po naslednjem urniku: Prvi avtobus odpelje ob 8.30 s Travnika, ob 8.40 se bo ustavil v Podgori (pri zadrugi), 8.45 v Rupi (gostilna Ožbot) in ob 8.50 v Dolu (Devetaki). Drugi avtobus bo odpeljal iz Pevme (pred spomenikom) ob 8.30, ob 8.40 se bo ustavil na Oslavju (pri Karlotovih), ob 8.45 pri pevmskem mostu in ob 8.50 na trgu v Standrežu. Priporočamo vsem udeležencem izleta točnost, da ne bo nepotrebne zamude. ■n Ven<3 ne dokonča. 'v. 3r hi se dve mili ******** Jadran 1MP0RT - EXP0RT IZVOZ IN UVOZ VSEH ARTIKLOV PO GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM SPORAZUMU Sežana, telet« 4, 62, 66 z obratom LIPIOA, k/or dolu/o ptta-hščo goveje živine za izvoz m kobilarna z Jahalno šolo Zelena kraška oaza LIPICA je priljubljen« izletniška točka. Njene livade vas vabijo na lzpre-hode, oddih in razvedrilo. Na lepih lipicancih imate možnost, napraviti lepe jahalne ture in novinci se lahko nauče jahanja. Za okrepčilo pa poskrbi sodobno prenovljena in s kraškimi dobrotami založena gostilna v LIPICI. 1. Svetlobne naprave za kolesa ; 2. lastniki ročnih vozičkov in triciklov naj pridejo v urad zaradi pregleda dokumentov; 3. organizacija bojevnikov ima na razpolago še naslednje blago: svetlobno napravo, ki se pritrdi na zadnji del voza z živalsko vprego, trgovci z jestvinami lahko kupijo pravila o semenskem in olivnem olju, vinskem kisu, naravnem maslu itd. Vse naprave, ki se pritrjujejo na vozila, so napravljena v skladu s predpisi. Organizacija obenem obvešča, da se morajo vsa ta znamenja pritrditi na vozila najkasneje dc 30. junija. Zelo stroga obsodba razuzdanega mladeniča &F0K. t f'C# Š>?OTZl: Danes na stadionu pri Sv. Soboti Triestina Obsojena še dva mladeniča zaradi tatvin V petek se je vršila pred goriškim okrožnim sodiščem razprava proti trem mladeničem, ki so bili obtoženi cele vrste prekrškov. Razprava je trajala 6 ur in se je vršila za zaprtimi vrati. Obtoženi so naslednji: 20-letni Giorgio Stabi-le iz Ul. Gorizia 3 v Tržiču 21-letni Sergio Conforto iz Ul. Timavo 74 v Tržiču ter 22-let-ni Arnaldo Maggio iz Ul. Cher-so 2 v Tržiču. Giorgio Stabile je bil obtožen, da je v Tržiču 29. julija 1958 posilil neko dekle, ki ni imelo niti 14 let, in je zaradi svojih pohotnih načrtov eno noč pridržal dekle, ki je zapustilo svoj dom proti volji staršev, in končno, da je vršil spolzka dejanja na javnem prostoru. Sergio Conforto in Giorgio Stabile sta bila obtožena, da sta se polastila radiograma vrednega 60.000 lir in dveh hranilnikov, v katerih je bilo približno 6.000 lir. Vse to sta ukradla Jolandi Godini v Nabrežini 9. julija 1958. leta. Conforto je zlezel v stanovanje skozi okno in je materialno izvršil tatvino, Stabile pa ga je nagovoril, da je dejanje izvršil. Poleg tega sta še v Ronkah ukradla 16. julija 1958. leta Mariu Maniji ročni radijski sprejemnik. Nadalje je bil Stabile obtožen, da je Con-fortu grozil s smrtjo, če bi leta ne hotel preklicati nekaterih izjav, ki jih je dal policiji. Da bi svojo grožnjo še podčrtal, je Stabile izvršil proti Confortu tudi nekaj nasilnih dejanj, toda brez uspeha. To se je zgodilo v Tržiču nekaj dni po tatvinah. Stabile in Arnoldo Maggio sta bila obtožena, da sta se v Tržiču 16. novembra istega leta s silo uprla orožnikom, ko so izvrševali svojo službeno dolžnost; da sta v prisotnosti več oseb žalila orožnike z neprimernimi izrazi in končno, da sta kalila javni red in mir. V tem primeru obstoja za Maggia obtoževalna okolnost, ker je že večkrat storil takšna dejanja. Kot smo že omenili, se je miiiiiiiiiiiiHiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMiiiiiimmmiimimiiiiiiiHiitiiiiiMit Tekme diletantov II. kategorije S. Lorenzo - Sovodnje tekma negotovih izidov Prvo srečanje se je končalo z neodločenim rezultatom Današnja srečanja: Capriva - Sagrado S. Marco - Farra Villesse - Ločnik S. Cancian - Panzan Hausbrandt - Podgora Moraro - Romana Danes igrajo Sovodenjci v S. Lorenzo. Prvo srečanje se je končalo z neodločnim rezultatom 1:1. Ekipa iz S. Lorenza igra precej nestalno; eno nedeljo igra dobro, drugo pa ne. Med drugim je moštvo iz S. Lorenza v povratnem srečanju porazilo tudi S. Cancian, zato pa je današnje srečanje precej tvegano. Na vsak način imajo belo-modri možno- Danes dopoldne ob 10 uri se poročita v Sovod-njoh domačinka Meri Pe-tejan in Paolo Apolonio iz Tržiča. Čestitkam vaščanov ob sklenitvi zakonske zveze se pridružuje tudi naše uredništvo. sti, da se uveljavijo. Predvsem morajo igrati složno ter vztrajno. Priporočamo spet, naj se ne prerekajo med seboj, ker to škodi njihovemu ugledu, pa tudi poteku igre. Tekma se prične ob 16. uri. Za danes so sklicani naslednji igralci: Šuligoj, Hmeljak, Devetak, Visintin, Podgornik, Ferfolja, Plesničar, Visintin I., Petejan, Anselmi, Oblak in Tomšič. -«3----- Muzejski teden v Novi Gorici V Novi Gorici so organizirali Goriški muzej v Novi Gorici, njegov oddelek za Tolminsko v Tolminu in pa mestni muzej v Idriji »Muzejski teden*, ki se bo zaključil v torek 3. maja. V okviru tega tedna so organizirali razstavo z naslovom »Spoznavaj svoj kraj*, ki je odprta vsak dan od 8. do 12. in od 18. do 20. ure v avli okrajnega ljudskega odbora v Novi Gorici. razprava vršila za zaprtimi vrati in se torej niso izvedle nobene podrobnosti. Ve se samo to, da so bila vsa ta dejanja neodvisna ena od druge in da je edina vez samo oseba obtoženega Stabileja. Na razpravi je državni pravdnik zahteval za obtožence precej visoke kazni, in sicer za Stabileja 8 let in 4 mesece zapora, za Maggia 1 leto in 2 meseca, za Conforta pa 2 leti in 8 mesecev zapora. Upoštevajoč zadnjo amnestijo je sodišče obsodilo Stabileja na 4 leta, 7 mesecev in 10 dni zapora ter na plačilo 10.000 lir kazni, Conforto je dobil 20 dni zapora ter 7.000 lir denarne kazni, Maggio pa 6 mesecev zapora in 4.000 lir globe. Vsi trij ^ seveda bodo morali plačati sodnijske stroške. Stabileja je branil odvetnik Ginaldi iz Tržiča ostala dva obtoženca pa po nalogu sodišča odvetnik Padovani iz Trsta. Sodišču je predsedoval dr. Cenisi, stranska sodnika dr. Gelcich in dr. De Liddo, državni pravdnik dr. Moncuso, zapisnikar Omeri. IZ STEVERJANA Pripravljanje obračuna kmečke bolniške blagajne V petek, 6. maja se bo ob 15.30 sestal odbor števerjanske vzajemne bolniške blagajne v prostorih županstva. Pripravil bo obračun za leto 1959, ki ga bodo potem predložili v odobritev članom. Na števerjansko županstvo je prišlo obvestilo, ki ga je poslalo ministrstvo za zdravstvo z vednostjo ministra za javno vzgojo, naj zbere podatke o slabovidni mladini v starosti od 3 do 18 let. Statistika bo služila ministrstvu, da bo podvzelo ukrepe, ki bi olajšali delo, predvsem pa učenje doraščajoči slabovidni mladini. K sodelovanju se pozivajo tudi šole. Podatke zbirajo na županstvu. Avtobusi ATA bodo danes vozili s prostovoljnimi šoferji Danes, na praznik dela, bodo mestni avtobusi ATA vozili samo s prostovoljnimi šoferji in sprevodniki. Do 13. ure avtobusi sploh ne bodo šli iz re-mize, po tej uri pa bodo vozili po običajnem voznem redu, ki velja za nedelje in praznike. ki v soncu*, S. Hayworth, J. Chandler, v barvah. MODERNO. 15.00: «Mož, ki ni hotel ubijati*. ——«»------ 17 • rrs v • v Kino v 1 rzicu NAZIONALE. 15.00: «Saharska legija*, A. Ladd, v barvah. PRINCIPE. 15.00: »Škandal na soncu*, R. Egan, D. McGuire EXCELSIOR. 14.00: »Pričelo se je s poljubom*, G. Ford, D. Reynolds. AZZURRO. 15.00: «Potovanje v sredino zemlje*, Pat Boone, J. Mason, A. Dahi. S. MICHELE. 15.00: »Oddaljeni bobni*, Gary Cooper, v barvah. Frigeri ne bo mogel še igrati Samo še sedem nedelj ma njka do konca prvenstva B lige in Triestina se je znašla v položaju, ki ji lahko nudi mož. nost za dosego cilja, to je promocije, kot tudi razočaranja. Vse to bo odvisno le od rezultatov v naslednjih tekmah. Danes bo imelo domače moštvo ugodno priliko, da si nekoliko popravi »kosti*. Na stadionu pri Sv. Soboti bodo gostovali sardinski igralci, ki dolgo časa niso mogli zadovoljiti svojih navijačev. Toda v zadnjem času se je Cagliari ne. koliko opomogel in je znal tudi pripraviti kako presenečenje. Upajmo torej, da se kaj takega ne bo pripetilo danes v škodo Triestine. Prav zato bodo morali biti domačini budni in zaigrati tako kot so včasih tudi zmožni. Vprašanje pa je seveda, kaj namerava Cagliari v našem mestu. Bo šlo na igrišču z obrambno taktiko ali bo začelo z odkrito igro, ki mu je že prinesla zadoščenja? Res je, da prognoza govori v prid moštva v rdečih majicah, a včasih zna biti tudi prognoza varljiva. Ce pa bi sklepali po zadnjih tekmah Triestine in še posebno po zadnji, ki jo je odigrala v Turinu, potem bi lahko brez strahu predvidevali. da bodo tudi tokrat domačini zmagovito odšli z igrišča. In s kakšno postavo bo šla Triestina na igrišče? Samo Fri. geri je v dvomu zaradi poškodbe na nogi. Ostali pa bi morali biti vsi prisotni na travnatem igrišču v obrambi svojih barv. Morda bo Trevisan nekoliko spremenil obrambo in krilsko vrsto. Ni namreč izključeno. da bo moral De Gras. si med beke, njegovo mesto pa bi moral zavzeti Radiče. Ostali del postave pa bi moral biti v glavnem tak, kot je bil v nedeljski tekmi proti Torinu. ZARADI IZGREDOV Prekinjeno srečanje Kitajska-J. Koreja TAJPEH, 30. — Zaradi Izgredov so morali predolimpijsko kvalifikacijsko nogometno tekmo med Kitajsko in Južno Korejo prekiniti že po 35’ igre, medtem ko je morala policija s pomočjo vojaških edinic izprazniti stadion. V povratni tekmi, ki bi jo morali sicer igrati v Seulu, a so jo zaradi izgredov politične narave, igrali v Tajpehu, je je angleški sodnik John Petrie dosodil proti Korejcem kazenski strel. Ti se niso strinjali in so ga fizično napadli. Sodnik se je branil kakor se je mogel in je tolkel na levo in desno. Gledalci so hoteli na igrišče, a policija jih je zadržala ih ko je vzpostavila red na igrišču je tuc. spremila korejske nogometaše v slačilnice. Sodnik je zaradi tega sklenil prekiniti igro in bo poslal mednarodni nogometni zvezi ter mednarodnemu olimpijskemu odboru poročilo o nešportnem dogodku. V prvi tekmi, ki je bila v ponedeljek, je korejska enaj-storica zmagala z 2:0. Danes v Trstu NOGOMET Triestina - Cagliari, liga B, občinski stadion ob 15.30 Edera - Torriana, diletanti, na igrišču v Ul. Flavia ob 15.30 San Giovanni - Libertas, diletanti, na igrišču pri Sv. Ivanu ob 15.30 LAHKA ATLETIKA Pokrajinsko žensko drustv«. no prvenstvo, na stadionu pri Sv. Soboti ob 9.30 TENIS Tennis club Triestino . Ten-ms club Treviso, za pokal Bos-si, na igriščih v Ul. G. Reni ob 9. uri Tennis club Triestino - Tennis club Treviso, za pokal Fac-chinetti, na igrišču v Ul. G. Reni ob 14. uri. ODBOJKA VIS - Libertas, ser. B, na igTišču v Ul. Belpoggio ob 10 30 KONJSKI ŠPORT Dir na Montebellu, ob 15.30. BOKS BOSTON. 30. — Ameriški boksar Jones Tiger srednjefežke kategorije je preteklo noč premagal po točkah mladega Joeja Feinuccija (ZDA). IIIIIII (IIIIIKIII MII MII III 11(11111111111111111111111111111(111111111111111111(111 IM 11 (IIIII 11(1 III Milili II Ml Ulil V Italiji in Franciji junija meseca Nogometne tekme za pokal ital.-franc. prijateljstva Sodelovalo bo po 16 moštev iz obeh držav MILAN, 29. — Prireditveni odbor nogometnega turnirja za »Pokal italijansko-francoskega prijateljstva* se bo sestal 11. maja na sedežu italijanske nogometne zveze. Odbor bo sestavil seznam prvih in povratnih tekem, ki jih bodo morale že določene italijanske in francoske enajstorice odigrati enkrat na lastnem in drugič na tujem igrišču. Tekme bodo 12., 19. in 26. —-junija letos in se jih bo ude- ležilo po 9 društev iz italijanske A lige in isto število francoskih prvoligašev ter po 7 moštev B lige in isto število francoskih drugoligašev. Srečanja bodo izključno ob nedeljah podnevi ali v večernih urah in sicer po sledečem urniku: 12. junija — 16 tekem, od katerih 8 v Italiji, ostale Pa v’ Franciji; 19. junija — 8 tekem in sicer polovica v Italiji, druge pa Kitajska že vodila z 1:0, ko l v Franciji; Od 1. do 8. maja v Bologni Spomladansko prvenstvo univerzitetnili študentov Tudi tržaška univerza zastopana v raznih športnih panogah BOLOGNA, 30. — Dan za dnem prihajajo prireditvenemu odboru državnega univerzitetnega prvenstva prijave iz raznih krajev države. Spomladanski del prvenstva bo od 1. maja in se bo zaključilo osem dni kasneje. Do 26. aprila zvečer se je že prijavilo 18 od 26 včlanjenih društev z 887 atleti. Vsekakor je splošno mnenje, da Se bo prvenstva udeležilo preko 1000 univerzitetnih študentov. Do sedaj so se za posamezne panoge prijavila sledeča me- sta: Lahka atletika (moški): Ban, Bologna, Catania, Florenca, Genova, Macerata, Messina, Milan, Neapelj, Padova, Palermo, Parma, Perugia, Pisa, Rim, Turin, Trst in Benetke. Lahka atletika (ženske): Bologna, Florenca, Neapelj, Pado. va, Palermo, Perugia, Rim, Turin, Trst. Sabljanje (moški): Bari, Bologna, Catania, Florenca, Genova, Milan, Neapelj, Padova, Palermo, Parma, Perugia, Pisa, Rim, Turin. Košarka (moški); Bari, Bologna, Catania, Florenca, Geno. va, Messina, Milan, Padova, Palermo, Parma. Perugia, Piša, Rim, Trst, Benetke. Odbojka (moški): Bologna. Catania, Florenca, Genova, Messina, Milan, Palermo, Parma, Perugia, Rim, Turin. Hokej na travi: Bologna, Genova, Pisa, Turin, Trst. Rugby (polfinale in finale): Florenca, Neapelj, Padova, Rim. Rimska univerza bo poslala na prvenstvo najmočnejšo ekipo, ki bo štela 96 atletov (lahka atletika moški 26, ženske 14, sabljanje 6, košarka 14, odbojka 12, rugby 24). Sledi ji Bologna z 88, Padova z 72 in Florenca z 71 atleti. 26. junija — 8 tekem in sicer 4 v Italiji, ostale pa v Franciji. Pokal si bo osvojila zveza, ki si bo nabrala v teh srečanjih največ točk. V primeru pa, da bi se tekmovanje končalo z istim številom točk, rezultati ne bodo veljavni, medtem ko bodo pokal izročili zve. zi, ki bo imela boljšo razliko v golih. Druga zveza pa bo dobila v sjjomin reprodukcijo pokala. Italijanski sodniki bodo sodili srečanja v Franciji, francoski pa v Italiji. Stranski sodniki bodo pripadniki gostujoče države. Jutri na stadionu »Prvi maj* Namiznoteniško srečanje Š 0 Jesenice-Bor Jutri v ponedeljek bo na sta. dionu #Prvi maj* zanimivo namiznoteniško srečanje med i-gralci športnega društva Jesenice in domačega Bora. Tržaško moštvo bodo sestavljali Grbec, Kovačič, Merlak, Sosič in Tomšič, ki se bodo morali zglasiti pol ure prod tekmovanjem na stadionu. «»------- V A LIGI Lazio-Spal 3:1 RIM, 's-j. Lanes so odigrali prvenstveno tekmo A lige med Laziom in Spalom. Zmagali so domačini 3:1 (2:1). Go le so dosegli Rozzoni in Vise* tin za Lazio v prvem polčasu^ Rozzoni in Massei pa v drugem. • * « MILAN, 30. — Enajstorica Interja je premagala v prvenstveni tekmi A lige moštvo La-nerossi iz Vicenze 4:0. Prvi polčas je konča! z 2:0. KOLESARSTVO LA CORUNA, 30. — Špane« Alberdi je zmagal v drugi etapi kolesarske dirke po Španiji Dijone - La Coruna (236 km) s časom 6.19T0”. BIELEFIELD. 30. — V drugi etapi kolesarske dirke po Nem. čiji Munster - Bielefield (233 km) je zmagal Holandec Al-1 bert Geledermans. ****** «1* *******!* ********* K********************* «*»***» ************ ********************************** ************ -CIRIL KOSMAČ 31. hevj so je — tekli. Kadet nas je obiskal skoraj vsak večer. pa Vnašati težke pošiljke, ki sta mu jih pošiljali mati “evesta z medaljončka. Tako visoke slanine še svoj .m £j lacuaijuiiuna. lsertt videl Dedu jo je odrezal precejšen kos, nam Pa * ■ ’ tud“ je dal debelo rezino makove potice, ki je do jest nismo poznali. Nato je prosil mamo, naj mu je vibe, da ga v «Peknem domu* ne okradejo. Pri-Ua 0 hiraku, sam vzei iz sklednika krožnik, si narezal '8tj0 v drobne kocke ter nato jedel z nekakšno sveto e kar sem dobro razumel, saj so vendar vse tiste d Prišle iz njegove domovine, iz tiste lepe, velike hiše k z ’ ze'eni dolini. Ko je nekega dne hotei odnesti •hize, da bi ga sam pomil, se mu je zgodila nesreča: d je zdrkni, iz rok, padel na tla in se razklal na ' riadet le izustil neko sikajočo kletvico in potegnil — Krožnik, krožnik! — je jezno pritrjeval kadet in stiskal bankovec zdaj dedu, zdaj mami, ki sta se ga oba otepala. Tako je minila zima. Posijali so prvi topli sončni žarki in nas izbezali izza peči. Spet smo se bosi zapodili po zelenečih tratah ter se prav otroško razveselili pomladi. Kadet je še zahajal k nam, a ne več sleherni dan. Bil je bolj in bolj zamišljen in redkobeseden. Večkrat sem naletel nanj pri Vojnačevih, a nikdar nisem videl, da bi bil šel v hišo. Posedal je pod orehom ter se skušal pogovarjati z Justino in s starim Vojnacem, kar mi je bilo všeč. Tega seveda doma nisem povedal, prvič, ker nisem nikdar povedal, da sem bil pr; Vojnačevih, drugič pa, ker sem se bal, da bi ded kadeta nagnal. IU. »hco • -,e »ustil neso siKajocu ... je iz žepa. Mirno je položil bankovec na mizo, nato ■ St?Udn° nasmehnil, kakor bi mu šinila zlobna misel v ^lonu " ‘ " ’ , j... —* se je in naglo pobral krožnik, ga sestavil in z ter stisnil- da Je bil videti cel> P°Sledal deda in To iesn° rekel: strija. — Nato je razklenil roke, da je krožnik ^ ^ha tla in se znova razletel, pokazal s prstom raz- ti«* m se znova razicici, o škodoželjnim glasoni povedal: — To Avstrija — sibo začudeni gledali njegovo početje. Prvi se je A-P^nil v škatlo z žaganjem in mrko rekel: s riJa ni krožnik! . Zemlja se je vrtela bliže in bliže k soncu, segrela se je in uporno poganjala rast po vseh zelenih lisah, ki jih niso sproti teptali vojaški škornji in konjska kopita. Z mamo sva plela krompir na koščku njive, ki nam je še ostala med barakami in konjskimi hlevi. Ruvala sva tisti trdoživi, tako imenovani »vojaški plevel*, ki ga je zasejala vojska, in ga odnašala daleč od njive, za gosto živo mejo samotnega Rejčevega laza. Delo ni bilo naporno, pač pa tako dolgočasno ,da sem se razveselil celo Trnarjeve Katre, ki se je vračala s šentviškogorske planote, kjer je po samotnih kmetijah nakupovala maslo in jajca ter nato te redke dobrote presneto drago prodajala. Bila je velikanska, zavaljena, neverjetno zanikrna in umazana babnica, lena pa že tako, da je njena lenoba prišla v vaško prislovico kakor jeza mojega deda. Mama jo je zmeraj zmerjala in jo rotila, naj se za božjo voljo umije in opere, da se ne bodo črvi zaredili na njej ter jo razjedli pri živem telesu kakor tistega tolminskega grofa, ki je tako nečloveško zatiral svoje kmete. Katra si je brisala solze, ki so skoraj vselej polzele po debeli, razbrazdani koži njenih visečih lic, in v svoji jokavi, čudni žlobudravščini trdila, da se umije skoraj vsak dan. Meni se je naravnost gabila, toda držala me je v kleščah. Najsi so jo vsi prištevali k ubogim na duhu, je bila babnica po svoje kar dovolj prebrisana: poznala je mojo strast do branja in je to strast obrnila v svoj prid. Zmeraj me je prosila — kakor vse druge otroke — naj ji pomagam nesti košaro. Otepal sem se in se otepal, dokler mi ni nekega dne rekla, da mi bo za plačilo posodila lepo knjigo, ki je še prav gotovo nisem bral. Peljala me je v svojo mračno, zatohlo čumnato Na nizki skrinji je poleg pozlačenega Kristusa pod steklenim valjem ležalo tudi pet knjig in sicer: »Velike sanjske bukve*, »Korejska brata*, «Hedvika, banditova nevesta*, «Rinaldo Rinaldini*, o katerem je včasih govoril ded, ki je tega razbojnika zelo pogosto zamenjaval z Garibaldijem, in »črna žena*, ki me je najbolj mikala, ker je bila v črno platno vezana, zelo debela knjiga z risbami. Takoj sem začel listati po njej, toda Katra mi jo je potegnila iz rok, se postavila pred skrinjo s svojim velikanskim telesom in rekla, da se morava najprej pogoditi: Zahtevala je, da ji bom moral za vsako knjigo, ki mi jo bo posodila, desetkrat nesti košaro od nas do Temnika, to se pravi, še pet minut naprej od Vojnačevih. Začela sva se pogajati in sva se naposled pogodila, da bom nesel samo sedemkrat. Tega dogovora moja mama seveda ni poznala, ker sva ga s Katro iz razumljivih razlogov obdržala zase. Katra se je zdaj ustavila na vratu njive, spustila košaro na tla in nato obstala nepremično kakor zapuščena kopa že na pol gnile slame. Sedla ni skoraj nikoli, kakor bi se bala, da ne bo več mogla dvigniti in postaviti na noge svojega težkega trupla. — Kje si obirala? — je vprašala mama. — Na Slemenih sem ga bila sem... — je povedala Katra v svojem svojevrstnem jeziku ponavljajočih se glagolov in zaimkov, ki smo ga otroci radi oponašali, dokler nas ni mama začela strašiti, da bomo tudi sami tako govorili, če pri priči ne odnehamo. — Pa si kaj nabrala? — Nekaj sem ga nabrala ga... — je zastokala Katra se začela cmeriti. — Zakaj pa se potem jočeš? — Kako se ga ne bi jokala se! ... Lačna sem ga si pa sem se ga spomnila na štruklje se. Dve skledi so jih sl hali jih na Slemenih so. Nismo jih mogli pospraviti jih Tudi tam sem se ga zjokala se ... Mama je naglo ruvala plevel in gledala v tla, da bi skr svoj nasmeh. — Ti se ga lahko smeješ se... — je očitajoče zahlipi debela babnica. — Mlada si ga si m lahko ga delaš ga mene me poglej me. Kakšne noge jih imam jih! .. — vzdihnila, nesramno visoko dvignila krilo in pokazala nei vadno debele noge, ki so bile tudi nad koleni prepletene zavozljanimi, temnomodrimi, nabreklimi krčnimi žilami. — A boš takoj spustila krilo! — je strogo rekla man —- Da te m sram, baba stara! .. — Kaj me bo sram me, če sem bolna sem . - je zas kala Katra in počasi spustila krilo z napihnjenega trebul Nato se je ozrla vame: Ali mi ga boš nesel ga jerbas mi? Zmignil sem z rameni in se v zadregi začel vneto ukv: jati s plevelom. Katra se je spet obrnila k mami in zaprosila: Nanca, reci mu pobu mu, naj mi ga pomaga ga i sti mi! ... — No, pa naj ti pomaga! — je mama že naveličano s mahnila z roko. — Naj nese, čeprav vem, da s tem sar tvojo lenobo podpiram! Pobral sem Katrino težko košaro in sva šla. Ko sva pnš do Podzidu, se je babnica ustavila, naslonila svoje telo i skalo in rekla: — Postavi ga na tla jerbas ga. (Nadaljevanje sledi) Poštnina platana v gotovini Abb postale 1 gruppo - ('rila 30 lir Leto XVI. - St. 105 (4568) Vojska je s silo odgnala študente iz istanbulske univerze v taborišče Devet študentov, ki so bili ranjeni med spopadi v Ankari, je v bolnišnici umrlo - Menderes je zagrozil s strogimi ukrepi ISTANBUL, 30. — Iz Ankare javljajo, da je umrlo v bolnišnici 9 študentov, ki so bili ranjeni med spopadi s policijo na ankarski pravni fakulteti. Ni znano, koliko je bilo ranjenih med študenti in policisti. Danes so vojaki odpeljali okoli 3.00 študentov, ki so bili vso noč v poslopju u-niverze v Istanbulu, v posebno vojaško taborišče. Vso noč je bila univerza obkoljena po velikem številu vojakov. Uradno poročilo, ki ga je objavilo poveljstvo obsednega stanja, javlja, da so študente odpeljali v posebno taborišče, kjer jih bodo zaslišali in jih nato prijavili sodišču zaradi kršitve določb o obsednem stanju, odpora proti javnim organom in nasilja proti policiji. Evakvacijo so izvršili v zgodnjih urah, ne da bi prišlo do incidentov. Do manjših incidentov je prišlo, ko so nekateri policijski agenti s palicami napadli študente, ko so zapuščali univerzo v spremstvu vojakov. Vso noč so vojaki prepričevali v notranjosti univerze študente, naj se ne upirajo javnim organom. Okoli univerze še vedno stražijo močni oddelki vojakov s tanki in oklepnimi vozili. Poveljnik obsednega stanja je prepovedal listom objavljanje slik in poročil o neredih, ves čas ko bo v veljavi obsedno stanje. Tudi danes se je okoli 3000 študentov zbralo okoli univerze in so nato šli v sprevodu po ulicah. Večje skupine so skušale priti v bolnišnico, kjer so ranjeni študentje, toda vojaki so jih zavrnili. Pozneje so se študentje razšli, sporočili pa so, da bodo še dalje demonstrirali dvakrat na dan. Poslopje ankarske univerze pa je danes zapustilo okoli tisoč študentov, ki so mirno korakali v sprevodu od nadzorstvu vojaštva in tankov. Ko so prehodili nekaj sto metrov, se je sprevod, na čelu katerega so korakale študentke, razšel brez incidentov. Zvedelo se je, da so študentje obljubili ankarskemu guvernerju, da bodo spoštovali prepoved zborovanja in sprevodov. Vojaki na konjih in v bojni opremi krožijo po glavnih ulicah v Ankari, na številnih točkah pa so razmeščeni tanki. Ministrski predsednik Menderes je napravil danes obhod po Ankari ter je obiskal tudi neko šolo, kjer pa sploh ni nagovoril študentov. Sinoči je policija v Ankari ustavila večje število študentov v raznih hotelih in prenočiščih ter jih je spremljala do postaje z ukazom, naj se vrnejo na svoje domove. Sole in študentovska prenočišča so zaprli za tri mesece. Vojaški oddelki od podpori oklepnih vozil še dalje stražijo glavne ceste v Istanbulu, še posebno pa področje okoli univerze in novi sedež občinskega sveta. Predsednik vlade Menderes je danes zopet govoril po radiu in trdil, da se demonstranti, «ki predstavljajo samo nepomembno frakcijo turškega ljudstva*, trudijo da bi izzvali incidente. Dejal je dalje, da je Turčija v zadnjih desetih letih, ko je bila demokratska stranka na oblasti, močno napredovala na gospodarskem, socialnem in kulturnem področju. Dodal je, da v sedanjih pogojih ni nobenega vzroka upirati se vladi, in je nadaljeval: «Devet in devetdeset odstotkov demonstrantov in iz-zivačev skuša širiti laži. Boriti se moramo proti njim. To je potrebno zaradi varnosti državljanov. Zadnja dva dni sta pokazala, da laži nimajo nobene zveze s stvarnostjo*. Menderes je nato omenil možnost odločnih ukrepov, ko je izjavil, da vlada ni take vrste vlada, «ki bi lahko pustila razširjevalcem laži možnost uspeha*. Dejal je, da je vlada bila do sedaj popustljiva, in je pripomnil: «Kar se tiče iz-zivačev, jim pravim, da so presegli meje in da ni dopustno nadaljevati. Sprejemamo primerne ukrepe in ne bomo se obotavljali*. more biti med kolonialnimi državami in koloniziranimi narodi. «»------- Zahodni sindikati o skupnem tržišču BRUSELJ, 30. — Sindikalni predstavniki šestih držav skupnega trga in sedmih držav evropskega združenja svobodne trgovine so se zbrali na 18. sestanku evropske regionalne organizacije Mednarodne konfederacije zahodnih sindikatov. Sklenili so priporočiti vladam obeh organizacij, naj se posve. tujejo med seboj, preden sprejmejo kakršen koli sklep, ki bi lahko vplival na druge države. Delegati zahodnih sindikatov so izjavili, da bodo podprli u-stanovitev enotne gospodarske organizacije v Zahodni Evropi. Na tiskovni konferenci po sestanku je glavni tajnik evropske regionalne sindikalne organizacije Schevenels izjavil, da so delegati soglasno sprejeli resolucijo, ki poziva vlade skupnega trga in evropskega združenja svobodne trgovine, naj se posvetujejo med seboj, preden sprejmejo ukrepe, ki bi lahko vplivali na zaposlenost in delovne pogoje delavcev, Nadalje jih poziva, naj se posvetujejo s sindikati in upoštevajo neugoden vpliv sedanje trgovinske politike na življenjski standard delavcev. Schevenels je dejal, da bo evropska regionalna sindikalna organizacija ustanovila poseben odbor, iki bo zbiral podatke o neugodnem vplivu trgovinske politike skupnega trga in evropskega združenja svobodne trgovine na življenjski standard delavcev. Sindikalni predstavniki iz držav, ki so članice EFTA, so na sestanku kritizirali Hallstei. nov načrt o pospešeni integraciji skupnega trga. Sindikalni predstavnik' iz držav, ki so članice skupnega trga, pa so zagovarjali Hallsteinov načrt, češ da so ugodni mednarodni pogoji za tesnejšo evropsko integracijo. kanadski In ameriški opazovalci. V svojem pozdravnem govoru je predsednik Naser izrekel zadovoljstvo zaradi a-friško-azijske solidarnosti in zaradi moči bandunškega duha. «Pokazati moramo, velikim državam, da so majhne države sposobne stati na svojih nogah«, je poudaril Naser. Naser je obžaloval, ker se predsednik Eisenhovver oziral na pravice Palestincev in se je koncediral na zahteve Izraela, kar se tiče plovbe izraelskih ladij po Sueškem prekopu. Dodal je; «Mi smo velika država in ne moremo gospodarsko ovirati ZDA, ki so velika država, toda branimo na- še pravice, našo neodvisnost in našo nedotakljivost.« ZDA-Madžarska WASHINGTON, 30. — Ameriški državni departma je sporočil, da si ZDA ukinile omejitve za potovanja ameriških državljanov na Madžarsko. Predstavnik državnega departmaja je pojasnil, da to ne pomeni, da je ameriška vlada menjala svoje stališče do madžar. ske vlade, in da je še vedno mnenja, da so to vlado vsilile Madžarski sovjetske oborožene sile. Zvedelo se je, da je bil sklep o normalizaciji odnosov z Madžarsko sprejet po.d pritiskom ameriških poslovnih krogov, ki upajo, da bodo poslali veli- ko število svojih predstavnikov na Madžarsko. Vendar pa je državni departma sporočil, da s to odločitvijo ne bod ospremenjene omejitve za premike madžarskih diplomatov v ZDA, ki so enake ukrepom, ki veljajo glede ameriških diplomatov na Madžarskem. Diplomatski odnosi Tunizija-SZ TUNIS, 30. — Tunizija je sklenila uvesti normalne diplomatske odnose s Sovjetsko zvezo. Cez nekaj dni bo objavljeno ime prvega poslanika v Moskvi. Novica ni bila sicer še objavljena, vendar pa je u-radna. Sedem dni v svetu Zatišje do 81. oktobra? Končno smo dobili vlado, ki so jo v začetku podpirali le fašisti. Danes jo podpirajo fašisti in demokristjani, kljub temu, da so jo demokristjani v začetku zavrgli. Kako ie prišlo do tega nekoliko čudnega razvoja in spremembe n stališču KD do Tambronijeve vlade? Po ostavki Tambronijeve vlade, ki je v poslanski zbornici dobila zaupnico z odločujočimi glasovi MSI, je po skle-pu vodstva KD Tambroni podal ostavko, ker je vodstvo KD takrat bilo mnenja, da se njihova vlada ne more in ne sme držati na nogah s fašističnimi glasovi. Nato je predsednik republike, soglasno z vodstvom KD, poveril Fanfa-niju nalogo, da pregleda možnosti za sestavo vlade levega rentra. Ko se je zdelo, da je ta poskus vlade levega centra uspel in je Fanfa ni bil na tem, da jo v sodelovanju s social- trnillllllllllllllllllllllllllllllllIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIII11|IIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIII11I1III11111111111IIIIIIIIIllllllllili 111III lilllllllil||lllllliiiiiiiilllllllllllllllllllllflliiiiiiiiiiitllllllllillllllll Pravosodni minister napovedal nadaljevanje rasne diskriminacije v Južnoafriški zvezi Gospodarska konferenca v Kairu KAIRO, 30. — Predsednik Naser je odprl danes v Kairu drugo afriško-azijsko gospodarsko konferenco, na kateri sodeluje 40 držav in mnogo opazovalcev. Med temi so Uvedli bodo sistem posvetovanj s črnci, toda ne s pravimi njihovimi predstavniki, temveč s tistimi, «ki spoštujejo zakon» televizijski mreži pa je Sauer pripomnil, da ne bo-do vnesli nobene bistvene spremembe v politiko rasne diskriminacije zaradi nedavnih neredov, da pa bodo revidirali izvajanje te politike. Napovedal je pospe šen politični in gospodarski razvoj ločenih ozemelj za deset milijonov Afričanov in je dodal, da bodo zatem ustanovili neodvisne države v okviru Juž_ noafriš-ke zveze. «Toda ne moremo začeti pogajanj z Afriškim narodnim kongresom ali pa z Vseafri-škim kongresom in tudi ne z drugimi komunističnimi organizacijami te vrste,« je dejal minister. «Najt.i moramo sistem razgovorov z domačimi uglednimi predstavniki, ki spoštujejo zakon. To želimo.« Sauer je dalje povedal, da je ministrski predsednik Ver-vvoerd zgubil čut ravnotežja in ne more še hoditi. Naboj, ki je prodrl v uho, je pokvaril organe ravnotežja, toda zdravniki pravijo, da bo ozdravel. «»-------------------- Prvomajski proglas tunizijskih sindikatov TUNIS, 30. — Tunizijska večine. V intervjuju ameriški siplošna zveza dela je ob 1. ma. iiiniliiiiimiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiliiiMiiiiinoiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiimiiiiiimiiiiiimiiii Seulski študentje zahtevajo odstranitev več profesorjev Odstranjenih je bilo več pokrajinskih guvernerjev in višjih policijskih častnikov JOHANNESBURG, 30. — V Johannesburgu so se danes začele proslave 50. obletnice ustanovitve Južnoafriške zveze. V velikem sprevodu so bile vojaške in civilne godbe, vojaštvo in predstavniki številnih organizacij. Proslave bodo trajale en teden. Južnoafriški pravosodni minister Erazmus je v Capetow-nu izjavil, da težave za Južno Afriko niso še končane. Dodal je, da bo 26. junija, ko je razglašen za »dan svobode«, lahko prišlo do novih incidentov. 26. junija poteče obletnica, ko so leta 1955 v Johannesburgu organizacije plemena Bantu odobrile karto svobode. Minister je dalje izjavil, da so nekatere organizacije Bantu zbirale fonde za borbo za svobodo. Omenil je besede nekega afriškega predstavnika, ki je nedavno izjavil: «Ne bojimo se več tankov in brzostrelk. Pozivam vas, moške, ženske in o-troke, da se žrtvujete v borbi za svobodo.« Erazmus je dodal, da je treba iz tega sklepati, da težave v Južni Afriki niso se končane. Namestnik ministrskega predsednika Paul Sauer je izjavil, da je južnoafriška vlada pripravljena uvesti sistem posvetovanj s predstavniki črnske * Sukamo v tunizijski skupščini TUNIS, 30. — Indonezijski predsednik Sukamo je prišel sinoči v Tunis, kjer bo gost tunizijske vlade. Spremlja ga 33 osebnosti, med katerimi tudi zunanji minister. Na letališču so ga sprejeli predsednik Bur-giba in ministri ter člani diplomatskega zbora. Po glavnih ulicah, po katerih je šel sprevod, je indonezijskega predsednika pozdravljala ogromna množica Sukarno je govoril v narodni skupščini, kjer je med drugim izjavil: »Vaša revolucija, prav tako kakor naša, ni še končana. Tunizija lahko vidi v indonezijskem ljudstvu svojega zaveznika ob vsaki okoliščini, mi pa imamo Tunizijo za našega najboljšega zaveznika*. Sukarno je izjavil, da je politika sožitja doktrina indonezijskega ljudstva; poudari^ pa je, da takega sožitja ne1 ravnalo drugače. V 24 urah SEUL, 30. — Južnokorejska vlada je davi sporočila, da je sprejela ostavko desetih pokrajinskih guvernerjev in seulskega župana. Prav tako so sprejeli ostavko 22 višjih policijskih častnikov, med katerimi so tudi voditelji Sing-man Rijeve telesne straže. Južnokorejska vlada se je obvezala, da bo odvzela sleherni politični značaj policiji. Študentje treh šolskih zavodov v prestolnici so sprejeli resolucijo, s katero zahtevajo odstranitev rektorjev in profesorjev, ki so prišli na svoj položaj zaradi sodelovanja s Singman Rijevo vlado. Študentje zahtevajo tudi razpustitev študentovske narodne garde, ki je bila organizirana za manifestacije v prid vladi. V Puzanu so skupine delavcev demonstrirale proti predsedniku zveze korejskih sindikatov. Zahtevali so odstranitev sindikalnih voditeljev, ki so včlanjeni v liberalno stranko. Zveza sindikatov je v ponedeljek uradno prekinila vse odnose z liberalno stranko. Danes je bil privaten pogreb bivšega podpredsednika Lee Ki Ponga in članov njegove družine. Navzoč je bil tudi bivši predsednik Singman Ri. «»------ Nov priziv Chessmana SAN FRANCISCO, 30. — Chessman je mirno sprejel vest, da je vrhovno sodišče v Kaliforniji ponovno zavrnilo njegov priziv, s katerim je zahteval pomilostitev. Njegov zagovornik George Davis je izjavil, da bo še danes predložil nov priziv vrhovnem sodišču. «Zelo sem presenečen zaradi odločitve sodišča, da ne bo priporočalo pomilostitve«, je izjavil Davis, «ker sem mislil, da bo bo pred vrhovnim sodiščem nov predlog, ki bo vseboval nove točke, ki niso bile do sedaj še postavljene.« Pripomnil je, da primer Chessmana ni še končan in da je še vedno mnenja, da Chessman ne bo v ponedeljek usmrčen. Sedem sodnikov vrhovnega sodišča Kalifornije je dve uri in 45 minut proučevalo zadnji priziv, preden ga je zavrnilo. Štirje sodniki so priziv zavrnili, trije pa so ga podpirali. Tudi pri dveh prejšnjih odločitvah je bil priziv zavrnjen z enakim številom glasov. Vrhovno sodišče je izjavilo, da je ta odločitev dokončna, in da ne bo proučilo nobenega priziva več. Sindikat ameriških delavcev pri prevozništvu je sinoči pozval guvernerja Browna «v imenu človeštva«, naj Chessmana pomilosti. V brzojavki, poslami guvernerju, je rečeno: «Odločno nasprotujemo smrtni kazni in smo tudi prepričani, da je bil člen ameriške ustave, ki strogo prepoveduje sleherno kruto ali nenormalno kazen, v primeru Chessmana prekršen, kar je vznemirilo svetovno javno mnenje. Zaradi tega vas najodločneje pozivamo y imenu človeštva, da spremenite smrtno kazen Chessmana.« Prav tako je brzojavil kalifornijskemu guvernerju bivši florentinski župan La Pira kot docent za pravne vede na florentinski univerzi. V dolgi brzojavki poziva guvernerja, naj Chessmana pomilosti. liiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiliiiiiiiiiiimiiMiiHiiliiMHMiirfiliiiiiiliiilttiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V Zagrebu so včeraj odprli spomladanski velesejem ZAGREB, 30. — Hasan Brkič, član zveznega izvršnega sveta je danes odprl v Zagrebu mednarodni spomladanski velesejem in razstavo «Družina in gospodinjstvo 1960». Na velesejmu sodeluje 239 jugoslovanskih in 114 inozemskih razstavljalcev iz 30. držav. V svojem govoru je Brkič poudaril, da predstavlja velesejem zelo važno družbeno in gospodarsko prireditev, ki obravnava vprašanja, od katerih je odvisno življenje sodobnega človeka. Dejal je dalje, da se je osebna potrošnja v Jugoslaviji dvignila za čez II odstotkov letno. Hkrati pa obstajajo vsi pogo- ji, da se tako naglo dviganje osebne potrošnje in življenjske ravni nadaljuje tudi v prihodnjem razdobju. Ravnatelj velesejma Ivan Macun in predsednica organizacijskega odbora razstave «Družina iri gospodinjstvo 1960» Pepca Kardeij sta poudarila, da ima letošnja razstava dva glavna namena: da pokaže napore jugoslovanske družbe, da v sedanjem razvoju prevzame del funkcije v gospodinjstvu in vzgojnih funkcij družine v mestu in na deželi ter da dviguje potrošnjo in proizvodnjo in v največji meri zadovolji potrebe blaga za široko potrošnjo. ju objavila razlaš, v katerem poziva delavce, naj obsodijo izzivanja francoskih čet na obmejnem področju in naj pokažejo odločno voljo sodelovati pri vseh akcijah za zavrnitev slehernega napada na tunizijsko ozemlje in za obrambo tunizijske suverenosti. Razglas poziva tunizijske delavce, naj odločno podpirajo alžirsko ljudstvo v borbi, ki jo vodi proti francoskemu kolonializmu. Pomoč FLRJ žrtvam potresa v mestu Lar BEOGRAD, 30. — Danes je z beograjskega letališča odletelo posebno letalo s pošiljko zdravil, sanitetskega in drugega materiala, ki jo je zvezni izvršni svet daroval prebivalstvu v perzijskem mestu Lar, ki ga je prizadel potres. Rdeči križ pa je daroval milijon dinarjev. Novo letališče pri Titogradu TITOGRAD, 30. — Blizu Titograda so odprli novo letališče, na katerem bodo lahko pristajala največja letala. Letališče je opremljeno z modernimi napravami, ki omogočajo pristajanje ob vseh vremenskih pogojih. Letališče je zelo važno za turistični promet zaradi bližine Črnogorskega Primorja. «»------ Poročilo o zasedanju CENTO TEHERAN, 30. — Poročilo, ki so ga objavili ob zaključku konference CENTO, pravi, da »sovražna kampanja proti državam te organizacije ni v lllllllllllllllll II lili lllll llllll II UH IIIIIIIIUIIIIIIII KD mora izbrali ali propasti (Nadaljevanje s 1. strani) na niti more plačati ceno demokristjanskih protislovij: velika bolnica se mora odločiti ali pa bo propadla«. V svojem prvomajskem u-vodniku pa poudarja Saragat, da je prav za letošnji delavski praznik njegova stranka zapletena v drugo veliko politično bitko po vojni in da je postala politika levega centra glavni predmet zgodovine zadnjih dveh let. Pri tem piše, da je potrebna okrepitev de-mokristjanske levice in »nadaljnji napredek, ki ga mora PSI storiti, da bi se osamosvojila od komunističnega sveta*, češ da se sedaj PSI razlikuje od KPI ie po tem, da ne vodi politiko *čm» slabše — tem boljše», kar pa KPI dosledno zanika. In nerazumljivo je, kako to Saragatu ne more v glavo. Iz članka sledi, da se glede svojega stališča do PSI Saragat kar precej približal zahtevam demokristjan-ske desnice, da ostalih reak- cionarjev niti ne omenjamo Vsebina njegovega članka pa 1 nalna zamisel ali pa jugoslo- na- njega ministra zaradi sleparij pri predsedniških volitvah. Ta je pri zaslišanju priznal, da je dal ukaz vsem oblastem, naj potvorijo rezultate volitev. Začasno predsedniško mesto je prevzel Hu C ung, ki o-pravlja tudi posle predsednika vlade. Imenoval je že nekatere nove ministre. Nova vlada je takoj objavila proglas, v katerem poudarja, da je treba cimprej spremeniti u-stavo, ki bi zagotovila stabilnost vlade in omogočila tanir-no spremembo režima». Obljubila je tudi kaznovanje vseh, ki so krivi sleparij pri predsedniških volitvah. Imenovana je bila komisija devetih članov, ki bo morala v desetih dneh spremeniti ustavo, tako da bodo uvedli mesto ministrskega predsednika in bo zmanjšana oblast predsednika republike. Na neverni Koreji so se zbrali voditelji vseh strank in sprejeli resolucijo, s katero zahtevajo splošne volitve na vsej Koreji brez tujega vmešavanja. Kakor je znano, je Koreja razdeljena na dve državi: Severno in Južno Korejo, med katerima je leta 1950 izbruhnila vojna, katera se je končala s premirjem. Na Južni Koreji ima oblast klika, ki se zbira v liberalni stranki in pridiga križarsko vojno proti komunizmu. Singman Ri je vedno rožljal z orožjem. Lani je nekemu listu iz Honolula izjavil, da je edini mogoč način za združitev Koreje uporaba sile in da bi uporaba te sile za zasedbo Severne Koreje bila samo «akcija demokratske policije v okviru naših lastnih meja». Singman Ri je odšel, Lee Ki Pong si je sam izbral kazen. Toda to ne more še zadostovati. Liberalna stranka, kateri je predsedoval Singman Ri, bi se hotela sedaj preleviti. Sklenila je, da bo menjala i-me v «demokratska socialna stranka». toda nadaljevala bo svojo konservativno politiko! Ce se menja samo ime in ne bistvo politike, bo moralo prej ali slej prit> do novega vrenja in spopadov. Vsekakor daje sedanja sprememba upati, da bo izginila vsaj diktatura in z njo vsa klika, ki je nenehno rožljala z orožjem in netila hladno vojno. Spopadi v Turčiji Prejšnji tede.i so bile v Istanbulu, Ankari in nekaterih drugih mestih velike protestne demonstracije študentov in drugega prebivalstva proti politiki vlade Mendere-sa, ki hoče postaviti izven zakona opozicijsko republikansko stranko, katero vodi bivši predsednik republike Ismet Inonu. V Istanbulu in Ankari je vlada proglasila obsedno stanje. Neredi so nastali takoj po sklepu parlamenta, ki je dal široka pooblastila parlamentarnemu odboru, ki proučuje delo opozicijske republikanske stranke. Predsednik republikanske stranke Ismet Inonu je bil začasno izključen iz parlamenta in se ne bo smel udeležiti dvanajst sej «zaradi žalitve turškega naroda hujskanja na upor in nespoštovanja zakonov». Iz parlamenta je bilo začasno izključenih tudi dvanajst poslancev opozicijske stranke. Demonstrantje so med demonstracijami vzklikali p^oti Menderesu ter zahtevali nje- Originalna prvomajska povorka v Več kilometrov dolga povorka okrog sto industrijskih podjetij kot gibljiva razstava gospodarskega razvoja Jugoslavije skladu z napovedanimi meni pomirjenja«. Ministri so izrekli «veliko zaskrbljenost«, ker vprašanja,« o katerih se govori med državami članicami in obmejnimi državami, nudijo včasih izgovor tujim državam za vmešavanje v notranje zadeve«. Poročilo hvali Iran zaradi «odpora proti sovražni propagandi Sovjetske zveze« in izreka upanje, da bodo ženevski razgovori o prekinitvi jedrskih poizkusov primerno rešeni. Poročilo pravi dalje, da bodo države članice primerno upoštevale interese svojih zaveznikov med razgovori na naj višji stopnji Države članice bodo obveščene o poteku pogajanj. Glavni tajnik organizacije je izjavil, da je bilo sedanje zasedanje «do sedaj najbolj produktivno«. Sneg in mraz Preteklo noč je zapadlo mnogo snega v gorovju Sila v Kalabriji. ie več desetletij ni v tem gorovju snežilo t’ aprilu. Na vsem področju je temperatura močno padla. Močno je snežilo tudi v Apeninih. Iz Bočna javljajo, da je preteklo noč na tisoče kmetov sodelovalo pri akciji za preprečitev zmrznjenja. Mesta in vasi so bile zjutraj zavite v gost dim, ki se je kakor megla dvigal proti bližnjim goram. Skoraj povsod so registrirali temperaturo 3 ali 4 stopinje pod ničlo, kar zelo ogroža obširne nasade sadnega drevja, ki se daj cvete. demokrati in republikanci dejansko tudi sestavi, se je stopnjevala ofenziva klerikalnih krogov ter gospodarske desnice v KD sami in izven nje, hkrati pa so pod pritiskom cerkvenih krogov nekateri par. lamentarci KD dali vedeti, da jim baje »nest* ne dopušča glasovati za vlado, ki bi in svojo trdnost morala računati z vzdrževanjem socialistov, v primeru radikalnejših socialnih reform pa celo z njihovo neposredno podporo. Tako je bil Fanfani prisiljen odnehati, predsednik republike pa je, proti pričakovanju, odklonil ostavko Tambronijeve vlade in pozval Tambronija, naj se čim.prej predstavi senatu. Ta nepričakovani sklep predsednika republike je povzročil nove težave vodstvu KD, kjer je demokristjanska levica odločno nastopila proti temu, da bi senatorji KD mogli glasovati za Tambronijevo vlado, ko pa je vodstvo KD s svojim sklepom od 11. aprila odločilo, da demokristjani ne morejo podpreti vlade, ki se vzdržuje s fašističnimi glasovi. Kaj tedaj? Politični tajnik KD Moro si je izmislil naslednjo, precej za lase privlečeno tezo: Po pozivu predsednika republike Tambronijeva vlada ni več naša vlada; ta vlada ima sedaj točno določeno življenjsko dobo in nalogo: odobritev državnega proračuna do 31. oktobra, in ima zato neoporečno upravni značaj ter je noben glas ne more politično kvalificirati. Spričo dejstva, da v sedanjem položaju ni moč sestaviti vlade levega centra niti centristične vlade, v desno pa KD ne bi hotela, ne preostane drugega, kot da podpremo to vlado do 31. oktobra. Do takrat se bo položaj razčistil in upamo, da nam bo takrat mogoče sestaviti vlado, ne da bi se nam bilo treba opirati na fašistične glasove, po možnosti pa tudi brez podpore izrazito desničar skih strank. Ta teza je prevladovala, in tako bodo do 31. oktobra odobrili državni proračun s podporo fašistov, če ne bodo med tem nastale kakšne danes še nepredvidene težkoče. Singman Ri je moral odstopili Demonstracije proti diktaturi Singmana Kija in voditeljev liberalne stranke so se nadaljevale tudi v preteklem tednu, dokler se niso spremenile v pravcati upor, ko je število demonstrantov pred predseamsko palačo aoseglo nad pol milijona ljudi. Spričo vedno večjega pritiska ljudstva se je Singman Ri končno odločil in je zapustil predsedniško mesto ter vse politične funkcije. Se prej pa je končno priznal, da so bile pri zadnjih predsedniških volitvah sleparije. Odstopil je tudi novi izvoljeni podpredsednik Lee Ki Pong. V četrtek zjutraj pa je njegov mlajši sin ki ga je bil Singman Ri posinovil, ustrelil v predsedniški palači njega, mater ter svojega starejšega brata; zatem pa je napravil samomor. S tem si je Leejeva družina sama izbrala kazen za svoje zločine proti ljudstvu. Opozicija je namreč zahtevala Leejevo aretacijo in strogo kaznovanje. Prav tako so odredili aretacijo bivšega notra. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 30. — «Ko se danes oziramo na pot, ki smo jo prehodili v zadnjih 15 letih, smo lahko ponosni na rezultate, ki smo jih dosegli pri graditvi naše socialistične države«, je med drugim rečeno v prvomajskem proglasu, ki so ga ob priliki letošnjega mednarodnega praznika dela naslovili narodom Jugoslavije CK ZKJ, zvezni odbor SZ DLJ, osrednji odbor Zveze sindikatov in CK Ljudske mladine Jugoslavije. ((Jugoslavija ni več znana le kot domovina hrabrih partizanov in smelih revolucionarjev, temveč je cenjena v svetu zaradi njene dosledne borbe za mir, za ohranitev neodvisnosti in enakopravnih odnosov med državami. Jugoslavija je danes prav tako znana kot država delavskih svetov, komunalnega n družbenega samoupravljanja, kot država močnega industrijskega razvoja in naglega dviga kmetijstva. Znana je kot država gospodarskega in političnega sistema, ki ni več samo origi- je tem bolj presenetljiva sprl čo večmesečne klerikalno-faši-stične vlade, ki je pred nami, v znamenju katere se letos prvi maj v Italiji proslavlja. A. P. vanski poskus, temveč stabilen, učinkovit, v živi praksi preizkušen organizem, ki o-mogoča in spodbuja ustvarjalnost in pobudo najširših slojev«. y proglasu se poudar- ja borba Jugoslavije za nadaljnji razvoj, za utrditev nacionalne neodvisnosti, za krepitev socialističnih odnosov, za mir in mednarodno sodelovanje. «2elimo čim boljše odnose najprej z našimi sosedi, kakor tudi z vsemi ostalimi državami in narodi«, je rečeno v proglasu. «Naši narodi kažejo prijateljska čustva do vseh tistih, ki želijo biti naši prijatelji«. V proglasu se pozdravljajo in podpirajo vsa o-svobodilna gibanja, kakor tudi vsak stvaren korak, ki prispeva k utrditvi miru in krepitvi socialističnih sil«. Uresničenje novega petletnega načrta bo — kot se poudarja v proglasu — predstavljalo novi vzpon Jugoslavije na vseh področjih družbenega in gospodarskega življenja, nadaljnje krepitve socialističnih odnosov in boljše ter srečnejše življenje jugoslovanskih državljanov. Prvomajske proslave so se v številnih mestih Jugoslavije že začele z zborovanji v raznih kolektivih in delovnih mestih. V prvomajski povorki, ki bo jutri dopoldne v Beogradu, bo sodelovalo — kot se računa — okrog 60.080 zastopnikov raznih kolektivov, mladine in drugi hmeščanov. Na čelu povorke bo pet eša-lonov JLA, pripadnikov vseh rodov orožja. Okrog 100 industrijskih podjetij iz vseh krajev Jugoslavije, bo sestavljalo drugi del povorke. Podjetja bodo pokazala, kaj vse je bilo storjeno za gospodarski razvoj države. To bo dejansko gibljiva razstava, dolga več kilometrov, s katero bodo pokazani dosežki gospodarstva v zadnjih letih. Prvomajske povorke bodo tudi v glavnih republiških mestih. Na 1. maj bodo začela delovati tudi nekatera nova industrijska podjetja. V ladjedelnici «3. maj« na Reki so danes splavili motorno ladjo ((Primorje« z 10.000 ton nosilnosti, ki je tretja izmed šestih ladij, ki jih gradijo za ((Jugoslovansko linijsko plovbo«. To bodo najmodernejše enote jugoslovanske trgovinske mornarice. Hitrost ladje bo 18 milj na uro. Tako je že danes ladjedelnica začela proslavo 1. maja in 15-letnico osvoboditve Reke. B. B. PEKING, 30. — Davi je prišla v Peking delegacija alžirske vlade, ki jo vodi ministrski podpredsednik Krim Bel-kasem. Delegacija bo imela številne razgovore s kitajskimi vladnimi predstavniki. gov odstop skupno z v .mil* ministri. Vzklikali so> Ataturku ter manifesti ^ njegovim spomentko močnimi spopadi s v A pt bil en študent ubit, jih je bilo ranjenih. Eisenhower -De to® General de G^!?aJ o&\ svojem Obisku nj-sna t v Washmgton na raza t0. Eisenhoiverjem. V po- rih so izdali zelo s nor0** ročilo, ki pravi, da terj)i la o vprašanjih, 0 ■ nsjmr govora na konfet ^ jo jih. Poročilo Pr?u*-.tni ’ in ® bili razgovori k0 Lednik0^ vreasea" , se je obema Pre£~ 0prei jeli- nudila priložnost, .mu—. ta svoje poglede tn goVsrjS' stališča, ki jih bosta cj pola na pariški -g bil udarila sta tudi, da J s\t sežen sporazum- u fl^ re**- se sporazumela, pa nega. De Gaulle je „ tisWt ........- d bi i,l° konferenci izjaV^’.„.tri treba predvsem d jel stitev napetosti in -anja- ^ reševati razna vp‘orala b‘*. udaril je, da bi m#1 razorožitev na pW*£enCe. 0 sporeda pariške konj bi Berlinu pa je de]a'jto0 " lo treba zadevo ai>nlt poznejši čas, da se ,:u,. v «izboljšanem 0ZJ ,kg H P naj se ozračje < se še dalje 0[« Lpj- Tunizijo. Spet s .. pa coske čete vdirat banjško ozemlje, leta jjSke ji dirajo obmejne aurS' .titt" je. Predsednik kri, s skupno z maroll p, jtf1 fl. poslal EisenhoujerJ nj)L katerim ga je P°. čl*JUtO4 tisne na de Ga«»*J ,n#V ha vojno v Alč1 st. $ k°v Alžircem neodvisn tcer je na sno)1 . je r. p« ferenci izjavil, r>> gltr Gaullom Oovoril jt do A-Gaulle mu je s**j[ 4 ne pri svoji P° ‘. a&l“5V' ločbe, kakor jo ) a s«PJt-o- svoji izjavi lans je jjCti bra. De Gaulle sam f jem govoru v * « Jrf <0 ponovil, da se d“T PtP? men jene izjave. ,jsem pl* njegova dejanja p rsK ,f gačna, tako da Je ,[fir*4 da poudarila, da,rUge0° pridaj ne ostane do1** cilj*' biti pripravljeni jja w no, ki jim jo fTheSede fant je. De Gaullove b gnaril^ ni jo sedaj samo ^ prj običajnih fraz, ^ f)k vi z dejanji tn. fr ločitvami nimajo1 -zjja J s tične veljave. prisiljena opoz° c0sk®, svet na novaJ^Ae nja in na vlada pa je v agad jfO4 zorila svet, da so J odgf{0t Žane v veiiki n1 .. j„ d® (gl, za vojno v A, ^lj(nO ? psK tej vojni Prak . , k*r jfilU francoske zavezn ’ jjZ jo Franciji voja vgI;)c0 pomoč. Posebne tego «< vornost imajo S1 .veda F De C,aulle tmaj t ve v Franciji, k 0kaf ^t1 žirije. Večkrat j j(j, i* zna odločno nast P ,« si zna odločno nu’---,, ,. Vse njegove bese b